Prometna varnost - različni vidiki pogovor z Urošem Brumcem Uroš Brumec iz Sektorja za tehnično urejanje prometa in prometno varnost je član dveh pomembnih mednarodnih organizacij na področju cest; Zdruenja evropskih direkcij za ceste (Conference of European Directors of Roads – CEDR) in Svetovnega cestnega zdruenja (World Road Association – PIARC). Njegovo strokovno področje je prometna varnost, ukvarja se tako s sistemskim kot tudi inenirskim vidikom varnih cest, kar vključuje tudi človeški dejavnik zaznave prostora. V PIARC-u je član tehničnega komiteja Načrtovanje in delovanje varnejše cestne infrastrukture in eden izmed avtorjev dokumenta v pripravi, ki bo imel naslov Motnje in odvračanje pozornosti ter utrujenost v prometu. Pred tem je bil član tehničnega komiteja Varnejša cestna infrastruktura. Je tudi soavtor priročnika Izboljšave za varno delo na cesti. V CEDR-u je član delovne skupine Prometna varnost in sodeluje na širšem področju, ki zajema več podskupin z aktualnimi tematikami, kot so: Direktiva o upravljanju cestne infrastrukture, Varnost kot bistveni element projektiranja cest, Prihodnji izzivi za upravljavce cest, Novi trendi strategij za prometno varnost v dravah članicah EU, Komunikacija med cesto in vozilom, in druge. Nam lahko najprej predstavite mednarodni organizaciji PIARC in CEDR, kakšna je njuna vloga in namen? Svetovno cestno zdruenje PIARC je bilo ustanovljeno leta 1909 z namenom izmenjave znanj na področju cest in prometa. Leta 1970 je zdruenje pri Ekonomskem in socialnem svetu Zdruenih narodov dobilo svetovalni poloaj, kar je njegovo vlogo v svetu še okrepilo. Člani zdruenja so predstavniki vlad, regionalnih uprav, univerz, gradbenih in drugih podjetij, svetovalci, civilna zdruenja ter individualni člani iz 142 drav. Zdruenje je v svetovnem merilu vodilna organizacija za izmenjavo znanj in izkušenj na področju cest in prometa. Slovenija sodeluje v zdruenju PIARC od leta 1995, kot prvi delegat pa vse od začetkov naprej nastopa po svoji funkciji direktor Direkcije RS za ceste. Zaradi učinkovitejšega sodelovanja je bil leta 1999 vzpostavljen Nacionalni komite PIARC Slovenija (NK PIARC), ki danes zdruuje okrog 30 gospodarskih drub, institucij in posameznikov. Trenutni predsednik NK PIARC Slovenija je Vili avrlan. Zdruenje evropskih direkcij za ceste CEDR je bilo ustanovljeno kot neprofitna organizacija s sedeem v Parizu. Preko zdruenja CEDR si direktorji evropskih direkcij za ceste prizadevajo izboljšati sodelovanje v Evropi, olajšati izmenjavo izkušenj in informacij ter omogočiti širšo razpravo o vseh vprašanjih, povezanih s cestami. Poudarek je na infrastrukturi, upravljanju z infrastrukturo in prometom, financiranju, pravnih in ekonomskih vprašanjih, varnosti, okolju in raziskavah na teh področjih. Po mojem mnenju je največja dodana vrednost v tem, da člani tehničnih odborov med seboj tesno sodelujemo, si izmenjujemo izkušnje iz različnih drav, tako primere dobrih praks kot tudi slabih rešitev, ki se jim kot drava lahko izognemo. Neposredni kontakt s sodelavci iz drav, ki nas pri uveljavljanju koncepta in rešitev glede prometne varnosti prehitevajo za nekaj let, kot npr. Velika Britanija, Švedska, Nizozemska in Danska, omogoča prenos znanja in hitrejšo vpeljavo rešitev, ki so se izkazale za koristne. Kakšen je način delovanja in sodelovanja med člani? Znanje in izkušnje si izmenjujemo na sestankih tehničnih komitejev, kjer se člani sestanemo dvakrat letno. Poleg rednega dela veliko časa posvetimo izmenjavi teoretičnih znanj in praktičnih izkušenj. Ti sestanki so izjemno dragoceni, saj si lahko v neposredni interakciji izmenjamo poglede na aktualne teme in problematike in se osebno pogovorimo. Prosim vas, da nam pojasnite, kako so spremembe v načinu ivljenja in prometa v zadnjih letih vplivale na prometno varnost? Cestni promet se iz leta v leto povečuje. Razlogov je več, med njimi so spremenjen način ivljenja, potreb in ljudi, večja kupna moč prebivalstva. Poleg tega se prebivalstvo stara, kar pomeni, da se zvišuje starost udeleencev v prometu. S tem so se bistveno povečale tudi zahteve po večji prometni varnosti ter usklajenem delovanju stroke na tem področju. V hitrem ivljenjskem tempu so naše misli in pozornost nemalokrat drugje in ne na cesti, po kateri vozimo, pogosto tudi ''na pamet''. Torej potrebujemo dodatno vizualno spodbudo ali akustični draljaj, ki prebudi misli in usmeri pozornost na cesto. Vse to je z znanjem in pravilno uporabo sodobne opreme mono doseči. Vendar se ti ukrepi zaradi neusklajene zakonodaje in tehnične regulative ter premalo nadzora pogosto ne uresničijo. Nimamo celovitega koncepta izobraevanja in ozaveščanja udeleencev v prometu v vseh ivljenjskih obdobjih, kar je še posebej
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Prometna varnost - različni vidikipogovor z Urošem Brumcem
Uroš Brumec
iz Sektorja za tehnično urejanje prometa in prometno varnost je član dveh pomembnih mednarodnih organizacij na področju cest; Zdru�enja evropskih direkcij za ceste (Conference of European Directors of Roads – CEDR) in Svetovnega cestnega zdru�enja (World Road Association – PIARC).
Njegovo strokovno področje je prometna varnost, ukvarja se tako s sistemskim kot tudi in�enirskim vidikom varnih cest, kar vključuje tudi človeški dejavnik zaznave prostora. V PIARC-u je član tehničnega komiteja Načrtovanje in delovanje varnejše cestne infrastrukture in eden izmed avtorjev dokumenta v pripravi, ki bo imel naslov Motnje in odvračanje pozornosti ter utrujenost v prometu. Pred tem je bil član tehničnega komiteja Varnejša cestna infrastruktura. Je tudi soavtor priročnika Izboljšave za varno delo na cesti.
V CEDR-u je član delovne skupine Prometna varnost in sodeluje na širšem področju, ki za jema več podskup in z aktualn imi tematikami, kot so: Direktiva o upravljanju cestne infrastrukture, Varnost kot bistveni element projektiranja cest, Prihodnji izzivi za upravljavce cest, Novi trendi strategij za prometno varnost v dr�avah članicah EU, Komunikacija med cesto in vozilom, in druge.
Nam lahko najprej predstavite mednarodni
organizaciji PIARC in CEDR, kakšna je njuna
vloga in namen?
Svetovno cestno zdru�enje PIARC je bilo
ustanovljeno leta 1909 z namenom izmenjave
znanj na področju cest in prometa. Leta 1970 je
zdru�enje pri Ekonomskem in socialnem svetu
Zdru�enih narodov dobilo svetovalni polo�aj,
kar je njegovo vlogo v svetu še okrepilo. Člani
zdru�enja so predstavniki vlad, regionalnih
uprav, univerz, gradbenih in drugih podjetij,
svetovalci, civilna zdru�enja ter individualni
člani iz 142 dr�av. Zdru�enje je v svetovnem
merilu vodilna organizacija za izmenjavo znanj
in izkušenj na področju cest in prometa.
Slovenija sodeluje v zdru�enju PIARC od leta
1995, kot prvi delegat pa vse od začetkov naprej
nastopa po svoji funkciji direktor Direkcije RS za
ceste. Zaradi učinkovitejšega sodelovanja je bil
leta 1999 vzpostavljen Nacionalni komite PIARC
Slovenija (NK PIARC), ki danes zdru�uje okrog
30 gospodarsk ih dru�b , i nst i tuc i j i n
posameznikov. Trenutni predsednik NK PIARC
Slovenija je Vili �avrlan.
Zdru�enje evropskih direkcij za ceste CEDR je
bilo ustanovljeno kot neprofitna organizacija s
sede�em v Parizu. Preko zdru�enja CEDR si
direktorji evropskih direkcij za ceste prizadevajo
izboljšati sodelovanje v Evropi, olajšati izmenjavo
izkušenj in informacij ter omogočiti širšo
razpravo o vseh vprašanjih, povezanih s cestami.
Poudarek je na infrastrukturi, upravljanju z
infrastrukturo in prometom, financiranju,
pravnih in ekonomskih vprašanjih, varnosti,
okolju in raziskavah na teh področjih.
Po mojem mnenju je največja dodana vrednost
v tem, da člani tehničnih odborov med seboj
tesno sodelujemo, si izmenjujemo izkušnje iz
različnih dr�av, tako primere dobrih praks kot
tudi slabih rešitev, ki se jim kot dr�ava lahko
izognemo. Neposredni kontakt s sodelavci iz
dr�av, ki nas pri uveljavljanju koncepta in
rešitev glede prometne varnosti prehitevajo za
nekaj let, kot npr. Velika Britanija, Švedska,
Nizozemska in Danska, omogoča prenos
znanja in hitrejšo vpeljavo rešitev, ki so se
izkazale za koristne.
Kakšen je način delovanja in sodelovanja med
člani?
Znanje in izkušnje si izmenjujemo na sestankih
tehničnih komitejev, kjer se člani sestanemo
dvakrat letno. Poleg rednega dela veliko časa
posvetimo izmenjavi teoretičnih znanj in
praktičnih izkušenj. Ti sestanki so izjemno
dragoceni, saj si lahko v neposredni interakciji
izmenjamo poglede na aktualne teme in
problematike in se osebno pogovorimo.
Prosim vas, da nam pojasnite, kako so
spremembe v načinu �ivljenja in prometa v
zadnjih letih vplivale na prometno varnost?
Cestni promet se iz leta v leto povečuje.
Razlogov je več, med njimi so spremenjen način
�ivljenja, potreb in ljudi, večja kupna moč
prebivalstva. Poleg tega se prebivalstvo stara,
kar pomeni, da se zvišuje starost udele�encev v
prometu. S tem so se bistveno povečale tudi
zahteve po večji prometni varnosti ter
usklajenem delovanju stroke na tem področju.
V hitrem �ivljenjskem tempu so naše misli in
pozornost nemalokrat drugje in ne na cesti, po
kateri vozimo, pogosto tudi ''na pamet''. Torej
potrebujemo dodatno vizualno spodbudo ali
akustični dra�ljaj, ki prebudi misli in usmeri
pozornost na cesto. Vse to je z znanjem in
pravilno uporabo sodobne opreme mo�no
doseči. Vendar se ti ukrepi zaradi neusklajene
zakonodaje in tehnične regulative ter premalo
nadzora pogosto ne uresničijo.
Nimamo celovitega koncepta izobra�evanja in
ozaveščanja udele�encev v prometu v vseh
�ivljenjskih obdobjih, kar je še posebej
pomembno pri otrocih in starejših. Tudi
stroka večkrat deluje neusklajeno, kar je
posledica pomanjkljive zakonodaje in
razpršene odgovornosti med različnimi
akterji v konceptu prometne varnosti
(ministrstva in ustanove) ter politike
nasploh. Uporabniki pričakujejo, da ceste
omogočajo varen, udoben in hiter prevoz
ljudi in tovora. A dostikrat pozabljamo, da sta
hitrost in način vo�nje odvisna tudi od nas
samih; od naše kulture, razumevanja
koncepta (ne)varnosti in poznavanja
cestnoprometnih pravil.
Velik vpliv na prometno varnost ima urbanizem
v smislu prostorskega načrtovanja. Slabo
prostorsko načrtovanje onemogoča
vzpostavitev učinkovitega javnega potniškega
prometa in prometne varnosti nasploh.
Pomemben je tudi dru�beno-ekonomski vpliv,
saj so nesreče in zastoji zelo velik strošek za
dru�bo. Nekontrolirani dostopi do cest,
linearna poselitev in gradnja objektov ter
priključkov vzdol� cest zmanjšujejo uporabno
vrednost cest in negativno vplivajo na varnost,
udobnost in hitrost vo�nje. To pomeni, da
morajo biti bivalna naselja in objekti, kot so npr.
izobra�evalne institucije, spalna naselja
(individualne hiše), zgrajeni stran od glavne
ceste. Manjše število priključkov na določeno
cesto posledično pomeni manjše prepletanje
prometa (vozil in pešcev) in s tem manj
verjetnosti za nesreče.
Nam lahko predstavite primer dobre
prakse iz tujine kot rešitev tega problema?
V Belgiji imajo iz preteklosti določene ceste z
linearnimi poselitvami, ki zato ne slu�ijo
dovolj svojemu namenu povezovanja in
transportiranja. Dr�ava se je odločila, da bo
zemljo odkupila in ljudi preselila. Na ta
način bodo ranljivi udele�enci umaknjeni
stran od ceste in število konfliktnih točk se
bo zmanjšalo. Belgijci so začeli reševati
problem, čeprav so rešitve počasne in drage.
Upoštevajo načelo, da zapolnijo prazen
prostor (umaknjen od ceste), naselja gradijo
strnjeno (šola, slu�ba, trgovina in druge
dejavnosti so dosegljive peš). Na ta način
cesta ohrani svojo funkcijo, prometna
varnost se poveča, izboljša se dostopnost,
poveča se mo�nost uporabe javnega
transporta in okolju prijaznih transportnih
sredstev (npr. kolo). Posledično je bivalno
okolje kakovostnejše, z manj hrupa in
emisij.
Seveda pa je bistveno, da se trajnostni razvoj
in mobilnost upoštevata v novih prostorskih
načrtih. Napak prostorskih načrtovalcev in
urejevalcev prostora ni mogoče kompenzirati
s postavljanjem prometnih znakov in
določanjem (včasih neupravičenih) omejitev
hitrosti.
Verjetno so dr�ave, kjer je prometna varnost
najboljša, prepoznale pomembnost teh
vprašanj za dru�bo ter bistvene koristi in
prihranke, ki jih prinese preventiva?
Zmanjšanje osnovne funkcije ceste povzroča
veliko dru�beno-ekonomsko škodo dr�avi in
dr�avljanom. Škodo povzročajo ne le prometne
nesreče (poškodovani, umrli in invalidi ter
materialna škoda), temveč tudi zastoji, ki so
posledica zmanjšanja pretočnosti cest
(slabega urbanizma in prometnih nesreč).
Ocenjuje se, da je v EU zaradi zastojev in s tem
zamud, ki nastajajo v cestnem prometu, izpad
BDP-ja pribli�no 1%.
Statistični podatki ka�ejo, da se je prometna
varnost v Sloveniji v zadnjih letih bistveno
izboljšala. Eden izmed pokazateljev varnosti
je število smrtnih �rtev, ki se je po podatkih
Generalne policijske uprave zmanjšalo z
214 smrtnih �rtev v letu 2008 na 124 v letu
2013. Kaj so po vašem mnenju glavni razlogi
za to?
Zavedati se moramo, da statistični podatki
običajno ne podajo celostne slike, vsekakor
pa iz njih ne razberemo vzrokov. Razlogov za
manjše število smrtnih �rtev prometnih
nesreč je več. Medicina je v zadnjih letih
neverjetno napredovala in zdravniki s
sodobnimi pristopi pogosto naredijo čude�e
pri poškodovancu, ki nekdaj ne bi imel
mo�nosti pre�ivetja. Poleg tega imajo v
Sloveniji zelo dobro odzivnost reševalci, ki v
zelo kratkem času pridejo na kraj nesreče,
kar prav tako povečuje mo�nost pre�ivetja.
Tretji razlog je dejstvo, da so današnji
avtomobili na splošno bolj varni, vozni park v
Sloveniji pa je �e pregovorno zelo kakovosten.
Tudi dokončanje avtocest in uvedba vinjet
sta bistveno prispevala k boljši prometni
varnosti.
A posledice nesreč so mnogo širše, poleg
smrtnih �rtev je treba upoštevati tudi
udele�ence, ki so v nesrečah hudo poškodovani
in ostanejo zaznamovani za vse �ivljenje.
Statistika ne more zajeti velikega obsega
različnih posledic, ki bistveno vplivajo na
manjšo kakovost �ivljenja poškodovanca.
Poleg tega uradni podatki niso popolni,
številne prometne nesreče niso evidentirane.
Kadar gre za la�je nesreče, se udele�enci
dogovorijo med seboj in ne kličejo policije.
Kljub temu gre za izgubo časa in nastanek
dodatnih stroškov.
„Kako lahko vsak izmed nas v vsakdanjem �ivljenju prispeva k boljši varnosti in manjši verjetnosti za nesrečo?“
Naj bodo vsakodnevna dejanja v skladu z vodilom, ki ga je ju�noafriški minister za promet izrekel na konferenci o prometni
varnosti: »Naredil bom vse, da ne bom jaz tisti, ki bi nekomu preprečil, da bi se vrnil domov k svoji dru�ini, da ne bom s svojim
ravnanjem v prometu nekoga ogro�al, poškodoval ali celo ubil!«