PROEKTIRAWE I URBANIZAM - matura.gov.mkmatura.gov.mk/data_files/final_exam/mk/PROEKTIRANJE I URBANIZA… · Ispitnata programa pretstavuva osnova za izrabotuvawe na testovi za dr`avna

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

SEKTOR ZA ISPITI

Skopje, 2005

DR@AVNA MATURA I ZAVR[EN ISPIT

PROEKTIRAWE I URBANIZAM

ISPITNA PROGRAMA

SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO SEKTOR ZA ISPITI ISPITNA PROGRAMA

DR@AVNA MATURA I ZAVR[EN ISPIT

Ispitnata programa po proektirawe i urbanizam za dr`avna matura i za zavr{en ispit e donesena so re{enie na ministerot za obrazovanie i nauka br. 11-136/1 od 11.01.2006 godina.

PROEKTIRAWE I URBANIZAM

1

1. VOVED Ispitnata programa za dr`avna matura i za zavr{en ispit ovozmo`uva podgotovka na maturski i na zavr{ni ispiti koi se vo funkcija na podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto. Rezultatite od postigawata na u~enicite }e poslu`at kako osnova za dijagnosticirawe na uspe{nosta na u~enicite. Ispitnata programa pretstavuva osnova za izrabotuvawe na testovi za dr`avna matura i zavr{en ispit, so koi }e se ovozmo`i diferencijacija na u~enicite, t.e. }e se obezbedi selektivna proodnost vo visokoto obrazovanie ili vklu~uvawe na pazarot na trudot. Spored celite i sodr`inite, ispitnata programa za dr`avna matura i za zavr{en ispit po predmetot proektirawe i urbanizam se bazira vrz nastavnite programi za III i IV godina, a koj se izu~uva vo grade`no-geodetskata struka za obrazovniot profil arhitektonski tehni~ar vo srednoto stru~no obrazovanie. Predmetot proektirawe i urbanizam spa|a vo interniot del od maturskiot ispit i e vo listata na nastavni predmeti za tretiot predmet od izborniot del na dr`avnata matura i listata na nastavni predmeti za polagawe na izborniot del od zavr{niot ispit vo stru~noto obrazovanie {to se realizira spored novite nastavni planovi i programi.

Ispitnata programa za dr`avna matura i za zavr{en ispit po predmetot proektirawe i urbanizam gi sodr`i slednite komponenti:

• Op{ta cel na ispitot

• Sodr`ina na ispitot

• Specifikacija na podra~jata i sposobnostite

• Konkretizacija na celite

• Specifikaciska mre`a na ispitot

• Opis na ispitot

• Na~in na ocenuvawe.

2

2. OP[TA CEL NA ISPITOT Celta na maturskiot i na zavr{niot ispit po proektirawe i urbanizam e da se proveri:

- dali u~enikot steknal znaewa za uspe{no da go prodol`i svoeto (univerzitetsko) obrazovanie, pri opredeluvaweto za negovata idna profesija; - dali steknal znaewa za povrzanosta pome|u razli~nite tehni~ki i umetni~ki disciplini, i aplikativnite nauki; - kolku e osposoben da se vklu~i na pazarot na trudot; - kolku e osposoben za samostojna primena na znaewata od tehni~kite i umetni~kite disciplini; - kolku go poznava prostornoto ureduvawe na gradovite; - dali e osposoben da gi prepoznava, razrabotuva i koristi proektite za objektite vo visokogradbata; - kolku gi primenuva principite i zakonitostite na tehni~kite i umetni~kite disciplini pri re{avaweto na - prakti~ni problemi.

Za uspe{no polagawe na maturskiot i na zavr{niot ispit po proektirawe i urbanizam, u~enikot treba da vladee so slednite znaewa:

- da gi poznava poimite, terminologijata i da gi prodlabo~i znaewata od prostornoto ureduvawe na gradovite; - da ja razbira i razlikuva tipologijata na objektite vo visokogradbata; - da ja sfati prostornata organizacija na objektite; - da se zapoznae so osnovnite programski sodr`ini na sredinata za `iveewe (domuvawe, rabota, rekreacija i soobra}aj);

- da ~ita, analizira i ocenuva gotovi proekti; - da se osposobi da razrabotuva proekti, grafi~ki da gi prezentira i realizira; - da gi razbira i analizira osnovnite prostorni i funkcionalni edinici na objektite; - da razrabotuva i grafi~ki prezentira proekt za mal objekt; - da prepoznava i da koristi razmer; - da gi ~ita i prepoznava elementite i karakteristikite na lokacijata na stanbeni, op{testveni, industriski i stopanski objekti;

- da gi razbere programskite elementi na rekreativnite zoni i sistemi na zelenilo, nivnata uloga i zna~ewe;

3

- da ja sfati hierarhijata na soobra}ajot vo gradot; - da gi razbira, razlikuva i sporeduva razli~nite tipovi na gradski centri; - da se zapoznae so urbanata oprema; - da steknuva naviki i da razviva ve{tini za urednost, preciznost i sistemati~nost; - da gi razviva svoite kreativni ve{tini, sposobnosti i ume{nost za re{avawe na zada~ite; - da razviva ~uvstvo za estetskite karakteristiki na prostornite formi; - da inicira fleksibilnost i sorabotka i da se osposobi za timska rabota; - da gi primenuva propisite i standardite za ureduvawe na prostorot i proektirawe na objekti.

4

3. SODR@INA NA ISPITOT

3.1. Specifikacija na podra~jata (sodr`inite) i sposobnostite Vo ispitnata programa se opfateni slednite podra~ja: P1 - ^OVEKOT KAKO OSNOVNA MERKA P2 - USLOVI ZA PROEKTIRAWE P3 - ELEMENTI NA PROEKTIRAWE P4 - PROEKTIRAWE NA INDIVIDUALNI SEMEJNI KU]I P5 - PROSTORNO UREDUVAWE NA GRADOVITE P6 - STANBENA NASELBA P7 - POVE]ESEMEJNI STANBENI ZGRADI P8 - OBJEKTI ZA KOLEKTIVNO DOMUVAWE I UGOSTITELSKI OBJEKTI P9 - OP[TESTVENI ZGRADI P10 - SREDINA ZA @IVEEWE P11 - GRADSKI CENTRI P12 - STOPANSKI OBJEKTI P13 - INDUSTRISKI OBJEKTI

Podolu grupirano se dadeni sposobnostite koi u~enikot treba da gi poseduva za uspe{no re{avawe na ispitni zada~i:

• S1- prepoznavawe i razbirawe (karakteristiki na tipot na zgradata, prostorna organizacija na zgradata, konstruktivni sistemi i elementi);

• S2- primena (razlikuvawe, povrzuvawe, opi{uvawe, objasnuvawe, naveduvawe primeri, dopolnuvawe, konstruirawe, modificirawe);

• S3- re{avawe zada~i (klasificirawe, kategorizirawe, razvivawe, revidirawe, organizirawe, podreduvawe, sporeduvawe, analizirawe i zaklu~uvawe).

5

3.2. Konkretizacija na celite (znaewata i sposobnostite) po podra~ja

PODRA^JE 1: ^OVEKOT KAKO OSNOVNA MERKA Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

1.1 . ^OVEKOT KAKO OSNOVNA MERKA VO PROEKTIRAWETO

U~enikot treba: - da gi prepoznava celite i sodr`inite na predmetot; - da go definira poimot prostor i procesot na proektirawe; - da ja razbere korelacijata pome|u dimenziite na ~ovekot i predmetite od negovata okolina; - da gi primenuva merkite na ~ovekot, kako uslov za dimenzionirawe na prostorot; - da gi primenuva propisite i standardite vo grade`ni{tvoto; - da gi analizira i zaklu~uva funkcionalnite prednosti.

6

2.1. PRIRODNI USLOVI 2.2. SOZDADENI USLOVI

U~enikot treba: - da gi poznava prirodnite uslovi(klima, orientacija, ru`a na vetrovi); - da ja razbere i da go nau~i zna~eweto na prirodnite uslovi za sozdavawe na zdravi prostori; - da gi prepoznava sozdadenite uslovi na prostorot i istite pravilno da gi primenuva (osvetluvawe, provetruvawe, zatopluvawe, za{tita od sonce); - da naveduva primeri za sozdavawe na zdravi prostori vo razni klimatski podra~ja; - da gi sporeduva vidovite na osvetluvawe; - da gi definira na~inite na provetruvawe; - da gi objasnuva na~inite na zatopluvawe; - da gi objasnuva vidovite na za{tita od sonce.

PODRA^JE 2: USLOVI ZA PROEKTIRAWE

Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

7

3.1. ISTORISKI PREGLED NA DOMUVAWETO 3.2. PROSTORNA I FUNKCIONALNA ORGANIZACIJA NA @IVEALI[TETO 3.3. FUNKCIONALNI GRUPI NA PROSTORIITE I PROSTORI 3.4. ELEMENTI ZA VERTIKALNA KOMUNIKACIJA

U~enikot treba: - da go poznava razvojot na `iveali{teto na ~ovekot; - da gi identifikuva i da gi nau~i strukturnite elementi na prostorot(prozorci, vrati, yidovi, podovi i plafoni); - da ja razbira ulogata na horizontalnata i vertikalnata organizacija na prostorot vo sozdavaweto na zdravi, funkcionalni (upotreblivi) i estetski prostori; - da ja razlikuva i primenuva horizontalnata i vertikalnata organizacija na prostorot; - da primenuva proektantski modul;

- da ja pretstavuva grafi~ki prostornata i funkcionalnata organizacija na `iveali{teto; - da gi prepoznava osnovnite funkcii na domuvaweto, nivnata prostorna i funkcionalna povrzanost;

- da ja prepoznava tehnologijata na koristewe na oddelniteprostorii i nivnata golemina (organizacija so mebel);

- da ja odreduva dispozicijata na vodenite jazli; - da gi objasnuva svetlosnite i grejnite tela vo stanot; - da ja razbira upotreblivosta i estetikata na prostorot; - da gi razlikuva funkcionalnite grupi vo stanot i nivnata programska sodr`ina; - da zaklu~uva za povrzanosta so drugite prostorii i otvoreni povr{ini; - da gi sporeduva: prostoriite za prestoj (dnevni aktivnosti), prostorii za individualen prestoj i spiewe (spalni sobi, bawi i garderobi), prostorii za doma}instvo (kujna, ostava, utiliti), prostorii za dvi`ewe (pretsobje, hodnici, deha`mani), otvoreni prostori (terasi, lo|ii i balkoni).

PODRA^JE 3: ELEMENTI NA PROEKTIRAWE Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

8

4.1. SLOBODNOSTOE^KA SEMEJNA KU]A 4.2. DVOKU]A 4.3. KU]A VO NIZA 4.4. ATRIUMSKA KU]A

U~enikot treba: - da ja poznava tipologija na individualnite semejni ku}i; - da ja prepoznava lokacijata na semejnite ku}i vo urbaniot prostor;

- da ja razbira prostornata i funkcionalnata organizacija na oddelni tipovi semejni ku}i; - da gi identifikuva oddelnite tipovi semejni ku}i; - da razlikuva oddelni tipovi semejni ku}i; - da gi definira prednostite na oddelnite tipovi semejni ku}i vo odnos na racionalnosta na zemji{teto, pristapi (pe{a~ki i kolski); - da gi elaborira prednostite od orientacija, vnatre{nata organizacija vo prostorot i estetsko oblikuvanite karakteristiki na prostorot; - da ~ita, grafi~ki da pretstavuva i da razrabotuva idejni proekti na individualni semejni ku}i;

- da analizira i vrednuva gotovi proekti i objekti.

PODRA^JE 4: PROEKTIRAWE NA INDIVIDUALNI SEMEJNI KU]I Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

9

5.1. PROSTORNO UREDUVAWE NA GRADOVITE

U~enikot treba: - da ja prepoznava urbanisti~kata dejnost i nejzinata podelba; - da ja razbere prostornata organizacija na gradot i osnovnite elementi (ulica, blok i plo{tadi; - da gi objasnuva funkcijata, oblikuvaweto i zna~eweto na elementite; - da gi razlikuva vidovite, funkcijata, oblikuvaweto i zna~eweto na elementite; - da gi prepoznava, analizira i grafi~ki da pretstavuva razli~ni vidovi ulici i povr{ini za parkirawe.

PODRA^JE 5: PROSTORNO UREDUVAWE NA GRADOVITE Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

10

6.1. PROSTORNA I FUNKCIONALNA ORGANIZACIJA NA NASELBATA

U~enikot treba: - da ja prepoznava prostornata organizacija na naselbata (mesna zaednica, stanbena zaednica i edinica na sosedstvo); - da ja razbira funkcionalna organizacija na naselbata (domuvawe, snabduvawe, obrazovanie, rekreacija, slobodni povr{ini i dr.); - da gi primenuva propisite, standardite i normite vo

planiraweto i proektiraweto; - da razrabotuva, analizira i grafi~ki da pretstavuva situacija

na edinica na sosedstvo.

PODRA^JE 6: STANBENA NASELBA Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

11

7.1. MORFOLOGIJA NA ZGRADATA 7.2. STAN - OSNOVNA STANBENA EDINICA 7.3. TIPOLOGIJA NA STANBENITE ZGRADI

U~enikot treba: - da ja prepoznava prostorna organizacija na zgradata; - da ja razbira prostornata i funkcionalnata organizacija na

stanot; - da ja razbira ulogata na elementite za komunikacii (vertikalna

i horizontalna); - da ja sogleda ulogata na strukturnite elementi na zgradata

(konstrukcii i instalacii); - da gi objasnuva etetsko-oblikovnite karakteristiki na zgradata

(forma, obvivka, elementi); - da ja objasnuva so primeri tipologijata na stanot; - da gi primenuva propisite i standardite na objektite; - da ~ita, analizira i ocenuva stanovi od gotovi proekti; - da zaklu~uva za dispozicijata i racionalnosta na elementite za

komunikacii; - da ja prezentira grafi~ki stanbenata edinica i nejzinite; - elementi (prostorii za dneven prestoj, prostorii za

individualen prestoj i no}evawe, prostorii za doma}instvo, prostorii za komunikacija i otvoreni prostorii);

- da prepoznava, da ~ita i da razrabotuva objekti od vakov vid.

PODRA^JE 7: POVE]ESEMEJNI STANBENI ZGRADI Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

12

8.1. HOTELI 8.2. MOTELI 8.3. STUDENTSKI DOMOVI 8.4. U^ENI^KI DOMOVI 8.5. DOMOVI ZA STARI LICA 8.6. DETSKI GRADINKI

U~enikot treba: - da ja razlikuva tipologijata na objekti za kolektivno domuvawe i

ugostitelski objekti; - da ja razbira prostornata organizacija na funkcionalnite grupi

kaj oddelni tipovi na objekti; - da gi ~ita i da gi prepoznava elementite na lokacijata; - da ja razbira ulogata na elementite za komunikacija (vertikalna

horizontalna) - da gi objasnuva osnovni funkcionalni grupi: prostorii za

domuvawe, prostorii za zaedni~ki prestoj, ugostitelski prostorii, ekonomski prostorii, administrativni prostorii;

- tehni~ki prostorii i drugi vidovi na prostorii vo zavisnost od namenata na objektot;

- da gi primenuva propisite i standardite za proektirawe na objektite;

- da pravi sporedba me|u osnovnata, prostornata i funkcional-nata edinica;

- da ~ita, analizira ocenuva objekti za kolektivno domuvawe i ugostitelski objekti od gotovi proekti.

PODRA^JE 8: OBJEKTI ZA KOLEKTIVNO DOMUVAWE I UGOSTITELSKI OBJEKTI Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

13

9.1. U^ILI[TA 9.2. OBJEKTI OD OBLASTA NA KULTURATA 9.3. ADMINISTRATIVNO-DELOVNI OBJEKTI 9.4. TRGOVSKI OBJEKTI 9.5. ZDRAVSTVENI OBJEKTI 9.6. TRANSPORTNI OBJEKTI 9.7. SPORTSKI OBJEKTI I TERENI

U~enikot treba: - da ja razbira potrebata od izgradba na op{testveni zgradi; - da gi prepoznava vidovite na op{testveni zgradi; - da gi ~ita i da gi prepoznava elementite na lokacijata; - da prepoznava, ~ita i razrabotuva objekti od vakov vid; - da ja razlikuva prostornata organizacija i funkcionalnite grupi kaj oddelnite vidovi na objekti;

- da gi razlikuva osnovnite elementi na oddelni funkcionalni grupi;

- da gi povrzuva propisite i standardite za proektirawe na objektite;

- da ja sporeduva osnovnata prostorna i funkcionalna edinica; - da gi analizira i razrabotuva zaedni~kite prostorii;

(horizontalni i vertikalni komunikacii, sanitarni jazli i garderobi);

- da ja prezentira grafi~ki osnovnata prostorna i funkcionalna edinica.

PODRA^JE 9: OP[TESTVENI ZGRADI Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

14

10.1. DOMUVAWE 10.2. RABOTA 10.3. REKREACIJA 10.4. SOOBRA]AJ

U~enikot treba: - da ja razbira hierarhijata na sredinata za `iveewe vo odnos na prostorniot opfat i brojot na `iteli; - da gi prepoznava osnovnite karakteristiki na oddelnite funkcii (domuvawe, rabota, rekreacija, soobra}aj i nivna povrzanost; - da ja razbira prostornata, funkcionalnata i oblikuvanata organizacija na sredinite za `iveewe; - da ja poznava osnovnata klasifikacija na rabotnite dejnosti (~isti i zagaduva~ki); - da gi prepoznava potrebnite sanitarni rastojanija vo domuvaweto; - da gi razlikuva aspektite na izgradenata sredina (urbana forma, tipologija na objekti, gustina na domuvawe, procent na izgradenost, koeficient na iskoristenost); - da ja razlikuva tipologijata na objektite(proizvodni pogoni, servisi i skladi{ta) i da ja razbere nivnata postavenost vo prostorot; - da ja razlikuva hierarhijata na sportsko-rekreativnite zoni (tipologija na objekti i tereni za rekreacija, parkovi, povr{ini i zelenilo); - da gi primenuva standardite i normativite za ureduvawe na prostorot i proektirawe na objekti; - da gi analizira elementite {to ja definiraat `ivotnata sredina - ekolo{ki aspekti (orientacija, insolacija, aeracija, zelenilo, zagadenost od bu~ava, atmosferska zagadenost); - da objasnuva za kolskiot soobra}aj (tipovi na soobra}ajnici i parking mesta i nivna obrabotka); - da objasnuva za pe{a~kiot soobra}aj (pe{a~ki komunikacii i povr{ini i nivna obrabotka); - da razrabotuva i grafi~ki da prezentira situacija na izbran stanben fragment.

PODRA^JE 10: SREDINA ZA @IVEEWE (grad, naselbi) Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

15

11.1. GRADSKI CENTRI

U~enikot treba: - da ja prepoznava hierarhiska klasifikacija na centrite vo gradot;

- da ja razbira prostornata organizacija, programska sodr`ina i socijalna uloga;

- da gi prepoznava vidovite na gradski centri; - da gi razlikuva elementite na lokacijata;

da gi povrzuva osnovnite elementi na funkcionalni grupi kaj gradskite centri;

- da gi primenuva standardite i normativite; - da ~ita, analizira i ocenuva gotovi proekti; - da gi analizira i razrabotuva gradskite centri; - da ja prezentira grafi~ki pretstavenata osnovata i da gi sporeduva funkcionalnite grupi; - da gi analizira vidovite na soobra}ajnici (pristapi kolski i pe{a~ki) so parkinzi.

PODRA^JE 11: GRADSKI CENTRI Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

16

12.1. STOPANSKI OBJEKTI

U~enikot treba: - da ja razbira potrebata od izgradbata na stopanski i zemjodelski objekti; - da gi prepoznava vidovite na stopanski i zemjodelski objekti; - da gi poznava elementite na lokacijata i nivnata uloga; - da ja razbira osnovnata dejnost i pravilna klasifikacija (~isti i zagaduva~ki); - da gi razlikuva elementite na lokacijata; - da gi povrzuva osnovnite elementi na funkcionalni grupi kaj gradskite centri; - da gi objasnuva so primeri standardite i normativite; - da ~ita, analizira i ocenuva gotovi proekti; - da gi analizira i razrabotuva gradski centri; - da ja prezentira grafi~ki osnovata i da gi sporeduva funkcionalnite grupi; - da gi sporeduva vidovite na soobra}ajnici (pristapi kolski i pe{a~ki) so parkinzi.

PODRA^JE 12: STOPANSKI OBJEKTI Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

17

13.1. INDUSTRISKI OBJEKTI

U~enikot treba: - da ja razbira potrebata od industriski objekti; - da gi prepoznava tipovite na industriskite objekti; - da gi prepoznava elementite na lokacijata; - da ja razlikuva prostornata organizacija i funkcionalnite grupi kaj oddelni industriski objekti;

- da ja prepoznava funkcionalnata edinica; - da ja analizira osnovnata prostorna i funkcionalna edinica; - da gi analizira zaedni~kite prostorii (horizontalni i vertikalni komunikacii);

- da zaklu~uva za sanitarni jazli i garderobi; - da gi analizira normativite i standardite za proektirawe na objektite;

- da ~ita i razrabotuva proekti za objekti od vakov vid.

PODRA^JE 13: INDUSTRISKI OBJEKTI Sodr`ina Znaewa i sposobnosti

18

4. SPECIFIKACISKA MRE@A NA ISPITOT Vo slednava {ema e dadena procentualnata zastapenost na podra~jata i sposobnostite vo testot po proekti-rawe i urbanizam. Brojot na ispitnite zada~i od sekoe podra~je, koi vklu~uvaat i odredena grupa sposobnosti, }e bide soodveten na nivnata procentualna zastapenost vo odnos na vkupniot broj ispitni zada~i koi }e gi sodr`i testot.

SPOSOBNOSTI

P O D R A ^ J A

ZASTAPENOST

(%) P1 P2 P3 P4 P5 P6 P7 P8 P9

P10 P11 P12 P13

S1 40-50% S2 30-40% S3 5-15%

ZASTAPENOST (%)

5-10%

5 - 10%

5 -10%

5 -15%

5 -15%

5 -15%

10 -20%

10 - 20%

10 - 20%

5 - 15%

10- 15%

5 - 15%

5 - 15%

100%

S1 - prepoznava i razbira S2 - primenuva S3 - re{ava zada~i

P1 - ^ovekot kako osnovna merka P2 - Uslovi za proektirawe P3 - Elementi na proektirawe P4 - Proektirawe na individualni semejni ku}i P5 - Protorno ureduvawe na gradovite P6 - Stanbena naselba P7 - Pove}esemejni stanbeni zgradi P8 - Objekti za kolektivno domuvawe i ugostitelski objekti P9 - Op{testveni zgradi P10 - Sredina za `iveewe P11 - Gradski centar P12 - Stopanski objekti P13 - Industriski objekti

19

5. OPIS NA ISPITOT

Ispitot po predmetot proektirawe i urbanizam e pismen. Ispitot se sostoi vo re{avawe test. Vremetraeweto na ispitot po proektirawe i urbanizam e 120 minuti i se sproveduva bez pauza.

Testot sodr`i okolu 50 ispitni zada~i. Vo testot se zastapeni ispitni zada~i od tri vida:

- zada~i vo koi u~enikot treba da izbere eden to~en od ponudenite odgovori; - zada~i so povrzuvawe i otvoreni zada~i: zada~i vo koi treba na ozna~enoto mesto da zapi{e kratok odgovor:

- zada~i vo koi u~enikot treba da ja poka`e celata postapka na re{avawe (da pretstavi grafi~ki model, redosledno da navede fazi od proces, logi~ki da objasni ili da prika`e analiza, grafi~ki da gi pretstavi, sporedi, analizira i zaklu~uva).

Za vreme na ispitot na u~enikot mu se potrebni pomo{ni sredstva: pribor i materijal za rabota.

20

6. NA^IN NA OCENUVAWE

Maksimalniot broj bodovi {to mo`at da se osvojat na ispitot po proektirawe i urbanizam e okolu 95. To~niot odgovor na zada~ite so pove}e~len izbor (vo koi se bara u~enikot da izbere eden od odgovorite {to se

ponudeni) se ocenuva so 1 bod. Dokolku to~no gi re{i site zada~i od ovoj tip, u~enikot mo`e da osvoi okolu 20-30 boda.

To~niot odgovor vo zada~ite na koi se bara direkten kus odgovor (so eden ili nekolku zborovi), isto taka, se

ocenuva so 1 bod za to~en termin. So to~noto re{avawe na vakvite zada~i u~enikot mo`e da osvoi okolu 45-55 boda. Zada~ite na koi se bara da se poka`e kako se re{ava nekoja zada~a (problemska situacija), da se diskutira,

obrazlo`i ili vrednuva nekoe re{enie ili stav, se ocenuvaat taka {to oddelno se ocenuva to~noto re{avawe vo sekoja faza od odgovaraweto na barawata na zada~ata. Zavisno od brojot na barawata ovie zada~i se ocenuvaat so 4 do 5 boda. Na vakvite zada~i, ako to~no gi re{i, u~enikot mo`e da osvoi okolu 20-25 boda.

Ocenuvaweto }e se vr{i interno od strana na u~ili{na predmetna komisija, vrz osnova na odnapred

izgotveno upatstvo i kriteriumi.