Mihela Pauman Budanović Maja Žumer 1 PRIMERJAVA MISELNIH PROCESOV KATALOGIZATORJEV PRI PROSTEM OPISU PUBLIKACIJ IN PRI KATALOGIZACIJI ZBDS, Maribor, 26. september 2019
Mihela Pauman Budanović
Maja Žumer
1
PRIMERJAVA
MISELNIH PROCESOV KATALOGIZATORJEV PRI
PROSTEM OPISU PUBLIKACIJ IN PRI KATALOGIZACIJI
ZBDS, Maribor, 26. september 2019
• Uspešnost iskanja gradiva v katalogu je odvisna od ustreznih podatkov, ki morajo
biti v prvi vrsti namenjeni uporabnikom in ne samo zadovoljevanju
katalogizacijskih pravil in standardov.
• Osnova za katalogizacijo in za odločitve katalogizatorja so postopki uporabnikov.
• Knjižnice bi se morale prilagoditi uporabnikom in njihovim načinom iskanja in ne
obratno.
• Nujno potrebna izgradnja naprednejših sistemov in nov pristop h kreiranju
bibliografskih podatkov.
Katalogizatorji – obvladovalci podatkov?
Spremenjena paradigma bibliografskega sveta
• Katalogizacija, ki temelji na tradicionalnih pravilih ne zadovoljuje vedno potreb uporabnikov
• katalogizacijski moduli, ki temeljijo na MARC formatu, ne podpirajo miselnega procesa
katalogizatorjev
• nova paradigma bibliografskega univerzuma, ki temelji na konceptualnem modelu za
bibliografske podatke IFLA LRM: Library Reference Model,
uvaja nov pristop h kreiranju bibliografskih podatkov, ki ustrezajo jasnemu konceptualnemu
modelu
spremembe v postopku katalogizacije in v miselnih procesih katalogizatorjev
• Študija miselnih modelov bibliografskega sveta
oprimerjava katalogizatorjevih miselnih modelov z modelom IFLA LRM
• Analiza verbalnega prostega opisa monografskih publikacij
oopis brez katalogizacijskih orodij, katalogizacijskih pravil, načel in standardov
• Analiza katalogizacijskega procesa
o razumevanje trenutne katalogizacijske prakse
• Simuliranje dela z normativno datoteko za dela in izrazne oblike
opercepcija entitet in odnosov po IFLA LRM
Raziskave miselnih procesov slovenskih katalogizatorjev
Metodologija
OPIS PUBLIKACIJ BREZ ORODIJ KATALOGIZACIJA1. RAZISKAVA 2. RAZISKAVA
KDO 30 katalogizatorjev 32 katalogizatorjev 30 katalogizatorjev
KDAJ 2014 2016 2015
KJE 7 knjižnic 6 knjižnic 9 knjižnic
NALOGA prost opis monografskih
publikacija
prost opis monografskih
publikacija
katalogizacija
monografske publikacije
PUBLIKACIJA Romeo in Julija
(William Shakespeare)
Boter
(Mario Puzo)
Don Kihot
(Miguel de Cervantes Saavedra)
METODE
metoda opazovanja in
metoda glasnega
razmišljanja
metoda opazovanja in
metoda glasnega
razmišljanja
metoda opazovanja, metoda
glasnega razmišljanja in
snemanje zaslona
različni prevodi ilustracije
različne spremne besede
velikost tiska
velikost knjigevezava
(trda/mehka)
ROMEO IN JULIJA
različne založbeangleški jezik
različne zbirke
BOTER
različni prevodi publikacija v dveh zvezkih
različne spremne besedevelikost tiska
velikost knjige
vezava
(trda/mehka)različne založbe
ilustracije
različne zbirke
BISTROUMNI PLEMIČ DON KIHOT IZ MANČE
• prevod
• ilustracije
• spremna beseda
• …
Rezultati
• Podatki, identificirani pri prostem opisu publikacij v
primerjavi s podatki, ki se popisujejo pri katalogizaciji
• Primerjava miselnih procesov v obeh primerih:
o najpogostejši potek pri prostem opisu v primerjavi s katalogizacijo
• Pregled publikacij
Število katalogizatorjev, ki so navedli posamezen podatek
Število katalogizatorjev, ki so navedli posamezen podatek
Primerjava najpogostejšega poteka obeh procesov
PROST OPIS KATALOGIZACIJA
• Pri prostem opisu smo opazili tri različne pristope:
okatalogizatorji so omenili podatek, ko so ga opazili (npr. ilustracije, jezik, zbirka);
opodatek so iskali v publikaciji (npr. število strani, spremna beseda);
opodatek so identificirali na pamet (leto izida, založnik, prevajalec).
• Pri katalogizaciji gre v glavnem za iskanje podatkov po predpisanih virih
podatkov za posamezno polje formata COMARC.
Pregled publikacij
NORMATIVA
(n = 20)
KATALOGIZACIJA
(n = 30)
1. OPIS:
domače branje
(n = 30)
2. OPIS:
rekreativno branje
(n = 32)
Enotni naslov 19 26 4 5
Spremna beseda 15 25 29 19
Ciljna skupina 5 29 24 14
Prevajalec 18 30 24 22
Jezik 15 30 27 10
Primerjava nekaterih podatkov vseh raziskav
• Veliko časa in truda za pripravljanje bibliografskih zapisov, ki kljub
temu niso tako uporabni in uporabljeni kot bi pričakovali.
• Bibliografski zapisi bi morali biti usklajeni s potrebami in pričakovanji
končnih uporabnikov – zakaj temu ni vedno tako?
oKatalogizatorji so pri svojem delu zelo omejeni s pravili, smernicami in formati.
oZastarela katalogizacijska pravila in standardi.
oZastarela orodja.
Katalogizatorji - obvladovalci podatkov
Zaključek
• Miselne procese katalogizatorjev bi bilo treba obravnavati kot:
o izhodišče pri razvoju bolj učinkovitih in intuitivnih katalogizacijskih orodij;
opomemben segment pri organizaciji katalogizacijskih pravil;
onasvet za poenostavitev postopka katalogizacije;
o predlog za dodatne elemente za kvalitetne bibliografske zapise.
Hvala za pozornost!