Promocija Pozitivnega Delovanja Medijev

Vizualne komunikacije in psihologija

Študij multimedijskih komunikacijŠtudij multimedijskih komunikacijProf. dr. Janek MusekProf. dr. Janek Musek

Promocija pozitivnega delovanja medijev

Spet: korist od poznavanja medijskega vpliva

• Definiranje in identificiranje osebnih vrednot in ciljev• Spodbujanje kulture in kulturne občutljivosti• Jasnejše razlikovanje realnosti od medijskega prikazovanja, večja

objektivnost in distanca do medijskega poročanja • Več možnosti za obvladovanje medijskega manipuliranja z znanjem o

medijskih strategijah prepričevanja• Bolj angažirana in kritična lastna vloga v medijskem delovanju• Več možnosti za osebno rast in blagostanje v opravljanju medijske profesije• Možnost prispevanja k promociji pozitivnejše vloge medijev

O čem bo govor?

• Negativni učinki medijev• Pozitivni učinki medijev• Kako spodbujati in krepiti

pozitivne učinke• In zmanjševati negativne

učinke• Ter s tem promovirati bolj

pozitivno vlogo medijev KAKO JIHSPODBUJATI

POZITIVNIUČINKI

NEGATIVNIUČINKI

?

Pregled vsebine

• Negativno in pozitivno učinkovanje medijev• Poplava negativnih pojavov v medijih• Pozitivna stran medijev• Več in večja dostopnost informacij• Več možnosti za pozitivne načine obnašanja, ki je

odvisno od teh informacij• Medijska promocija pozitivnih vidikov življenja in

obnašanja• Uporaba medijskih sredstev za nudenje in širjenje

pomoči• Nove možnosti ustvarjanja, izražanja in osebnostne rasti

s pomočjo medijev• Mediji kot korektiv oblastnih zlorab• Mediji kot promotor temeljnih vrednot

Pozitivni in negativni učinki medijev

• Pozitivni učinki• Negativni učinki• Pogosto, a verjetno neupravičeno ocenjujemo,

da prevladujejo negativni učinki• Kateri so torej ti učinki?

Negativni učinki medijev

• Negativne vsebine informacije in vplivi – Starostna neprimernost– Poplava nasilja, spolnosti, drugih negativnih vidikov

obnašanja (razvade, odvisnost, goljufanje, rizično obnašanje, neupoštevanje zakonov, prometna nedisciplina…)

– Spodbujanje indiferentnosti in brezčutnosti zaradi tega– Krepitev neustreznih stereotipov in predsodkov (npr.

spolnih in starostnih v oglaševanju) – Večja dostopnost informacij in zgledov, ki jih je mogoče

zlorabiti– Mediji posegajo v zasebnost in omogočajo večji nadzor nad

posameznikom in skupinami– Mediji olajšujejo še mnoge druge vplive negativno delujočih

sistemov moči in oblasti v družbi– Digitalni mediji “digitalizirajo” naše življenje in nas

oddaljujejo od narave in stvarnosti

Starostna neprimernost

• Vsebine, neprimerne za otroke

Pogoste negativne vsebine medijev

• Nasilje• Preobilje spolnosti• Razvade, odvisnosti• Neupoštevanje zakonov,

nedisciplina• Prometna nedisciplina• Kriminalno delovanje• Rizično zdravstveno in

varnostno obnašanje

Nasilje

• Nasilje

Preobilje spolnosti, obscenosti

• Preobilje spolnosti• Obscenost,

vulgarnost– Kje je meja med

humornostjo in obscenosti

Razvade, odvisnosti

• Razvade, odvisnosti• Spodbujanje

– Npr. podbujanje razvad z reklamami• Ali direktno, medijska zasvojenost sama

Neupoštevanje reda, pravil, zakonov, nedisciplina

• Neupoštevanje reda, pravil, zakonov, nedisciplina

Prometna nedisciplina

• Prometna nedisciplina– Npr. divjanje po cestah v kriminalkah

Kriminal

• Kriminalno delovanje

Rizično obnašanje

• Rizično zdravstveno in varnostno obnašanje– Negativni vplivi medijev

na mladostnike

Prag za negativno

• Povečan prag za negativne pojave

• Podoben učinek kot npr. pri psihoterapevtskem procesu recipročne desenzitizacije?

• Brezčutnosti, otopelost in indiferentnost do negativnega

• Napačna strpnost• Vendar raziskave teh

domnev niso potrdile

Ojačevanje neustreznih stereotipov in predsodkov

• Krepitev neustreznih stereotipov in predsodkov – npr. spolnih in starostnih

v oglaševanju

Več priložnosti za zlorabo

• Večja dostopnost informacij in zgledov, ki jih je mogoče zlorabiti• Prikazani zločini in druga dejanja, ki so jih gledalci posnemali

Poseganje v zasebnost

• Mediji posegajo v zasebnost in omogočajo večji nadzor nad posameznikom in skupinami

• Paparazzi • Labilna meja kršenja osebnih

pravic– So javne osebnosti izjema?– NE (kar zadeva temeljne pravice

in svoboščine)

Mediji v službi oblasti

• Mediji olajšujejo še mnoge druge vplive negativno delujočih sistemov moči in oblasti v družbi– Totalitarni in diktatorski režimi se lahko vzdržujejo in ohranjajo le

kolikor obvladujejo medije– Propaganda in antipropaganda

• Javni in neodvisni mediji ne smejo biti pod kontrolo oblasti• Svoje medije lahko seveda imajo in uporabljajo različne institucije,

tudi politične stranke in seveda tudi vlada

Mediji nas pretirano digitalizirajo

• Velja za digitalne medije– Računalniki– Mobilna telefonija

• Digitalni mediji “digitalizirajo” naše življenje in nas oddaljujejo od narave in stvarnosti

Pozitivni učinki medijev

• Pozitivne vsebine, informacije in vplivi– Zabava, gospodarske, politične, kulturne, znanstvene,

turistične, športne informacije zaradi medijev veliko bolj dostopne

– Nove možnosti in večja pogostost stikov, odnosov, komuniciranja, ki jo ponujajo mediji

– Veliko promocije pozitivnega, prodor pozitivnih medijskih spodbud do ljudi, ki tega sicer ne morejo dobiti (npr. v zvezi z zdravjem, zdravimi, manj rizičnimi in stresnimi načini življenja ipd.)

– Možnosti nudenja pomoči s pomočjo medijev (npr. telefonske številke za pomoč)

– Mediji nudijo nove možnosti izražanja in ustvarjanja

Večja informiranost in večja dostopnost informacij

• Zabava, gospodarske, politične, kulturne, znanstvene, turistične, športne informacije zaradi medijev veliko bolj dostopne

• Dajejo možnosti dodatnega izobraževanja

• Preprečujejo enostransko informiranje, polinformiranje in dezinformiranje

Nova stopnja stikov in odnosov

• Nove možnosti in večja pogostost stikov, odnosov, komuniciranja, ki jo ponujajo mediji

• To velja predvsem za kvantiteto stikov in odnosov

• Kaj pa njihova kakovost?• Je tudi tukaj tako, da

kvantiteta kvari kvaliteto?• Ali ustvarja novo

kvaliteto?

Nove možnosti za promocijo pozitivnega

• Veliko promocije pozitivnega, prodor pozitivnih medijskih spodbud do ljudi, ki tega sicer ne morejo dobiti– (npr. v zvezi z zdravjem,

zdravimi, manj rizičnimi in stresnimi načini življenja ipd.)

• Promocija znanja, izobrazbe, veščin in spretnosti

• Zdravje, zdrave navade, zdrav način življenja

• Odpravljanje razvad, odvisnosti– Učinkovite medijske

kampanje proti alkoholizmu, kajenju…

Posredovanje in nudenje pomoči

– Možnosti nudenja pomoči s pomočjo medijev (npr. telefonske številke za pomoč)

Nove možnosti izražanja in ustvarjanja

• Mediji nudijo nove možnosti izražanja in ustvarjanja

• Mediji kot podpora umetnosti in znanosti

Mediji kot korektiv oblastnih zlorab

• Dreyfus• Watergate

Mediji in oblast

• Vloga medijev v odnosu do oblasti– Ni v redu, če delujejo le kot

podaljšek oblasti in so preveč pod njenim vplivom

– Prav tako ni v redu, če si začno sami prisvajati in pripisovati oblastno moč

• Ali je prav, da mediji (samooklicano) predstavljajo “četrto” vejo oblasti (poleg zakonodajne, izvršilne in sodne)

– Prav je, da so mediji v vlogi kontrolnega dejavnika oblasti

Mediji kot promotor temeljnih vrednot

• Medijsko poslanstvo in medijska etika– Poslanstvo in etika: vrednote so njun temelj– Medijska etika in medijska ekonomika– Etika obveščanja

• Resnica• Lepota, okus

– Etika medijev zabave• Nasilje• Spolnost• Obscenost in neprimeren besednjak

– Tržna etika• Prepričevanje• Oglaševanje• Odnosi z javnostjo

• Katere so medijske vrednote• Vrednote novinarstva

– Rumeni in sezacionalistični tisk– Na meji ali zunaj sprejetih novinarskih vrednot

• Pravica od obveščanja in pravica do zasebnosti

Katere so medijske vrednote?

• Mediji sami morajo delovati v skladu s splošnimi vrednotami in v skladu z medijskimi vrednotami

• Na katerih vrednotah temelji medijska etika?

• Nekaj ključnih:– Resnica– Svoboda – Poštenost– Pravičnost – Strpnost – Lepota, okusnost– Osebnostna rast– Znanje

Vrednote novinarstva

• Ravnovesje – poštenost/pravičnost – celota– Različni vidiki in stališča– Preverjanje – Problem in njegove rešitve– Celovitost

• Točnost, objektivnost, avtentičnost– Ozadje, kontekst, perspektive

• Vodenje– Usmerjanje, k diskusiji, ki vodi k napredku, k boljšemu

• Dostopnost– Odprtost in razpoložljivost informacije

• Kredibilnost– Verodostojnost virov in stabilnost v izpolnjevanju medijskega

poslanstva• Presoja

– Izbor in oblikovanje informacij glede na njihovo pomembnost, zanimivost in ustreznost za družbo

Resnica in njen odnos do drugih vrednot

• Resnica je nedvomno ključna in jedrna medijska vrednota, zlasti novinarska

• Vendar je lahko v določenih primerih v konfliktu z drugimi vrednotami (glej desno)

– Kako npr. prikazati domišljijo, fantastiko, če bi se strogo držali resnice

– Vendar se pogosto v medijih oboje tako prepleta, da je težko razlikovati

• Tudi druge vrednote, npr. verske – Ali lahko s prikazovanjem

dejstev o prerokih ali svetih osebah žalimo verska čustva?

• V takšnih primerih se je pač treba odločati v skladu z našimi vrednotnimi hierarhijami

Okusom inestetiko

Domišljijo

Zasebnostjo

Javniminteresom

RESNICA V KONFLIKTU Z

Vrednotne hierarhije

• So dokaj subjektivne• Vendar obstajajo tudi

hierarhije, ki veljajo za večino• Kako je s tem pri

najpomembnejših vrednotah?• Hierarhija štirih vrednotnih

tipov– Kako se odločiti v konfliktu

med moralnimi in izpolnitvenimi vrednotami

– Občečloveška etika je nad lokalno moralo

HEDONSKE VREDNOTE

POTENČNE VREDNOTE

MORALNE VREDNOTE

IZPOLNITVENEVREDNOTE

Povzetek

• Negativno in pozitivno učinkovanje medijev• Poplava negativnih pojavov v medijih• Pozitivna stran medijev• Več in večja dostopnost informacij• Več možnosti za pozitivne načine obnašanja, ki je

odvisno od teh informacij• Medijska promocija pozitivnih vidikov življenja in

obnašanja• Uporaba medijskih sredstev za nudenje in širjenje

pomoči• Nove možnosti ustvarjanja, izražanja in osebnostne rasti

s pomočjo medijev• Mediji kot korektiv oblastnih zlorab• Mediji kot promotor temeljnih vrednot

Reference• Harris, R. J. (1999). A cognitive psychology of mass communication. Hillsdale: Lawrence Erlbaum Associates.• Coomber, R. (1997). Using the Internet for Survey Research in Sociological Research Online.

Available online: http://www.socresonline.org.uk/socresonline/2/2/2.html • Hamman, R. B. (1996). Cyberorgasms: cyber sex amongst multiple selves & cyborgs in the narrow bandwidth

space of America online chat rooms. Available online: http://www.socio.demon.uk/Cyborgasms.htm • Heath, R. L. & Bryant, J. (2000). Human communication theory and research: Concepts, context, and challenges.

Hillsdale: Lawrence Erlbaum Associates.• Alan Krueger, "How Computers Have Changed the Wage Structure, Evidence From Microdata," Quarterly Journal

of Economics, Feb., 1993, pp. 33-60. • Byron Reeves and Clifford Nass, The Media Equation: How People Treat Computers, Television, and New Media

Like Real People and Places, New York, Cambridge University Press, 1996. • H. Nissenbaum and D.J. Johnson, Computers, Ethics, and Social Values, Prentice-Hall, Englewood Cliffs, 1995. • Benedikt, Michael, Cyberspace: First Steps (Cambridge, MA: MIT Press, 1991). • Bukatman, Scott, Terminal Identity: The Virtual Subject In Postmodern Science (Durham: Duke University Press,

1993. • Heim, Michael, The Metaphysics of Virtual Reality (New York: Oxford University Press, 1993). • Meyrowitz, Joshua, No Sense Of Place: The Impact Of Electronic Media On Social Behavior (New York: Oxford

University Press, 1985). • Miall, David S., Humanities and the Computer: New Directions (New York: Oxford University Press, 1990). • Roszak, Theodore, The Cult Of Information: A New-Luddite Treatise On High Tech, Artificial Intelligence, And The

True Art Of Thinking (Berkeley: University of California Press, 1994. • Turkle, Sherry, Life On The Screen : Identity In The Age Of The Internet (New York: Simon & Schuster, 1995).