PROGRAM DELA ZA LETO 2006 - University of …...Program dela CTK 3 na internet tudi v CTK. Zaradi zgostitve postavitve gradiva v skladišču bo potrebno del polic nadomestiti s kompaktnimi

PROGRAM DELA ZA LETO 2006 Direktor: dr. Matjaž Žaucer PROGRAM DELA SO PRIPRAVILI:

- splošni del dr. Matjaž Žaucer na osnovi programov dela oddelkov, ki so jih pripravili Smilja Pejanovič, Vida Močnik, mag. Matjaž Eržen, Iztok Skulj, Brane Čop, Dolgan-Petrič Mojca, dr. Uroš Kunaver, Marija Slana in Robert Razboršek

- kadrovski načrt Robert Razboršek - finančni načrt Marija Slana - načrt nakupa opreme dr. Uroš Kunaver

Sprejet je bil na 13. seji Sveta CTK, dne 17.2.2006.

Ljubljana, februar, 2006

Program dela CTK

ii

VSEBINA

1 POSLANSTVO IN VIZIJA .................................................................................................................. 1

2 PREDSTAVITEV ZAVODA ................................................................................................................. 1

3 USMERITVE IN CILJI ....................................................................................................................... 10

3.1 Zakonske in druge pravne podlage 10

3.2 Dolgoročni cilji 11

3.3 Kratkoročni cilji in naloge za leto 2006 12 3.3.1 Knjižnična dejavnost................................................................................................................ 12 3.3.2 Mednarodna dejavnost ........................................................................................................ 14 3.3.3 Upravne naloge ........................................................................................................................ 15 3.3.4 Druge naloge CTK .................................................................................................................... 17 3.3.5 Kadrovska politika in kadrovski načrt .............................................................................. 18 3.3.6 Investicije .......................................................................................................................................... 3.3.7 Investicijsko vzdrževanje ............................................................................................................ 3.3.8 Oprema......................................................................................................................................... 21

4 FINANČNI NAČRT ......................................................................................................................... 22

Program dela CTK

1

1 POSLANSTVO IN VIZIJA Izjava o poslanstvu Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (sprejeta na Svetu knjižnice 27.5.2004) Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani kot visokošolska knjižnica zagotavlja informacijske in knjižnične storitve s področij tehnike in naravoslovja študentom in zaposlenim na Univerzi v Ljubljani kot podporo visokošolskemu in podiplomskemu študiju študentov ter pedagoškemu in raziskovalnemu delu visokošolskih strokovnjakov. V manjšem obsegu nudi nekatere storitve tudi študentom in strokovnjakom z drugih šol in univerz ter zaposlenim v pridobitnih in nepridobitnih organizacijah. Storitve knjižnice temeljijo na strokovnosti, kakovosti, prijaznosti do uporabnikov in sodobni tehnologiji. S povezavami z drugimi knjižnicami, knjižničnimi mrežami in informacijskimi sistemi zagotavlja svojim uporabnikom dostop do informacij in gradiv z vsega sveta. Vizija CTK (v Načrtu razvoja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani za obdobje 2005-2009, sprejetem na 9. seji Sveta CTK dne 23.12.2004) CTK bo inovativna univerzitetna knjižnica, ki bo skrbela za dostopnost svojih in tujih gradiv ter virov informacij predvsem za uporabnike s področij tehnike in naravoslovja. Prilagajala se bo spremenjenim potrebam uporabnikov, ki nastajajo s spremembami v znanstvenem komuniciranju in spremembami v izobraževanju. V podporo izobraževalnemu in raziskovalnemu delu na univerzi in raziskovalnih zavodih bo knjižnica dolgoročno omogočala lažje, hitrejše in širše poti do znanja zlasti s preobrazbo v digitalno knjižnico. Delovno in organizacijsko se bo prilagajala Univerzi v Ljubljani ter se povezovala s knjižnicami njenih članic in drugimi knjižnicami ali sorodnimi organizacijami. Zato bo skrbela za primerno strokovnost knjižničnega in informacijskega dela, za primerno kadrovsko zasedenost in sodobno tehnološko opremljenost. Zasledovala bo razvoj knjižničarske in informacijske dejavnosti in prevzemala nova spoznanja, ugotavljala želje in potrebe uporabnikov in stalno ocenjevala uspešnost in učinkovitost svojega dela. Z ustvarjalnostjo v iskanju novih rešitev in usmeritvah delovanja si bo prizadevala razviti sodoben kooperativen knjižnični informacijski sistem. Prizadevala si bo pridobiti namensko zgrajene prostore.

2 PREDSTAVITEV ZAVODA 2.1 Kratek opis dejavnosti CTK Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) je javni zavod. Ustanoviteljske pravice in obveznosti do CTK izvršuje Vlada Republike Slovenije (Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, Uradni list RS 60/03). CTK je visokošolska knjižnica in po 6. členu Sklepa o ustanovitvi opravlja naslednje dejavnosti: a) kot javno službo:

• sistematično zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva (knjige, revije, disertacije, raziskovalne naloge, standarde, patente, zbirke podatkov) v tiskani in elektronski obliki,

• zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij, • izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov, • posredovanje informacij s tehniškega in naravoslovnega področja iz domačih in

svetovnih virov, • pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,

Program dela CTK

2

• organiziranje seminarjev ter strokovnega izpopolnjevanja knjižničarjev, študentov ter drugih uporabnikov,

• informacijsko opismenjevanje, • medknjižnično izposojo ter posredovanje člankov in informacij, • drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.

b) poleg javne službe javni zavod še:

• opravlja druge informacijske storitve, • zalaga, izdaja, tiska ter prodaja knjige in druge publikacije s področja svoje

dejavnosti, • organizira posvetovanja, • fotokopira in opravlja druge oblike razmnoževanja, • nudi zainteresiranim storitve v okviru svoje dejavnosti.

2.2 Zbirka knjižničnega gradiva Preglednica 1: Knjižnična zbirka CTK-ja (brez Nemške čitalnice)

VRSTA GRADIVA Stanje 31. 12. 2004 Prirast 2005 Odpis

2005 Stanje 31. 12. 2005

Indeks 05/04

Monografije skupaj 151.875 3.150 11.631 143.394 94 Periodične publikacije – letniki

59.130 703 20.655 39.178 66

Standardi 78.636 4.012 9.980 72.668 92 Neknjižno gradivo skupaj 1.151 384 0 1.535 133 Skupaj 290.792 8.249 42.266 256.775 88

TISKANE PERIODIČNE PUBLIKACIJE (naslovi revij) V letu 2005 smo v CTK prejemali 578 naslovov revij, od tega 448 tujih in 130 slovenskih:

• nakup: 521 naslovov periodičnih publikacij (405 tujih in 116 slovenskih), • dar: 57 naslovov periodičnih publikacij (43 tujih in 14 slovenskih).

NEKNJIŽNO GRADIVO V letu 2005 smo v CTK prejemali 69 naslovov neknjižnega gradiva, od tega 61 tujih in 8 slovenskih:

• nakup: 69 naslovov neknjižnega gradiva (61 tujih in 8 slovenskih), • dar: 0.

2.3 Prostori in oprema knjižnice Knjižnica domuje od leta 1994 v najetih prostorih na Trgu republike 3 v stolpnici TR3, kamor se je preselila, ko je Republika Slovenija prodala njeno nekdanjo vilo na Tomšičevi 7. Prvo pogodbo o najemu je sklenil Servis skupnih služb Vlade RS. Površina prostorov v TR 3 znaša neto 2528,54 m2, od tega 630,58 m2 skladišč, okrog 1100 m2 prostega pristopa s čitalnicami, okrog 700 m2 pisarn in dodatno še 92 m2 Nemške čitalnice. Lokacija knjižnice je zelo dobra, saj velik delež obiskovalcev prihaja s fakultet vzdolž Aškerčeve ceste. Prostori so primerni, le površina čitalnic in računalniških učilnic je premajhna. Poleg tega ima CTK v lasti še staro dotrajano barako za skladišče starejšega gradiva površine okrog 400 m2. Ta baraka stoji na najetem zemljišču površine 500 m2 v bližini Akademskega kolegija, ki je v postopku denacionalizacije, zato jo bo potrebno v nekaj letih podreti. Knjižnica upravlja še s stanovanjem površine približno 50 m2 na Adamičevi ulici 10 v Ljubljani. Knjižnica je primerno opremljena s knjižničnim pohištvom, pa tudi z računalniško, komunikacijsko in reprografsko opremo. Računalnikov, ki so na razpolago uporabnikom, je v knjižnici 33. Nekaj čitalniških mest je ožičenih s priključki za prenosnike. Uporabniki, ki na svojih fakultetah dobijo geslo za brezžični priklop, se lahko od decembra 2005 brezžično priklopijo

Program dela CTK

3

na internet tudi v CTK. Zaradi zgostitve postavitve gradiva v skladišču bo potrebno del polic nadomestiti s kompaktnimi premakljivimi policami. 2.4 Sredstva, s katerimi zavod razpolaga

V letu 2005 je CTK razpolagal z naslednjimi finančnimi sredstvi:

Vrsta prihodkov Znesek prihodkov (v 1000 SIT) Delež (%) prihodki iz sredstev javnih financ 513.428 89 drugi prihodki za izvajanje javne službe 34.592 4 prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu

14.372 6

skupaj 562.392 100

2.5 Opis organiziranosti CTK 2.5.1 Organi CTK Organi CTK so določeni v 8. členu Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. Organi javnega zavoda so:

• svet zavoda, • direktor, • strokovni svet, • drugi organi, določeni s statutom zavoda.

Organ upravljanja javnega zavoda je svet zavoda. Svet zavoda šteje sedem članov, od tega:

• trije predstavniki ustanovitelja, • dva predstavnika Univerze v Ljubljani, • enega predstavnika – študenta uporabnika knjižnice, • enega predstavnika delavcev zavoda.

Svet zavoda: 1. določa:

• poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje, • finančni načrt javnega zavoda, • načrt investicij in investicijskega vzdrževanja;

2. sprejema: • letne in večletne programe dela in poročila o njihovi uresničitvi, • statut javnega zavoda, • interne akte o delovnih razmerjih, • letno poročilo javnega zavoda, • cenik storitev javnega zavoda, • poročilo direktorja javnega zavoda;

3. odloča: • o prodaji in nabavi osnovnih sredstev;

4. imenuje in razrešuje: • direktorja javnega zavoda;

5. predlaga: • ustanovitelju spremembo dejavnosti;

6. opravlja druge naloge v skladu s predpisi, tem sklepom in statutom. Svet zavoda mora pridobiti soglasje ustanovitelja k statutu, letnemu programu dela in finančnemu načrtu javnega zavoda. Seja sveta zavoda je sklepčna, če je navzoča večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov. Za sprejem statuta in drugih splošnih aktov javnega zavoda,

Program dela CTK

4

letnega programa dela in finančnega načrta je potrebna večina glasov vseh članov sveta zavoda. Direktor:

• organizira in vodi delo ter poslovanje javnega zavoda, • vodi strokovno delo javnega zavoda, • predstavlja in zastopa javni zavod, • predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje, • odgovarja za zakonitost dela, • sprejema splošne akte, za katere ni pristojen drug organ po zakonu ali po sklepu o

ustanovitvi, • organizira in usklajuje delovni proces, • skrbi za izvajanje odločitev sveta zavoda, • predlaga program dela, • daje poročilo o delu in poslovanju, • skrbi za materialno in finančno poslovanje, • odloča o disciplinski odgovornosti delavcev, • določi sistemizacijo delovnih mest, • opravlja druga dela v skladu s predpisi, s sklepom o ustanovitvi in statutom.

Strokovni svet sestavlja osem članov, ki jih imenuje svet zavoda. Štiri člane imenuje na predlog direktorja izmed delavcev javnega zavoda, ki opravljajo nosilne poklice in zunanjih strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, ostale člane pa na predlog ustanovitelja. Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda in daje direktorju ter svetu zavoda mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj. 2.5.2 Notranja organizacija CTK Po 17. členu Statuta CTK je notranja organizacija zavoda določena z aktom o sistemizaciji delovnih mest v CTK, to je s Pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. V CTK-ju so organizirane naslednje enote: Oddelki: 1. Nemška čitalnica 2. Oddelek za izposojo 3. Oddelek za medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov 4. Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva 5. Oddelek za razvoj in svetovanje 6. Specializirani informacijski centri za tehniko in naravoslovje Službe: 1. Finančno-računovodska služba 2. Služba za informacijsko tehnologijo 3. Tajništvo knjižnice. Delovna področja oddelkov so: Nemška čitalnica:

• organizira in omogoča izposojo gradiva v čitalnico in na dom, • nudi informacije in svetovanje s svojega področja, • sodeluje v nacionalnem bibliografskem sistemu, • strokovno obdeluje gradivo za svoje področje.

Oddelek za izposojo:

• organizira in izvaja izposojo gradiva iz fondov CTK-ja, • skrbi za dostopnost gradiv, • svetuje pri iskanju informacij in gradiv,

Program dela CTK

5

• organizira in usmerja izločanje gradiv in pravilno skladiščenje gradiv. Oddelek za medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov:

• organizira in usklajuje vse vrste posredovanj dokumentov iz domačih in svetovnih virov, • izvaja medknjižnično izposojo publikacij doma in s tujino, • daje možnost reproduciranja avtorskih del za osebne potrebe uporabnikov v skladu z

avtorsko-pravno zakonodajo.

Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva: • nabavlja - izvaja javna naročila za pridobivanje tiskanega in elektronskega

knjižničnega gradiva, • koordinira nabavo periodike v tehniškem krogu visokošolskih knjižnic, • organizira zbiranje, bibliografsko obdeluje in vnaša podatke o periodiki, monografijah

in bazah podatkov v COBIB, • nudi strokovno pomoč delavcem v visokošolskih in specialnih knjižnicah.

Oddelek za razvoj in svetovanje:

• opravlja razvojne naloge za potrebe CTK-ja, • opravlja naloge s področja raziskovanja, svetovanja in izobraževanja uporabnikov in

knjižničarjev, • spremlja in proučuje problematiko na področju visokošolskega knjižničarstva s

področja tehnike in naravoslovja, • pripravlja normative in standarde, • organizira seminarje in konference.

Specializirani informacijski centri za tehniko in naravoslovje:

• skrbijo za razvoj tiskanih in elektronskih zbirk gradiva na področju kemije, matematike, fizike, astronomije, ekologije, proizvodnje, materialov, informatike, elektrotehnike, strojništva, arhitekture, umetnosti, gradbeništva in urbanizma ter drugih naravoslovnih ved,

• izvajajo informacijske poizvedbe iz domačih in svetovnih informacijskih virov, • gradijo specializirane baze podatkov, • skrbijo za vključevanje v mrežo specializiranih informacijskih sistemov v slovenskem in

mednarodnem prostoru, • vsebinsko obdelujejo gradivo, • analitično obdelujejo in pripravljajo bibliografije raziskovalcev, • urejajo domačo stran in intranet za zadolžena področja, • skrbijo za razvoj tiskanih in elektronskih zbirk gradiva o domačih in mednarodnih

standardih, • izvajajo izposojo standardov v čitalnico.

Delovna področja služb so: Finančno-računovodska služba:

• opravlja finančno-računovodska dela za CTK, • pripravlja načrte s svojega področja, • pripravlja finančna in druga poročila, • zagotavlja racionalno porabo finančnih sredstev, • izvaja obračun izplačila plač in drugih osebnih prejemkov.

Služba za informacijsko tehnologijo:

• skrbi za informacijsko in komunikacijsko opremo v knjižnici in za elektronske povezave znotraj knjižnice in izven (Univerza v Ljubljani),

• zagotavlja informacijsko podporo za delo posameznih oddelkov, • vzdržuje informacijski sistem CTK, • podpira informacijsko vozlišče za sistem znanstveno tehniških informacij.

Tajništvo knjižnice:

Program dela CTK

6

• opravlja zadeve s kadrovskega, pravnega in organizacijskega področja, • pripravlja osnutek aktov knjižnice in • tajniška dela za vodstvo knjižnice ter Oddelek za razvoj in svetovanje.

2.5.3 Pravice, obveznosti in odgovornosti javnega zavoda v pravnem prometu ter zastopanje V skladu z 18. členom Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani nastopa CTK v pravnem prometu samostojno, v svojem imenu in za svoj račun, z vsemi pravicami in obveznostmi ter sklepa pravne posle za dejavnosti, določene v tem sklepu, brez omejitev. Knjižnica odgovarja za obveznosti iz prejšnjega odstavka s premoženjem, s katerim upravlja in razpolaga. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti javnega zavoda do vrednosti premoženja, pridobljenega iz javnih sredstev, s katerim javni zavod upravlja in razpolaga. Po 16. členu Statuta CTK knjižnico zastopa in predstavlja direktor. Direktor lahko s pisnim generalnim ali posebnim pooblastilom pooblasti drugo osebo za zastopanje v določenih zadevah. Za pooblaščenca se šteje tudi delavec, ki ima pri opravljanju dela na delovnem mestu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določene naloge, na podlagi katerih sklepa določene posle. Po 43. členu Statuta CTK je tajnik zavoda delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Tajnik opravlja kadrovske, splošne in pravne naloge zavoda. Tajnik ima sledeča pooblastila oz. je odgovoren za:

• pomoč direktorju pri vodenju knjižnice, • nadomeščanje direktorja v času odsotnosti, • izvršuje odločitve Sveta CTK, v kolikor za njih ni pristojen direktor, • skupaj z vodjo službe, ki opravlja finančno-računovodske zadeve, organizira in nadzira

delo na tem področju, • odgovarja za pripravo in pregled pogodb in drugih pravnih aktov, • skrbi za izvajanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, • javnega naročanja, varstva osebnih podatkov, notranje revizije ter • dostopa do informacij javnega značaja, • skrbi za izvajanje predpisov s kadrovskega področja, • opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.

2.5.4 Število zaposlenih in organizacijska struktura zavoda Število zaposlenih v CTK na dan 31.12.2005 je bilo 47 v ekvivalentu polne zaposlitve, drugače pa 48, saj dve delavki delata le po 4 ure dnevno. Število zaposlenih je knjižnica od leta 1991 sama od sebe zmanjšala za osem, ob tem ko je hkrati razširila dejavnost na prosti pristop, Nemško čitalnico in SIC za strojništvo.

Program dela CTK

7

Organizacijska shema Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani na dan 31.12.2005 je bila: Direktor

Matjaž Žaucer

Tajnik

Robert Razboršek

Oddelek za

razvoj in svetovanje (1 delavec) Mojca Dolgan-Petrič

Služba za informacijsko tehnologijo (4 delavci) Uroš Kunaver Matjaž Rupnik Tomaž Fidler Dejan Simič

Tajništvo knjižnice (2 delavca) Irena Jakša Damjana Djordjevski

Finančno računovodska služba (3 delavci) Marija Slana Snježana Renko Darko Ror

Odd. za izposojo (10 delavcev) Smiljana Pejanovič Miro Pušnik Marko Tonkli Mitja Smrekar Gašper Lešnik Jože Brišnik Vida Bovha Marija Gorlov- Bucik Ljubo Jovanovič Drago Krempel

Odd. za medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov (4 delavci) Vida Močnik Boža Strmljan Manja Kristanc Marija Grgič

Specializirani informacijski centri za tehniko in naravoslovje (9 delavcev) Iztok Skulj Mira Lebez Maja Vihar Marko Šercelj Erika Maver Mira Vovk- Avšič Doris Dekleva- Smrekar Maksimiljan Planinc Branka Leben

Oddelek za pridobivanje in obdelavo gradiva. (12 delavcev, 11 ekvivalentov polne zaposlitve) Matjaž Eržen Simona Senica Breda Simončič Helena Lenarčič* Irena Ozimek* Alenka Lenič** Milena Verbič Irena Berlič Jan Pisanski (namesto Darje Vajs) Alenka Robič Zdenka Usnik Tatjana Intihar

Nemška čitalnica (1 delavec) Brane Čop

*... s polovičnim delovnim časom, **…z dvojnim polovičnim delovnim časom 2.6 Analiza poslovnega okolja 2.6.1 Analiza mednarodnega okolja V širšem družbenem okolju se dogajajo spremembe, ki vplivajo tudi na delovanje knjižnic. Prva sprememba je povezana s tehnološkimi spremembami in s spremenjeno strukturo proizvedenih informacij, kjer je delež tiskanih informacij le še 0,01% od vseh, v njem pa so knjige šele na četrtem mestu za papirno pošto, pisarniškimi dokumenti in časopisi. Tudi vseh posredovanih informacij po telefonu, radiu, televiziji in internetu je 3,5 krat več kot zapisanih informacij (http://www.sims.berkeley.edu/research/projects/how-much-info-2003). Konkurenca drugih medijev že vpliva na slabši družbeni odnos do knjižnic, na manjše zanimanje za knjižnično gradivo in na manjši obisk knjižnic. Druga sprememba nastaja zaradi sprememb v znanstvenem komuniciranju. Zaradi premika s tiskanih gradiv na elektronske vire in zaradi neposredne uporabe elektronskih virov s strani profesorjev in raziskovalcev bo klasična vloga raziskovalnih knjižnic v dostopu do virov manjša, povečala pa se bodo vloga digitalne knjižnice in vsa opravila v zvezi z elektronskimi gradivi (licenčna nabava paketov elektronskih revij, gradnja odprtih arhivov, arhiviranje itd.). CTK že posreduje okrog polovico

Program dela CTK

8

storitev na daljavo in je med vsemi slovenskimi knjižnicami najbolj aktivna pri zagotavljanju dostopa do elektronskih revij. 2.6.2 Analiza slovenskega okolja Že v Državnem razvojnem programu do leta 2006, v Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006 (http://www.sigov.si/zmar/projekti/sgrs/pdf-b/sgrs-besedilo.pdf) in v Strategiji Republike Slovenije v informacijski družbi so bili nekateri sicer splošni programi, ki so se tikali posredno tudi knjižnic. V Strategiji razvoja Slovenije, sprejeti na Vladi RS dne 23.6.2005, so teme, kot so npr. izboljšanje kakovosti izobraževanja in spodbujanje vseživljenskega učenja, povečanje dostopa do izobraževanja in usposabljanje s pomočjo novih tehnologij, ki se posredno nanašajo tudi na knjižnice. 2.6.3 Raziskovalno okolje V Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti nista podrobneje opredeljena ne knjižničarstvo ne infrastrukturna dejavnost. V Izhodiščih in usmeritvah nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa z dne 11.3.2003 je bil zapisan temeljni strateški razvojni cilj: ustvarjanje novega znanja in spoznanj ter prenos tega in mednarodno dosegljivega znanja v javno korist in gospodarsko izrabo za povečanje družbene blaginje, torej tudi pomembna naloga za knjižnice, posebej za CTK, ker manjši raziskovalni zavodi nimajo popolne lastne informacijske infrastrukture. V Resoluciji o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006–2010 (Uradni list RS 3/2006) so v poglavju o Izboljšanju pogojev za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti med infrastrukturo naštete tudi naloge knjižnic, ki ji upošteva tudi ta načrt. Knjižnično-informacijska in komunikacijska dejavnost zagotavlja informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo, ki predstavlja podporo raziskovalno-razvojni dejavnosti ter razvojnim storitvam in strokovnemu izobraževanju. Zato Javna agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije izvaja program sofinanciranja nakupov tuje znanstvene literature in baz podatkov z namenom zagotavljanja nujnega dotoka in dostopnosti tujih znanstvenih in strokovnih informacij za potrebe raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Pogoje in postopke ter načine izbiranja, spremljanja nakupov in zagotavljanje dostopnosti sofinancirane znanstvene literature in baz podatkov določa Pravilnik o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov (Uradni list RS 12/2005). Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov (Uradni list RS 12/2005 in 97/2005) določa način, pogoje in postopek za izbor prijav za sofinanciranje nalog osrednjih specializiranih informacijskih centrov oziroma specialnih in visokošolskih knjižnic, ki opravljajo naloge centrov. Oba našteta pravilnika se nanašata na delo CTK in sta upoštevana pri načrtovanju. 2.6.4 Visokošolsko okolje Zakon o visokem šolstvu - uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS 100/2004) ureja tudi statusna vprašanja knjižnic in inštitutov ter drugih zavodov, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti, če so ustanovljeni v okviru univerz (drugi zavodi – članice univerz). Ker je z aktom o ustanovitvi prevzela ustanoviteljstvo CTK Republika Slovenija, Zakon o visokem šolstvu za statusna vprašanja CTK ne velja. Je pa Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS 63/2004, 8043) določil, da se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo tudi sredstva za delovanje Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. V Nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije (Uradni list RS 20/2002, 1513) je bila knjižnična dejavnost neposredno omenjena na dveh mestih. V točki 4.5.2 je zapisano, da je treba pri načrtovanju proračuna več pozornosti nameniti financiranju raziskovalne in študijske opreme ter da podobno velja za pridobivanje literature in razvoj informacijskih

Program dela CTK

9

sistemov, knjižnična dejavnost pa da se mora organizirati po zgledu tujih univerz. Iz zapisanega v točki 6.1.4 pa sledi, da bi morala biti realna rast potrebnih sredstev letno za knjižnice in informatiko, ki bi morale biti med prioritetnimi dejavnostmi, večja od 5%. Glede delovanja visokošolskih knjižnic velja omeniti še 10. člen Meril za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela (Ur. l. RS 124/2004), ki se nanaša na prostore, opremo za izobraževalno ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižnico. Pri ocenjevanju ustreznosti prostorov, opreme za izobraževalno ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter knjižnice se uporabljajo naslednja merila: 1. Visokošolski zavod ima primerne prostore za uresničevanje svojih ciljev. 2. Visokošolski zavod ima potrebno, sodobno in vzdrževano opremo za izvajanje svoje dejavnosti. 3. Visokošolski zavod omogoča zaposlenim in študentom dostop do informacijsko-komunikacijske tehnologije in jo uporablja tako za potrebe poslovanja kot za izobraževalne ter znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne namene. 4. Prostori za knjižnico so primerni za nemoteno delovanje visokošolskega zavoda ter za uresničevanje postavljenih ciljev. Knjižnica je ustrezno založena s knjižnim gradivom ter znanstveno in strokovno periodiko in je javno dostopna. 5. Število knjižničnega osebja in njihova usposobljenost ustrezajo domačim in evropskim standardom dejavnosti. 6. Visokošolski zavod omogoča zaposlenim in študentom dostop do potrebnih podatkovnih baz. Nadalje je možno, da bo zaradi aktivnosti Ministrstva za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo, zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, zaradi realizacije evropske politike (Izobraževanje in usposabljanje v Evropi: različni sistemi, skupni cilji za 2010. Delovni program o ciljih za prihodnost sistemov izobraževanja in usposabljanja. Evropska komisija. Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, Ljubljana, 2003) ali preprosto zaradi preštevilnih nezaposlenih diplomantov družboslovnih usmeritev iz zadnjih let, študij naravoslovja in tehnike bolj priljubljen in bo pritegnil relativno večje število in več študijsko prizadevnih študentov. Opažamo, da je v Sloveniji še veliko zaostajanje v dostopu do e-vsebin, v vpetosti knjižnic v izobraževalne procese in v študiju na daljavo. V Sloveniji še vedno narašča število vpisanih študentov, čeprav so se najštevilčnejše generacije otrok vpisovale na univerzo že pred leti. Število študentov v Ljubljani bo verjetno naraščalo nekoliko počasneje zaradi drugih slovenskih univerz. Pričakujemo, da se bo delež študentov, ki obiskujejo knjižnice, počasi zmanjševal. 2.6.5 Okolje Univerze v Ljubljani Strateškega načrta še nimajo ne Univerza v Ljubljani ne njeni sestavni deli ali komisije. Poslanstvo Univerze v Ljubljani (sprejeto na Senatu UL dne 7.5.1996) je upoštevano v poslanstvu CTK. Strategija raziskovalnega in razvojnega dela Univerze v Ljubljani, sprejeta na Senatu UL dne 16.11.2004, ne vsebuje neposrednih nalog za knjižnice. Zaključki posveta na temo "Spremljanje in zagotavljanje kakovosti na UL", ki je bil 9. januarja 2006, pa so vključeni v ta načrt. Ravno zaradi teh naprezanj Univerze v Ljubljani lahko pričakujemo v bodoče večjo pozornost organizaciji univerzitetnega knjižničarstva. 2.6.6 Značilnosti slovenskega knjižničarstva Družbeni odnos do slovenskega knjižničarstva je v primerjavi z drugimi državami dober, knjižničarstvo je še od prej, ko je bilo dejavnost posebnega družbenega pomena, precej razvejano in uveljavljeno. Število knjižničarjev in sredstva za knjižnice so relativno velika.

Program dela CTK

10

Organiziranost splošnih knjižnic je dobra, visokošolskih pa slabša. Razlog slabše organizacije visokošolskih knjižnic je v organski rasti fakultet in njihovih knjižnic, večinoma brez dolgoročnih načrtov in povezav. Močno oviro razvoju je povzročal tudi NUK s svojo zakonsko vlogo univerzitetne knjižnice, pa z zapostavljanjem te funkcije v primerjavi z nacionalno, brez prave pristojnosti, povezav in ustreznih finančnih sredstev. Visokošolske knjižnice, zlasti na Univerzi v Ljubljani, so razdrobljene, drage, s precej zaposlenimi, mnoge od njih so odprte premalo časa. V okolju tiskanega gradiva so še lahko zadovoljivo opravljale svojo funkcijo, v digitalnem okolju pa jo čedalje teže. To slabost je že izkoristil CTK, ki s konzorcijskimi nabavami elektronskih publikacij zagotavlja za Univerzo v Ljubljani in za druge institucije po obsegu in po finančnih vložkih najmočnejši segment digitalnih storitev med vsemi slovenskimi knjižnicami. 2.6.7 Okolje uporabnikov Ne glede na velike tehnološke spremembe je okolje uporabnikov CTK stabilno, v nekaterih segmentih v porastu, pri izposoji klasičnega gradiva pa v upadu. Študenti so najpogostejši obiskovalci CTK in v knjižnici radi študirajo. Študentom ugaja lokacija knjižnice, založenost s knjižničnim gradivom in stimulativno študijsko vzdušje v njenih čitalnicah. Profesorji in raziskovalci so zelo zadovoljni s ponudbo elektronskih revij, ki dopolnjujejo tiskano gradivo po fakultetnih knjižnicah. V zadnjih letih je močno naraščala uporaba elektronskih revij. Danes je nemogoče z večjo verjetnostjo predvideti trende uporabe odprtih arhivov, elektronskih revij in knjižnic za nekaj let vnaprej. Izposoja tiskanih knjig in revij iz CTK se počasi zmanjšuje. Pričakujemo, da se bo tudi pri nas zmanjšala uporaba podatkovnih zbirk, zlasti zaradi velike uporabe elektronskih revij in drugih elektronskih virov. Narašča povpraševanje po računalniško opremljenih študijskih prostorih. Menimo, da bo pogostnost uporabe gradiv s strani študentov še naraščala zaradi vedno bolj zahtevnega študija. Zaradi enotne izkaznice bo v čitalnicah še več študentov iz drugih netehniških fakultet, celotno število obiskovalcev pa se bo počasi zmanjševalo. 2.7 Odprtost knjižnice Knjižnica je odprta ob delavnikih od 7:30 do 21:30, v soboto od 7:30 do 13:00, med počitnicami v juliju in avgustu pa ob delavnikih od 7:30 do 15:00, v soboto pa od 7:30 do 13:00. Izposoja gradiva iz prostega pristopa se zaključi pol ure pred zaprtjem knjižnice, iz skladišča pa ob 20:00. Ostali oddelki so za uporabnike odprti ob delavnikih od 8:00 do 15:00. Odprtost knjižnice je s 14 urami ob delavnikih in s 75 urami na teden med najdaljšimi v Sloveniji. Čas odprtja je bil tudi s poskusnimi še daljšimi časi optimiran glede na potrebe uporabnikov in racionalnost poslovanja.

3 USMERITVE IN CILJI

3.1 Zakonske in druge pravne podlage Za knjižnico veljajo Zakon o zavodih (Uradni list RS 12/91, 45/94, 8/96, 36/00), Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS 87/01, 96/02), Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/1993, 39/1995 Odl.Ustavnega sodišča: U-I-22/94-15, 18/1998 Odl.Ustavnega sodišča: U-II-34/98i, 35/1998 Odl. Ustavnega sodišča: U-I-243/95-13, 99/1999, 64/2001, 100/2003, 134/2003, 100/2004), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS 63/2004) in Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS 134/03). CTK mora upoštevati še Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS 29/03) in Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS 73/03). Po 32. členu Zakona o knjižničarstvu mora pristojno ministrstvo določiti osrednje specializirane informacijske centre. CTK je bil na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje osrednjih specializiranih centrov v letu 2003 izbran in uvrščen v program sofinanciranja za obdobje od 1.1.2003 do 31.12.2005. Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih informacijskih centrov (Uradni list RS 12/2005 in 97/2005) določa naloge osrednjih specializiranih informacijskih centrov. Pogoje in postopke ter načine

Program dela CTK

11

izbiranja, spremljanja nakupov in zagotavljanje dostopnosti sofinancirane znanstvene literature in baz podatkov določa Pravilnik o sofinanciranju nakupa tuje znanstvene literature in baz podatkov (Uradni list RS 12/2005). Za delovanje Nemške čitalnice veljata še sklep Vlade RS št. 680-02/93-20/I-8 z dne 5.11.1993 in Pravilnik o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture (Uradni list RS 117/02 in 97/03).

3.2 Dolgoročni cilji 3.2.1 Utrjevanje vloge CTK v digitalni univerzitetni knjižnici Ker Univerza v Ljubljani nima svoje osrednje knjižnice, je CTK že do zdaj skrbel za nabavo večine digitalnih virov za UL. CTK bo organiziral konzorcije in sklepal licenčne pogodbe za nabavo paketov elektronski revij, paketov elektronskih knjig in podatkovnih zbirk z dobavitelji, sklepal medsebojne pogodbe in dogovore s konzorcijskimi partnerji, skrbel za upravljanje z elektronskimi viri in za njihovo dostopnost. 3.2.2 Sodelovanje z visokošolskimi knjižnicami CTK bo prožen in prilagodljiv ter bo izkoristil vsako priložnost za korak k integraciji univerzitetnega knjižničarstva, ki mu bo ponujena s strani Univerze. Nudil bo pomoč fakultetnim knjižnicam, kadar se bodo obrnile na CTK. Knjižnica načrtuje intenzivnejše sodelovanje s fakultetnimi knjižnicami zlasti pri nabavi in obdelavi gradiva ter pri sodelovanju v nabavnih konzorcijih in usposabljanju knjižničarjev za delo z elektronskimi viri. 3.2.3 Najširše in najkakovostnejše omogočanje dostopa CTK bo omogočal uporabnikom dostop do izbranih in urejenih virov prek interneta. Upravljal bo z nabavljeno portalno programsko opremo, jo po potrebi posodabljal in pomagal Univerzi pri nabavi dodatne programske opreme. 3.2.4 Skrb za izbor knjižničnega gradiva Skrbniki zbirk bodo pretehtano dopolnjevali fond gradiva, skrbeli za pokritost vseh področij tehnike in nekaterih področij naravoslovja ter pazili na pravo razmerje med elektronskimi in tiskanimi gradivi. Vzporedno z nabavo bo knjižnica nadaljevala z večjim izločanjem manj uporabljanega gradiva iz dislociranega skladišča, ki ga bo v nekaj letih opustila. 3.2.5 Zagotavljanje študijskega vzdušja v čitalnicah Čitalnice bodo zaradi prijetnega študijskega vzdušja, enotne knjižnične izkaznice za študente Univerze v Ljubljani in dobre lokacije še naprej dobro obiskane. Več čitalniških mest bomo opremili z računalniki in priključki za računalnike. Uporabnikom, ki ne bodo dobili gesla za brezžično povezavo prenosnika na internet na njihovi fakulteti, bomo v CTK dodeljevali gesla za uporabo v CTK. 3.2.6 Racionalizacija specializiranih informacijskih centrov na področju tehnike Informacijski specialisti bodo sodelovali pri klasifikaciji in kategorizaciji znanstvenih del, pri izboru gradiva za zbirke CTK, pri koordiniranju vsebinske obdelave gradiv, pri dajanju referenčnih informacij za storitev Vprašaj knjižničarja, pri pripravi elektronskih gradiv in skrbi za njihovo dostopnost ter občasnem dežurstvu v prostem pristopu. Nadaljevali bomo gradnjo baze ICONDA s slovensko produkcijo s področja graditeljstva. V študijske programe fakultet se bomo vključevali v skladu s potrebami fakultet z osnovami znanstvenega informiranja in skozi to usposabljali uporabnike in promovirali knjižnico. 3.2.7 Racionalizacija pri nabavi in obdelavi gradiva

Program dela CTK

12

Poleg nabave in obdelave novega gradiva bo potrebno iz listkovnih katalogov vnesti v COBISS ali v druge podatkovne zbirke zapise starejšega gradiva, tako da bo knjižnica imela do konca leta 2009 vse gradivo v računalniškem katalogu. Zaradi racionalnejše nabave bo CTK pomagala pri nabavi gradiv zainteresiranim članicam Univerze v Ljubljani. 3.2.8 Podpora študiju na daljavo Na željo univerzitetnih uporabnikov bomo nudili podporo elektronskemu študiju in elektronskemu publiciranju. Vloga knjižnice pri tem bo predvsem tehnična: urejanje gradiv, preformatiranje, pridobivanje soglasij in omogočanje dostopa na željo članic UL. V Oddelku medknjižnične izposoje in posredovanja dokumentov bomo po potrebi vodili tudi pregled nad neposrednim naročanjem dokumentov ter finančnimi obveznostmi uporabnikov ter obveznostmi do dobaviteljev in avtorskih agencij na drugi strani. 3.2.9 Posredovanje informacij z nemškega govornega področja, širjenje nemške bralne kulture V Nemški čitalnici bo CTK v sodelovanju z Goethe-Institutom skrbela za dostopnost gradiva, za informacije in prireditve. 3.2.10 Skrb za primernost in kakovost storitev Vlogo osrednje ali univerzitetne knjižnice si predstavljamo tako, da je le-ta korak pred drugimi visokošolskimi knjižnicami v razvitosti, opremljenosti in v povezavah. Zadovoljni uporabniki so ogledalo kakovosti knjižnice, zato bo skrb za kakovost storitev pomemben del aktivnosti v naslednjih letih. Vsakemu uporabniku bomo skušali ustreči glede na njegove specifične želje. Zasledovali bomo odzive uporabnikov z anketami in s pazljivo obravnavo reklamacij. Merili bomo različne parametre uspešnosti knjižnice in jih primerjali z drugimi knjižnicami. Presojali bomo, kaj lahko izboljšamo in merili, kaj bomo z izboljšavami pridobili. Nadaljevali bomo s skrbjo za veliko razpoložljivost gradiva.

3.3 Kratkoročni cilji in naloge za leto 2006

3.3.1 Knjižnična dejavnost

1 Zagotavljati dostop do virov in informacij po internetu (zagotovitev dostopa do vsaj 1900 naslovov elektronskih revij, do vsaj 500 elektronskih priročnikov oziroma knjig, zagotovitev primernega upravljanja portalne opreme, 95% letna razpoložljivost strežnikov CTK, uporabo vsaj 200.000 polnotekstovnih dokumentov štetih po metodi COUNTER). Obrazložitev: po obsegu storitev so storitve CTK po spletu najpomembnejše in tudi najbolj priljubljene pri uporabnikih. Ker CTK vedno stremi k čim lažjim storitvam za uporabnike, je sklenila vse licenčne pogodbe za dostop do elektronskih vsebin na osnovi IP domen in ne gesel. S tem pa nima informacij, ne koliko uporabnikov uporablja storitve po spletu, ne kateri uporabniki so to. Ponudniki storitev posredujejo le podatke o številu dostopov do vsebin, pa še ti so v skladu z licenčnimi pogodbami zaupne narave. Pogoj za nabavo elektronskih različic je večinoma nabava tiskanih revij, ki jih nabavljajo konzorcijske partnerice CTK.

2 Zagotavljati dostop do knjižničnega gradiva in informacij v čitalnicah ter prostor za študij (po delovnem koledarju za leto 2006, 170 čitalniških mest, najmanj 40 osebnih računalnikov in terminalov vključno z računalniško učilnico, Nemško čitalnico in računalniki za uporabnike v SIC-ih). Obrazložitev: stalna klasična naloga knjižnice. Tudi tu CTK zagovarja čim manj moteno uporabo knjižnice, zato ne evidentira uporabnikov, ki pridejo uporabljat čitalnice, katalog, internet ali pa si sposojat gradivo v čitalnico. Registracija je potrebna le za izposojo na dom, za

Program dela CTK

13

medknjižnično izposojo in za uporabo z licencami pridobljenih vsebin na spletu. Zato CTK registrira le približno polovico obiskovalcev ali zelo približno petino vseh uporabnikov.

3 Omogočati klasično izposojo (130.000 enot na dom skupaj z Nemško čitalnico), medknjižnično izposojo knjižničnega gradiva ter posredovanje dokumentov (9.000 posredovanih enot). Obrazložitev: stalna klasična naloga izposoje in medknjižnične izposoje.

4 Posredovati informacije (900 tematskih poizvedb), izdelovati bibliografske zapise in kategorizirati bibliografske zapise. Obrazložitev: trajna naloga osrednjih specializiranih centrov.

5 Digitalizacija člankov. Obrazložitev: nadaljevanje digitalizacije strokovnih člankov za pridobivanje izkušenj na tem področju.

6 Organizirati usposabljanje uporabnikov in knjižničarjev ter prakso študentov bibliotekarstva (20 tečajev, seminarjev ali predavanj in 15 skupinskih obiskov, skupno z Nemško čitalnico). Obrazložitev: ena od stalnih osnovnih storitev knjižnice.

7 Nadaljevati sodelovanje v referenčni službi "Vprašaj knjižničarja". Obrazložitev: po naravi vprašanj je to naloga splošnih knjižnic. Ker pa v Sloveniji splošne knjižnice zaenkrat ne bi zmogle vsakodnevnih storitev, je nujno, da sodelujejo pri službi še NUK, UKM in CTK.

8 Nadaljevati intenzivno urejanje, obdelavo in odpisovanje gradiva (odpis 10.000 enot). Obrazložitev: zaradi načrtovane opustitve dislociranega skladišča in zaradi uskladitve s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe je potrebno nadaljevati s prebiranjem gradiva, neaktualno izločiti, še aktualno pa vnesti v računalniški katalog in preseliti v skladišče na TR3.

9 Dokončati vnos vseh standardov (razen SIST) v podatkovno zbirko (vnos okrog 15.000 enot). Obrazložitev: z vnosom vseh še neobdelanih standardov v zbirko bomo zadostili pravilniku.

Kazalci za knjižnico s katerimi se vrednoti izpolnjevanje ciljev:

Registrirani aktivni obiskovalci knjižnice

Kategorije uporabnikov Število v letu 2005 Načrtovano število za leto 2006

Študenti – dodiplomski, redni 7665 6800 Študenti – dodiplomski, izredni 278 200 Študenti – podiplomski 331 300 Srednješolci 131 100 Zaposleni 1081 1000 Zaposleni na univerzi 88 70 Upokojenci 40 30 nezaposleni 385 300 Tuji državljani 21 15 pravne osebe 37 30

Opomba: Ker CTK omogoča uporabo čitalnic, uporabo katalogov, dostop do interneta in izposojo v čitalnice vsem, tudi neregistriranim uporabnikom, je število neregistriranih obiskovalcev glede na števec prehodov približno enako registriranim obiskovalcem. Neregistrirani uporabniki so tudi vsi uporabniki digitalnih storitev na daljavo, to pa je večina študentov in profesorjev Univerze v Ljubljani ter mnogi drugi uporabniki. Nekateri segmenti obiskovalcev so v upadu, drugi pa od leta do leta fluktuirajo in se jih ne da planirati le na osnovi predhodnega leta.

Program dela CTK

14

Kazalci knjižnične dejavnosti Kazalec Leto 2005 Načrt za leto 2006 Število registriranih aktivnih uporabnikov knjižnice 10.848 9.500

Delež registriranih aktivnih uporabnikov z univerz (študenti, visokošolski učitelji in sodelavci, raziskovalci in strokovni sodelavci)

8995 7.300

Letni prirast tiskanih enot gradiva in število zakupljenih ali nabavljenih elektronskih enot

Nakup in dar: 3150 tiskanih knjig + 797 elektr. 703 v. t. revij + 1790 n. elektr. 4012 standardov 384 neknj. grad.

Le nakup: 2500 tiskanih knjig + 550 elektr. 700 v. t. revij + 1900 n. elektr. 200 standardov 300 neknj. grad.

Število pregledanega gradiva v elektronski obliki 242.776 200.000

Število organiziranih izobraževanj za uporabnike

34 tečajev/predavanj + 33 skupinskih obiskov

20 tečajev/predavanj + 15 skupinskih obiskov

Komentar: Uporaba klasične knjižnice se počasi zmanjšuje. Uporaba elektronskega gradiva na daleč je precej odvisna od portale programske opreme (tudi združevalnega iskalnika), za katero pa ne vemo, kdaj jo bo UL nabavila. Število organiziranih izobraževanj bo manjše kot v predhodnem letu, ker bomo več naporov posvetili nadaljnjemu razvoju digitalne knjižnice.

Kazalec Leto 2005 Načrt za leto 2006 Število na dom izposojenega gradiva 151.901 130.000

Število izposojenega gradiva v čitalnico (brez standardov) 92.000 70.000

Število uporabnikov, ki so se udeležili izobraževanj (brez N. č.)

1414 1000

Število posredovanih enot v medknjižnični izposoji 10.726 9.000

Razmerje med posredovanimi in zahtevanimi enotami iz medknjižnične izposoje

95 % 92 %

Število naslovov naročene tiskane periodike (nakup) 521 510

Število kupljenih knjig 2582 2500

Pri nakupu literature v letu 2006 ne bo moč doseči obsega iz leta 2005, prvič zato, ker je CTK imela v letu 2005 na razpolago prenesena sredstva iz prejšnjih let in drugič zato, ker pričakujemo pri nekaterih paketih elektronskih revij podražitve preko običajnih stopenj.

DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 2006

IZPOSOJA, ČITALNICA IN PROSTI PRISTOP ODPRTO vse mesece razen julija in avgusta

od ponedeljka do petka 7:30 – 21:30

sobota 8:00 – 13:00ODPRTO KRAJŠI ČAS Od 1. julija do vključno

31. avgusta letne počitnice 7:30 – 15:00

30. oktober ponedeljek 7:30 – 14:00

Program dela CTK

15

ZAPRTO 2. januarja ponedeljek 8. februarja sreda 17. aprila ponedeljek 27 .aprila četrtek 1. maja ponedeljek 2. maja torek 15. avgusta torek 31. oktobra torek 1. novembra sreda 25. decembra ponedeljek 26. decembra torek

MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA IN SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI ODPRTO vse mesece od ponedeljka do petka 8:00 – 15:00 ODPRTO KRAJŠI ČAS

30. oktober ponedeljek 8:00 – 14:00

ZAPRTO 2. januarja ponedeljek 8. februarja sreda 17. aprila ponedeljek 27. aprila četrtek 1. maja ponedeljek 2. maja torek 15. avgusta torek 31. oktobra torek 1. novembra sreda 25. decembra ponedeljek 26. decembra torek

3.3.2 Mednarodna dejavnost

• Nemška čitalnica CTK bo sodelovala z Goethe Institutom pri pripravi kulturnega programa na stroške Instituta.

• Sodelavka CTK bo sodelovala pri upravljanju mednarodne podatkovne zbirke ICONDA.

3.3.3 Upravne naloge 3.3.3.1 Naloge in pričakovani rezultati tajništva Naloge tajnika:

• organiziranje in vodenje tajništva, • izvajanje odločitev sveta zavoda, ki jih po statutu ne izvršuje direktor, • izvajanje odločitev direktorja, • nadziranje dela finančno-računovodske službe, • nadzor nad postopki javnih naročil in organizacija dela na tem področju, • priprava splošnih in posamičnih pravnih aktov, • sodelovanje pri pripravi plač in delovne uspešnosti, • priprava kadrovskega načrta, • sodelovanje pri strokovnem delu konzorcijskih nabav knjižničnega gradiva, • organizacija notranje revizije,

Program dela CTK

16

• opravljanje nalog strokovnega delavca za varnost in zdravje pri delu po pooblastilih na podlagi opravljenega splošnega dela strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu,

• sodelovanje pri postopkih upravljanja s stvarnim premoženjem CTK oz. države. Pričakovani rezultati tajnika:

• izvedeni novi predpisi s področja plač, • izpeljava vseh potrebnih postopkov javnih naročil male vrednosti, ki so v pristojnosti

tajnika in javnega razpisa, • urejena vsebina pogodb, ki jih sklene CTK, • urejene kadrovske zadeve in pregledane ter urejene pogodbe o zaposlitvi, • ureditev varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja zaradi

sprememb zakonodaje in po potrebi sodelovanje z informacijskim pooblaščencem, • ureditev pravnega statusa stanovanja v upravljanju CTK, kar bo odvisno tudi od

pristojnega ministrstva. Naloge in pričakovani rezultati tajnice vodstva:

• opravljanje strokovnih in izvedbenih nalog na kadrovskem področju (priprava osnutkov odločb, sklepov, pogodb o izobraževanju in zaposlitvi),

• urejanje podatkov za zdravstveno in socialno zavarovanje za delavce in njihove družinske člane,

• posredovanje zahtevanih podatkov na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,

• prijavljanje delavcev na preventivne zdravniške preglede skladno z izjavo o varnosti z oceno tveganja in zdravstveno oceno tveganja pooblaščenega zdravnika ter ukrepi za odpravo tega tveganja,

• evidentiranje prejete pošte v tajništvu CTK, • pripravljanje popisa gradiva v arhivu CTK skladno z veljavno zakonodajo in arhiviranje.

Pisarniški referent v tajništvu opravlja podporo navedenim nalogam tajnika, tajnice vodstva knjižnice in direktorja ter fakturira. Pričakuje se najmanj tako uspešna podpora pri delu, kot jo je zagotavljal do sedaj. 3.3.3.2 Naloge in pričakovani rezultati finančno-računovodske službe

• opravlja plačila in tekoče ureja, zajema, knjigovodsko evidentira ( v glavno knjigo in analitične evidence) in sporoča podatke,

• vodi davčne evidence za CTK v skladu s predpisi s tega področja, • izvaja računovodski nadzor in nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačilom

obveznosti in arhivira izvirnike knjigovodskih listin, • spremljanje zunanjih predpisov z finančno – računovodskega področja in skrb za

pravočasno uporabo le teh pri delu, v sodelovanju s tajnikom CTK, • sodelovanje s tajnikom CTK pri pripravi notranjih aktov z finančno – računovodskega

področja (v pripravi: nov Pravilnik o računovodstvu), • izvaja obračun plač in drugih izdatkov zaposlenim in skrbi za evidence na tem

področju (oddaja podatkov o dohodnini DURS-u – rok 31.01. v letu, prijava podatkov in spremembe podatkov o obdobju zavarovanja in plači na obrazcih M4/M8 na ZPIZ – rok 30.04. v letu)

• pripravljanje finančnih načrtov in priprava realizacije le teh (za MVZT – visoko šolstvo v skladu s pogodbo o financiranju dejavnosti najmanj 4x letno, za ARRS glede na določila pogodbe o sofinanciranju oziroma najmanj 1x letno, za MK za Nemško čitalnico najmanj 2x letno, za potrebe vodstva CTK praviloma mesečno oziroma po potrebi)

• pripravlja letno računovodsko poročilo in obvezne računovodske izkaze (zakonski rok za oddajo je 28. februar naslednjega leta za predhodno leto)

Program dela CTK

17

• pripravlja premoženjsko bilanco (rok za oddajo je 30. april za bilanco predhodnega leta).

• pripravlja druga poročila po potrebi in glede na zakonske predpise (statistika finančnih računov – Banka Slovenije, statistična poročila za Statistični urad RS in drugo)

Pričakovani rezultati Finančno računovodske službe so predvsem skrb za tekoča plačila in urejanje, zajemanje, knjigovodsko evidentiranje, računovodski nadzor in pravočasno sporočanje podatkov ter priprava zgoraj naštetih poročil in realizacija nalog tako, kot je to bilo v preteklih letih. 3.3.3.3 Naloge direktorja:

• organiziranje in vodenje, • vodenje strokovnega dela, • predstavljanje in zastopanje, • skrb za izvajanje poslovne politike in programa dela, • organiziranje in usklajevanje delovnega procesa, • skrb za izvajanje odločitev sveta zavoda, • priprava program dela, • dopolnitev srednjeročnega programa dela, • priprava poročila o delu in poslovanju, • skrb za materialno in finančno poslovanje, • sprememba sistemizacije delovnih mest, • sodelovanje pri pripravah za novogradnjo.

Pričakovan rezultat dela direktorja je, da bo knjižnica v letu 2006 dosegla približno tak rezultat dela, kot jih je v nekaj preteklih letih.

3.3.4 Druge naloge CTK

3.3.4.1 Informatizacija CTK in pomoč pri zagotavljanju digitalnih vsebin Cilji in naloge tekoče podpore in sprotnih nalog:

• zagotavljanje obratovalnega stanja terminalske mreže, • zagotavljanje obratovalnega stanja mreže PC, • vzdrževanje elektronske čitalnice v prostem pristopu in podpora uporabnikom, • vzdrževanje računalniške učilnice in podpora pri izvajanju izobraževanj za uporabnike, • usposabljanje in podpora zaposlenim pri tekočem delu, • izvajanje varnostne politike, • vzdrževanje domače strani in ostalih informacijskih sistemov, • vzdrževanje strežnikov in podatkovnih zbirk, • nabave in instalacije opreme, • reševanje okvar in trenutnih problemov, • storitve arhiviranja, tiskanja in drugih uslug, • oblikovanje besedil in tiskanje edicij, • organizacijska pomoč (seminarji, konference…), • ostale tekoče naloge.

Razvojne naloge:

• nadgradnja operacijskih sistemov na računalnikih v čitalnici, • nadaljnji razvoj ponudbe in podpornih sistemov v elektronski čitalnici in prostem

pristopu, • nadaljnji razvoj domače strani in internetne ponudbe s poudarkom na dostopu do

elektronskih publikacij in drugih informacijskih virov,

Program dela CTK

18

• gradnja zbirke doktorskih disertacij, magisterijev in diplom za zainteresirane fakultete (le če bo prošnja članic UL),

• sodelovanje v projektih COBISS (nabava, OPAC) v skladu z aktivnostmi IZUM-a.

3.3.4.2 Dejavnost osrednjih specializiranih informacijskih centrov Cilja dejavnosti sta zagotoviti primerne informacije uporabnikom in urediti bibliografsko bazo raziskovalcev. Osrednji specializirani informacijski center bo opravljal naslednje naloge:

• obdelovanje, organiziranje, vrednotenje, arhiviranje in posredovanje specializiranih informacij in informacijskih virov,

• izvajanje selekcije pri vnosu bibliografskih zapisov v bibliografsko bazo raziskovalcev ter spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih zapisov.

Pričakovani rezultati: 900 tematskih poizvedb, 200 vnosov v ICONDO, 500 določitev tipologije, 180 bibliografskih zapisov, 3000 vsebinskih obdelav.

3.3.4.3 Dejavnost Nemške čitalnice Cilj Nemške čitalnice je utrjevanje vloge kulturnega posredovalca nemških dežel v Sloveniji. Naloge čitalnice so:

• izposoja gradiva, posredovanje informacij, dostopnost čitalnice, • nabava gradiva, • obdelava knjižničnega gradiva, • predstavitvena dejavnost, • sodelovanje z institucijami doma in v tujini.

Pričakovani rezultati v letu 2006 so: 8700 na dom izposojenih enot, 800 informacij, 700 aktivnih članov, 15 uvajalnih tečajev za 300 udeležencev, 200 vsebinsko obdelanih knjižničnih enot za vnos v COBISS.

3.3.5 Kadrovska politika in kadrovski načrt Število zaposlenih na dan 31.12.2005 je bilo 48 na 47 zasedenih delovnih mestih, ker sta dve delavki delali s polovičnim delavnim časom. Enako načrtujemo na dan 31.12.2006. Ne predvidevamo novih zaposlitev. Kadrovanje bo usmerjeno predvsem v iskanje delavcev za nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem dopustu oz. začasno odsotnih delavcev. S tem bomo zmanjšali tveganje in opravili vse zastavljene naloge in cilje. Spremembe sistemizacije so predvidene v primeru sprememb predpisov s področja plač, kar bo potrebno skladno z Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju urediti pri delovnem mestu direktorja, pri ostalih zaposlenih pa z dnem začetka izvajanja Zakona o sistemu plač v javnem sektorju oz. podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi. Spremembe sistemizacije bodo morda potrebne tudi zaradi spremembe predpisov s področja davkov glede bonitet in podobnega, varstva pri delu glede obveznih zaščitnih sredstev in obveznih zdravstvenih pregledov oz. zdravstvenih zahtev za opravljanje dela na določenem delovnem mestu ter tudi predpisov s področja vzgoje in izobraževanja, če bo za določena delovna mesta potrebno izpolnjevati nove zahteve glede izobrazbe v zvezi s spremembami nazivov po končanem študiju oz. izobraževanju. V drugi polovici leta sta predvideni dve spremembi sistemizacije z bibliotekarja na bibliotekarja z magisterijem zaradi izboljšave strukture zaposlenih, ki je potrebna zaradi vse zahtevnejših del zlasti v povezavi z digitalno knjižnico, nabavo in obdelavo digitalnih virov, organizacijo gradiv in dostopa ter klasifikacijo znanstvenih del po tipologiji.

Program dela CTK

19

Za poln delovni čas je zaposlenih 46 delavcev, za krajši delovni čas od polnega (za 4 ure) pa 2 delavca. V letu 2006 so možne spremembe, če bi invalidske komisije odločile drugače, kar pa je odvisno od zdravja posameznih delavcev. V tem primeru bomo, če bo potrebno ustrezno spremenili vse pravne akte s področja spremembe. Predvidena napredovanja v letu 2006 Predvidenih je 5 rednih napredovanj. delavec/napredovanje

količnik osnovne plače

količnik napredovanja

sprememba količnika

1. REDNO 2,40 2,50 0,10 od 1.1.2006 2. REDNO 3,00 3,10 0,10 od 1.9.2006 3. REDNO 5,60 6,00 0,40 od 1.1.2006 4. REDNO 3,60 3,80 (4,00) 0,20 (0,4) od 1.1.2006 5. REDNO 2,50 2,65 0,15 od 1.9.2006* skupaj v 2006 0,95 (1,15)* *V zvezi z enim rednim napredovanjem čakamo na mnenje Komisije za priznavanje strokovnih nazivov, ali bo napredovanje za en ali dva razreda.

Tabela: Predvideno število napredovanj v letu 2006

Naziv Redna napredovanja na delovnem mestu

5 (4)*

Izredna napredovanja na delovnem mestu

0 (1)*

Povprečna mesečna vrednost napredovanja v SIT

*V zvezi z enim rednim napredovanjem čakamo na mnenje Komisije za priznavanje strokovnih nazivov, ali bo napredovanje za en ali dva razreda. Ker pri nekaterih delovnih mestih med zaposlenimi nimamo rezerve za primer bolniških odsotnosti, smo nujno vezani na občasno pomoč preko študentskega servisa. Tudi pri pospešenem izločanju neažurnega gradiva in selitvi gradiva v TR3 si bomo pomagali s študenti.

Tabela: Predvideno število upokojitev v letu 2006

Naziv Število upokojitev 0 Povprečna višina odpravnine En zaposleni že ima minimalne pogoje za upokojitev, vendar je ne načrtujemo v letu 2006. Še najprej se bo podpiralo izobraževanje v interesu delodajalca, kolikor nam bodo to omogočala finančna sredstva. Ostalim delavcem bomo glede na možnosti delodajalca omogočili izobraževanje v lastnem interesu.

Program dela CTK

20

Tabela: Število delavcev, ki se bodo izobraževali in izpopolnjevali v letu 2006

Pridobivanje izobrazbe V.

stopnje

Pridobivanje izobrazbe VI. stopnje

Pridobivanje izobrazbe VII. stopnje

Podiplomsko izobraževanje

Strokovno usposabljanje

Krajša usposabljanja

in tečaji SKUPAJ 3 1 1(2)* 2(4)** 3***

* en delavec se izobražuje v lastnem interesu. **dva delavca se izobražujeta v lastnem interesu. *** knjižničar/višji knjižničar Usposabljanja v letu 2006 Usposabljanje Število delavcev Okvirni stroški (SIT) Posvetovanje ZBDS 7 420.000 Tečaji COBISS 500.000 Konferenca COBISS 6 150.000 Tečaji SIST 1 80.000 Konferenca visokošolskih in specialnih knjižnic

4 160.000

Strokovni izpit 3 60.000 Tečaji usposabljanja za strokovni izpit

3 300.000

Konference IFLA, FLA o medknjižnični izposoji, LIBER, LIBER-LAG, IATUL in Lida

6 3.000.000

Knjižni sejem Frankfurt 1 200.000 Sejem ONLINE London 2 1.000.000 Tečaj francoščine 1 80.000 Tečaj angleščine 1 80.000 Tečaj varstva pri delu 1 120.000 Seminar javna naročila 3 120.000 Predavanja in konference v Sloveniji

10 600.000

NT konferenca 2 600.000 tečaji operacijskih sistemov in aplikacij

2 600.000

skupaj 8.070.000

3.3.6 Investicije Knjižnica razen nabave opreme v točki 3.3.8 ne načrtuje nobenih investicij v letu 2006.

3.3.7 Investicijsko vzdrževanje Knjižnica ne načrtuje nobenega investicijskega vzdrževanja v letu 2006.

Program dela CTK

21

3.3.8 Oprema

Viri sredstev in njihov delež v letu 2006 (v %) Št.

prioritete Oprema Prostor

Vrednost opreme v letu 2006 v 000 SIT

MVZT ARRS

1 kompaktne police

Skladišče 4.000 100%

2 Računalniki z operacijskim sist. (za zamenjavo dotrajanih rač. in opremo novih rač. mest) 20 kom

Prosti pristop in pisarne

7.100 87,32% (6.200.000

SIT)

12,68% (900.000 SIT) Prihodki pridobljeni na trgu

3 Strežniki za elektronsko pošto in poslovno informacijski sistem

Sistemski prostor

1.700 100%

4 Programska oprema osebnih računalnikov in strežnikov

Prosti pristop in pisarne

1.000 100%

5 Druga računalniška oprema

Prosti pristop in pisarne

1.100 40,91% (450.000

SIT)

59,09% (650.000 SIT) Drugi prihodki javne službe 100%

6 Druga oprema (fotokopirni stroji, čitalci črtne kode)

Prosti pristop in pisarne

653 100%

7 Prezračevalno klimatizacijska naprava

Tiha čitalnica 450 Drugi prihodki javne službe 100%

8 Police za knjige in drugo pohištvo

Prosti pristop in pisarne

1.100 40,91% (450.000

SIT)

59,09% (650.000 SIT) Drugi prihodki javne službe

SKUPAJ 17.103 14.453 2.650

Program dela CTK

22

Kazalci opremljenosti knjižnice

Kazalec Vrednost za leto 2005 Načrtovana vrednost za leto 2006

Število računalnikov, preko katerih uporabniki v knjižnici lahko dostopajo do informacij

33 PC + 4 terminali 40 PC in terminalov

3.3.9 Izhodišča in kazalci, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev Izhodišča so:

- vrednost količnika od 1. 12. 2005 do 30. 6. 2006 je 54.823,00 SIT (izplačilo za 7 mesecev),

- vrednost količnika od 1. 7. 2006 do 30. 11. 2006 je 55.453,00 SIT (izplačilo za 5 mesecev) oz. 1,15 % povečanje izhodiščnih plač,

- rast sredstev za plače iz naslova napredovanja in vrednotenja delovne dobe je lahko največ 1 %,

- sredstva za izplačilo delovne uspešnosti so 2 % od sredstev za plače, - sredstva za povračila in nadomestila, regres za letni dopust in druge izdatke

zaposlenim se lahko povečajo za povprečno letno rast cen (2,3 %), - premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja: usklajevanje s

socialnimi partnerji še ni dogovorjeno, zato se sredstva za izplačilo premij načrtujejo s povprečno letno rastjo cen (2,3 %),

- davek na izplačane plače: poleg upoštevanja splošne rasti plač je treba za 20 % znižati sredstva za davek na izplačane plače (upoštevana je davčna reforma, predvidena za leto 2006),

- učinek aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS od 1. 7. 2006 dalje (izplačilo za 5 mesecev),

- izdatki za blago in storitve se lahko povečajo največ za predvideno stopnjo inflacije, zmanjšano za eno odstotno točko (2,3% - 1 = 1,3 %) glede na rebalans za leto 2005,

- izdatki za nakup opreme se lahko povečajo največ za predvideno stopnjo inflacije, to je za 2,3 %.

4 FINANČNI NAČRT PRILOGI:

- Kadrovski načrt - Finančni načrt