PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO€¦ · Na Lokalni turistični organizaciji Blegoš že osmo leto zapored ob sveto-vnem dnevu turizma, 27. septembra, pripravljajo

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

Avgust 2009 • Številka 8Leto: XI - ISSN 1408-7103

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJAB L E G O ŠKidričeva cesta 1a, 4220 Škofja Lokatel.: 04/ 517 06 00, fax: 04/ 517 06 05e-pošta: [email protected]://www.lto-blegos.si

Ločanka predstavlja

2 - L O Č A N K A

And

rej K

oman

s.p

.

Koncert Škofjeloškega okteta,

petek, 25. september 2009V petek, 25. septembra, bo ob 19.30 v Jurjevidvorani v Stari Loki potekal samostojni koncertŠkofjeloškega okteta v novi zasedbi, v kateri de-lujejo od novembra 2008. Umetniški vodja jeDominik Jurca. Od letošnjega maja delujejo vokviru Prosvetnega društva Sotočje Škofja Loka.

V oktetu pojejo:

1. tenor: Janez Purgar in Matjaž Dernovšek,2. tenor: Andrej Žagar in Eugen Kokelj,1. bas: Dominik Jurca in Silvo Poljanšek,2. bas: France Tušek in Luka Mavrič.

Informacije: Jožica Žnidaršič, 051/ 344 119, [email protected]

Osmi dnevi turizma na Loškem, od 26. septembra do 3. oktobra 2009

Na Lokalni turistični organizaciji Blegoš že osmo leto zapored ob sveto-vnem dnevu turizma, 27. septembra, pripravljajo Dneve turizma na Lo-škem. Dogajanje bo potekalo ves teden, in sicer od sobote, 26. septem-bra, do sobote, 3. oktobra 2009 na širšem škofjeloškem območju. V tednu dni se bo zvrstilo več različnih dogodkov, od brezplačnih poho-dov po Rupnikovi liniji, brezplačnega ogleda fužinarsko-kovaške poti vŽeleznikih s prikazom kovanja, klekljanja in obdelave skrilja, dnevov odpr-tih vrat nekaterih muzejev in hiš na Škofjeloškem, koncerta GrudnovihŠmikel v Sokolskem domu in še marsikaj zanimivega.

V soboto, 3. oktobra 2009, ob zaključkuDnevov turizma, bo dogajanje skoncen-trirano na Mestnem trgu v Škofji Loki, insicer bo program potekal od 9. do 13.ure dopoldne. Obiskovalci se boste lahkosprehodili med bogato založenimi stojni-cami z izdelki domačih rokodelcev, poku-sili dobrote škofjeloškega podeželja, seudeležili brezplačnega vodenja po ŠkofjiLoki, se z najmlajšimi preizkusili v kipar-ski delavnici ter si ogledali zanimiv, otro-ško obarvan program s klovneso EvoŠkofič Maurer v glavni vlogi.

Informacije: LTO Blegoš, 04/517 06 04, 051/427 827, www.lto-blegos.si

Vabimo vas, da se vpišete v programe:

PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI in PT)EKONOMSKI TEHNIK (SSI, PTI)GASTRONOMSKO-TURISTIČNITEHNIK (SSI)ADMINISTRATOR (SPI)PRODAJALEC (SPI)BOLNIČAR-NEGOVALEC (SPI)MATURITETNI TEČAJ (MT)

Programi srednjega strokovnegaizobraževanja (SSI) trajajo od dve do štiri leta, program poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) dve leti, programi srednjega poklicnega izobraževanja (SPI)eno do dve leti, poklicni in maturitetni tečaj(PT in MT) eno leto.

Informacije: 04/506 13 60 www.lu-skofjaloka.si

L O Č A N K A - 3

Ločanka predstavlja

Julija je potekal počitniški program z interes-nimi dejavnostmi in sproščenim druženjem.In ravno druženje udeleženci zelo poudarja-jo. ”Ustvarjalnost, veliko zabave, športa,novih prijateljev, vsak dan se dogaja kajnovega in vsak lahko najde nekaj zase ...,”so le nekateri od opisov, s katerimi zadovolj-

ni bivši pumovci opisujejo program, ki jim jenadomestil dopoldansko brezdelje. V novemšolskem letu pa bodo na PUM-u začeli z no-vimi projekti, ki bodo prilagojeni interesomin sposobnostim udeležencev.Raznolikih projektov sicer ni manjkalo že vprejšnjem šolskem letu: pumovci so z novimpohištvom preuredili svoje prostore, prenov-ljena je tudi njihova celostna grafična podo-ba, ki jo pooseblja maskota PUM.Co. Obeprenovi sta bili domiselno predstavljeni nadnevu odprtih vrat in razstavi likovnih del vjuniju. Na Maratonu treh src so udeležencis pretečeno desetkilometrsko razdaljo do-kazali svojo voljo in vztrajnost. Z individual-nim delom in pogovori so reševali osebnestiske in strahove ter utrjevali samozavest.S pomočjo zunanjih partnerjev pa so si ne-kateri udeleženci v okviru mednarodnih iz-menjav celo organizirali počitnice v tujini.Ob vseh dejavnostih pa je na PUM-u vse-skozi potekala kvalitetna učna pomoč ter po-moč pri urejanju formalnosti v zvezi s šola-njem in iskanjem zaposlitve.

PUM ima odprta vrata za vse, ki se v šoliniso najbolje znašli in niso zaposleni. Vabljeni so vsi mladi, ki želijo aktivno in koristno preživeti dopoldanski čas. Vse informacije o programu lahko dobite na telefonskih številkah 04/511 62 90 in 031/623 729, na Ljudski univerzi Škof-ja Loka, neusahljivi vir informacij o dogaja-nju iz prve roke pa je pumovski blogwww.pumskofjaloka.blogspot.com.

Škofjeloški pumovci so poleg globin svojegaznanja in talentov raziskali tudi del globin škofjeloškega podzemlja. Lju

dska

uni

verz

a Šk

ofja

Loka

, Pod

lubn

ik 1a

, 422

0 Šk

ofja

Loka

PUM Škofja Loka odpira vrata v novo šolsko letoPo tritedenskih počitnicah je 17. avgusta svoja vrata za mladostnike spet odprl program PUM - Projektno učenje mladih Škofja Loka.

Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo zašolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov zaobdobje 2009-2013, 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja;prednostne usmeritve 3.2.: izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na človeku.

Na Ljudski univerzi Škofja Loka je Stellanu Johanssonuuspelo končati srednješolsko izobraževanje za poklic vzgo-jitelja v dveh letih. Za to je bilo potrebno predvsem trdo deloin odrekanje vsemu prostemu času. Stellan poudarja, da jebilo, poleg njegove zavzetosti, to mogoče predvsem ‘’zaradiprilagodljivosti organizacije in metod izobraževanja ter do-brega sodelovanja s sošolci, profesorji in osebjem šole.’’

Stellan Johansson je eden redkih moških, ki se je odločil zapoklic vzgojitelja. Rojen na Švedskem, se je s starši v zgod-nji mladosti preselil v Slovenijo. Uspešno je zaključil os-novno šolo, srednjo pa zaradi preobilice interesov že prvoleto obesil na klin. Več kot desetletje je opravljal nekvalifi-cirana dela in bil zaprisežen športnik in šahist. Veliko se jeukvarjal z nečaki in počasi je dozorevala ideja za poklic.

Odločilen je bil oglas Ljudske univerze in spodbudasorodnikov, ki so opazili, kako dobro se otroci počutijo vnjegovi družbi. Vpisal se je v program Predšolske vzgojein začelo se je trdo delo. Želja po izobrazbi in delu, ki biga rad opravljal, sta mu narekovala tempo. Ob predavan-jih, ki jih je obiskoval petkrat na teden, je vzporedno študi-ral manj zahtevne predmete, se dogovarjal s sošolci za za-piske in vodjem izobraževanja za dodatne izpitne roke. Podveh letih predavanj, učenja, 48 izpitih in opravljenemupraktičnemu pouku je v juniju uspešno opravil tudi pok-licno maturo.

Stellan je peti moški, od skupno dvesto štiridesetih kan-didatov, ki so v osmih letih pridobili ta poklic na Ljudski

univerzi Škofja Loka. V šolskem letu 2009/10 bodo, polegštiriletnega programa, izvajali tudi enoletni poklicni tečajza vzgojitelja/ico, v katerega se lahko vpiše vsakdo, ki jekončal katerokoli srednjo šolo. Vabijo, da jih po 17. avgus-tu pokličete po telefonu 506 13 60 in se dogovorite za informativni razgovor.

Stellan v teh dneh piše prošnje za delo in upa, da bo pri-dobljeno znanje čim prej lahko uporabil v praksi. Veseli seotrok, njihovega smeha, radovednih oči in razigranosti.Prepričan je, da jim lahko s svojo energijo in znanjem veliko da.

Štiriletno šolo končal v dveh letih

’’ ... nesem sončnico na rami ...’’ - Stellan in maturantke po podelitvi spričeval poklicne mature. Čestitamo!

Uvodnik

4 - L O Č A N K A

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

Avgust 2009 • Številka 8Leto: XI - ISSN 1408-7103

je mesečna priloga Gorenjskega glasa za škofjeloško regijo.

Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj Bleiweisova cesta 4, Kranj

odgovorna urednica: Marija Volčjak

urednik Ločanke:Boštjan Bogataj([email protected])

novinarji:Boštjan Bogataj, Vilma Stanovnik, Igor Kavčič, Danica Zavrl Žlebir, Matjaž Gregorič, Alenka Brun, Ana Hartman, Andreja Kopač, Maja Bertoncelj, Jernej Červek

fotografije:Tina Dokl, Gorazd Kavčič, Polona Mlakar Baldasin

lektoriranje:Marjetka Vozlič

uredništvo, naročnine:Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranjtelefon: 04/201 42 00elektronska pošta: [email protected]

oglasno trženje:Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, Kranjza Ločanko: Mirjam Pavlič (gsm 031/698 627)

mali oglasi: telefon: 04/201 42 47Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16.ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto.

priprava za tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranjtehnični urednik:Grega Flajnik

tisk: Set, d. d., Ljubljanadistribucija: Pošta Slovenije, Poslovna enota Kranj

Ločanka je priloga 67. številke Gorenjskega glasa,25. avgusta 2009. V nakladi 14.000 izvodov jo do-bijo vsa gospodinjstva in imetniki poštnih predalov vškofjeloški regiji brezplačno. Naslednja številkaizide 29. septembra 2009.

L O Č A N K A Nad projekte kot klopi

Na naslovnici: Marija Marja Lotrič iz DražgošFoto: Gorazd Kavčič

Toliko prireditev, kot jih na Škofjeloškem pripravljajo v poletnihmesecih, bi težko našli kjerkoli drugje v Sloveniji na tako majhnemprostoru. Ne gre le za klasične veselice ali koncerte, saj na vsakipokažejo delček domačega in tradicionalnega, etnografskega. Kartežko je razumeti, da jih je še najmanj v največji občini - ŠkofjiLoki (brez koncertov na Mestnem trgu), sledijo Žiri. Le domačno-sti in povezanosti organizatorjev in gostincev pa gre (kljub gospo-darski krizi) pripisati ne-godrnjanje slednjih, čeprav jim organiza-torji ob koncih tedna poberejo skorajda ves promet.

Podobno kot etnološke prireditve je tudi z razvojnimi projekti, kijih izdatno sofinancira Evropska unija. V zadnjih letih je bilo zaškofjeloško območje najavljenih veliko takšnih projektov, do kon-ca izvedenih pa je bore malo. Zatika se pri pripravi projektov, ena-ko tudi pri izvedbi nekaterih že začetih, zdi se, kot bi Slovenija(vlada) stavkala pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Iz mnogih ob-čin prihajajo informacije, da evropskega denarja ne pridobivajopo terminskem planu, včasih se zatika tudi zaradi povsem banal-nih podrobnosti. Tak je recimo primer v občini Žiri, kjer jim deladenarja za investicijo v industrijsko cono ne želijo dati, ker je na-pis na tabli, ki označuje ta evropski projekt za kak centimeter alidva premajhen!

Morda se tudi zato zdi, da se v Žireh otepajo dodatnega, evrop-skega denarja oziroma so do tovrstnih projektov odklonilni. Grezgolj za previdnost, saj ko projekt sprejmejo, ga vzamejo za svoje-ga in se ga držijo kot klop. A kaj, ko do sprejema včasih vodi trno-va pot. Tako gre tudi v primeru gradnje doma za starejše (to sicerni evropski projekt, od ideje pa je minilo že več kot 15 let), pri ka-terem se bo že v prihodnjem mesecu ali dveh znova pokazala po-časnost, ali države oziroma njenih izpostav ali občinske uprave alipa so, tako je sredi julija odločila množica v Mršaku, za vse krivile sosedi - soglasjedajalci in tožniki (krvniki) žirovskega projektadesetletja.

Sosedi imajo v tej zgodbi smolo, da so dom za starejše Žirovcivzeli za svojega in ga bodo zahtevali za vsako ceno. Pametno bibilo, da bi množica enako zagreto sodelovala tudi pri drugih po-membnih projektih in bi svetnikom jasno povedali: to je naš pro-jekt. V praksi se namreč najvišje odločitveno telo občine kaže zustaljenim vzorcem: projekt najprej zavrnejo, na eni naslednjih sejpa ga praviloma nekoliko modificiranega sprejmejo.

Še to. Septembra bo Lokalna turistična organizacija Blegošorganizirala osmi teden turizma na Loškem. Občine Žiri in Žirov-cev tokrat ne bo zraven, saj so se pred meseci odločili, da LTO nebodo financirali. Kot ustanovitelji bi sicer morali prispevati nekajtisočakov za delovanje turistične organizacije, vendar so odloča-nje o tem na zadnji seji občinskega sveta umaknili.

Dobro, turizem ni prioriteta Žirov. Pred časom pa so svetnikisklenili, da tudi projektov Leader, ki jih vodi Razvojna agencijaSora, ne bodo več financirali. Ali tudi razvoj podeželja ni priorite-ta Žirov? Morda bo res držalo, da se je treba najprej pošteno za-bavati, zatem pa trdo delati. In vmes razmišljati, kako v občinskiproračun zvabiti čim več (dodatnega) denarja.

Boštjan Bogataj

Najave, karikatura

L O Č A N K A - 5

Tek na Dražgoško goroŠportno društvo Dražgoše to nedeljo vabi na peti tek na vrh Draž-

goške gore, ki bo potekal po 7,5 kilometra dolgi in s 680 metri vi-šinske razlike razgibani progi, od stare ceste do vzletišča jadralnihpadalcev oziroma do mesta nekdanje zgornje postaje tovorne žični-ce za les na vrh gore. Tekmovanje šteje tudi za Gorenjski pokal v re-kreativnih tekih. Info: ŠD Dražgoše (Kavčič Marjan, 040/529 227).

Rovtarski bal na Starem vrhuTo nedeljo, 30. avgusta, Društvo Rovtarji vabi na družabno in za-

bavno prireditev Rovtarski bal, ki bo na Grebljici pod Starim vrhom.Od 11. do 21. ure bodo obiskovalce zabavali številni ansambli, za vseostalo bodo poskrbeli Rovtarji. Info: Društvo Rovtarji (Brane Tav-čar, 031/416 345).

Peto srečanje vaščanov podblegaških vasiV nedeljo, 6. septembra, se bo na Blegošu ob 12. uri začelo peto

srečanje vaščanov podblegaških vasi. Pred leti je ogenj, ki je uničilpastirsko stajo, preprečil nadaljnja srečanja planincev in vaščanov,danes pa obujajo tudi spomine na srečanja pred desetletji. Člani Pla-ninskega društva Škofja Loka bodo tudi letos poskrbeli za dobro raz-položenje z domačo glasbo, povabili pa so vaščane Dolenje in Gore-nje Žetine, Jelovice, Laz, Leskovice, Potoka, Robidnice, Volake inZale. Info: PD Škofja Loka (Jože Stanonik, 512 06 67, 041/595 005).

Tradicionalni rekreativni pohod na RatitovecPrvo septembrsko nedeljo Planinsko društvo za Selško dolino - Že-

lezniki organizira tradicionalni rekreativni pohod na Ratitovec, ki je

kljub obilici podobnih pohodov v Sloveniji med planinci zelo po-znan. To potrjuje več kot petsto vpisnikov na enem pohodu, prihaja-jo pa iz vse države. Med planinci je vsako leto več prejemnikov pri-znanj za 30. udeležbo na pohodu. Dostop na Ratitovec ni predpisan,vsak si ga lahko izbere po svojem okusu in svoji težavnosti primer-no. Info: Planinsko društvo za Selško dolino - Železniki (Lojze Lo-trič, 031/613 426).

Srečanje harmonikarjev na gobarski razstaviNa Ermanovcu bo 6. septembra srečanje harmonikarjev na gobarski

razstavi. Planinsko društvo Sovodenj že šestnajstič vabi na razvedril-no in poučno prireditev, ki se bo začela ob 13. uri pred planinsko kočona Ermanovcu, v sodelovanju z gobarskim društvom iz Škofje Lokepa bo že v jutranjih urah postavljena gobarska razstava. Tudi tokrat bosodeloval vsaj en vidnejši slovenski poznavalec gob, ki bo posredovalveliko zanimivega o gobah, kasneje pa bo nastopilo od 20 do 30 har-monikarjev. Športne in zabavne igre, ki bodo sledile nastopom harmo-nikarjev, bodo nedeljsko popoldne še dodatno popestrile. Info: Planin-sko društvo Sovodenj (Bojan Filipič, 040/632 315).

S kolesom na BlegošŠportno društvo Marmor Hotavlje vabi na 11. vzpon z gorskimi ko-

lesi na Blegoš, ki letos velja tudi za državno in občinsko prvenstvo.Športno rekreativna prireditev bo 27. septembra, proga pa bo vodilas Hotavelj, preko Suše, Črnega kala do koče na Blegošu. Običajnose vzpona udeleži okoli 150 do 180 tekmovalcev iz vse Slovenije.Info: Športno društvo Marmor Hotavlje (Niko Stržinar, 051/214 751,www.sdmh.si).

Boštjan Bogataj

Ločanka je redna priloga časopisa

NAROČAM

Ime in priimek: ____________________________________

Naslov:__________________________________________

Podpis:_______________________

Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.

Osrednji gorenjski časopis, ki pokriva širše območje Gorenjske. Časopisz bogato tradicijo, saj neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljne leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnoteženčasopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenj-cev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. V veselju in žalosti.Za vas sprašujemo, kaj je novega. Zaradi vas zastavljamo tudi neprijetnavprašanja. Morda vas kdaj kaj naučimo. In seveda poskrbimo za sprostitevin zabavo. Samo zaradi vas predemo misli. Naglas.Časopis, ki izhaja dvakrat tedensko, dopolnjujemo z brezplačnimi prilo-gami, kot sta npr. Kranjčanka in Ločanka, ter ob koncu leta z letopisomGORENJSKA - darilom pred božično-novoletnimi prazniki.Če vas poleg branja Ločanke zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vasvabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinašali brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vaspresenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi.

Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.

za najmanj eno leto

6 - L O Č A N K A

Objave Občine Škofja Loka

”Običajno sicer ne komentiram odločb so-dišča, tokrat pa jo bom, ker je preprosto ne-razumljiva in nerazumna,” je dejal županIgor Draksler. ”Odločbo sodišča moramospoštovati, vendar je občini in državi naredi-la veliko škode. Odločba od nas zahteva ne-kaj podobnega, kot če bi ob gradnji hiše nazasebni parceli od nas zahtevali, da imamopoleg te parcele v lasti še sosednjo. Upravnosodišče je v svoji odločbi odločilo, da mora-mo imeti pridobljeno tudi lastništvo na parce-li, za katero sploh nismo zaprosili za gradbe-no dovoljenje. Pri vsej tej kolobociji je razve-seljivo le to, da so se po 15 letih zganile tudidržavne službe, saj so končno ugotovile, daje s pravnim redom, ki določa umeščanjeprometne infrastrukture v prostor, nekaj hudonarobe!”

Kaj sedaj? Imate še kakšno pritožbenomožnost?

”Nikakršne, kajti upravno sodišče je v tejdržavi brezprizivno in je vrnilo gradbeno do-voljenje v vnovično odločanje na upravo eno-to. Ne kaže nam nič drugega, kot počakati.Moje mnenje je, da je šlo upravno sodiščeprek tožbenega zahtevka, stvar je, milo reče-no, čudna, sicer pa sem od upravnega sodiš-ča takih odločitev že vajen. Je pa zanimivo,da v vseh ostalih točkah pa daje upravno so-dišče prav investitorjema (državi in občini),torej so izjave nekaterih članov civilne inici-ative zgolj zavajanje.”

Že začeta dela na Poljanski obvoznici to-rej sedaj stojijo? Kdaj se bodo lahko nada-ljevala?

”Dela so se po pravnomočnosti sodne odlo-čitve morala zaustaviti, kajti gradbeno dovo-ljenje za prvo fazo (do predora pod Stenom)ne velja več. In ne vemo, kdaj se bodo lahkonadaljevala.”

Sedaj v Dragi dokončno zapirate odlaga-lišče odpadkov, začeli pa ste tudi s sanaci-jo. Kam boste odpadke odlagali poslej?

”Odlagališča odpadkov v Škofji Loki sklad-no z odločitvijo državnega programa o ravna-nju z odpadki ne bo več. Vse štiri občine last-nice so deponijo dolžne ustrezno sanirati. Iz-vedli smo že tudi javni razpis in pridobili iz-vajalca sanacijskih del, kar smo storili zelo hi-tro. Najdlje je pravzaprav trajalo, da je minis-trstvo za okolje in prostor dokončno potrdiloprogram sanacije, tudi zaradi tega, ker nisovedeli, kako se bomo na Gorenjskem odločili

o odlaganju odpadkov v prihodnje. Sanacijskadela bodo potekala v mesecu avgustu in sep-tembru. Skladno z odločitvijo državnih stro-kovnih služb bomo škofjeloške občine po za-prtju deponije Drage smeti sedaj odlagali nadeponijo Mala Mežakla na Jesenice. Tudi zlastniki jeseniške deponije smo sklenili dogo-vor, da bomo smeti tam odlagali trajno oz.dolgoročno in ne tako, kot denimo občinaKranj, ki ima dogovor sklenjen le za pol leta.Kako pa bo stvar potekala naprej - tu mislimna dogovor o skupni regijski deponiji - pa sebo treba še dokončno dogovoriti. Spoštujemotudi odločitev Ministrstva za okolje in prostor,ki nas usmerja na jeseniško deponijo.”

Občine boste odslej same odločale o ce-nah komunalnih storitev. Ali to pomeni,da se bodo podražile?

”Država je v šestnajstih letih stvari na po-dročju komunale pripeljala tako rekoč v sle-po ulico, potem pa vse skupaj predala obči-nam. Prej se je izogibala dvigu cen zaradi in-flacije, želela je regulirati cene tako, da bibile te čim nižje - ker je pač šlo za občinskopremoženje. Amortizacija pri tem ni bila pol-no obračunana, stanje komunalnega gospo-darstva v Sloveniji pa je po več letih temuprimerno. To pomeni, da je sedaj treba spre-jeti ustrezne ukrepe in to sanirati. Če smo ob-čine odgovorne za upravljanje komunalnihstoritev, bi moralo takšno stanje veljati že ves

čas, in ne šele sedaj. Zaenkrat prevzem pri-stojnosti za to področje še ne pomeni kakihobčutnih cenovnih skokov, pač pa bomo do-gajanje pozorno spremljali. Za vnaprej pa sebo verjetno tudi pri cenah lahko kaj spreme-nilo, vendar se cene ne bodo povečale kar zatrikrat, kot se v nekaterih sosednjih občinah.”

Na Spodnjem trgu ste se lotili velikegagradbenega posega v sicer državno cesto.Kaj obnavljate?

”Na Spodnjem trgu menjamo vodovodnecevi. Poseg je nujen, cevi puščajo, o obnovije na željo prebivalcev Lontrga odločil občin-ski svet. Po pogodbi nas bo obnova stala 120tisoč evrov, vendar nekoliko dvomim, da bota znesek zadoščal.”

Kje so čez poletje še potekala gradbenadela na cestah?

”V kratkem bomo končali razširitev cesteskozi Gorajte. Naj povem, da to ni severnaobvoznica, kot morda nekateri ljudje pričaku-jejo, in da širša cesta še ne pomeni, da bodosedaj lahko vozili hitro. Urejene bodo namrečtudi ovire za zmanjšanje hitrosti. Ljudje sebodo namreč morali navaditi voziti v skladuz omejitvami, saj opažamo, saj se ob poostre-nem nadzoru na državnih cestah divjanje pre-seli na nekatere odseke občinskih cest. Sicerpa urejamo tudi več cest na loškem podeže-lju. Trenutno potekajo dela na cesti od občin-ske meje proti Stirpniku. Sanirali smo tudi

Igor Draksler, župan občine Škofja Loka

Vrtec in dvorana do oktobraPoletno dogajanje v Škofji Loki je zasenčila odločitev upravnega sodišča,

zaradi katerega so se komaj začeta dela pri gradnji prve faze Poljanske obvoznice ustavila, kajti sodišče je gradbeno dovoljenje za dve podetapi prve faze vrnilo

v postopek vnovičnega odločanja.

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Na Spodnjem trgu obnavljajo vodovod. / Foto: Gorazd Kavčič

Igor Draksler


L O Č A N K A - 7

cestni odsek od spodnje postaje žičnice zaStari vrh proti zadnji kmetiji v loški občini.Zelo odmevno pa je gradbišče na državni ce-sti skozi Reteče, kjer nekatere ljudi motijozgrajeni otoki na cestišču in jih imenujejo kar”arhipelag”. Tiste, ki jim gre takšno umirja-nje prometa najbolj v nos, bi vprašal, ali bibili enako sarkastični, če bi morali njihoviotroci vsak dan čez tako nevarno cesto. Najspomnim, ravno na tem odseku je že prihaja-lo do hudih nesreč. Vse rešitve, ki jih državapredlaga na tej cesti, tudi nam niso najboljvšeč - denimo rešitev kolesarske poti.”

Kdaj boste začeli obnavljati brv čezSoro, ki z avtobusne postaje vodi v staromestno jedro?

”Izvedli smo že javni razpis za obnovo brvi,ki z avtobusne postaje vodi čez Selško Soro v

stari del mesta. Z gradbenimi deli začenjamokonec avgusta, dela morajo biti dokončana dozime. Naložba nas bo veljala okoli 240 tisoč ev-rov. Nemotorizirani promet bo v času izvajanjagradbenih del (tako kot pred stoletji, do začet-ka 60-tih let) potekal prek Kamnitega mostu.”

Kako se nadaljujejo dela v industrijskiconi na Trati?

”Na območju industrijske cone smo prednedavnim začeli graditi podvoz pod železni-ško progo. Prva dva dni avgusta je železnicazaprla progo, postavljen je bil začasni kovin-ski most, prek katerega v tem času potekaupočasnjen železniški promet. Ciljni datum,po katerem bo spet nemoteno potekal pro-met, je 7. november.”

Bo do začetka šolskega leta končno do-grajena športna dvorana pri šoli na Trati?

”Dela na trati po dolgem dogovarjanju z iz-vajalcem sedaj potekajo, vendar nas inten-zivnost njihovega poteka na občini še zdalečne zadovoljuje. Dvorana je tako rekoč že kon-čana, elektro-montažna dela pa še nisoopravljena do konca in tako tudi ostalo nemore biti zaključeno. Tako do 1. septembradvorana najbrž še ne bo končana, pričakuje-mo pa, da bo vsaj do začetka oktobra, ko najbi bilo tudi njeno uradno odprtje.”

Kaj pa bo ob začetku šolskega leta nove-ga v šolah in vrtcih?

”Naložbe, povezane s šolo, potekajo zelo vredu. Poleti smo tako temeljito obnovili stre-ho na telovadnici osnovne šole Ivana Grohar-ja, poskrbeli smo tudi za obnovo izolacije nafasadi in pri oknih, kajti telovadnica je bilavelikanski porabnik energije. Več obnovitve-nih in vzdrževalnih del pa je bilo narejenihtudi v vrtcih.”

Da bi zadostili izjemno povečanemu vpi-su otrok v vrtce, ste se odločili za postavi-tev mobilnega vrtca v Podlubniku. Kdajga boste podstavili?

”Občina je izvedla razpis za javna naročilaza posamezne dele gradnje. Večina pogodbje že sklenjenih, pripravljena je tudi vloga zaizdajo gradbenega dovoljenja in pričakuje-mo, da bomo objekt, ki ga bomo vzeli v dol-goročni najem, lahko že kmalu postavili. Vr-tec z osmimi oddelki bo sprejel 112 otrok, insicer otroke prvega in drugega starostnegaobdobja. Čeprav bo šlo zelo na tesno, bo ok-tobra vrtec stal, vodstvo vrtca pa je tudi žeposkrbelo za sprejem novih kadrov. Naj po-vem še to, da gre za zelo sodoben in funkci-onalen vrtec, ki bo izpolnjeval vse zahtevnepredpisane standarde. Stisko, ki se je letospojavila pri sprejemu otrok v vrtce, pa bo poinformacijah, ki jih imam, pomagal rešiti tudizasebni vrtec ‘’Sončni žarek’’, ki bo jesenipovečan za dva oddelka.”

Kako pa kaže načrtovani gradnji vrtcana območju nekdanje vojašnice, kjer se zministrstvom za obrambo dogovarjate oneodplačnem prenosu lastništva zemljiščana občino?

”Geodetske odmere so bile že narejene, ča-kamo, da bodo še pravnomočne, da bomo po-tem lahko dokončno opravili prenos lastniš-tva na občino. Računamo, da bomo vključnos tam zgrajenim vrtcem zadostili povpraševa-nju po varstvu predšolskih otrok.”

V Lipici so se začela tudi dela pri gradnjiregijske kostnice.

”Veliko je že narejenega, tako da bi jo lah-ko do letošnjega 1. novembra že predali svo-jemu namenu. Hkrati pa na pokopališču ure-jamo nova grobna polja in obenem urejamotudi centralno pokopališče, kamor se bo, kobo urejeno, dalo prekopati tudi posmrtneostanke udeležencev NOB. Kostnico urejamov sodelovanju z državo (gre za objekt regij-skega pomena), ostalo pa bomo prispevali izobčinskega proračuna.”

Danica Zavrl ŽlebirOB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Začeli so kopati za podvoz pod železniškimi tiri na Trati. / Foto: Gorazd Kavčič

Ob vrtcu Najdihojca pripravljajo teren za postavitev mobilnega vrtca. / Foto: Gorazd Kavčič


Škofja Loka - V starem mestnem jedruŠkofje Loke že več let zapored prirejajo ži-vahne poletne prireditve. Začele so se kotvečeri pod Homanovo lipo, že drugo leto za-pored pa potekajo pod blagovno znamko Pi-sana Loka. Posebna skupina s tem imenomse je namreč zavezala z živahnimi dogajanjiobogatiti mesto in ga s tem ohranjati živo.Pod znakom Pisana Loka je potekala tudi ob-nova Sokolskega doma, ki so ga v ŠkofjiLoki odprli prav na začetku letošnjega pole-tja in bo s svojo ponudbo kulturnih in dru-žabnih prireditev pomembno prispeval k oži-vitvi starega mestnega jedra. Povsod po Ev-ropi se srečujejo s podobnim pojavom umira-nja starih mestnih jeder, iz katerih se ljudjeizseljujejo, dogajanje v njih pa zaradi tega za-mira. Projektna skupina Pisana Loka sodelu-je v mednarodnem projektu, v katerega sovključena tudi ostala gorenjska mesta, ki siprizadevajo na različne načine prispevati ktemu, da mesta ostajajo živa, in to ne le s fi-zičnim obnavljanjem njihovih stavb, pač patudi s siceršnjo revitalizacijo.

Škofja Loka je to poletje znova živela s kon-certi. ”Lani je zaradi slabšega koncerta nekajprireditev odpadlo, letos pa smo imeli z vre-menom srečo in so razen prvega vsi koncertipotekali v lepem vremenu. Zelo smo zado-voljni, ker so tudi dobro obiskani in dokazu-jejo, da so se med meščani in obiskovalci do-bro prijeli,” je povedala Tinka Frakelj, člani-ca skupine Pisana Loka. Letos je niz poletnihprireditev, ki so potekale ob sobotah zvečer inso bile za obiskovalce brezplačne, začela etnoglasbena skupina Langa. Naslednjo soboto jenastopila glasbenica Tinkara Kovač, tretji jebil nastop klape Dalmacija, ki je v poletno

Škofjo Loko priklical nekaj mediteranskegaduha. Občinstvo je doživelo lep poletni večer,pravi Tinka Frakelj, Dalmatinci so privabilištevilno občinstvo, ki je izjemno razpoloženoprisluhnilo zvokom, kakršne običajno doživi-mo ob morju. Nastopila je tudi energičnaNuša Derenda, ki v Škofji Loki vedno navdu-ši. Pela je že na zimskem koncertu, tokrat papubliko razgrela s hiti in zimzelenimi melodi-jami. Posebno doživetje je bil nastop skupineMariachi Bronce in Tango Malevo. Tu se jekot prireditelj izkazalo Turistično društvoŠkofja Loka, ki je poskrbelo, da so dopoldnev Sokolskem domu pripravili še delavnico.Mimo je tudi že koncert skupine Kingston izIdrije, sedaj pa Škofja Loka čaka še na zadnjikoncert, ki bo zaokrožil poletno Pisano Loko.29. avgusta bo nastopila glasbena skupinaTabu, darilo mladim, ki bodo tako pred vno-

vičnim začetkom šolskega leta z glasbo kon-čali letošnje počitnice.

V letih, odkar potekajo poletne prireditve vŠkofji Loki, so organizatorji začutili, kajimajo ljudje radi in kako jih privabiti v me-sto. Ob tem pa se pojavljajo tudi težave, sajdogajanje moti nekatere prebivalce mestnegajedra. Kot pravi Tinka Frakelj, se jim skušajoprilagoditi in glasbene nastope končati dodogovorjene ure. Glavna pokroviteljica pole-tnih prireditev je Občina Škofja Loka, sode-luje še petnajst drugih pokroviteljev, polegnjih tudi medijski. Projektni skupini PisanaLoka pa pri izvedbi pomaga še več škofjelo-ških organizacij in društev. Ob koncu poletjapa skupina že začenja s pripravami na de-cember, ko bo mestno središče spet zaživelos prireditvami, dodaja Tinka Frakelj.

Danica Zavrl Žlebir

Končuje se glasbeno loško poletjeV soboto bo v Škofji Loki še zadnji iz letošnjega cikla sedmih poletnih koncertov, ki so potekali

pod blagovno znamko Pisana Loka. Zaokrožila jih bo glasbena skupina Tabu.

Škofja Loka - Ob letošnji desetletnici pobratenja Škofje Loke sflamskim mestom Maasmechelen bo skupina Ločanov septembragostovala v tem belgijskem mestu. Od 1. do 6. septembra namreč tjaodhaja številna škofjeloška delegacija. Poleg zastopnikov občinebodo v njej tudi glasbeniki Mestnega pihalnega orkestra ŠkofjaLoka, Folklorna skupina Škofja Loka, Otroci ritmov, loški lokostrel-ci in strelci, filatelisti in predstavniki Loškega muzeja, načrtujejo patudi sodelovanje predstavnikov turizma, kulture, šolstva in športa.

Sicer pa se je ob letošnji okrogli obletnici sodelovanja v obeh me-stih zvrstilo že več dejavnosti. Prvi z obletnico povezan dogodek jebilo sodelovanje dveh športnih klubov (Ločan in Polet) na nogomet-nem turnirju v Maasmechelnu. Gostje iz Maasmechelna so si ogle-dali predstavo Škofjeloškega pasijona. Spomladi je bil sprevod flam-

skih strelcev na Mestnem trgu, v Škofji Loki je bila ob navzočnostiflamskih gostov odprta filatelistična razstava, sodelovali so tudi namednarodni konferenci o kulturi. Ob občinskem prazniku so v Škof-ji Loki odprli razstavo umetniških del umetnikov iz Maasmechelna,na Mestnem trgu pa je v okviru Folkfesta nastopila tudi skupina Maasmbuben.

Kot pojasnjuje Andreja R. Magušar z občine Škofja Loka, ki seukvarja z mednarodnim sodelovanjem, pa drugi del proslavljanja oblet-nice poteka v Maasmechelnu z gostovanjem Ločanov v Belgiji, z od-prtjem razstave loških umetnikov in nastopi loških glasbenikov. Belgij-ci pa bodo sodelovali tudi na bližnji mednarodni konferenci v ŠkofjiLoki, kjer pričakujejo zlasti predstavnike njihovega gospodarstva.

Danica Zavrl Žlebir

8 - L O Č A N K A

Praznovanje obletnice sedaj v Belgiji

Na prvem koncertu je nastopila skupina Langa. / Foto: Miha Naglič

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Škofjeloške novice

L O Č A N K A - 9

Od jaslic do križevega pota

Marija Bizjak iz Kranja iz gline oblikuje pretežnonabožne kipe. Ločani jo poznajo po križevem

potu, ki ga je razstavila ob Škofjeloškem pasijonu.

Marija Bizjak je samoukinja. Še vedela ni, da je v njej skrit umet-niški dar, dokler se ni upokojila. ”Kaj neki bom sedaj delala, saj nične znam,” si je dejala sveža upokojenka. V mladosti je rada risala insi je želela postati tehnična risarka, a za šolanje ni bilo možnosti inje tako talent v njej čakal na druge čase.

”V neki televizijski oddaji sem videla, kako je neka ženska izdelo-vala jaslice. To me je navdihnilo in tudi jaz sem si zaželela, da bi sijih izdelala. A niti prvi niti drugi božič po upokojitvi mi to ni uspe-lo. Potem pa sem v časopisu videla obvestilo o kiparski delavnici vuniverzi za tretje življenjsko obdobje. Udeležila sem se je in mentor

nam je pokazal tudi oblikovanje gline. Kepo gline mi je dal tudi zadomov in tako sem doma izdelala svoje prve štiri ovčke za jaslice,” jesvoje kiparske začetke strnila Marija Bizjak. Tako je naredila jaslicezase, za hčerko in nečaka ter sveto družino za sina. Najbrž bi pri temostalo, če je ne bi prijateljica kar naprej spodbujala, naj s tem nada-ljuje. Pod Marijinimi spretnimi prsti je nastalo še veliko figuric, ki jihje namenila zlasti za darila svojcem in prijateljem. Nato je slišala zaakcijo Umetniki za Karitas, ki so v dvorcu Zemono pripravljali raz-stavo. Zanje je darovala svoje prve jaslice. Močno je bila preseneče-na, ko je ob prihodu na razstavo izvedela, da so bile jaslice prodaneže pred odprtjem razstave.

”To mi je dalo voljo, češ potem pa moji izdelki niso tako slabi,” pri-poveduje Marija, ki je potem še večkrat sodelovala v akciji Karitas.Tudi na drugih razstavah je že predstavila svoje jaslice in druge izdel-

ke. Med njimi je sicer največ nabožnih motivov, izdelala pa je tudi har-monikarja (poziral ji je vnuk), konje, lovca, kovača, tesarja, sejalca ...Križev pot, ki ga poznajo tudi Ločani, saj je bil razstavljen ob Škofje-loškem pasijonu, je izdelala v samo dveh mesecih. Lotila se ga je fe-bruarja lani in ker je želela, da je narejen do postnega časa, je delalavsak dan po osem ur, da je izdelala prizore štirinajstih postaj križeve-ga pota in še petnajsti prizor vstajenja. Pravi, da ji je pri tem pomaga-la njena vera in da ji roke pri oblikovanju vodi Jezus, ki se mu pripo-roči pred vsakim ustvarjanjem. Marija svojih kipcev ne dela po nobe-ni predlogi, vse prihaja iz nje same. Da se je naučila izdelovati obrazein roke v različnih položajih in kretnjah, pa ima največ zaslug Ana Če-šarek, še ena samouka kiparka, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici.

Marijo Bizjak vabijo tudi na delavnice, kjer svoje znanje oblikova-nja gline prenaša na druge. Vabijo jo v šole, vrtce, na oratorije ... ”Ču-tim se dolžno svoj dar brezplačno prenašati naprej, zlasti otrokom, sajželim, da otroci počnejo še kaj drugega, kot se ukvarjajo z računalni-kom,” pravi Marija. Za svoj dar je hvaležna, vesela je svojega življe-nja, polnega ustvarjalnosti in pozitivne energije. Ljudje veliko pov-prašujejo po njenih izdelkih, kar ji je v zadovoljstvo. Srečna je, kovidi svoj izdelek pri kom doma, postavljenem na častnem mestu, aliko škof blagoslovi njen križ.

Marija najraje ustvarja v naravi, v svojem vrtu v Hrašah pri Smled-niku, pod starim Smledniškim gradom. Tam bo te dni tudi delavnicaza škofjeloško društvo Sotočje. Danica Zavrl Žlebir

UNIVERZA NA PRIMORSKEMFAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPERrazpisuje v Škofji Loki:

Študijska programa 1. stopnje:

MANAGEMENT MEDNARODNO POSLOVANJE(nov program)Oba bomo organizirali v obliki izrednegaštudija.

Študijska programa 2. stopnje (strokovna magisterija):

MANAGEMENTEKONOMIJA IN FINANCE Poleg izrednega bomo oba programa 2. stopnje organizirali tudi kot redni študij, ki bo potekal v popoldanskem času in bo za študente brezplačen; vpišejo se lahko vsi(tudi redno zaposleni), ki še niso pridobilisedme ravni izobrazbe.

Magistrski (znanstveni) študijski program:

MANAGEMENT (letos zadnjič vpis v 2. letnik)

INFORMATIVNI DANbo v četrtek, 3. septembra 2009, ob 17. uri v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka,Partizanska 1 (bivša vojašnica).

Informacije: 04/506 13 70www.fm-kp.si, www.lu-skofjaloka.si

Marija Bizjak z eno od svojih svetih družin.

Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka organizira v sodelovanjus kiparko Marijo Bizjak kiparsko delavnico za obdelavo gline.Ta bo v četrtek, 27. avgusta, od 14. do 19. ure. Delavnica bo navrtu v Hrašah pri Smledniku. Odhod ob 13. uri izpred hotelaTransturist v Škofji Loki. V primeru slabega vremena bo delav-nica v atriju starega župnišča na Mestnem trgu 38 v Škofji Loki.Informacije in prijave po telefonu 051/344 119 ali na e-pošto:[email protected].


10 - L O Č A N K A

Projekt zajema tri mednarodne konferen-ce: prva se je ukvarjala z menedžmentomnaravne in kulturne dediščine, druga se boz družbeno odgovornostjo podjetij, prihod-njo pomlad bo še tretja na temo mladih.Projekt združuje ljudi iz lokalnih skupnosti,iz različnih delov Evrope, vanj so poleg ob-čine gostiteljice zajeta partnerska mesta:Freising (Nemčija), Maasmechelen (Belgija),Tabor (Češka), Carlow (Irska), Varaždin (Hr-vaška) in Medicina (Italija).

Od 8. do 11. septembra bo v Sokolskemdomu mednarodna konferenca na temoDružbena odgovornost podjetij - vpetost vlokalno okolje. Trajala bo štiri dni, udele-žence pa bosta uvodoma pozdravila pro-gramska vodja konference Andreja R. Me-gušar in župan občine Škofja Loka IgorDraksler. 9. septembra se bo ob 9. uri začelplenarni del konference s priznanimi stro-kovnjaki. Sodelovali bodo: Nataša Šip izPredstavništva Evropske komisije v Sloveni-ji; Alenka Avberšek, izvršna direktorica zazakonodajo in politike pri Gospodarskizbornici Slovenije; zasl. prof. ddr. MatjažMulej, predsednik Strokovnega sveta Inšti-tuta za razvoj družbene odgovornosti(IRDO); direktorica IRDO Anita Hrast; izvrš-na direktorica Združenja Manager SonjaŠmuc; župan občine Škofja Loka Igor

Draksler; direktor Razvojne agencije SoraRok Šimenc in predsednik Območne obrt-no-podjetniške zbornice Škofja Loka MilanHafner. V okviru plenarnega dela konfe-rence bo potekala tudi predstavitev prime-rov dobrih praks iz partnerskih mest. 10.september bo namenjen obisku 42. med-narodnega obrtnega sejma v Celju terpredstavitvi Obrtne zbornice Slovenije, karbo udeležencem prikazal pomočnik gene-ralnega direktorja obrtne zbornice Dušan

Krajnik. 11. septembra si bodo udeležencikonference ogledali podjetja na škofjelo-škem območju, ki so uspešno integriraladružbeno odgovornost v poslovanje. Žespomladi so izvedli manjšo anketo v škofje-loških podjetjih, s katero so želeli dobiti sli-ko, kako lokalna podjetja razumejo družbe-no odgovorno poslovanje in kako so vklju-čena v domače okolje. Odziv na anketokaže, da se v podjetjih zavedajo svoje vlogev lokalnem okolju in vpliva nanj.

Na mednarodni konferenci odružbeni odgovornosti podjetij

Občina Škofja Loka je na razpisu v sklopu programa Evropa za državljane 2007-2013 uspešno kandidirala s projektom Majhna evropska mesta - živa, kreativna in inovativna mesta za življenje in delo. Junija so izpeljali

prvo od mednarodnih konferenc, od 8. do 11. septembra bo že druga.

www.skofjaloka.si Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.

Udeleženci prve mednarodne konference ob ogledu Sokolskega doma. / Foto: Peter Pokorn, ml.

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Občina Škofja Loka kot vodilnipartner in organizator projekta jek sodelovanju povabila še Razvoj-no agencijo Sora, Območno obrtnopodjetniško zbornico Škofja Loka,Klub direktorjev občin Škofja Loka,Gorenja-vas Poljane, Železniki inŽiri, Obrtno podjetniško zbornicoSlovenije in podjetja škofjeloškegaobmočja.

Vse informacije o projektu so dostopne na www.skofjaloka.si/Europe4Citizens. Udeležba na konferenci je brezplačna

in je možna na podlagi predhodno poslane prijavnice.

Objave Občine Gorenja vas-Poljane

L O Č A N K A - 11

Gorenja vas - V občini pod Blegošem sevsa leta obstoja trudijo zagotoviti varstvopredšolskih otrok za vse, ki jih starši vpi-šejo v enega izmed vrtcev v občini. Tikpred novim šolskim letom smo zato župa-na Milana Čadeža vprašali, ali bodo tudiletos lahko zagotovili varstvo za vse:

”V tem šolskem letu bodo dobili varstvo vsiotroci, ki izpolnjujejo pogoje in so jih staršivpisali v novo šolsko leto 2009/10. V ta na-men smo odprli dva nova oddelka v Lovskemdomu v Poljanah, enega pa v Javorjah, karpomeni, da je prostora dovolj za vse. Padla paje tudi odločitev, da do prihodnjega šolskegaleta na Mrzlku na Dolenji Dobravi uredimonov vrtec. Z lastnikom je že usklajeno, polegobjekta je tudi primerno parkirišče in mož-nost širitve.”

Koliko oddelkov bo v novem vrtcu?”Do naslednjega šolskega leta bi lahko ure-

dili štiri nove oddelke, v prihodnosti pa so šemožnosti povečanja števila oddelkov. Na tanačin želimo zagotoviti varstvo vsem otro-kom, hkrati sledimo trendu naraščanja števi-la rojstev v občini ter tudi usmeritvi državepo brezplačnem vrtcu za starše in posledičnovečjemu vpisu.”

Lani ste med počitnicami v Osnovni šoliIvana Tavčarja popolnoma obnovili kuhi-njo, ali ste tudi letošnje počitnice izkoristi-li za nova investicijska vlaganja?

”Velikih investicij letos ni bilo, vendar in-tenzivno delamo pri racionalizaciji ogrevanjašole v Poljanah prek švicarskega projektaObnovljivi viri energije v Alpskem prostoru.Z novim ravnateljem gorenjevaške šole Izidorjem Selakom pa sva si ogledala šolo,kjer bodo potrebne prihodnje investicije, sajdanes streha ni v zavidljivem položaju, v do-glednem času bo treba zamenjati še nekajoken in notranjih vrat s podboji. Pogovarjalismo se tudi o gradnji športne dvorane, sedajje že odločeno, da bo stala na mestu sedanjetelovadnice in zunanjega igrišča, ki je trenut-no v fazi priprave projekta.”

V sosednji občini se zatika pri pridobiva-nju gradbenega dovoljenja za dom za sta-rejše, želja po gradnji podobnega pa jetudi v vaši občini. Kako velik dom bi zgra-dili in kdaj bi bil lahko narejen?

”Kot župan natančno spremljam dogodke vsosednji občini, kot poslanec pa se tudi do-govarjam za sestanek s sosedi žirovskegadoma. Naša občinska komisija za gradnjodoma pa se redno sestaja in usmerja vse

moči, da bi lahko prihodnje leto, ko naj biznova podeljevali koncesije, uspeli zbrati do-kumente za naš dom. Danes še ne moremogovoriti o tem, ali bi imeli v naši občini sa-mostojni dom ali bi tu postavili le manjšodislocirano enoto doma. Potrebe po mestu vdomovih za starejše pa so po vsej Slovenijivelike.”

Cene komunalnih storitev so po novem vpristojnosti občin. Ali jih boste povišali?

”V naši občini smo lani začeli s konkretnej-šim ločevanjem odpadkov, predvsem z loče-nim zbiranjem embalaže, ki jo je mogočepredelati in se ne plačuje odvoza in deponira-nja, kar je sicer največji strošek ravnanja ssmetmi. S tem smo veliko privarčevali, sajdanes ločimo že skoraj polovico, zato ne vi-dim potrebe po povečanju cen ravnanja z od-padki.”

Uvajate pa nadomestilo za stavbno zem-ljišče?

”Nadomestila ne uvajamo na novo, saj jeobčinski svet spremembo odloka o nadome-stilu za uporabo stavbnega zemljišča za ob-močje celotne občine sprejel že v letu 2004.Del občanov tako nadomestilo plačuje že večlet, ponekod že vse od leta 1998, ko je občin-ski svet sprejel osnovi odlok. Pred časom pasmo pristopili k urejanju evidenc zavezancevza plačilo skladno s sprejetim odlokom, kidoloča štiri območja glede višine plačevanjanadomestila glede na stopnjo komunalneopremljenosti.”

Za jeseni ste napovedali začetek gradnjekrožišča v Gorenji vasi. Kdaj se bodo deladejansko začela?

”Izvajalec za gradnjo krožišča je že izbran,vendar se je eden od ponudnikov pritožil.Kljub temu pričakujem, da se bo z deli zače-lo kmalu oziroma takoj po razrešitvi navede-nih zapletov in po podpisu gradbene pogod-be. V začetku avgusta pa smo že podpisaligradbeno pogodbo o celoviti rekonstrukcijibližnjega odseka regionalne ceste od predvi-denega krožišča do odseka za bloke na Bla-tih, kjer bodo na novo zgrajeni tudi pločnikiin javna razsvetljava. Na državnem razpisuizbran izvajalec je podjetje Mapri, pogodbe-ni rok za zaključek vseh del pa je 30. novem-ber.”

Kako poteka pripravljanje dokumentaci-ja za gradnjo obvoznice Gorenja vas?

”Zbrane so vse smernice nosilcev urejanjaprostora, izdelana je njihova analiza, projek-tanti na tej osnovi izdelujejo dopolnitve idej-

ne zasnove, v teku je uskladitev s projektomureditve Gorenja vas-Hotavlje, kajti tudi za tadel je idejni projekt že v izdelavi. Nato bosledila izdelava okoljskega poročila in javnarazgrnitev dopolnjenega osnutka, v okvirukatere želimo izvesti široko obravnavo opredvideni umestitvi v prostor. Občinski svetin svet krajevne skupnosti Gorenja vas pa stase o poteku trase pred časom že seznanila.”

Pred kratkim je občina izdala zgibanko sturistično ponudbo v občini. Zakaj ste seodločili za ta korak in kaj v njej predstav-ljate?

”Izdali smo zemljevid občine, kjer je naenostaven način predstavljena turistična po-nudba, dostop do njih in naše znamenitosti.Pripravljali smo ga šest mesecev in upam, dasmo vnesli vse. Če ni tako, naj nam bralci tosporočijo in bomo v prihodnje upoštevali tudinjihove pripombe. Občina je skozi zgibankos tri tisoč naklade bolj razpoznavna tako zanas kot za obiskovalce.”

Kaj na področju turizma v občini naj-bolj manjka in kako lahko pri tem poma-ga občina?

”Ob nastopu funkcije župana sem ugotovil,da je turizem široka dejavnost, ki zahteva ce-lega človeka. Prisoten moraš biti povsod, dela-ti nove produkte. Ni treba veliko pametovati,dovolj bo že predstaviti, kar imamo, na pravinačin. Etnološke prireditve so zelo zanimivein privabijo vsako leto več obiskovalcev.”

Boštjan Bogataj, foto: Denis Bozovičar

Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane

Kmalu gradnja krožiščaV Gorenji vasi bodo (če le ne bo novih pritožb na DRSC pri izbiri izvajalca) gradbeniki

kmalu začeli z gradnjo krožišča.

OB

ČIN

A G

OR

EN

JA V

AS -

PO

LJAN

E,

PO

LJAN

SK

A C

. 87

, G

OR

EN

JA V

AS

Milan Čadež

Kljub temu da je država odločanje o ceni komunalnih storitev prepustila občinam, v občini Gorenja vas-Poljane ne bodo povišali cen za odvozin odlaganje odpadkov.

Podblegaške novice

12 - L O Č A N K A

Hotavlje - Letošnji Večer slovenskih pod-oknic in Semanji dan je znova minil v poljan-skem narečju. Zdi se, da so se organizatorji,Turistično društvo Slavka Hotavlje zelo po-trudili in našli nastopajoče, ki jih najbolje ra-zumejo. Tako gre razumeti tudi izjavo CirilaBuha, predsednika društva: ”Mi pravimo, dase drugače kot v poljanskem narečju niti nebi razumeli.” Tako je bila igra Kevdar v do-mačem, poljanskem narečju, enako so zapelitudi Štedientje, pa tudi Krehovci so (poleg ži-rovske pihalne godbe) povsem ustrezali tejskriti rdeči niti.

Avtorstvo, scenarij in režija igre Kevder jetudi tokrat pripadla Romanu Demšarju, ki jebil tudi povezovalec programa. Tega je začels citiranjem članka iz Gorenjskega glasa izleta 1970, ko je takratni organizator Semanje-ga dne povedal nekako takole: ”Organizira-mo ga zato, da se bodo ljudje poveselili,oštirji in mesarji pa nekaj zaslužili.” Zatem jetudi on presedlal na bolj domače, poljanskonarečje. In nihče ni imel nič proti!

Tako ali tako ni pametno zobati češenj zvaščani, ki so tako povezani, da spomladipovsem očistijo Hotavlje, potem pa se dogo-vorijo za skupno slikanje in jim to tudi uspe!Na štirih fotografijah, ki so jih prikazali dru-gi dan, se je slikalo več kot štiristo Hotavelj-cev, morda le deseterica pa na slikah iz takš-nih ali drugačnih razlogov manjka. Fotogra-fije so prvič prikazali na Semanji dan po de-seti maši, ko so jih ‘nastopajoči’ lahko tudinaročili.

V igri Kevdar pa je nastopalo 30 domačih ig-ralcev, ki pri igri sodelujejo s srcem, enakotudi vsi drugi, ki so pomagali pri njeni izved-bi. Igra je v zadnjih letih sicer izpodrinila na-slovno nit sobotne prireditve - Večer sloven-skih podoknic, pa vendar so bili številni obiskovalci zadovoljni. In vsebina? ”Spomnilismo se naših domačih posebnežev, ki smo jihimeli in jih imamo še radi, nekaj oseb je seve-da tudi izmišljenih. Vsi skupaj pa so tu, da na-smejijo gledalce,” je povedal Roman Demšar.

Igra govori o mestni gospodični Novak, ki seje poročila z vaškim fantom. Na obisk sta pri-šla gospod in gospa Novak z otroki, ki so nadnovim domovanjem vihali nosove, po odhodupa se je ‘ta mlada’ odločila za ureditev utility-ja. Vaščani niti ne vedo, kaj to je, takšen pros-tor poznajo kot kevdar ali sobo za šaro ... Priureditvi utilityja ali kevdra so pomagali hota-veljski kamnoseki in vodovodarji, vse skupajpa je povzročilo salve smeha ...

Boštjan Bogataj, foto: Denis Bozovičar

Najbolj povezana vasTako za sebe trdijo vaščani Hotavelj, ki so sredi meseca znova izpeljali odmevni Semanji dan.

Predstavili so novo veseloigro in pokazali fotografije vseh vaščanov.

Drugič povabili na razgledDruštvo podeželja Kladje je na praznično soboto, 15. avgusta, svo-

je sovaščane, prijatelje in podpornike male vasi brez cerkve in gostil-ne v Žirovskem vrhu že drugič povabilo k ‘vikendu’ na griču na Srečanje z razgledom. ”Na srečanju želimo združiti vaščane in našesosede, pa tudi naše sorodnike in prijatelje društva, da se vsaj enkratna leto srečamo in poveselimo,” pravi predsednik Milan Bogataj.

Srečanje je tudi nekakšna obletnica ali spomin na začetek povezo-vanja pred dvajsetimi leti takrat mladih Kladenčanov, ki so si želelipostaviti majhno hišico (vikend), da bi se lahko zabavali bližjedomu. Malo jih je verjelo, da bo njihova želja uresničena, z druže-njem na prireditvi Srečanje z razgledom, ki se ga udeležujejo tudinjihovi otroci in vnuki, pa zavračajo vse pesimistične napovedi.

Tudi tokrat so pripravili raznolik program. Nastopili so tako članidruštva kot tisti, ki imajo korenine v vasi, ter povabljeni. Brez Košir-jeve Julke (Bogataj) s pevcem Janezom Bohincem, Poljanskimi or-gličarji, ansambla Zaton in harmonikarskega orkestra z vodjo Mate-jem Justinom ni šlo, kakor tudi ne brez pesmi Maharjevega Dušana(Selaka), nastopa Folklorne skupine Sovodenj ter Minke s Hotavelj

in Cilke z Dobrave v skeču Gluha Marjane in slepa Johane. Nasto-pili so še drugi, lepega razgleda na sončno soboto pa se je v popol-danskih urah naužil tudi župan Milan Čadež. Boštjan Bogataj

Srečanje z razgledom vsako leto privabi več obiskovalcev.

Pred časom se je kar 420 (skupaj jih je le nekoliko več) Hotaveljcev nastavilo fotografskemu objektivu. NaSemanji dan so fotografije pokazali javnosti.

Objave Občine Železniki

L O Č A N K A - 13

Železniki - Pešci bodo v Logu očitno kma-lu varnejši, saj se je pred kratkim začelarekonstrukcija regionalne ceste z gradnjopločnika. Več o poteku investicije pa žu-pan Mihael Prevc:

”Gre za strnjeno naselje z regionalno ce-sto, ob kateri pa ni pločnika. Izvajalec Cest-no podjetje Kranj bo na območju lani zgra-jenih opornih zidov ob potoku Češnjica re-konstruiral cesto v dolžini 500 metrov ter obnjej zgradil pločnik in ostalo komunalno in-frastrukturo. Ker rekonstrukcija posega navrtove, zelenice in dostopne poti do hiš, smominuli teden imeli sestanek s krajani tegaobmočja, da smo jim dodatno predstavilipotek rekonstrukcije in odgovarjali na šte-vilna vprašanja, ki jih ob taki gradnji nor-malno zanimajo. Pogodbeni rok dokončanjadel je res šele sredi leta 2010, a izvajalci ob-ljubljajo, da je glavna dela mogoče izvestido zime.”

Kolikšna je vrednost investicije? ”Približno milijon evrov. Ker gre za regio-

nalno cesto, bo večino denarja morala zago-toviti država, medtem ko delež občine znaša300 tisoč evrov, ki bodo namenjeni gradnjipločnika ter obnovi fekalnega kanala, mete-orne kanalizacije in javne razsvetljave. Vdrugi fazi bo sledila rekonstrukcija ceste doribogojnice, v tretji pa še naprej do Rudna, zaobe fazi pa že izdelujejo projekte. Upamo, dase bo rekonstrukcija ceste do Rudna v nada-ljevanju kontinuirano nadaljevala.”

Kdaj pa boste začeli asfaltirati občinskeceste?

”Občinske ceste že asfaltiramo. Asfalterjiso se pred dnevi mudili v Dolenji vasi, ki seresnično lahko pohvali z urejeno komunalnoinfrastrukturo, saj smo letos zaključili še zgradnjo sekundarne fekalne kanalizacije.Ker vodi v glavnem potekajo po javnih po-teh in lokalnih cestah, so bile potrebne noveasfaltne prevleke. Še pred asfaltiranjem jeTritel, izvajalec projekta širokopasovnegaomrežja elektronskih komunikacij, v celo-tnem naselju Dolenje vasi položil optičnikabel. Podobno se dogaja v Selcih na Klin-cu, kjer smo letos zgradili sekundarno fe-kalno kanalizacijo. Prav tako smo v prete-klem tednu z asfaltiranjem parkirišča na Pr-tovču izboljšali pereč problem parkiranjaplanincev, ki je povzročalo velike težavedomačinom. Ta projekt je financiralo tudiPlaninsko društvo za Selško dolino, ki skrbiza kočo na Ratitovcu in urejanje planinskih

poti. V nadaljevanju pa bodo asfaltno pre-vleko dobile lokalne ceste v Sorški potok,Martinj Vrh in na Torki ter javne poti v Dav-či, Železnikih, Sorici, Dražgošah, na Rud-nem in v Selcih.”

Gradnja odprtega širokopasovnegaomrežja torej poteka po načrtih?

”Tritel v tem trenutku pripravlja vse potreb-ne projekte in sklepa služnostne pogodbe zlastniki zemljišč, po katerih bodo potekalinjihovi vodi. Nabralo se je že za sedem fasci-klov podpisanih pogodb, kar pomeni, da se jeTritel resno lotil dela in upam, da bo ta po-memben projekt, za katerega smo pridobilitudi evropska sredstva, v dogovorjenem rokutudi zaključen. Povsod tam, kjer so ta časgradbišča in v prihodnje še bodo, se s Trite-lom sproti dogovarjamo, da pred zaključnimideli položijo kabel, tak primer je tudi v Logu,kjer Toplarna gradi toplovodno omrežje.”

V skladu s sklepom vlade je po 15. avgu-stu oblikovanje cen komunalnih storitevpo novem v pristojnosti občin. Jih boste vŽeleznikih povišali?

”Zagotovo v tem trenutku ne bomo poviša-li cene odvoza odpadkov, glede na to, da padržava v treh letih ni bila v stanju potrditi viš-je cene vodarine in kanalščine, ki je v pri-merjavi z drugimi občinami zelo nizka,bomo pa o tem povišanju kmalu začeli raz-mišljati.”

In kaj pravite na odločitev vlade, da pri-stojnost določanja cen komunalnih stori-tev prenese na lokalno skupnost?

”Lahko se zgodi, da se bodo cene komunal-nih storitev zdaj določale preveč liberalno inda bo prišlo do prevelikih razlik med občina-mi. Sicer pa bi bilo določanje cen komunal-nih storitev zaradi mene lahko še naprej vpristojnosti države, če bi postopki pri njih po-tekali hitreje. Veliko raje bi videl, da bi drža-va dala večjo pristojnost občinam pri urejanjuprostora, kjer sicer izdelujemo prostorskeplane, vsa dovoljenja za posege v prostor paizdaja upravna enota oz. država.”

Kako ocenjujete poletne prireditve v ob-čini?

”Zvrstilo se je več uspešnih prireditev, a najna tem mestu izpostavim predvsem Čipkarskedneve v Železnikih in Dan teric v Davči. Vsklopu Čipkarskih dni se je na razstavah, kul-turnih, športnih in zabavnih prireditvah zvrsti-lo veliko obiskovalcev. Zahvala gre predvsemTurističnemu društvu Železniki, ki vsako letoz novimi idejami zna privabiti obiskovalce inohranjati našo bogato kulturno dediščino.Tudi Dan teric je davško turistično društvoznova uspešno spravilo pod streho. Obe prire-ditvi poleg ohranjanja naše kulturne dediščinepomenita tudi izvrstno promocijo občine, ki joiz leta v leto obišče več obiskovalcev.”

Ana Hartman

Mihael Prevc, župan občine Železniki

Gradnja pločnika v LoguV teh dneh se v Logu nadaljuje rekonstrukcija regionalne ceste

z gradnjo pločnika.

V Logu se nadaljuje rekonstrukcija ceste z gradnjo pločnika.

Mihael Prevc

OB

ČIN

A ŽE

LEZN

IKI,

ČE

ŠN

JIC

A 4

8,

ŽELE

ZNIK

I

Železnikarske novice

14 - L O Č A N K A

Davča - Tretji avgustovski konec tedna je vDavči zaznamoval 24. Dan teric. Čeprav nakmetiji pr’ Vrhovc predelavo lanu od bilke doplatna prikazujejo že od leta 1969, je tradici-onalna kulturno-etnografska prireditev tudiletos v Davčo privabila številne obiskovalce.Dvodnevno dogajanje se je začelo tretjo so-boto v avgustu, ko so si obiskovalci lahkoogledali igro Antonije Oblak iz ŽirovskegaVrha z naslovom Otrok prihaja in se zabava-li s skupino Mambo kings. ”Bila je nora ve-selica, zbralo se med dva in tri tisoč ljudi. Šebolj pestro je bilo v Davči dan kasneje, v ne-deljo, ko smo pripravili tudi etnografski delprireditve, našteli pa smo okoli štiri tisoč obiskovalcev. Zelo smo veseli, da je za prede-lavo lanu od bilke do platna še vedno tako veliko zanimanje,” je po prireditvi dejalaZdenka Kejžar, predsednica Turističnegadruštva Davča, ki prireja Dan teric.

Predelava lanu je sicer v Davči zamrla v 60-tih letih prejšnjega stoletja, pri Vrhovcu pa gazdaj posejejo le še za potrebe Dneva teric.Tako so tudi letos v sklopu etnografskegadela prireditve na njivi prikazali puljenje lanuin vezanje v snopke, ki so jih nato osušili vlaneni jami. Trenje lanu je tericam tudi tokratšlo dobro od rok, čeprav so jim vaški fantjekot ponavadi ponagajali in terici, ki se ni kajdosti zmenila za fante, pripravili slamnategamoškega. Obiskovalci so z zanimanjemspremljali tudi druge postopke, ki so potreb-ni, da iz lanene bilke dobimo platno: mika-nje, s katerim dobro predivo ločimo od slabe-

ga, tresenje prediva, predenje na kolovratu,zvijanje z vretena na motovilo, pranje štren,zvijanje v klovčke in tkanje platna na statvah.Za konec so prikazali še vrtanje lesenih ceviin pletenje lanenih vrvi. ”Predelava lanu odbilke do platna je zelo zanimiva. Pohvalno je,da turistično društvo ohranja to tradicijo, sajimajo na ta način tudi mladi možnost videti,kakšen je lan in kako so ga včasih predelova-li,” je dejala Vera Hudolin iz Selc, ki se jetokrat po dolgih letih udeležila Dneva teric.

Člane turističnega društva je za prizadevanjapri ohranjanju tradicije pohvalil tudi županŽeleznikov Mihael Prevc.

Dan teric so popestrili tudi Pihalni orkesterAlples z mažoretkami, igralci Turističnegadruštva Žirovski Vrh s skečem Fina gospa av-torice Lucije Kavčič in humorist MarjanŠarec, ki je odlično odigral različne vloge,najbolj pa je navdušil kot Serpentinšek. Na-zadnje je sledila še veselica z ansamblom To-nija Verderberja. Ana Hartman

Dan teric znova dobro obiskanDan teric s prikazom predelave lanu od bilke do platna je tudi letos v Davčo privabil množico obiskovalcev.

Športni park Dašnica bo precej dražjiV Športnem parku Dašnica, ki so ga začeli graditi že pred dvema

letoma, naj bi po številnih zapletih z deli nadaljevali septembra, čese v postopku izbire izvajalca ne bo kaj zapletlo. Novi projekt šport-nega parka je precej dražji od prvotnega, saj je komisija za gradnjoparka po besedah železnikarskega župana Mihaela Prevca pripravi-la nove predloge in rešitve. ”Za že zgrajeno nogometno igrišče zumetno travo je predlagala, da se poruši in zgradi na novo zaradiboljšega odvodnjavanja in kvalitetnejše izvedbe. Poleg tega bomootroško igrišče, ki je bilo sprva mišljeno znotraj atletske steze, zdajprestavili na brežino Dašnice, kar bo zahtevalo dodatne varovalneukrepe. V to območje je projektant vključil tudi pešpot za naseljeDašnica, kar zahteva izgradnjo dodatnih opornih zidov. Tudi ureja-nje prostora za met krogle in skoka v daljavo ter višino zahteva več-je posege, kot so bili prej predvideni. Prepričani smo, da le na taknačin lahko pridemo do kvalitetnega objekta, zato bodo določenestvari, ki niso najbolj nujne za funkcioniranje športnih igrišč, zaklju-čene kasneje. Vsekakor pa bomo najprej poskrbeli za atletsko stezoter igrišča za nogomet, rokomet, košarko in odbojko na mivki,” jepojasnil župan. Iz razpisa za izbiro izvajalca so tako izločili nekate-ra dela, ki za funkcioniranje omenjenih igrišč niso nujno potrebna,

tako da je razpisana vsota 480 tisoč evrov. ”V proračunu za letošnjein prihodnje leto tolikšnih sredstev nimamo, vendar pričakujemo, dabodo prispele ponudbe nižje od projektantske cene. V vsakem pri-meru pa bo verjetno z rebalansom načrta razvojih programov za pri-hodnje leto treba zagotoviti več sredstev za športni park Dašnica.”

A. H.

Septembra dodatni oddelek vrtcaSelca - Dodatni oddelek v vrtcu v Selcih naj bi uredili pravočasno,

torej do prvega septembra. ”Dela se ta čas zaključujejo in po zago-tovilih izvajalca bodo do prvega septembra zaključena vsaj do temere, da bo nov jaslični oddelek lahko sprejel malčke,” je opti-mističen železnikarski župan Mihael Prevc, ki pričakuje, da bodoglede na informacije ravnatelja letos lahko v vrtce sprejeli večinootrok. ”Zavedamo pa se, da je lahko hitro povsem drugače, zato smov projekte obnove centralne šole v Železnikih in podružnice vDražgošah vključili dodatne oddelke vrtcev. Mislim, da bo obnovašol v naslednjih občinskih proračunih morala imeti prednost.” Polegdodatnega oddelka so sicer v podružnični šoli v Selcih zgradili inopremili še novo šolsko učilnico v mansardi, uredili zunanjepovršine in prenovili telovadnico. A. H.

Davški fantje so tudi letos tericam pripravili slamnatega moškega.

Objave Občine Žiri

L O Č A N K A - 15

Žiri - Vroča poletna tema v občini je ševedno pridobivanje gradbenega dovoljenjadoma za starejše v Mršaku. Prejšnji mesecso številna žirovska društva pripravilashod v podporo projektu, slišali pa smotudi, da je zadnji rok za pridobitev dovo-ljenja letošnji september. Ali ga bo investi-tor pridobil, smo vprašali župana BojanaStarmana:

”Po naših informacijah je investitor znovazaprosil nekatere sosede za sestanek, kjer bimorda lahko pridobil njihovo soglasje h grad-nji doma. Predvidoma naj bi bil sestanek v tehdneh, če bodo sosedi seveda pristali na sreča-nje z investitorjem. Svojo pomoč je ponudiltudi poslanec Milan Čadež, ki po svojih mo-čeh pomaga razrešiti gordijski vozel. Na vpra-šanje, ali bo investitor Deos imel dovoljenje, vtem trenutku ne morem odgovoriti, vendar oposledicah, da le-tega septembra ne bi imeli,ne upam niti razmišljati. Žal mi je, da se je za-taknilo sedaj, ko smo dve leti aktivno delalipri pridobivanju koncesije in kvalitetnega in-vestitorja. Tega res ni nihče pričakoval.”

Drugo veliko investicijo, ureditev nogo-metnega igrišča so občinski svetniki potr-dili na zadnji seji. Kdaj se bodo začeladela?

”Predvidoma v spomladanskih mesecih pri-hodnjega leta, čez dobro leto dni pa upam, dabodo nogometaši že lahko odigrali prvo tek-mo. Končno nam je z veliko truda uspelo loci-rati nogometno igrišče na mesto, kjer upamo,da ne bo moteče za sosednje stanovalce, šolo,cerkev in druge. Za nakupe zemljišč je občinaodštela slabe pol milijona evrov, za gradnjoigrišč pa naj bi del denarja zagotovil Nogomet-ni klub Alpina, del bo prispevala Fundacija zašport in Nogometna zveza Slovenija ter minis-trstvo za šolstvo in šport, preostali del, upam,da čim nižji del, pa bo zagotovila občina.”

Po prvotnih načrtih naj bi septembrakončali drugo fazo evropskega projektaureditve industrijske cone Žiri. Ali gredodela po načrtih?

”Da. Projekt bo zaključen v teh dneh. Cestoskozi cono smo komunalno opremili lani, se-daj pa zaključujemo gradnjo parkirišča. Tegase bodo najbolj razveselili avtoprevozniki, kibodo lahko odpočili svoje tovornjake in avto-buse na za to namenjenem prostoru.”

Kaj pa denar iz Evropske unije? Ga pri-dobivate nazaj po načrtu?

”Z veliko zamudo smo julija s strani državeprejeli obljubljen denar, ki bi moral biti sicer

na občini že konec leta 2008. Dobili smoskoraj celoten znesek, upam pa, da bo drugonakazilo, torej za letošnja dela, prišel hitrejev občinski proračun.”

Za širitev ceste in gradnjo glavnega kri-žišča v Žireh se svetniki niso odločili. Kajo tem pravijo na Direkciji RS za ceste?

”Sklep našega občinskega sveta so v Ljub-ljani sprejeli s presenečenjem. Gre za velikprojekt, vreden 1,5 milijona evrov, občina biod tega morala prispevati 350 tisoč evrov.Mnenje svetnikov je bilo, da bi bil vložek ob-čine prevelik in bi bilo pametneje razmišljatio gradnji obveznice. O njej v Žireh sicer go-vorimo že 30 let. Ali je bila zavrnitev projek-ta pametna odločitev ali ne, bo pokazala pri-hodnost.”

Svetniki so tudi povedali, da bi bilo smi-selno urediti lepo krožišče.

”Študije so pokazale, da krožišče pred obči-no ni izvedljivo, saj bi bilo za to potrebno za-gotoviti preveč dodatnih zemljišč, ki pa jih natem mestu ni.”

Koliko lokalnih cest ste letos uredili?”Asfaltirali smo približno tri kilometre lo-

kalnih cest, glavnina teh del bo v MrzlemVrhu, Zabrežniku in Opalah. V ta namensmo porabili več kot sto tisoč evrov.”

Mineva leto dni od začetka delovanja medobčinskega inšpektorata. Je izpolnilvaša pričakovanja? Čemu bo treba v pri-hodnje posvetiti več pozornosti?

”Občanom smo z zagotovitvijo medobčin-skega inšpektorja enkrat na teden v Žireh dali

možnosti, da svoje težave v prostoru (občini)predstavijo osebi, ki je usposobljena za reše-vanje komunalnih, prostorskih, prometnih incestnih ter podobnih težav. Žal naši občaninjegove pristojnosti še premalo poznajo in gaposledično premalo obiščejo, zato jih skupajz občinsko upravo pozivam na njegove urad-ne ure na občini, ki so ob petkih med 8. in 12.uro. Zagotovo bo treba še veliko delati pri ločevanju in nepravilnem odlaganju odpad-kov, ponovno pa tudi sam prosim občane, dana Pustotniku ne odlagajo nikakršnih komu-nalnih odpadkov.”

Cene komunalnih storitev so po novem vpristojnosti občin. Ali jih boste povišali?

”Niso popolnoma v naši pristojnosti, sajmoramo vseeno pridobiti soglasje ministr-stva za okolje in prostor. Cene komunalnihstoritev smo sicer želeli povišati decembra za10 odstotkov, tudi občinski svet je že dal so-glasje, vendar smo šele sedaj dobili soglasjeministrstev za to povišanje. Položnice obča-nov za vodovod, čiščenje vode in smetarinoso se sicer zadnjič povišale pred štirimi leti.”

Ali je občina letos izvedla kake večje in-vesticije v šolo?

”Poleg več manjših del gradimo novo zob-no ambulanto, ki naj bi bila urejena do koncaleta. Na ta način bo šola dobila nekaj dodat-nih prostorov, hkrati pa bomo omogočili tudidrugim Žirovcem običajen dostop v sodobnoopremljeno zobno ambulanto.”

Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin

Bojan Starman, župan občine Žiri

Na Direkciji presenečeniV spomladanskih mesecih bodo začeli graditi nogometno igrišče,

čez leto dni že prva tekma.

OB

ČIN

A ŽI

RI,

TRG

SVO

BO

DE

2,

ŽIR

I

Prejšnji teden so asfaltirali in uredili nov del Jezerske ceste v Žireh. Kdaj bo urejena celota?

Bojan Starman

Žirovske novice

16 - L O Č A N K A

Žiri - Leta 1889 je bila na osnovi sklepaObčine Žir ustanovljena (osnovana) Pros-tovoljna požarna bramba. Članarina(udnina) je znašala 2 goldinarja na leto, žezelo kmalu pa je občinski odbor sprejelsklep o nabavi brizgalne (brizgalnice), zakar so odšteli 593,10 goldinarja. Le letokasneje je bil zgrajen dom. Imenovali soga skladišče, zemljo pa je podaril JanezKavčič - Petronov iz Žirov.

Tako zgodovina. Tudi sedanjost se pri ži-rovskih gasilcih vrti okoli doma in nabavenovega tovornjaka cisterne. ”Ob 120-letnicidruštva smo sami, z lastnim denarjem in večkot 3.500 urami udarniškega dela obnovilidom. Na ta način smo delovno praznovali,sedaj pa se bomo dva konca tedna tudi pove-selili,” nam je prejšnji teden povedal UrbanPosedi, predsednik PGD Žiri.

Danes ima društvo 340 članov, tudi letos soposredovali na več intervencijah. Čeprav vzadnjih letih veliko požarov (na srečo) nibilo, pa je vse več posredovanj ob nesrečah -neurjih, točah, povodnjih. Tako smo predkratkim že pisali o njihovem posredovanju obneurju v Žireh, kjer so reševali utopljenko.”Tovrstnih nesreč bo očitno vse več, saj setudi pri nas vse bolj kaže vpliv podnebnihsprememb,” meni Evgen Podobnik, strojnikdruštva. Poveljstvo žirovskih gasilcev je v ro-kah Dušana Pečelina, nadzorni odbor vodiTone Kastelec, praporščak je Miran Mlinar,predsednik veteranske komisije Viljem Mli-nar, Brigita Mohorič je predsednica komisijeza članice.

Gasilski dom v Žireh je danes kot iz škatli-ce, obnovljena so okna, garažna vrata, elek-trična inštalacija, stene so pobeljene, najboljopazna je obnova fasade. Kljub trdemu deluso vsa letošnja usposabljanja opravili po na-črtih, manjkale so le organizacije meddruš-tvenih vaj. Med gasilci je tudi 40 mladih, ki

jih uspešno vodi Ivo Beovič. Vse šolsko letoso se dobivali enkrat na teden in se dobro pri-pravljali za bodoče gasilce in tekmovanja.

Sedaj čas praznovanjMinuli petek so žirovski gasilci pripravili

slavnostno sejo s podelitvijo društvenih inobčinskih priznanj, za častnega člana pa raz-glasili akademskega slikarja Tomaža Kržiš-nika. Soboto so izkoristili za občinsko vajo,na kateri so sodelovala tudi sosednja gasilskadruštva. Prikazali so reševanje ponesrečen-cev iz poslovno-stanovanjske stavbe - za-družnega doma M-Sora.

Zagorelo je v pritličnih poslovnih prostorih,v zgornjih stanovanjih pa so bili ujeti stano-valci. Gasilci so večji poudarek namenili re-

ševanju ogroženih stanovalcev, na drugemmestu je bilo reševanje premoženja. Približno70 gasilcem iz več gasilskim društev je nalo-ga uspela. Prihodnjo soboto (ob 17. uri) je navrsti parada, ki se bo vila izpred osnovne šoledo gasilskega doma. Slavnostna govornicaob 120-letnici PGD Žiri bo ministrica zaobrambo dr. Ljubica Jelušič, gasilski dom boblagoslovil pomožni škof Anton Jamnik. Pouradnem delu bo na vrsti še veselica.

Na njej bodo člani društva ministrici mordapredstavili težave s financami. ”Denar potre-bujemo za nov tovorni avto cisterno, ki pamora prihodnje leto že stati v garaži. Takšenavto stane okoli 200 tisoč evrov, kljub temuda občina zagotovi polovico te vsote, pabomo sami težko zmogli zbrati preostanek,”pravi Posedi. Letos so 40 tisoč evrov porabi-li za obnovo doma, vendar morajo nov avtokupiti, saj je sedanja Tamova cisterna staraskoraj 30 let. Drugo vozilo za posredovanjeje v odličnem stanju. Predsednika vprašamoše po načrtih: ”Privabiti želimo čim več mla-dih, graditi na njih in ponavljati uspehe s tek-movanj ali jih še preseči. Prioriteta je tudi so-delovanje s sosednjimi društvi, nikakor nemislimo opustiti naših izletov za mlade poSloveniji in člane po Evropi.” Člani so že bilina Češkem, v Franciji in Srbiji.

Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin

Jubilej z obnovljenim domomLeta 1889 so v Žireh ustanovili Prostovoljno požarno brambo, predhodnico današnjega

Prostovoljnega gasilskega društva Žiri. S praznovanji so začeli minuli konec tedna, nadaljevali bodo s sobotno parado in veselico.

Obnovljeni dom PGD Žiri z njihovima voziloma. Tovornjak cisterno naj bi prihodnje leto zamenjali.

Ob visokem jubileju so žirovski gasilci izdali tudi kroniko društva, ki jo je pripravilain uredila Jožica Kacin. Iz nje smo že izluščili uvod, torej ustanovitev požarne bram-be, v nadaljevanju pa predstavljamo še nekaj mejnikov. Leta 1898 so kupili že drugobrizgalnico, pet let kasneje še novih 300 metrov cevi. Pred stotimi leti so ženske orga-nizirale prvi občni zbor, društvo je imelo 75 članic. Leta 1930 so kupili prvo motornobrizgalno, v tistih letih so organizirali veselice in tombole. Leta 1941 je bil pod stre-ho nov dom, po vojni pa je društvo štelo le malo članov, predvsem mladincev, ki sodom dokončali čez dve leti, slavnostno pa odprli leta 1954. V letu 1950 sta se združi-li prostovoljni gasilski društvi Žiri in Dobračeva, a skupaj vztrajali le dve leti. Leta1978 je imelo društvo zgolj 114 članov. Pred letošnjo obnovo so dom nazadnje obno-vili za 100-letnico društva. Prvi načelnik (predsednik) društva je bil Janez Kavčič.

Kultura

L O Č A N K A - 17

Vse se je zgodilo v jami, zato je Jamski člo-vek povsem prava tematika za začetek, am-pak ali mislite, da je že takrat kdo rekel Če-furji, raus, pa so ugotovili da bo čisto dovoljAgencija za ločitve, saj že od nekdaj veljaLaži, ampak pošteno. Čakajte, čakajte, poš-tenost nima ničesar skupnega z lažjo. Bi rekliPrimorci, ma, za vas bo Douhtar pod mus.Kaj je hotel pesnik (novinar) s temi beseda-mi povedati, si boste mislili najprej, a vam bože v drugi sekundi jasno, da gre za naslovegledaliških komedij, ki jih v zadnjih letih zuspehom uprizarjajo po različnih koncih Slo-venije.

Odlični igralec (videli sta ga lahko tudi vTV nadaljevanki Hotel poldruga zvezdica)Uroš Fürst je svojo uspešnico, monokomedi-jo Jamski človek vedno navdušenemu občin-stvu predstavil že več stokrat. Čefurji, rausje duhovita odrska postavitev knjižne uspeš-nice Gorana Vojnovića, za katero je ta v temletu pobral najpomembnejše nagrade meddrugim kresnika in nagrado Prešernovegasklada. Le kdo si ne bi zaželel večera v druž-bi z vedno duhovitima Gašperjem Tičem inNatašo Tič Ralijan ... V njuni komedijiAgencija za ločitve vam na humoren načinpovesta, da smo ljudje točno taki in nič dru-gačni. Komedija Laži, ampak pošteno je naj-novejša monokomedija direktorja kranjskegaPrešernovega gledališča Boruta Veselka. Taima sto obrazov, boste v predstavi videli, daje res. Poleg igralstva je namreč študiral tudiza dohtarja ... Aha, Douhtar pod mus, pred-stava nenadkriljivega primorskega poeta,kantavtorja in odličnega igralca. Tokrat jesvoje primorske štorije, ki jih opeva v pes-mih ”en m’lčk”, prenesel tudi na oder. ”Lah-ko rečem, da smo izbrali komedije, ki v zad-njih letih vse po vrsti sodijo med najboljšihdeset, ki se igrajo na slovenskih odrih,” raz-laga Janja Rehberber, ki je poskrbela za iz-bor predstav, ki bodo v prihajajoči gledališkisezoni na sporedu tudi v Železnikih, natanč-neje v dvorani na Češnjici.

Pej smo tam, bi rekel Iztok Mlakar, n’č js’ne znam, za kej gre? Torej v novi gledališkisezoni bo tudi Selška dolina dobila svoj gle-dališki abonma. Njegov naslov Smejmo sesmo pojasnili že v uvodu, v naslednjih bese-dah vam razložim vse ostalo. ”Da tudi pri nasnaredimo gledališki abonma, sva se odločilazato, da bi obogatila kulturno ponudbo v Že-leznikih,” je povedal Jure Lušina, ki z ženoVeroniko že več let vodi bife in restavracijopod nekdanjo kino dvorano na Češnjici. Vpreteklosti so študentje v domačem kraju

organizirali ogled nekaj dobrih komedijpredvsem popularnega Špast teatra, sicer paljubitelji gledališča, med katere sodita tudizakonca Lušina, v želji, da bi videli najboljuspešne slovenske predstave, obiskujejodruga gledališča in kulturne domove po Go-renjskem. Zdaj bo top 5 slovenske komedijemoč videti tudi v Železnikih, natančneje naČešnjici.

”V ta namen smo tudi nekoliko obnovilidvorano, obesili prave gledališke zavese, pre-novili sedeže v dvorani, jo pobelili, kupilismo nekaj reflektorjev za razsvetljavo odra...,” nadaljuje Jure, ki je prepričan, da zani-manje za gledališče, predvsem komedije, vdolini zagotovo je. Lani jeseni je domačekulturno društvo France Koblar v dvorani naČešnjici že tretjič v domačem kraju igralopredstavo Mama umrla dvakrat in še vedno sijo je ogledalo kar dvesto ljudi. ”V društvu sose odrekli izkupičku od vstopnic ter s tem po-magali pri prenovi dvorane, oni pa bodo prinas lahko imeli vaje za nove predstave.” Kul-turni dom po poplavah v Železnikih še vednoni do konca saniran in je dvorana na Češnjicitako veliko prijaznejša za domačo gledališkoskupino.

”Bova videla, kakšen bo letošnji vpis vabonma. Mislim, da je program zares dober,zato upava, da od 290 sedežev, kolikor jih

ima dvorana, ne bo ostalo veliko praznih. Po-skusiva, sva si rekla, zato letos za začetek šenisva zaprosila občine za finančno pomoč.Upava, da bo uspelo,” razlaga Veronika.

Vpis v abonma se bo predvidoma začel 7.septembra, tiste, ki se boste zanj odločili, pačakajo ugodnosti, kot so zagotovljen sedež(nekatere predstave znajo biti razprodane),nižja cena vstopnice (13 evrov na predstavo -sicer bodo cene predstav za izven med 15 in18 evri), pravočasno pa vas bodo tudi obveš-čali o programu predstav Kulturnega društvaČešnjica. Cena abonmaja ob takojšnjem pla-čilu bo 65 evrov, za dijake, študente in upo-kojence pa 60 evrov. Vpis abonmaja bo pote-kal do 21. septembra v restavraciji Lušina,dodatne informacije pa dobite tudi na elek-tronskem naslovu [email protected].

Igor Kavčič

Gledališki abonma tudi v ŽeleznikihZakonca Veronika in Jure Lušina sta se odločila v dvorani na Češnjici v prihodnji sezoni pripraviti

gledališki abonma. Petkrat bo vsak tretji petek v mesecu večer za smeh.

Veronika in Jure Lušina sta se odločila, da tudi v Selško dolino pripeljeta najboljše komedije iz slovenskihgledališč in v ta namen pripravila abonma z naslovom Smejmo se. / Foto: Igor Kavčič

”Lahko rečem, da smo izbrali komedi-je, ki v zadnjih letih vse po vrsti sodijomed najboljših deset, ki se igrajo naslovenskih odrih,” razlaga Janja Reh-berber, ki je poskrbela za izbor pred-stav, ki bodo v prihajajoči gledališkisezoni na sporedu tudi v Železnikih, na-tančneje v dvorani na Češnjici.

Kultura

18 - L O Č A N K A

Krajevna skupnost Sv. Duh letoš-nje leto že tretjič po vrsti organiziragledališki abonma. Očitno se jeabonma pri Sv. Duhu zelo dobro pri-jel, saj je bil lanski abonma razpro-dan že pred koncem vpisa. ”Vplivrecesije se sicer pozna tudi v gleda-liščih, vendar nam je letos kljubtemu uspelo izbrati dobre in kvali-tetne predstave,” je povedal organi-zator in programski vodja abonmajaMarko Prosen, ki se pri izbiri zapredstave odloča ob predhodnemogledu predstav po slovenskih gle-dališčih, pomembni pa so tudi rezul-tati ankete, ki jo med abonenti vsakoleto izvedejo ob zaključku preteklesezone. ”Za abonma komedija inabonma plus smo letos imeli pred-vpis abonmaja za dosedanje abonen-te. Ta je pokazal, da so nam doseda-nji abonenti ostali zvesti,” dodajaProsen.

V letošnjem abonmaju komedijatako ponujajo pet predstav: Gospaministrica v izvedbi SNG Nova Go-rica v sodelovanju z GledališčemKoper, prvič pri Sv. Duhu gostujeDrama SNG Ljubljana s predstavoART, s predstavo Najemnina Andre-ja Rozmana Roze se bo predstavilnjegov Rozinteater, Selma in Lojzkaje naslov odlične komedije Gledališ-ča Koper, tu pa je še legendarnaMarjetka str. 89, v izvedbi Mestnegagledališča Ptuj. V abonmaju plus

gostuje Špas teater z zadnjim delomtrilogije Ženske&moški.com. ”Po lan-skem dobrem odzivu ob ogledu mu-zikala bomo spet šli v Mestno gleda-lišče Ljubljansko na ogled noveuspešnice: Šugar - Nekateri so zavroče,” je dodal Prosen. Tudi letosjim pri organizaciji predstav pomagakulturno društvo Simba. Cena abon-maja komedija redni je 68 evrov, zaupokojence, študente in dijake 64 ev-rov, vpis pa se začne v mesecu sep-tembru (vpis abonmaja dosedanjiabonenti 2. septembra od 8. do 12.ure in od 14. do 17. ure, ter 3. in 4.septembra od 8. do 12. ure v pisarniKS Sv. Duh). Vpis novih abonentovbo 16. septembra od 8. do 12. ure inod 14. do 17. ure. Kot je bilo še reče-no, so letos za boljše počutje obisko-valcev v dvorani namestili še dve kli-matski napravi. Več o vsebini pred-stav in abonmajih je mogoče izvedetina spletni strani KS www.sv-duh.si.

Tudi letos pa bo na sporedu šeotroški abonma Duhec. Predstave jeizbral Joža Cvikl in sicer: Metuljčekin Metuljčica gledališča LabirintLjubljana, Zgodba o smrečici StudiaAnima Medvode, Planeti plešejoPD Netopir Kranj in Janko in MetkaLG Kranj. Seveda pa bodo tudi letosposkrbeli za predstavo presenečenja.Vpis abonmaja Duhec bo potekal vmesecu oktobru.

Igor Kavčič

Abonma za velike in malePri Svetem Duhu je gledališki abonma po dveh uspešnih letih tako rekoč že dobil svoj stalni naslov.

Ljudje so ga sprejeli za svojega. Abonmaju za velike pa tudi letos dodajajo otroškega.

Tudi na Loškem odru so že po tradiciji pripravili odlično abonmaj-sko sezono. Ob domači predstavi Črna Komedija Petra Shafferja letošnji abonma prinaša še predstavo Elling v izvedbi SLG Celje, izŠentjakobskega gledališča si bomo ogledali komično melodramoDružinska zadeva, v abonmaju je tudi predstava Bog masakra z igralci SNG Drame Ljubljana, Mestno gledališče Ptuj pa bo gosto-valo z romantično komedijo Leticija in Luštrek.

Na Loškem odru pa bodo, kot rečeno, letos pripravili dve lastnipremieri. Igralska ekipa Loškega odra je že začela z vajami za ko-medijo z naslovom Črna komedija avtorja Petra Shafferja. Predsta-vo, katere premiera bo 15. oktobra, režira Branko Kraljevič, gre paza komedijo-farso, ki je zaradi svoje vsebinske svojevrstnosti in spo-ročilnosti ter komičnosti mikavna za gledalce, zaradi posebne meto-

de prikazovanja dogajanja na odru pa tudi zanimiva kot izziv za ig-ralsko družino. Dogajanje Črne komedije se odvija v popolni temi(ko bi se zvečer dogajanje moralo začeti, v hiši zmanjka elektrike),vendar po klasični kitajski gledališki metodi zamenjave svetlobe - vobrnjeni osvetlitvi. Otrokom pa bodo letos ponudili predstavo Bori-sa A. Novaka Stotisočnoga, režirala pa jo bosta Iztok Drabik in MetaPetrač. Premierno jo bodo uprizorili 9. decembra. V repertoarju gle-dališča so seveda tudi ponovitve predstav iz prejšnje sezone. Letoš-nji vpis v abonma (odrasli, 64 evrov, upokojenci, 62, študenti in di-jaki pa 54 evrov) pa bo potekal za stare abonente, 3. in 4. septembra,nove pa 7. in 8. novembra, v pisarni gledališča od 10. do 12. ure inod 14. do 18. ure. Več na www.kd-loskioder.si.

Igor Kavčič

Abonma in novi predstavi na Loškem odruPrvovrsten bo abonma na Loškem odru, v katerem bo tudi domača predstava Črna komedija

avtorja Petra Shafferja v režiji Branka Kraljeviča.

Predstava Najemnina je velika letošnja uspešnica Andreja Rozmana Roze.

Moj dom

L O Č A N K A - 19

Za osvežitev in rekreacijoVroče poletje je pokazalo, kako prav bi prišel bazen pred domačo hišo. Bazeni stanejo

od dveh tisočakov do vrednosti srednje dobrega avtomobila.

Poznamo več vrst bazenov (manjše bazeneiz trgovskih centrov tu nalašč izpuščamo),med njimi so montažni, zidani s stiropornimizidaki, poliestrski in klasični - betonirani ba-zeni. Montažni bazeni so narejeni iz nerjave-če pločevine, obloženi s prekrojeno folijo, kijo položimo na profile. Bazen je skoraj v ce-loti narejen že v tovarni in ga je potrebno napredvidenem mestu poletnih užitkov le še se-staviti. Pri takšnih modelih, ki so najcenejši,veljajo oblikovne omejitve, saj je možno ku-piti le ovalne, okrogle ali osmice.

Bazen z zidanimi stiropornimi zidaki je zelolahek za gradnjo, debelejšo folijo se vari na licumesta. To pomeni, da je lahko poljubnih oblikin globine, skorajda poljubnih barv. Med vsemi bazeni so slednji najbolj popularni, sajjih specializirani trgovci prodajo kar 90 od-stotkov. Razlog je zelo enostavna gradnja, kup-ci sami izbirajo obliko bazena, hkrati pa je zelotrpežen. Zaenkrat življenjska doba folije še niugotovljena, čeprav jo izdelujejo že 30 let.

Kot tretje smo navedli poliestrske bazene,kjer je školjka narejena iz kalupa v tovarni in

V S I M O J S T R I Z A V A Š D O M

Tr g o v i n a j e o d p r t a v s a k d e l o v n i k o d 6 . d o 16 . u r e , o b s o b o t a h o d 8 . d o 12 . u r e

adaptacije stanovanjskih in poslovnih prostorov ● hitra inkvalitetna adaptacija kopalnic ● finalizacija novih objektov

OB

RTN

IK,

d.o.

o.,

Ško

fja L

oka,

Bla

ževa

ul.

3,

Ško

fja L

oka

Škofja LokaBlaževa ulica 3, 4220 Škofja Loka

Moj dom

20 - L O Č A N K A

jo prav tako kot pri montažnih bazenih naredijo v tovarni. Gradbeni-ki jo položijo na betonirano ploščo gradbene jame in zasujejo s suhimbetonom. Pri tej možnosti lahko nastane problem s prevozom. Bazenje lahko zelo velik in ga ni mogoče prepeljati pod nadvozom ali pod-vozom. ”Kdor ima denar za najem helikopterja, se s tem ne bo obre-menjeval,” so nam v šali povedali v enem od specializiranih prodajalnin predstavili še četrto možnost.

Najlepši klasični bazeniTo je klasični bazen, ki ga je možno zgraditi v vseh oblikah, dimen-

zijah, globinah, ... Najbolj pomembna razlika z ostalimi je klasičnagradnja z vodoodpornim betonom, opaži in zidanjem. Takšni bazeniso najlepši, saj jih je mogoče obložiti s ploščicami ali celo mozaiki,obstaja možnost, da beton le prebarvamo ali oblečemo v folijo. Tak-šen bazen je najdražji, kako drag bo, pa je odvisno od želja investitorja.

PRODAJA, MONTAŽA,SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEVPooblaščeni servis za prodajo, montažo, zagon in vzdrževanje ogrevalne tehnikeBUDERUS in De DIETRICH.

Franjo Petač s.p., Štalčeva ulica 1, Medvodetelefon in fax: 01/361 45 86GSM: 041/649 975

ADAPTACIJE KOPALNIC■ SVETOVANJE■ VODOVODNE INSTALACIJE■ ZIDARSKA DELA■ KERAMIČARSTVO

Milan Pugelj s.p.Hotovlja 34, 4223 PoljaneGSM: 041/541-266Tel.: 04/510-92-78

VHODNA VRATA • NOTRANJA VRATA • OKNATodra� 114224 Gorenja vas

tel.: 04 510 54 00 fax: 04 510 54 01

[email protected]

Izberitenajboljše,ki traja

Obiščite nas na sejmu MOS 2009 v Celju od 9. do 16. septembra.

SEJEMSKI POPUST!

Poletje je na vrhuncu.

Preživite ga v dobridruž

bi.

K zanimivemu branju vabi Gorenjski glas s prilogami.

Za naročilo pokličite: 04/201 42 41 ali pišite na: [email protected].

Čakajo vas lepa darila!

ww

w.g

oren

jskig

las.s

i

INT

VRAT

A d.

o.o.

, To

draž

11

, G

oren

ja v

as

Moj dom

L O Č A N K A - 21

Vsekakor so takšni bazeni zelo primerni tudiza notranjost objekta, sicer pa lahko v našihhudih zimah betonska školjka tudi poči. Tegapri stiropornih zidakih ne moremo pričako-vati, pa še folija je prožna in ne poka.

Bazen je pametno postaviti čim bližje ob-jektu ali piknik prostoru ali na lokaciji, kjerse družina ali druščina največ časa zadržujein ga bodo zato tudi veliko uporabljali. Vokolici bazena naj bo čim več tlakovanega,saj s tem že na začetku veliko prispevamo kčistejši vodi. K temu bo veliko pripomoglotudi, če v neposredni bližini ne bo listavcev,strup za bazensko vodo pa je breza. Na začet-ku smo omenili vsote evrov, ki so potrebni za

gradnjo oziroma postavitev bazena. Vendar stem ni mišljena zgolj školjka in voda (tudicena vode ni več nezanemarljiv strošek), po-leg gre tudi strojnica, k investiciji pa lahkoprištejemo tudi dodatno opremo, kot je opre-ma za proti tok (plavanje na mestu), slapove,gejzire, avtomatsko dezinfekcijo, gretje, stre-ha, solarna pregrinjala, rolete, ... Življenjskadoba bazena je odvisna od kvalitete, vseka-kor pa velja, da je potrebno pri montažnih bazenih na 15 let zamenjati folijo, pri drugihpa je zelo pomembno vzdrževanje. Če priklasičnem bazenu poči školjka, bo potrebnotakojšnje popravilo, sicer so lahko vodne izgube zelo velike. Boštjan Bogataj

Planet

Start

Mali Princ

Mavrica

LJUBLJANA BTC HALA 10, tel.: (01) 541 18 20, e-pošta: [email protected] Žabnica, tel.: (04) 502 19 00, e-pošta: [email protected]

UGODNOSTIV MESECU OTROŠKIH SOB:

● ob nakupu otroške sobe nad 1.000EUR vam podarimo darilni bon v vrednosti 30 EUR za nakup vTOPS-u Škofja Loka ali Mladinski knjigi Kranj

● ob nakupu otroške sobe nad 1.000EUR vam nudimo 50 % popust zavzmetnico Ortopedico

● ROČAJI V AKCIJI - ob nakupuotroške sobe Mavrica nad 660 EURvam podarimo 10 ročajev z motivi po izbiri

● ob nakupu otroške sobe Start vamnudimo 20 % gotovinski popust

Vse akcije trajajo do 30.9.2009, popust za otroškosobo Start pa velja le do 20.9.2009.

PR

EVC

, d.

o.o.

, D

orfa

rje 1

7,

Žabn

ica

Arhitekt svetuje

22 - L O Č A N K A

Otroška soba v mansardiMlada družinica ureja zgornje nadstropje starejše hiše. Starša sta si otroško sobo že zamislila,

potrebujeta predvsem idejo o poslikavi sten.

Bralka Špela iz Gorenje vasi opremljasobo za otroka, starega eno leto. Rada bi,da bi punčka sobico uporabljala vsaj doosnovne šole. Špeli je pri srcu znani šved-ski ponudnik pohištva, sobico bi imelarada v rožnati barvi, zanima pa jo kombi-nacija barv in vzorcev na stenah, saj se vpestri ponudbi barv, nalepk, vzorcev in ta-pet ne znajde.

Otroško sobo smo opremili s pohištvom, skaterim bo lahko otrok odraščal. Pohištvo bouporabno tako v najrosnejših letih, ko bo po-treboval več prostora za igro in igrače, kottudi kasneje, ko bo začel obiskovati šolo inbo potreboval knjižne police in pisalno mizo.

V kotu sobe je pod lesenim stropom postav-ljena otroška postelja. Strop nad njo je pobar-van modro z zlatimi zvedzami za lepši spa-nec. Poleg postelje (pod oknom) je pisalnamiza. Tej lahko poljubno nastavite višino innaklon delovne površine. Stol naj bo udobenin varen. Na drugi strani mize je v kotu oma-ra za odlaganja večjih kosov igrač in knjig.

Na drugem koncu sobe, kjer je višina stro-pa višja, bo stala visoka omara za obleke innizek predalnik. Omara naj bo sestavljena izpredalnikov, polic in obešalnikov, kjer bolahko hči shranjevala čim več stvari. Predal-nik naj služi predvsem za shranjevanje igrač,bravic, risb in podobnega. Ves preostali pros-tor sobe je namenjen igri. Na steni ob vratihv sobo je velik kvadrat, ki je pobarvan včrno, na katerega lahko rišete s kredo. Kva-drat naj bo vsaj pol metra nad tlemi in do vi-šine 1,5 metra. Preostali del sobe zasedajoblazine različnih oblik, s katerimi se lahkoigra, obmetava, na njih lahko skupaj počiva-te in berete zgodbice, ali pa si zgradi skriva-lišče. Blazine bodo tudi blažile pred morebit-nimi padci.

Barve. Svetujem, da vsako steno pobarvatedrugače, v rumenih, modrih, rdečih in vijolaoddenkih. Predlagam več različnih barv indobro osvetlitev sobe. Pohištvo je izbrano v tuji trgovini, tako kot ste želeli. Cena pohištva, ki obsega posteljo, pisalno mizo,stol, garderobno omaro, predalnik in regal, je 650 evrov. Jernej Červek, u.d.i.a.

Drage bralke in spoštovani bralci, če iščete rešitev za preure-ditev vašega stanovanja in ste v zadregi, nam dobro opišitein skicirajte vaš problem. Ne pozabite na mere in druge po-membne podatke, dopišite tudi vaše želje. V čim večji merijih bomo skušali upoštevati. Pisma pričakujemo na naslov:Gorenjski glas, ”za Ločanko”, ARHITEKT, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. NASVET JE BREZPLAČEN!

Novice

L O Č A N K A - 23

Jaz pa ti praznujejo Ansambel Jaz pa ti letos praznuje šestdeset let od prve pisne omembe igranja.

V njihovem repertoarju je več kot sto skladb.

Godešič - Redki so ansambli s takšno tra-dicijo kot Jaz pa ti z Godešiča. Ansambel da-nes sestavljajo štirje člani, prijatelji in tudisorodniki: Ivan in Lojze Igličar, ki sta članaansambla že od začetka, ter Jože in MatijaRant, ki sta se ansamblu pridružila nekajkasneje. Prav v tej zasedbi igrajo od leta1965, pred tem pa so bili člani ansambla šeSrečo Kuralt, Vinko Kavčič in Alojz Jenko.

Začetnik ansambla je bil Ivan Igličar, ki jetakole opisal svoje glasbene začetke na har-moniki: ”Leta 1943 mi je stric podaril kla-virsko harmoniko in po drugi svetovni vojni,ko so bile proslave, mitingi, ko so na odrugasilskega doma na Godešiču uprizarjalirazlične gledališke predstave, sem jaz skrbelza glasbo. Ker pa je bila harmonika kmalupremalo, so se kupili še drugi inštrumenti intako se je začelo. Naš prvi nastop je v pisnihvirih zabeležen leta 1949.” Od kod zanimivoime ansambla Jaz pa ti, ne vedo povedati.”Alojz Igličar, Jurčkov, je na boben narisalmoškega in žensko z rdečim dežnikom,spodaj pa je pisalo Jaz pa ti,” pravi LojzeIgličar. Dva člana ansambla sta glasbenoznanje pridobivala tudi v glasbeni šoli, so sepa vsi veliko novega naučili pri vojakih. Sseboj so namreč vzeli tudi inštrumente. JožeRant pojasnjuje: ”Še dobro se spomnim,kako sem za silvestrovo igral oficirjem. Ig-rali so tudi drugi vojaki in od vsakega si sekaj naučil.” Ko so prišli od vojakov, je an-sambel znova začel delovati. Veliko so na-

stopali po vsej Sloveniji, pa tudi v tujini,celo na Grossglocknerju, leta 1959 so nekajpesmi posneli na kaseto. ”Njihova” himna jepostala Jaz pa ti pa židana marela. ”V začet-kih se je igralo Janez kranjski Janez, Srčekdela tika taka, pa Rašpljo, na katero se jetako plesalo, da se je kar kadilo,” pravi Ma-tija Rant. Kljub temu da niso več ravnomladi, najmlajši je Matija z 72 leti, najsta-rejši Ivan jih ima 79, skupaj jih imajo tristo,

se še ne dajo. Vadijo in tudi še nastopajo.Brez ansambla Jaz pa ti ne mine skorajdanobena prireditev na Godešiču. ”Imamo to-liko ponudb za igranje na veselicah, da no-benega ne moremo več sprejeti,” se je za ko-nec pošalil Lojze in s tem nakazal, da tudi žena glas razmišljajo o svojem zadnjem nasto-pu, ki naj bi se zgodil letos oktobra, na go-deški semenj.Maja Bertoncelj, foto: Aleksander Igličar

Člani skupine Jaz pa ti, ki v takšni zasedbi igrajo od leta 1965 (od leve): Matija Rant (klarinet), Ivan Igličar(harmonika), Jože Rant (kitara) in Alojz Igličar (berda).

Po dolgih letih trgali kopoStari vrh - Če so v preteklih letih na Dnevu oglarjev na Starem

vrhu ponavadi kopo šele prižgali, je bila ta na letošnji prireditvi, ki jepotekala prvo nedeljo v avgustu, že kuhana. ”Prižgali smo jo tedendni pred Dnevom oglarjev, da smo po dolgih letih lahko znova poka-zali, kako kopo trgamo. To pomeni, da iz nje dobivamo oglje, ki ga s koparskimi grabljami ločujemo od zemlje. Glede na to, da smo postavili kopo z 20 ‘kubiki’ bukovih drv, bi morali dobiti okoli 1.600

kilogramov oglja,” je razložil Anton Kokelj z Mlake nad Lušo, ki jezaradi kuhanja kope dober teden dni bival na Starem vrhu v skromnikoparski bajti. ”Vreme je bilo lepo, dolgčas mi ni bilo, saj se tu ustav-ljajo kolesarji, turisti, prišel je tudi gorenjevaški župan,” je razložilAnton, ki sta mu družbo delala tudi konjiček in gad. ”Gada sem ujelin ga pokazal tudi mimoidočim, po treh dneh pa sem ga spustil podStari vrh,” je še dodal. Kaj so včasih oglarji jedli, je na prireditvi zno-va pokazala Anica Ramovš, ki je pripravila koruzne žgance, zabelje-ne z ocvirki: ”Po večini so si ocvirke nekoč privoščili le premožnej-ši, drugi pa so uporabljali tudi kravji loj.” Ob oglarjenju so prikazališe ostale običaje, povezane s tem opravilom; Franc Bizovičar iz Ho-tovelj je predstavil uporabo oglja v kovaštvu in izdelavo gozdarskihsrpov, obiskovalci pa so si ogledali tudi spravilo lesa, žaganje z ame-rikanko, cepljenje in sekanje drv ter tekmovanje v pajsanju hlodov.Tradicionalna kulturno-etnografska prireditev Dan oglarjev je letospotekala že 38., znova pa jo je zaznamoval tudi dober obisk. ”Veselsem, da so se obiskovalci kljub vročini tudi letos zbrali v tako veli-kem številu,” je bil zadovoljen Janez Dolenc, predsednik Turistične-ga društva Stari vrh, ki je prireja Dan oglarjev. Prireditev so z nasto-pi obogatili folklorna skupina Javorje, citrarka Barbi Dolenec, har-monikar Janko Kržišnik, ansambel Suha špaga in Veseli koparji, dru-ženje pa se je nadaljevalo ob zvokih skupine Čuki. Ana Hartman

Zgodba

24 - L O Č A N K A

Lepo se je vrniti v LokoOtok Lošinj je priljubljena turistična točka med Slovenci, tudi med Škofjeločani. Veliko jih hodi

v kamp Čikat pri Malem Lošinju in veliko jih tudi ve, da je žena direktorja kampa Škofjeločanka, Andreja Andrenšek Vukajlović.

Mali Lošinj - Veliki in mali otoki, zalivi inplaže pokrite z bogatimi borovimi gozdovi.Izredno blaga klima in kristalno modro mor-je je tisto, s čimer kvarnerski otok Lošinj pre-priča številne. Prepričal je tudi Škofjeločan-ko 44-letno Andrejo Andrenšek Vukajlović,dekliško Janša, ki se je na ta otok preselilapred dobrimi osmimi leti. No, tja jo je vodilapredvsem ljubezen. Poročena je namreč zZlatkom Vukajlovićem, ki je zadnjih osemlet direktor avto kampa Čikat.

Pred selitvijo na Lošinj ste živeli v ŠkofjiLoki. Od otroštva?

”Po rodu sem z Notranjskega. Veliko smo seselili, ker je bil oče policist. V Škofji Loki, vbloku v Podlubniku, smo živeli od leta 1976.”

Kako pa to, da ste se preselili na otok Lo-šinj?

”Na Lošinj sem ”zašla” povsem po naključ-ju. Leta 1999 sva šli s prijateljico in otroki nadopust v kamp Čikat. Imeli sva rezerviranoprikolico, a je nisva našli. Za pomoč sva za-prosili na recepciji in poiskati nama jo je po-magal takratni vodja recepcije Zlatko Vukaj-lović, moj sedanji mož. Tako sva se spoznala,sledila so druženja ob kavi ... V začetku leta2001 sem nato prodala stanovanje v Podlub-niku in se s hčerko iz prvega zakona, ki jebila takrat stara 10 let in pol, preselila na otokLošinj, v mesto Mali Lošinj. Aprila istegaleta sva z Zlatkom dobila sina in se nato po-ročila. Eno leto sem bila na porodniški, leta2002 pa sem dobila zaposlitev kot predstav-nica turistične agencije Kompas, kar sem šedanes. Poleg tega, da delam za Kompas, odaprila do oktobra na radijski postaji radio Ja-dranka v slovenščini berem turistične infor-macije, od oktobra do junija pa imam v dru-štvu Naša djeca plesne delavnice za otroke.Pozimi tudi veliko prevajam. Ko sem živela vŠkofji Loki, sem delala v Vrtcu Škofja Loka,nazadnje v enoti Pedenjped v Frankovem na-selju. Veliko mojih nekdanjih sodelavk letujev kampu Čikat, veliko je avtomobilov z lo-škim grbom, tako da mož včasih reče, dameni sploh ni treba v Škofjo Loko, ker prideLoka kar sem. (smeh)”

V kampu pa nimate nobene funkcije?”Ne, v kampu nimam nobene funkcije. Se

pa Ločani pogosto obračajo name. Včasihimam občutek, da v Loki na placu visi mojatelefonska številka. Kličejo me za nasvete, pane samo glede parcel v kampu, tudi za name-stitve v apartmajih, hotelih. Rada pomagam.”

Se je bilo težko privaditi na otoško življe-nje?

”Super je bilo, da sem takoj dobila zaposli-tev, preko katere imam stik z domovino, z je-zikom. Je pa res, kar pravijo, da starejši kotsi, bolj ti domača zemlja diši. Zame bi biloidealno, če bi od aprila do oktobra živeli naLošinju, ostale mesece pa v Sloveniji, vendarto ne gre, saj imata otroka šolo. Tjaša je kon-čala 4. letnik srednje šole, Petar pa 1. razredosnovne šole. Pozimi mi je včasih kar težko,a gremo velikokrat v Slovenijo. Letos smobili 22 dni, nastanjeni smo bili v Crngrobu,in veliko smo smučali. Ko smo se vračali do-mov, smo se pogovarjali, da bi se preselili vSlovenijo. Tudi možu je všeč. Bomo videli,kaj bo prinesel čas. Nam je pa seveda tudi naLošinju lepo in tudi tukaj imamo prijatelje.Poleg tega sin pri NK Mali Lošinj igra nogo-met in v tem je zelo uspešen. Nogomet je ig-ral tudi mož. Nasploh je nogomet po popular-nosti tukaj šport številka ena.”

Nista pa razmišljala, da bi že od začetkaživela v Sloveniji?

”Sva razmišljala, a pravijo, da se ljudje, ro-jeni na otoku, težje privadijo na življenje na

kopnem. Poleg tega sem si vedno želela žive-ti na morju. Dve leti res nisem imela nobene-ga domotožja, vseskozi se je kaj dogajalo,potem pa je malo prišlo za mano. Življenjena otoku je specifično in na primer na Loši-nju je povsem drugače živeti kot v Reki, nakatero smo zelo vezani. Pot do tja in nazaj panam vzame veliko časa.”

Vi slovenščine niste prav nič pozabili.Kaj pa otroka?

”Otroka oba govorita slovensko. Jaz z njimagovorim samo slovensko, ko smo vsi skupaj,govorimo hrvaško. Kadar se sin kaj krega, sevedno v slovenščini. (smeh) Mož razume slo-vensko in bi se znal sporazumeti vsaj osnov-ne stvari.”

Lošinj vas je očitno navdušil. ”Fasciniral me je z zelenjem, s poraščenost-

jo. Sploh Čikat je zelo poraščen z bori. Je pavse pogozdeno, kar je zasluga profesorjaAmbroza Haračića iz takratne priznane po-morske šole na Lošinju. On je bil pobudnikpogozditve, ki so jo leta 1886 izvedli vojakiin velja za pogozditelja Lošinja. Številni bori

Andreja Andrenšek Vukajlović se je na Lošinj preselila pred osmimi leti.

Zgodba

L O Č A N K A - 25

so torej stari dobrih 120 let. Poleg borovcevje na Lošinju tudi ogromno grmičevja iz raz-ličnih koncev sveta, ki so ga prinesli pomor-ščaki. Pravijo, da je tukaj takšno podnebje,da vse uspeva. Lošinj je znan po ugodni kli-mi. Sploh v mesecih izven sezone, ko boljpiha, je še bolj zaznati poseben vonj, kot bivonjal eterična olja. Vsa ta narava in čistomorje me je fasciniralo, seveda poleg ljubez-ni. Ritem življenja je tukaj veliko mirnejši,čeprav se poleti to niti ne zdi. Lošinj pa očit-no ni navdušil samo mene, saj poznam karnekaj Slovencev, ki živijo tukaj. Imamo celoslovensko vinsko trto, prav tisto najstarejšo izMaribora, ki je zasejana tudi v bližini plažeBalvanida in ob šoli v mestu.”

Kaj pa svetujete obiskovalcem Lošinja,da si ogledajo?

”Najprej je potrebno omeniti, da bo od pri-hodnjega leta v novem muzeju v Malem Lo-šinju na ogled bronasti kip atleta Apoksiome-na iz 4. stoletja pred našim štetjem. Gre zaeno najbolj dragocenih antičnih arheološkihnajdb, ki so jo leta 1999 našli blizu VelikegaLošinja. Zanimiv za ogled je Miomirisni vrtv Malem Lošinju, v Velikem Lošinju je zani-miv muzej Venecijanska kula (Beneškistolp), kjer je opisan razvoj pomorstva in tu-rizma na Lošinju. V Velikem Lošinju delujedruštvo Plavi svet, ki proučuje življenje vmorskem svetu, še posebej delfine, ki jih je vokolici evidentiranih okrog 120. Izven turi-stične sezone se povsem približajo obali. Ob-močje od Velikega Lošinja do Punte Križe jepredlagan za prvi naravni rezervat, s čimerpa se ne strinjajo ribiči. Zanimivo za ogled jemesto Osor, ki s premičnim mostom povezu-je otoka Cres in Lošinj. Mesto na zunaj zgle-da zelo majhno, ima pa bogato zgodovino.To je mesto muzej z lepo katedralo, v kateripoleti potekajo osorski glasbeni večeri. Veli-ko pozornost pri promociji namenjamo tudisprehajalnim potem: od lažjih do težjih zabolje kondicijsko pripravljene pohodnike.Lošinj je specifičen tudi po razčlenjeni skal-nati obali. Je zaščitena, zato se kaj dosti va-njo posegati ne da.”

Otoška skupina Lošinja poleg otoka Lo-šinj zajema tudi manjše otoke. So zanimi-vi?

”Seveda. Zanimivi za ogled so tudi manjšiokoliški otoki. Susak je edini otok iz mivkena tem delu arhipelaga. Pravijo, da je mivkosem nanesel tok iz Italije. Znan je tudi po po-sebni narodni noši, po prvem mini krilu vzgodovini, ki ima sedem podkril. Zelo dobroimajo vino. Sicer pa se je veliko prebivalcevotoka preselilo v Ameriko, a so kljub temu znjim ostali močno povezani. Pomagajo tudifinančno in s humanitarno akcijo so v bolniš-nici v Malem Lošinju opremili rentgenskioddelek in prispevali denar za nakup ultraz-voka za pregled kolkov pri novorojenčkih.Drugi otok je Ilovik, ki mu pravimo otokcvetja. Unije so otok oliv. Srakane pa so sko-raj že zapuščene in tam živi le še nekaj ljudi.

Na vseh teh otokih ni cest, so pa tako Susak,Ilovik kot Unije priljubljeni otoki za preživ-ljanje dopusta. Tudi Slovenci imajo na njihstanovanja in hiše. Jaz sicer ne grem veliko-krat na te otoke. Ne maram valov, tako da naladji nisem ravno pogosto.”

Ko sva že ravno pri znamenitostih otoka.Povsem blizu centra Malega Lošinja sovidni zapuščeni objekti. Kaj je bilo včasihtam?

”Gre za zapuščene vojaške objekte. Prehodje bil seveda včasih tukaj strogo prepovedan.V rovih je bilo veliko streliva, bencina inmed vojno so se bali, da ne bi Jugoslovanskaarmada vse skupaj pognala v zrak. Sedaj vseto propada, so pa v rovih še vedno vidni tiri,vidi se, da je šlo za veliko stvar. V načrtu me-sta Mali Lošinj do leta 2010 je to območjepredvideno za marino za velike jahte s pripa-dajočim celotnim servisom. Do prihodnjegaleta tega tam seveda še ne bo. Na splošno situkaj želijo Mali Lošinj kot turistični krajdvigniti na štiri zvezdice, za kar pa bo po-trebno vložiti še veliko časa in truda. V časuAvstro-Ogrske pa je Mali Lošinj bil monde-no letovišče.”

Za vas najlepši kotiček v Malem Loši-nju?

”Več jih je, morda pogled z Borika pod ho-telom Vespera proti Susku in obzorju protiitalijanski strani. Vse se ti zdi tako neskonč-no. Zelo všeč mi je tudi v kampu Čikat. Več-krat sem že rekla, da bi poleti kar zaklenilastanovanje in se preselila sem.”

Kakšni pa so ljudje?”V Malem Lošinju živijo ljudje iz vseh kon-

cev Hrvaške, Bosne. Mislila sem, da so boljdružabni. Saj se družijo, a to je vse tako”ajmo v mesto na kavo”, sicer pa se na domune obiskujejo. To me je zelo presenetilo.”

Kaj pa hrana, kuhate sami?”Seveda. Kuham slovensko hrano. S sinom

sicer zelo rada jeva morsko hrano, hčerka in

mož pa raje vidita, če je ni prevečkrat na jedilniku. Sploh pozimi veliko kuham jedi nažlico. Kar pa se tiče ponudbe hrane v mestu,pa se mi zdi škoda, da ni gostilne, ki bi ponu-jala res povsem avtohtono hrano. Na tem bi se dalo več narediti. V gostilnah imajovečinoma dokaj klasične jedilnike, le redkegostilne so specializirane za morsko hrano.”

Jedo domačini večinoma morsko hrano?”Dosti malo jedo ribe. Nasploh so ribe tu-

kaj zelo drage, pa tudi življenje sicer je tukajdražje kot v Sloveniji, sploh hrana.”

Se pozna gospodarska kriza? Je letošnjasezona slabša?

”Se pozna, predvsem v predsezoni je biloturistov manj, verjetno bo tako tudi po sezo-ni. Gostje sicer še vedno pridejo, a za krajšičas. Najbolj se pozna v hotelih, medtem koso kampi dobro zasedeni. Mož pravi, da je vnekaterih terminih kamp Čikat zaseden celobolje kot lani. Sicer pa v kampu letno zabele-žijo okrog 230 tisoč nočitev, od velike nočido konca oktobra se v kampu zvrsti od 30 do35 tisoč gostov. To je veliko, sploh če vemo,da ima Lošinj okrog osem tisoč prebivalcev.Poleti je na Lošinju skupaj s turisti okrog 30tisoč ljudi. Veliko je Slovencev.”

Stik s Slovenijo torej imate. Kaj pa naj-bolj pogrešate?

”Joj, Slovenijo. (smeh) Morda živahnost vzimskem času. Poleti ne bi rekla, da kaj po-grešam, bolj pozimi. Pogrešam to mobilnost.V Sloveniji imaš vse pri roki. Ko pridemo čezmejo, imam res dober občutek in rečem, dasedaj pa takoj vsi odprite okna, da zadihamoslovenski zrak. (smeh) Starejši kot si, druga-če to doživljaš. Kamorkoli v Sloveniji grem,povsod mi je lepo. No, pa saj mi tukaj ni ničhudega, lepo pa se je vrniti. Ostajam Sloven-ka, po duši in v srcu. Imam tudi dvojno dr-žavljanstvo, tako kot tudi otroka. Pa tudi mojavto ima še tablico z loškim grbom. (smeh)”

Maja Bertoncelj

Otoška skupina Lošinj zajema tudi manjše otoke. Zelo znan je Susak, otok iz mivke.

V šolo

26 - L O Č A N K A

Dodatne informacije lahko poiščete na spletnem naslovu šole: http://www.s-gimsl.kr.edus.si

GIM

NAZ

IJA

ŠK

OFJ

A LO

KA,

PO

DLU

BN

IK 1

B,

ŠK

OFJ

A LO

KA

V šolskem letu 2009/2010 se na GimnazijiŠkofja Loka obeta nekaj novosti. Dosedanjiravnatelj Marjan Luževič zaključuje svoj četrtimandat in z novembrom ga bo nasledil zdajš-nji pomočnik ravnatelja Jože Bogataj. V skup-nih letih smo skupaj s petinpetdesetčlanskimpedagoškim zborom soustvarili modernošolo, kjer znanje znova postaja ena izmed te-meljnih vrednot. Z razvojem vrednot ima vsakdijak obenem možnost, da razvija kompeten-ce v smeri svojega lastnega razvoja, predvsemza vseživljenjsko učenje. Obenem želimo, današe delo temelji na medsebojnem spoštova-nju, zaupanju in odkritem pogovoru, kajti letako bomo skupno oblikovali varno in ustvarjal-no učno okolje. Letos je vpis na šolo podoben lanskemu, anam je vseeno uspelo znova vpisati dijake voddelek več, to je v klasični oddelek, ki je edi-ni na Gorenjskem. V prvi letnik gimnazije jevpisanih 167 dijakov, ki bo poleg klasičnegaoddelka z latinščino ter nemščino oziroma španščino, ki jo letosprvič ponujamo kot drugi tuji jezik, obiskovalo še pet oddelkovsplošne gimnazije, od katerih sta dva oddelka naravoslovna, dvasplošna z nemščino in francoščino kot drugim tujim jezikom terevropski oddelek, v katerem se dijaki poleg angleščine učijo tudiruščino oziroma francoščino in ga letos vpisujemo že četrto leto. Posodobitev gimnazije (2008-2013) med drugim narekuje vpelje-vanje sprememb, ki temeljijo na posodobljenih učnih načrtih inomogočajo usposabljanje učiteljev za izvajanje kvalitetnejšega po-uka. Med prioritete zagotovo sodijo modernejši didaktični pristo-pi, kot so timsko in projektno delo ter sodelovalno poučevanje. Zuvedbo evropskih oddelkov pred tremi leti so bile omenjene spre-membe in posodobitve še novost, danes so postale že vsakdanjapraksa tudi v neevropskih oddelkih. Za takšen pouk je potrebnozagotoviti dobre delovne pogoje in trudimo se, da sproti poso-dabljamo učno in komunikacijsko opremo. Z razvojno strategijo innačrtovanjem v okviru šolskega razvojnega tima sledimo spre-membam in potrebam prenovljenih učnih načrtov. Temelj dobre-ga dela je kvalitetna priprava učiteljev v okviru strokovnih aktivov intega se pri nas na šoli še kako zavedamo. Naše delo, ki temelji nadosedanjih izkušnjah, gradimo tudi na novostih posameznih strokin s tem poskušamo slediti modernim didaktičnim smernicam. Temeljno načelo naših odnosov je sodelovanje in medsebojnospoštovanje. Ohranjamo pedagoški koncept, ki je odprt in naklo-njen dijakom, vendar obenem pričakujemo, da se bodo tudi samizavedali svojih dolžnosti, ne samo pravic. Šola je vzgojno-izobraževalna institucija in dobro šolo ustvarjamo učitelji skupaj zdijaki in s starši. Zavedati se moramo, da ima v tem procesu vsakod nas svojo odgovorno nalogo: učitelji, da kvalitetno in profesio-nalno opravijo svoje delo, starši, da po svojih močeh pomagajo privzgoji svojih otrok, in dijaki, da s svojim poštenim in vestnim

delom poskušajo doseči tisto njim lastno kvalite-to, ki jim bo omogočila vstop v svet odraslih. Vsekakor bodo učitelji Gimnazije Škofja Lokatudi v novem šolskem letu dijakom ponudilibogato paleto dejavnosti iz programov ob-veznih in izbirnih vsebin, med katerimi sodijotudi narodne in mednarodne izmenjave dija-kov z našimi partnerskimi šolami. V tem letunačrtujemo izmenjavo z naslednjimi šolami: s Himmelev Gymnasium iz Roskilda na Dan-skem, z Licejem Scientifico Statale J. Ober-dan iz Trsta, z BORG iz Špitala v sosednji Avstriji ter z Gimnazijo Blaubeuren pri Ulmu v Nemčiji. V teh letih smo uspeli navezati stike in organizirati enotedenske izmenjavedijakov s šolama iz dveh mest, ki sta pobra-teni s Škofjo Loko: z Dom Gymnasium iz Freisinga v Nemčiji in s Soukrome gymnasiumiz Tabora na Češkem. Dijaki prvega evrop-skega in klasičnega oddelka bodo letosgostje dveh slovenskih gimnaziji.

Med strokovnimi ekskurzijami naj omenim ekskurzijo v London, kise je vsako leto udeleži okoli devetdeset dijakov, ter za dijake sfrancoščino petdnevno strokovno ekskurzijo v Pariz. Projektneekskurzije so organizirane tudi v Toskano, na Dunaj in v Benetke,za dijake klasičnih oddelkov tudi v Rim in Pompeje ter v Oglej inČedad. Prepričan sem, da imajo dijaki in dijakinje Gimnazije Škof-ja Loka obilo možnosti, da svoje znanje nadgradijo s kvalitetnimiprogrami po svoji izbiri. Tako dijaki lahko sodelujejo pri pevskemzboru, gledališki skupini, oblikovanju šolskega časopisa, športnihin drugih dejavnostih, ki jih za njih razpisujejo učitelji ali zunanji sodelavci. V slovenskem prostoru so škofjeloški dijaki znani tudipo izredno kvalitetnih nastopih na vsakoletni frankofoniji v Celju,gledališkem projektu klasičnih gimnazij in Rusijadi, ki jo organizi-ramo kot vseslovensko srečanje šol z ruskim jezikom. Kot članicaUnescove mreže šol smo zadolženi za organizacijo nacionalnegaprojekta Jezik - kultura in tradicija, ki ga letos že deveto leto pripravljamo za dijake slovenskih gimnazij. Še naprej bomo poskušali obdržati tradicijo uspehov v tekmova-njih v znanju, in sicer na državni in mednarodni ravni. Letos julijasta barve šole na mednarodnih tekmovanjih zastopala dva dijaka,in sicer maturantka Tina Šubic na olimpijadi iz biologije na Ja-ponskem ter Klemen Stegu, dijak tretjega letnika, na lingvistični olimpijadi na Poljskem. Dijaki imajo dobro poskrbljeno tudi za topli obrok, ki je bil uvedenv preteklem šolskem letu. Pouk na šoli je organiziran v dopoldan-skem času in od sedmih zjutraj do tretje ure popoldne je šola, kijo obiskuje 650 dijakov, prostor, kjer si mladi ljudje pridobivajorazlična znanja, spretnosti in veščine. To je prostor za mogoče innemogoče ideje, predvsem pa tisti kraj, kamor radi prihajajo zaradi druženja, ustvarjanja. Želim, da tako tudi ostane, kajti lešola, v katero mladi ljudje radi hodijo, ima prihodnost.

Šola, ki jo mladi radi obiskujejo

Jože Bogataj, pomočnik ravnatelja

V šolo

L O Č A N K A - 27

Frankovo naselje 68, Škofja Loka: 51 54 250, 041/673 769Škofjeloška c. 01, na Laborah, v Kranju: 23 63 680, 031/673 769

Pokličite! Nudimo vam strokovno pomoč.

AGE

NC

IJA

ČE

LIK

d.o

.o.,

Virm

aše

118

, Š

kofja

Lok

a

AGENCIJA ČELIK, ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE, d. o. o.

d.o.o.

Vas skrbi, kaj bo z vašo pokojnino? Vas zanima, kolikšna bo? Kdaj jo boste začeli prejemati?Mi vam na ta vprašanja lahko odgovorimo!Izdelamo vam točen izračun plačevanja premije in izplačevanja pokojnine. Odločite se le, ali bo izplačevanje določen čas ali dosmrtno.Vsekakor pa je zajamčeno! Ob poteku pogodbe se lahko odločite za odkup vrednosti premoženjain z dodatnim pripisanim dobičkom in obrestmi. Obrestna mera je letna in po zakonu zagotovljena v višini 2,75 odstotka. Zavarovalnica vam letno pripiše dobiček, saj ga lahko! Zavarovalnica,ki vam nudi tovrstno varčevanje in ostala zavarovanja, deluje namrečže od leta 1919, svoje prihranke in zavarovanje premoženja pa ji zaupa že preko 17 milijonov zavarovancev. V Sloveniji je bila navzočaže pred letom 1990. Pokličite nas! Skrajni čas je namreč, da s svojimi sredstvi varčujeteza lastno pokojnino!

Delo prek mladinskih ali študentskih servisov, ki ga poznamože več kot 30 let, mladim omogoča, da pridobijo prve delovneizkušnje, samozavest in nekaj tudi zaslužijo. Tak način zapo-slovanja je zelo enostaven tudi za delodajalce, ki za počitni-ško delo potrebujejo dodatne delavce. Pred leti je bilo zelorazširjeno počitniško delo, ko so se otroci zaposlenih seznani-li, kje in kaj delajo njihovi starši, zaslužili lastni denar, prvič prišli v stik z delom in morda spoznali tudi svoj poklic.

Študentsko (občasno) delo ni zgolj mezdno delo. Delodajalecsicer najame dijaka ali študenta, vendar sta oba pri delu prekservisa relativno neodvisna. Na ta način deluje tudi njun delo-vni odnos, njuno zaupanje. Ne drži, da bi študentsko delo odžiralo zaposlitve drugim mladim (brez možnosti pridobitvenapotnice), saj statistika brezposelnih kaže, da ta ni takšnazaradi priložnostnega dela, ampak dela za mlade enostavno ni.

Študentski servis Zamorc vse od ustanovitve leta 1992 aktivnopodpira Klub škofjeloških študentov in Zavod O oziroma njene izpostave - Atelje Clobb, MMC in klub Pri Rdeči ostrigipa tudi športne klube, ki delujejo z mladimi. Na ta način priZamorcu zagotavljajo, da lahko mladi kvalitetno preživljajo svojprosti čas. Delati prek Zamorca torej pomeni, da mladi delavcifinancirajo kulturne dejavnosti mladih na Škofjeloškem.

Študentski servis Zamorc Tel: 512 78 80Kidričeva 1, Škofja [email protected]

Ne le delo, mladi se morajo tudi zabavati. / Foto: Pri Rdeči ostrigi

Prvi korak k samostojnostiMladim šolanje ni dovolj. Želijo se družiti, razvijati socialne veščine, spoznavati nove prijatelje in kraje, razviti

samopodobo, ... Pot do vsega tega je samostojnost, ki je tudi ena od nalog Mladinskega servisa Zamorc.

Šola je kulS temi besedami je lani predsednik Danilo Türk

pospremil šolarje ob začetku pouka.

Tudi letos se pouk nezadržno bliža. Brezskrbnih počitniških dnibo čez manj kot teden dni konec, nekateri so šolska poslopjamorali že obiskati. Šole so namreč zadnja dva tedna pred za-četkom pouka žive zaradi popravnih izpitov in jesenskega rokamature pa tudi poletnih taborov.

Tako kot vsako leto morajo tako starši kot učitelji, kot tudi vsi dru-gi, predvsem pa vozniki, posebno pozornost nameniti približno18.000 prvošolčkom. V prvih šolskih dneh bo tudi letos varnostiotrok v prometu pred šolami namenjena večja pozornost, sodelovalibodo tudi policisti. Na najbolj kritičnih odsekih bodo policisti oprav-ljali nadzor hitrosti (v okolici šol in na šolskih poteh). Strokovnjakisvetujejo še, da se starši z otroki še pred začetkom pouka sprehodijopo šolski poti in jih opozorijo na nevarnosti.

Lansko šolsko leto so številni prepoznali kot leto novosti. V novemšolskem letu bodo na 44 slovenskih šolah začeli poučevati drugi tuj jezik kot obvezen predmet, nov je tudi pravilnik o opominih v osnovni šoli. Sveti osnovnih šol so morali do letošnjega 1. junija sprejeti tudi vzgojni načrt, kar jim omogoča, da v šoli sami načrtuje-jo svoje delo na področju vzgoje. Nekoliko starejše in že prilagojenevsakoletnim in vsakodnevnim šolskim vsakdanjikom bo gotovo zanimalo, kdaj bodo v šolskem letu, ki prihaja, počitnice. Jesenskepočitnice bodo zadnji teden oktobra, novoletne bodo za dan daljše,zimske od 22. do 26. februarja (plus sobote in nedelje), prvomajskeod 26. aprila do 2. maja (en dan se nadomesti 10. aprila).

Boštjan Bogataj

ZAM

OR

C,

ŠK

OFJ

A LO

KA,

d.o

.o.,

Kid

ričev

a ce

sta

1,

Ško

fja L

oka

V šolo

28 - L O Č A N K A

JEZIKOVNI TEČAJI

RAČUNALNIŠKI TEČAJI

Angleščina Nemščina ItalijanščinaŠpanščina Francoščina RuščinaJaponščina Poljščina Arabščina

Slovenščina Latinščina Kitajščina

TEČAJI ZA PROSTI ČASMozaik Klekljanje Nakit Keramika Slikanje Risanje Poslikava stekla, svile,...

Windows Word Excel Power Point

MEKON LOKA D.O.O.Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka

tel.: 04 51 50 [email protected]

ZA:učencedijake

študenteodrasle

upokojence

KDAJ?Pričetki od

14.septembra dalje.

Na voljo je več kot 200

različnih terminov.

PONUDBANa voljo so začetni

in nadaljevalni tečaji ( od 1. do 7.

stopnje ), utrjevanje šolske snovi,

priprava na maturo, individualni pouk,

tečaji za zaključene skupine.

V šolo

L O Č A N K A - 29

Glasbena šola Škofja Loka slovi po kakovostnem pedagoškem delu na področju glas-benega izobraževanja, kar se odraža v velikem zanimanju za vpis. Glasbeno znanje bo vnovem šolskem letu nabiralo 354 učencev, za mlade glasbene nadobudneže pa bodoposkrbeli tudi v oddelkih predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice.

Po besedah ravnatelja Petra Kopača poučujejo skoraj vse inštrumente, razen nekaterih,ki so med učenci manj priljubljeni, kot so recimo kontrabas, oboa, fagot ali harfa. ”Največzanimanja je še vedno za klavir, flavto, kitaro in v zadnjem času tudi za violino,” je pojas-nil ravnatelj in dodal, da bi si želeli večji vpis zlasti za klarinet in nizka trobila. Osnovnopedagoško delo dopolnjujejo z usmerjanjem učencev v različne instrumentalne in pevskekomorne skupine. Pri njih tako delujeta dva godalna orkestra, veliki in mali, ki se lahkopohvalita s številnimi nastopi pred občinstvom. Nekoliko mlajši je njihov kitarski orkester,pihalnega, pravi Kopač, pa jim letos žal ne bo uspelo znova sestaviti, saj je pet učencevtrobente končalo šolanje, manjkajo pa tudi učenci tolkal, ki so še premalo zanesljivi zaorkester. ”Že lani pa smo začeli z majhno jazzovsko skupino, s kvartetom, ki jo bomoletos okrepili z osmimi učenci, tako da bo v ansamblu skupaj igralo dvanajst učencev.”Posamezni učenci se vsako leto uspešno predstavljajo na različnih tekmovanjih doma inv tujini, s katerih se vračajo z odličnimi uvrstitvami.

Med pomembnimi letošnjimi dogodki je ravnatelj omenil jubilejni koncert ob šestdesetletnicišole. Za to priložnost so izdelali tudi nov logotip in prenovili spletno stran šole. Šola se bo odslej predstavljala z logotipom, ki ga je zasnovala akademska slikarka Maja Šubic. Njihove želje ob jubileju so povezane predvsem z zagotovitvijo boljših prostorskihpogojev za delo njihovih učencev in pedagogov. ”Puštalski grad, za katerega plačujejoobčine ustanoviteljice tudi zelo visoko najemnino, postaja premajhen. Pesti nas pomanj-kanje učilnic, prostori so tudi občutno premajhni za vaje naših orkestrov,” je razložilKopač in dodal, da ima za njihove želje posluh tudi prva ustanoviteljica, Občina ŠkofjaLoka. Ideja o selitvi glasbene šole v Štralov grad postaja živa, prvi vtis ob ogledumorebitne nove lokacije je bil zelo dober, pravi ravnatelj. ”Tam bi šola res lahko zaživelain tudi ideja o oddelku srednje stopnje glasbenega izobraževanja bi bila bližje uresničitvi;tudi velika pridobitev za celotno Gorenjsko,” je končal ravnatelj, prof. Peter Kopač.Peter Kopač

Šolsko letov znamenjujubileja

POPUSTI ob začetku šolskega leta na

otroško konfekcijo

30%, 50% in 70%od 25. 8. do 25. 9. 2009

Trgovina Tim-pro Škofja LokaVešter 5, 4220 Škofja Loka, Tel. 512 44 27

Odprto od pon.-pet. od 8 do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure

”Uči se, rasti in igraj v svojih najboljših oblačilih”

TIM

--PR

O d

.o.o

., G

lavn

a ce

sta

62

, N

aklo

GLA

SB

EN

A Š

OLA

ŠK

OFJ

A LO

KA,

PU

ŠTA

L 2

1,

ŠK

OFJ

A LO

KA

V šolo

30 - L O Č A N K A

Šolski center Škofja Loka praznuje visok jubilej, 120 let poklicnega šolanja v ŠkofjiLoki. Leta 1889 je bila ustanovljena obrtnanadaljevalna šola, kasneje so bile iz njeorganizirane vajeniške šole za kovinarsko inlesno stroko, s katero so bili postavljeni temelji današnjega šolskega centra. Na začetku so šolanje vajencem plačevali mojstri in obrtno-trgovska zbornica, saj sose zavedali, da je naložba v znanje vajencevtudi naložba v njihov razvoj.

Šolski center Škofja Loka danes sestavljajoSrednja šola za lesarstvo in Srednja šola zastrojništvo, v sklopu katere deluje tudi dijaškidom, Višja strokovna šola in Medpodjetniškiizobraževalni center. Srednješolsko izobra-ževanje nadgrajuje višješolsko, saj v centruizobražujejo tako za strojnega kot lesarske-ga inženirja. Za redno šolanje je pri obehsmereh na voljo 70 mest, pri izrednem štu-diju pa 50 za lesarstvo in 110 za strojništvo(od tega 40 v Domžalah).Šole med seboj povezuje Medpodjetniški iz-obraževalni center (MIC), ki je vez med Šol-skim centrom in gospodarstvom, poudarjapraktično izobraževanje, usposablja skupine(iz Zavoda za zaposlovanje ali druge skupi-ne) na izobraževanje in druge. MIC v tehdneh zaključuje s pripravo dokumentov za prijavno na evropski razpis za gradnjo

novega objekta. Če bodo s prijavo uspešni,naj bi se MIC v nov objekt preselili ob konculeta 2013.Šolski center Škofja Loka na področju stroj-ništva in lesarstva ponuja izobraževanje navseh ravneh, od nižjega poklicnega do višje-šolskega izobraževanja. Tudi izobraževalnodelo z odraslimi ima v centru dolgoletno tra-dicijo. Z vsakim, ki ga zanima kakršnokoli iz-obraževanje, tudi prekvalifikacija ali dodatnoizobraževanje in usposabljanje, opravijouvodni razgovor in pripravijo individualni na-črt izobraževanja. Srednja šola za strojništvo ponuja programeod nižjega in srednjega poklicnega, poklic-no-tehniškega do srednje strokovnega izo-braževanja. Izobražujejo za poklice: pomoč-nik v tehnoloških procesih, oblikovalec kovin- orodjar, inštalater strojnih instalacij, izdelo-valec kovinskih konstrukcij, avtoserviser, avtokaroserist, strojni tehnik in avtoservisnitehnik, obdelovalec lesa, mizar, tapetnik, lesarski in okoljevarstveni tehnik. Programi so zanimivi, tudi v težkih časih zagospodarstvo zaposljivi, šola ima dobre materialne pogoje za praktično delo. V de-lavnicah imajo veliko sodobnih CNC strojev,z avstrijskim podjetjem EMCO se dogovarja-jo, da bi postali njihov pogodbeni partner zaizobraževanje na področju CNC tehnologije.V prihajajočem šolskem letu bodo dijake in vajence pričakale številne novosti, od prenovljenih štirih učilnic do delne obnove vdijaškem domu, pripravljajo se tudi na zame-njavo oken v šolski stavbi na Podnu, na Trati pa so v lesarski šoli uredili razdelilnicoza toplo šolsko prehrano.

V Škofji Loki višješolska programastrojništva in lesarstva

Z novim šolskim letom Šolski center Škofja Loka začenja izobraževanje po višješolskem programu za lesarskega inženirja, izobraževanje za strojnega inženirja pa izvajajo že več let.

Šolski center Škofja Loka je uspešna in sodobna izobraževalnaustanova, ki v sodelovanju zgospodarstvom vzdržuje in razvijaizobraževanja na vseh ravneh, odnižjega poklicnega do višješolskegaizobraževanja. Vpis je zadnja letakonstanten, tudi letos so v Šolskemcentru Škofja Loka zadovoljni, sajkljub krčenju generacij ostajazanimanje za njihove programe.Kandidati za izredno srednješolskoin višješolsko izobraževanje selahko prijavijo do 15. septembra.

Šolski center Škofja Loka delujetudi v mednarodnem prostoru.Septembra odhajajo dijaki v pobrateno šolo v češki Tabor,kjer se bodo en teden družili insodelovali s češkimi vrstniki.

Kontaktni podatkiŠolski center Škofja Loka, Podlubnik 1b,4220 Škofja LokaTel: 506 23 00, 506 23 18 www.infoss-sl.si

V šolo

L O Č A N K A - 31

Papirnica in knjigarna, trgovina, proizvodnja in storitve, d.o.o., Podružnica Škofja Loka - Papirnica in knjigarna, 4220 Škofja Loka,Šolska ulica 2, tel.: 04 51 23 305, [email protected]

Tops

d.o

.o.,

Log

44, Ž

elez

nik

Delovni čas: od ponedeljka do petka:

od 7.30 do 19.00 ob sobotah:

od 8.00 do 12.30Vse, kar potrebujete za šolo, kupite dobro in poceni v papirnici in knjigarni TOPS v Škofji Loki.

www.papirnica-tops.si

Velika izbira nahrbtnikov, šolskih torb in drugih šolskih potrebščin:

■ Nahrbtniki in torbe Seven, Eastpak, Target, Nike■ Kolekcije zvezkov, torb, map in peresnic:

KITTY, PUCCA IN LAVE, DDP REVOLUTION, DDP PANTER,BLOND AMSTERDAM

■ Zvezki z različnimi motivi živali ■ Barvice in flomastri Jolly, Giotto, Staedtler, Fabercastell

■ Risalni bloki, kolaž papir, tempera in vodene barvice, čopiči

■ Ovitki in nalepke za zvezke, nalivna peresa, bombice, lepila■ Mape z elastiko, mape s 4 luknjami

Obiščite nas, svetovali in pomagali vam bomo!

Vse za šolo v Šolski ulici v Škofji Loki

POPUSTNA VSE ŠOLSKE TORBE

IN NAHRBTNIKE od 18. 8.

do 31. 8. 2009

Tina na olimpijadi v biologiji Med štirimi slovenskimi udeleženci biološke olimpijade na Japonskem je bila tudi

19-letna Tina Šubic iz Železnikov.

Železniki - Na dvajseti olimpijadi v biologi-ji, ki je julija potekala na Japonskem, so Slo-venijo zastopali štirje gimnazijci, med njimitudi 19-letna Tina Šubic iz Železnikov. Zdajže nekdanjo dijakinjo Gimnazije Škofja Lokaje od bronaste medalje ločil le en odstotek, akot pravi, je udeležba na biološki olimpijadi,na kateri se je zbralo kar 221 dijakov iz 56 dr-žav, kljub temu zanjo velik osebni uspeh.

Olimpijada je potekala v Cukubi, manjšemmestu, 50 kilometrov oddaljenem od Tokia. Vteoretičnem delu preizkusa je bilo po Tininihbesedah zelo pomembno logično razmišljanje,pri praktičnem preizkusu pa so morali rešitištiri vaje, ki so trajale po uro in pol, nanašalepa so se na genetiko, biokemijo, celično biolo-gijo, živalsko in rastlinsko anatomijo ... Kotugotavlja Tina, se Slovenci lahko upravičenopohvalimo z znanjem biologije. ”Ker imamo vsplošnih gimnazijah tako naravoslovne kotdružboslovne predmete in biologiji namenja-mo dve, tri ure na teden, pa zahvaljujoč dobre-mu učnemu načrtu vseeno vzamemo velikosnovi,” je prepričana. Ob tem spomni, da ima-

jo v nekaterih državah liceje za biologijo alinaravoslovne vede, prav tako pa so ponekodpripravam na olimpijado namenili bistvenoveč časa, tudi po dva tedna, medtem ko so slo-venski udeleženci imeli štiri dni priprav nagimnaziji Vič in biotehniški fakulteti, kjer soskušali osvojiti osnove, ki jih študentje prvegaletnika pridobivajo skozi vse leto ... ”Problemje, da na gimnaziji nimaš ne opreme ne časa,da bi se navadil nanjo. Dijakom iz Amerike,kjer so prvi v biologiji, se je že na daleč vide-lo, da so imeli v šoli to opremo, saj so povsemrutinsko delali z njo,” se spominja Tina.

Za biologijo jo je navdušila predvsem pro-fesorica na gimnaziji Mojca Mravlja, ki ji jeTina zelo hvaležna za mentorstvo in vse učneure. ”Sicer pa ima na splošno loška gimnazi-ja zelo dobre profesorje. Mednje nedvomnosodijo tudi profesorice biologije, saj so se nabiološke olimpijade v osmih letih, kolikor nanjih sodeluje Slovenija, šestkrat uvrstili loškigimnazijci,” je razložila.

Tina, sicer tudi zlata maturantka s trideseti-mi točkami, se bo jeseni začela posvečati štu-

diju biotehnologije. Glede poklicne kariereima velike ambicije, saj upa, da bo delo našlav kakšnem raziskovalnem laboratoriju vAmeriki ali pa na Japonskem, od koder se jevrnila polna lepih vtisov in navdušena nadvljudnimi domačini. Poleg biologije jo veselitudi petje, z Grudnovimi Šmiklami pa se bokonec avgusta udeležila mednarodnega pev-skega tekmovanja na Ohridu v Makedoniji.

Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič

V šolo

32 - L O Č A N K A

Poletje se sicer počasi bliža koncu, ače ste si zaželeli vodnih užitkov, je pra-vi odgovor za vas bazen v Železnikih,ki ga bodo po opravljenih vzdrževalnihdelih znova odprli prvega septembra.Uživanja v vodi, ki je kristalno čista inprimerno ogreta, bodo še posebej ve-seli otroci. V bazenu, velikem 10x25metrov, se boste lahko osvežili in raz-gibali tudi odrasli. Poleg plavanja bo-ste imeli možnost vaš čas izkoristititudi za obisk savne, fitnesa, balinanjein igranje tenisa na bližnjem igrišču.Z bazenom v Železnikih upravlja Javnizavod Ratitovec, v katerem se vsesko-zi trudijo za prijetno podobo bazena, kije urejen in varen. Med šolskim letomga v dopoldanskem času s pridomuporabljajo šole, še zlasti iz Železnikovin Škofje Loke, ki v njem izvajajo tele-sno vzgojo in športne dneve. Popol-dne v bazenu trikrat na teden izvajajoplavalno šolo za otroke, obiščejo paga tudi številni individualni gostje.Bazen, savna in fitnes bodo s sep-tembrom odprti od 15. do 22. ure,ob sobotah, nedeljah in praznikih paod 10. do 21. ure. Cene vstopnic sože v osnovi zelo dostopne, otrokom,dijakom, študentom in upokojencempa nudijo še dodatne ugodnosti. Več-jim skupinam priporočajo predhodnonajavo, s čimer si bodo zagotovili po-pust na vstopnice. Za dodatne infor-macije lahko pokličete na telefonskoštevilko 04/514 63 81.

Bife pri bazenu zaprt do konca oktobraLokal pri bazenu bo predvidoma med31. avgustom in 31. oktobrom zaprtzaradi prenove. Dokler ne bo zaživel v novi podobi, pa bo odprt lokal prišportni dvorani. Obiščete ga lahko ob ponedeljkih med 14.30 in 23.uro, ob torkih, sredah in četrtkih med10. in 23. uro, ob petkih in sobotahmed 10. in 23. uro ter ob nedeljah inpraznikih med 10. in 22. uro. Dodatneinformacije so vam na voljo na04/510 04 10.

Oglejte si tudi muzejČe že obiščete Železnike ali njihovookolico, pa si lahko obenem ogleda-

te tudi Muzej na Plavžu, ki prikazujebogato železarsko in klekljarsko tradi-cijo ter zgodovino kraja in pomembnemože. V pritličju muzeja je tudi turi-stična poslovalnica, v kateri prodajajoročno klekljane čipke, izdelke, pove-zane s čipkami, ter druge spominskein darilne izdelke, ki so primerni zarazlične priložnosti, kot so rojstni dnevi, poroke ... Kupite lahko tudi izdelke po naročilu; železnikarskeklekljarice namreč ustrežejo še takozahtevnim strankam.Muzej s turistično poslovalnico je odprt ob torkih, sredah in četrtkih od 9. do 15. ure, ob petkih med 9. in 17. uro, ob sobotah pa od 9. in 14. uro. Več na telefonski številki04/514 73 56.

Na rekreacijo v športnodvoranoŽelezniki so pred nekaj leti dobili tudisodobno športno dvorano, ki je na-menjena šolski športni vzgoji in šport-nim dnevom, v njej igrajo košarko, ro-komet, odbojko, mali nogomet indvoranski hokej. Uporabljajo jo tudištevilne rekreativne skupine, ki jih vJavnem zavodu Ratitovec pozivajo,naj se čimprej obrnejo nanje gledeželenega termina vadbe, saj prav vteh dneh sestavljajo urnik dvorane. Tapa ni namenjena zgolj izvajanju šport-nih aktivnosti, pač pa tudi za organizi-ranje večjih prireditev, saj sprejme kardva tisoč obiskovalcev. Tako so v njejlahko koncerti, novoletne zabave, po-gostitve ... Manjša dvorana je primer-na za izvedbo seminarjev.

Dodatne informacije:Otoki 9A, 4228 ŽeleznikiTelefon: 04/510 04 10Telefax: 04/510 04 11Spletna stran: www.jzr.siE-naslov: [email protected], [email protected]

Bazen v Železnikih kmalu spet odprt

Dnevi so še vedno prijetno topli, izkoristite pa jih lahko tudi za obisk bazena v Železnikih, ki s septembrom znova odpira svoja vrata.

Bazen v Železnikih vas znova pričakuje po prvem septembru.

V Železnikih obiščite tudi muzej ...

... in turistično poslovalnico, v kateri prodajajo ročno klekljane čipke in darilne izdelke, ki so primerni za različne priložnosti, kot so rojstni dnevi, poroke.

Novice

L O Č A N K A - 33

Prvič prikazali nakladanje senaZadnji julijski konec tedna sta v Žirovskem vrhu potekali tradicionalni prireditvi Lepo je

res na deželi in Praznik žetve.

Žirovski vrh - ”Namen obeh prireditev jeohranjanje starih šeg. Veseli smo, da iz leta vleto na Javorč privabita več obiskovalcev,” jezadovoljno ugotavljala Lucija Kavčič iz Tu-rističnega društva Žirovski vrh, ki organiziraprireditvi.

Najprej so na zadnjo julijsko soboto priza-devni člani društva pod streho spravili prire-ditev Lepo je res na deželi, s katero od leta2001 prikazujejo stare običaje in navade pre-bivalcev Žirovskega vrha in okolice. Znovaso pripravili igro, ki je letos prikazovala,kako so včasih na kmetih rojevali otroke. Na-pisala jo je Tončka Oblak, ki se je pri temopirala na pripovedi domačinov in na knjigoFolklorne in ljudske pripovedi Žirovskegavrha avtorice Lucije Kavčič. Slednja je pojas-nila, da so za nosečnico včasih rekli, da jedrugače prštimana oz. da se je preveč najedlafrišne detelje, pred porodom pa, da ji bokmalu obroče dol pometalo, tako kot sodu,ko se osuši. Rojevale so doma v zakonski po-stelji ali v kamri, pogosto pa so se ‘ta mlade’morale soočiti z nič kaj prida dobrosrčnimi

taščami. Prireditev je potekala v hladnemvečeru, a so obiskovalce ogreli Javorski pev-ci in ansambel Roka Žlindre.

Precej topleje je bilo na Javorču naslednjidan na dvanajstem Prazniku žetve, kjer obis-kovalcem tradicionalno prikažejo opravila, kiso nekoč spremljala največji kmečki praznik- žetev. Žanjice so na njivi najprej poželeoves, iz prvih snopkov so naredile hišico zaotroka, žito so tudi mlatili ter očistili na rejtiin v pajklu, na letošnji prireditvi pa so prvičprikazali, kako so včasih na voz nakladaliseno. ”To opravilo je sprva videti precej pre-prosto, a seno znajo pravilno naložiti na vozle izkušeni, saj bi se sicer hitro lahko zgodi-lo, da bi se na luknjasti poti raztresel. Če smoga nakladali v strmem bregu, je bilo včasihtreba zakopati kolesa, da se ne bi prevrnil,” jespomine obujal Janez Šubic, ki je na vozupridno zlagal in teptal seno. Prikaz je z zani-mivim dolenjskim običajem spravljanja senapopestril Tone Logar, ki je čez kup sena na-redil preval in ga nato kot jež na hrbtu odne-sel do voza. Obiskovalci so se lahko nasme-

jali tudi skeču Lucije Kavčič z naslovom Finagospa, ki je parodija istoimenske angleške te-levizijske serije. Prireditev so obogatili Mla-di godci in mala Pihalna godba Alpina Žiri,druženje pa se je nadaljevalo ob zvokihKvinteta Dori. Ana Hartman, foto: PolonaMlakar Baldasin

Na Prazniku žetve so letos prvič prikazali nakladanjesena po starem.

Kratke novice

34 - L O Č A N K A

Avgusta začeli s sanacijoDrage

Odlagališče odpadkov v Dragi je 31. de-cembra lani prenehalo obratovati, dokonca junija letos so zaradi primerne za-okrožitve oblike in zapolnitve kope naodlagališču odložili še nekaj ton odpad-kov. Avgusta pa so začeli z deli pri do-končni sanaciji. Najprej so na lokacijoodlagališča navozili približno 10 tisočkubičnih metrov prekrivnega materiala(zaglinjeno zemljino in humus) ter mate-rial za protipoplavni nasip. Površino od-lagališča bodo še zravnali in zgradili do-vozne in servisne ceste za vzdrževanjezaprte deponije. Položili bodo drenažnecevi, obnovili zbiralnik izcednih vod,uredili črpališče in obnovili komunalnein energetske vode. Do konca septembrapa bodo namestili še ograjo. Vrednostpogodbenih del znaša 173.800 evrov, dosedaj nastali stroški za ureditvena dela po‘’Načrtu neizvedenih del’’ pa znašajookrog 200 tisoč evrov. D. Ž.

Začetek urejanja Gorenje vasi

V teh dneh se bo začelo urejati vaškosredišče Gorenje vasi. Avgusta je bilanamreč podpisana pogodba o ureditvigorenjevaškega trga z najugodnejšim iz-vajalcev del, podjetjem Marmor Hotav-lje. Pogodbena vrednost del znaša 590 ti-soč evrov, vsa dela pa morajo biti zaklju-čena do konca tega leta. Vaški trg s fon-tano akademskega kiparja Metoda Frlicabo v celoti tlakovan, proti reki Sori pa sebodo v nivojih raztezali trije platoji. Nata način bo urejen prostor za tržnico inmanjše prireditve ter otroško igrišče. Obglavni cesti bo urejeno parkirišče. Obči-na Gorenja vas-Poljane je za ureditevtrga pridobila denar Evropskega skladaza razvoj podeželja, ukrep Obnova inrazvoj vasi. B. B.

Dnevi turizma na LoškemLokalna turistična organizacija Blegoš

že osmo leto zapored v mesecu septem-bru pripravlja Dneve turizma na Loškem.Dogajanje ob 27. septembru - svetovnemdnevu turizma - se bo odvilo od sobote,26. septembra, do sobote, 3. oktobra, naobmočju občin Škofja Loka, Gorenjavas-Poljane in Železniki. Z dnevi turizmabo lokalna turistična organizacija doma-činom in obiskovalcem predstavila turi-stično ponudbo, novosti in dogajanje vtreh od štirih škofjeloških občin. Info:LTO Blegoš /517 06 00, 051/427 827,www.lto-blegos.si). B. B.

V Medvode in k Zbiljskemu jezeru”V četrtek, 13. avgusta, smo se s stanovalci Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja

Loka odpravili na tradicionalni izlet. Letos smo se odločili za obisk Centra starejših v Medvodah in ogled Zbiljskega jezera,” nam je sporočila direktorica loškega centra SilvaKošnjek. Izleta se je udeležilo okoli štirideset stanovalcev, med njimi so bili tudi slepi in slabovidni stanovalci ter stanovalci na invalidskih vozičkih. Za to skupino stanovalcev so

organizirali spremstvo. ”Vso pot sta nasspremljala sonček in dobra volja. Naša prvapostaja je bil Center starejših Medvode, kjernas je direktorica Vesna Stariha v družbidrugih zaposlenih prijazno sprejela. Predsta-vila nam je življenje in delo v domu in naspopeljala na ogled po prostorih doma. Pokončanem ogledu so nas pogostili s sokomin pecivom. Naša pot se je nadaljevala protiZbiljskemu jezeru, kjer smo imeli predvidenpostanek za kavico, sladoled ali kaj sladke-ga. Ob jezeru smo se sprehodili in s suhimkruhom nahranili labode in račke. Malopred eno uro popoldne smo se utrujeni, ven-dar polni lepih vtisov veseli in dobre voljeodpravili nazaj proti Škofji Loki, kjer nas jev CSS že čakalo kosilo.” D. Ž.

Nov rekord proti LučinamLučine - Mednarodno gorsko hitrostno dirko

Lučine 2009, ki je v organizaciji Moto klubaBuhc potekala na štiri kilometre dolgi progi odTodraža do Lučin, je zaznamoval LjubljančanVladimir Stankovič. Najhitrejši je bil na vsehuradnih treningih in nato tudi v treh tekmoval-nih vožnjah. S formulo 3000 je postavil tudinov rekord proge 2 minuti 10 sekund in 17 sto-tink. Najbližjega tekmeca, Avstrijca HermannaWaldyja, dirka je poleg za slovensko štela tudiza avstrijsko prvenstvo, je prehitel kar za tri-najst sekund. V državnem prvenstvu je bil vnajmočnejši diviziji III najhitrejši Sašo Hor-vat, odlično tretje mesto pa si je v zadnji, tretji

vožnji, privozil član kluba organizatorja in do-mačin iz Lučin, 25-letni Angel Oblak, ki je pokoncu dirke ob svoji črni Alfi Romeo 156, ki joje parkiral skorajda pred domačim pragom, po-vedal: ”Sprva smo imeli nekaj težav, nato pasmo izboljšali nastavitve, tlak v pnevmatikah,odpeljal sem tudi bolj tekoče, tako da je bil zadnji čas, 2:29,36, že kar zadovoljiv. To po-meni povprečno hitrost okrog 95 kilometrov nauro. Prednost domačega terena se je poznala.”Sicer pa Oblak nastopa le na gorsko hitrostnihpreizkušnjah, v Lučinah je nastopil četrtič. Uspeh kluba Buhc je dopolnil še Andrej Velka-vrh s tretjim mestom v pokalu Yugo. M. B.

Angel Oblak se je na domači dirki veselil tretjega mesta.

Kratke novice

L O Č A N K A - 35

Navdušuje s harmonikoStara Loka - Ana Jesenovec iz Stare Loke je stara deset let. Drobno dekletce se je pred

štirimi leti navdušilo za igranje diatonične harmonike. Udeležuje se tudi tekmovanj in tozelo uspešno. V začetku julija je v Attimisu v Italiji postala celo evropska prvakinja v kategoriji do deset let, kar je njen doslejnajvečji uspeh. Izkazala pa se je že tudi nadrugih tekmovanjih. Poslušali smo jo natekmovanju Vesela harmonika na Senici,kjer je zmagala v svoji kategoriji (letniki1997 in mlajši). Bila je ena najmlajših,kljub temu pa je v absolutni konkurenciosvojila drugo mesto. Na tekmovanju naSenici se je izkazal tudi Tadej Drlink iz Malenskega Vrha, ki je zmagal med tekmovalci, rojenimi med leti 1964 do1992. ”Za diatonično harmoniko me jenavdušil bratranec. Ima lep zvok in rada joigram. Vadim vsak dan, najmanj po polure, pred tekmovanji pa še več. Ni težko, vtem uživam. Še najtežji so dodatki, doda-janje raznih variacij z basi ...,” je povedalaAna Jesenovec, katere učitelj je DejanRaj, nekdanji član skupine Turbo Angels.Posluh za glasbo je imela že od nekdaj,tako pravi njen oče, ter dodaja, da ji domazelo radi prisluhnejo, poslušajo pa jo tudisosedi, saj Ana velikokrat igra kar nabalkonu. M. B.

Glasbeni večeri v mestuSredi julija so se na Mestnem trgu za-

čele letošnje poletne prireditve, ki poteka-jo pod skupnim naslovom Pisana Loka.Kljub malce mokremu večeru je zbranenajprej navdušila skupina Langa, sledil jenastop Tinkare Kovač, vonj in zvoke Dal-macije pa je prvo avgustovsko soboto vmesto prinesla Klapa Dalmacija, ki jenavdušila povsem polno mesto domači-nov in obiskovalcev. Sledil je koncertNuše Derende (na sliki), nato pa se jepredstavila še skupina Marianchi Bronce& Tanga Malevo. Prireditve se bodo za-ključile jutri, 29. avgusta, ko bo nastopilaše priljubljena skupina Tabu. V. S.

S kolesom po ŽirehŽirovci to soboto vabijo na Žirovski

kolesarski krog. Na najzahtevnejšo, 55-kilometrsko razdaljo se bodo kolesarji iz centra Žirov podali ob 9. uri, na 30-kilometrsko ob 10. uri in na družinskih20 kilometrov ob 11. uri. Organizatorudeležencem zaračunava štartnino, kivključuje kartonček za žige na kontrolnihtočkah, pijačo, hrano in majico. Prijavezbirajo jutri, v turistični pisarni v Žireh,od 7.30 naprej, in kolesarje opozarjajo,da je uporaba čelade obvezna. B. B.

Tri desetletja Radia SoraRadio Žiri se je prvič oglasil 11. septembra

pred 30 leti. Takrat radio s skromnim progra-mom, slišnostjo in tehnično opremo, se jeskozi leta razvijal in po družbenih, sistem-skih in lastniških spremembah v 90-tih letihprejšnjega stoletja postal Radio Sora. ”RadioSora, ki se danes v pretežni meri preživlja sprodajo oglasnega prostora, uspešno kljubujenegotovim razmeram v nasičenem medij-skem prostoru in ostaja eden pomembnejšihregionalnih medijev na Gorenjskem,” pravidirektor Marjan Potočnik.

Radio Sora spada med večje regionalne ra-dijske postaje v Sloveniji, s 24-urnim radij-skim programom, z več kot 50 sodelavci inslišnostjo na spodnji Gorenjski. ”V programuskušamo poslušalce aktualno, objektivno innepristransko obveščati o vsem, kar se po-membnega zgodi v ožjem in širšem okolju.

Živimo in dihamo s svojimi poslušalci, zatoso naše vsebine pretežno lokalno obarvane. Voddajah poslušalke in poslušalci izvedo vsetisto, česar ne najdejo v nobenem nacional-nem mediju, še zlasti pa vse, česar ni slišati nakomercialno naravnanih radijskih postajah,”dodaja odgovorna urednica Tanja Barašin.

Trideset let Radia Sora je odraz kvalitetne-ga dela številnih sodelavcev, novinarjev, moderatorjev, tehnikov in drugih, ki so ali šedelajo za radio. Na letošnjo obletnico prvegajavljanja, 11. septembra, ki je sicer bolj znanpo terorističnih napadih v Združenih drža-vah, bo program še posebej praznično obar-van. Razen tega bodo s poslovnimi partnerjinazdravili na slavnostni akademiji v Sokol-skem domu v Škofji Loki, zvečer pa praz-novali še s poslušalci in tridesetimi ansambliv bivši vojašnici. B. B.

Po tericah peš po zgornji Davči

Po uspešno izpeljanem Dnevu teric bo Turi-stično društvo Davča v nedeljo, 20. septem-bra pripravilo še pohod s predstavitvijo Pešpot po zgornji Davči. Udeleženci poti sebodo seznanili z ogledom znamenitosti kraja.Info: TD Davča (Zdenka Kejžar, 031/299768). B. B.

Z igro do prvih turističnih korakov

Vrtec Škofja Loka od 22. do 25. septembraorganizira prireditev Turizem in vrtec - z igrodo prvih turističnih korakov. Predstavili bodoaktivnosti projekta in doživetja otrok v slikahin besedah. Prireditev bo v večnamenskemprostoru vrtca Najdihojca. Info: Vrtec ŠkofjaLoka (Majda Pipan, 04/512 24 62). B. B.

Ana Jesenovec iz Stare Loke je v igranju na diatonično harmoniko evropska prvakinja do deset let.

BAR VILIAvtokamp Smlednik

v Dragočajniodprto vsak dan od 10. - 24. ureOb petkih, sobotah in nedeljah

ocvrte postrvi, jedi z žara, sladice ...

Tel. 040/22 19 45Možnost piknikov

po predhodnem naročilu!

VILK

O A

MB

RU

Š, s

.p.,

Mav

čiče

69,

MAV

ČIČ

E

Na izlet

36 - L O Č A N K A

Za pijačo in jedačo poskrbljeno”Za prijatelje, si je treba čas vzet,” poje Andrej Šifrer. Ne le za prijatelje, ampak tudi za izlet,

rekreacijo, obisk ali počitek. Predvsem pa uživanje.

Možnosti za oglede, enodnevne izlete alirekreacijo je na Škofjeloškem več kot dovolj,žal pa je ponudba še vedno premalo znana.Obiskovalci, med njimi je vsako leto več tuj-cev, še najbolj poznajo najstarejše in mordanajlepše ohranjeno srednjeveško mesto -Škofjo Loko. Obiskovalci si na Mestnem trgu(Placu) lahko ogledajo pisana pročelja stavb,z gotskimi ali baročnimi portali ter arkadni-mi dvorišči (Stari Rotovž, Stari Farovž, cer-kev sv. Jakoba, Stara šola, Homanova, Žigo-

nova, Martinova hiša, Marijino znamenje,nekdanja mestna vrata, Kamniti most ...), naSpodnjem trgu pa Špital s Špitalsko cerkvijo,Kaščo, ..., kamor se spustijo skozi prehod,imenovan Pekel.

Tu je tudi Škofjeloški grad, preko Hudičevebrvi se obiskovalci sprehodijo do Nacetovehiše v Puštalu, ki je le streljaj od Puštalskegagradu. Po ogledih je čas za obisk dobre go-stilne. Ena boljših je Pri Boštjanu na Križnigori, kamor vodi tudi 12. etapa Loške kole-sarske poti, ki se začne v Škofji Loki, nada-ljuje v Selško dolino (Bukovica, Ševlje, Bu-kovščica) proti Strmici, Čepuljam in Lavtar-skemu vrhu, ko zavije do Križne gore in sespusti zopet proti Škofji Loki. Seveda nagoro vodijo tudi pohodniške poti (tudi skoziCrngrob, kjer je na ogled romarska cerkevMarijinega oznanjenja).

Raznoliko turistično ponudbo poznajo tudi vdolinah. Tokrat bomo pogledali v Poljansko do-lino, kjer se veliko obiskovalcev ustavi na Viso-kem in si ogleda kmečki baročni dvorec, ki jeleta 1893 postal last pisatelja dr. Ivana Tavčarja.

V dolini in hribih je veliko ali turističnih kmetijali z dopolnilno dejavnostjo, kjer radi pokažejo,kaj imajo in kaj znajo pripraviti (Pr’ Reženu,Petelin, Posevčnk, ...), kraji pod Blegošem paseveda vabijo na njihovega očaka.

Gorenja vas je izhodišče sedme etape Loške kolesarske poti, kjer je tudi TavernaPetra, ki vodi vse do koče na Blegošu. S Hotavelj pa vodi 12. etapa Tematskih poti naLoškem, ki vodi mimo kmetije Boštjanovcproti Hlavčim Njivam in Malenskemu Vrhuin naprej na Goro. Od Gorenje vasi protiHlavčim Njivam in naprej preko Njiv in Ča-brač do Blegoša se razteza še druga etapaRupnikove linije. Hlavče Njive imenujemokar prava zakladnica utrdb različnih dimen-zij, tu pa je tudi znova odprta gostilna Rezka.Nekatere so lepo vidne s poti, za drugimi jepotrebno pobrskati po okolici. Tik ob poti naHlavče Njive stoji ena najmarkantnejšihutrdb - dvojni strojnični bunker. In še to - popredhodnem dogovoru si je mogoče ogledatikamnolom podjetja Marmor Hotavlje.

Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič

BE

RN

IK J

OŽE

FA,

s.p.

, K

rižna

gor

a 8

a, Š

kofja

Lok

a

Pri Boštjanu diši po domačemGostilna Pri Boštjanu na Križni Gori je poznana po dobrotah iz nji-hove domače kuhinje. Poleg ene izmed bogatejših in boljdomiselnih ponudb vegetarijanske hrane v širši okolici ter pestre-ga izbora jedi s štedilnika na drva, gostilna še posebej slovi pomojstrovinah hišne kuharice Jožice Bernik. Jedilnik temelji navrhunsko pripravljeni domači hrani ter sezonski zelenjavi in sadju.Specialitete kuhinje so izvrstne juhe, gobje jedi, domači žlinkrofi,pečenke in krače iz krušne peči, potice, štruklji, ter vrsta starihdomačih jedi, prilagojenih današnjemu času in gostu. V Gostilno Pri Boštjanu se gostje radi vračajo, v prvi vrsti sevedazaradi dobre hrane in pijače, je pa gostilna tudi zanimiva izletniš-ka točka, saj mimo nje vodijo sprehajalne in kolesarske poti.Združite prijetno s koristnim. Odpravite se na izlet na Križno Goroin se pustite razvajati ob dobrotah, ki vam jih postrežejo v Gostil-ni Pri Boštjanu. V poletnih mesecih imajo odprto tudi teraso sprekrasnim razgledom na celotno verigo Kamniških Alp, na Kranj,Škofjo Loko in Ljubljano.

Križna Gora 8a, Škofja LokaTel: 04 510 33 20, GSM: 041 720 446

● kruh in domače pečenke iz krušne peči ● bogata izbira vegetarijanskih jedi ● dnevna kosila

Gostilna Pri Boštjanu je poznana po domači slovenski kuhinji.

Pri Boštjanu lahko tudi jahate. Boštjan Bernik je velik ljubitelj konj.

Na izlet

L O Č A N K A - 37

Taverna Petra je med domačimi gosti že več kot desetletje dobro poznana poodličnih picah, ocvrtih kalamarih, postrvih, najrazličnejših ploščah za dve aliveč oseb (meso in priloge po izbiri) ter okusnih malicah. Tem se predvsem obkoncu tedna in tudi drugih sončnih dnevih pridružijo tudi številni izletniki, motoristi, kolesarji, pohodniki, planinci in drugi, ki uživajo v nedeljskem kosilupa tudi ob domačih sladicah, kot je rezina Taverna ali pečene banane in podobno.Pice in jedi sicer dostavijo tudi na dom.

V zadnjih poletnih dneh prijazno osebje Taverne Petra še posebej vljudno vabina obisk tudi nove izletnike, kolesarje, pohodnike, saj je njihova taverna vGorenji vasi odlično izhodišče ali zaključek vzpona na Blegoš, Slajko, Kladje,Ermanovec, Lučine pa tudi na Stari vrh. ”Kolesarji in motoristi ter drugi izletnikinas obiščejo z zelo različnih koncev Gorenjske in Slovenije, med njimi je tudiveliko tujcev. Veliko je takšnih, ki pridejo k nam le na osvežilno pijačo, še večse jih okrepča z dobrotami iz naše kuhinje ter se ob počitku ohladijo v sencinašega vrta,” pravi gostilničarka in lastnica Petra Klemenčič.

V Taverni Petra so poleg individualnih gostov in manjših družb zaželene tudivečje zaključene skupine, saj zna osebje poskrbeti za prijetno vzdušje obpraznovanju rojstnih dni otrok, obletnicah starejših, pa tudi birmah in drugihposebnih priložnosti. Njihov prostor lahko za seminarje ali sestanke v prijetnemvzdušju najamejo tudi poslovneži. Edino pomanjkljivost, ki so jo priznavali tudi v Taverni Petra, pa bodo v kratkem odpravili - pred taverno je bilo do sedajpremalo parkirnih prostorov, vendar bo do jeseni urejeno tudi to. Po zaključkudel bo na parkirišču kar dvakrat toliko prostora za avtomobile kot do sedaj.

Na okrepčilo k Petri v Gorenjo vasIzletniki, kolesarji, pohodniki in drugi obiskovalci že vedo, da se lahko v Taverni Petra dobro odžejajo in okrepčajo.

Taverna PetraKlemenčič Petra s. p.

Poljanska 104, Gorenja vas

Tel.: 04/518 13 68

Na Hlavčih Njivah, le dober kilometer iz Gorenje vasi, stoji Gostilna inpenzion Rezka, pred leti poznana tudi po tem, da je obiskovalcem nudila možnost kopanja v dveh bazenih. Potem ko je bila več kot petlet zaprta, je pred dobrim letom znova odprla svoja vrata. Znanaje predvsem po dobri gostinski ponudbi, za katero skrbi najemnik Florijan Fortin, Škofjeločan, gostinec z dolgoletnimi izkušnjami, poznan tudi kot kuhar v Dijaškem domu v Škofji Loki in pri Homanu. V Gostilniin penzionu Rezka imajo poudarek na slovenskih

jedeh, specialitete pa so ajdov kipnik, štruklji, prekmurska gibanica,bograč, obara, žganci ... Na jedilnem listu najdete tudi ribe (postrvi,ocvrte kalamare), hladne in tople predjedi, juhe (tudi gobovo,

narejeno po tradicionalnem receptu), priloge, solate,sladice, imajo pa tudi nedeljska kosila. Gostom

pripravijo tudi plošče. Poznana je plošča za dve osebi z imenom Plošča sestri (ramstek vomaki, mrežna pečenka, ocvrti piščančji file, sirov štrukelj, ajdov kipnik, ocvrt krompir,mešana zelenjava). V ponudbi imajo tudi vse

vrste pijač, s poudarkom na vinih, ki jih lahko izberete po vinski karti.V zimskem času sprejmejo okrog 50 oseb, poleti pa na velikem letnem vrtu še dodatnih dvesto. Gostilna in penzion Rezka je torejprava izbira tudi za večje skupine in zaključene družbe. Imajo tudi idealen prostor za piknike, ki ga dopolnjuje otroško igrišče in manjše igrišče za košarko. Gostilna in penzion Rezka je blizu mesta, a odmaknjena od vrveža.Mimo vodijo kolesarske in pohodniške poti, tudi tematska pot Po sledeh Rupnikove linije, tako da lahko izlet v naravo združite z obiskomGostilne in penziona Rezka, kjer vas s svojo ponudbo zagotovo ne bodo razočarali.

Poudarek na slovenskih jedeh

Florijan Fortin s.p., Hlavče Njive 1 a, 4224 Gorenja vas, tel.: 04/518 11 48, gsm: 051/470 975Odprto: torek, sreda, četrtek od 9. do 22. ure, petek, sobota od 9. do 24. ure, nedelja in prazniki od 9. do 22. ure.Gostilna in penzion Rezka sprejme tudi večje skupine in

zaključene družbe, imajo pa tudi prostor za piknik.

Šport

38 - L O Č A N K A

Zvezdnik slovenske nogometne ligeŠkofjeločan Jan Oblak, ki je svojo športno pot začel v Nogometnem klubu Ločan, se je že na prvem

treningu postavil v gol, kariero pa uspešno nadaljuje pri Olimpiji.

Škofja Loka - Kljub temu da je Jan Oblakiz Frankovega naselja letos januarja upihnilšele šestnajst svečk, je v letošnji nogometnisezoni v 1. SNL eno največjih odkritij. Ko jev 2. krogu prvič v karieri kot prvi vratarOlimpije branil na prvenstveni tekmi v prviligi, je namreč z odličnimi obrambami poskr-bel za prvo prvenstveno zmago Olimpije, po

derbiju v Novi Gorici pa je bil izbran za naj-boljšega igralca kroga.

Jan, ki je visok 187 centimetrov in tehta 80kilogramov, je končal prvi letnik srednje stroj-ne šole v Škofji Loki. Svojo športno pot je za-čel v NK Ločanu, želja po napredku pa ga jevodila do Ljubljane in Olimpije. ”Ati Matjaž jetreniral nogomet pri Ločanu, kjer je bil vratar

in še sedaj igra pri veteranih. Tudi mene je pe-ljal na igrišče v Puštal in že takoj sem se posta-vil v gol. Kasneje sem kakšno tekmo tudi igral,toda vedno sem želel biti vratar. Dve leti sembil pri Ločanu, nato pa me je opazil trener vra-tarjev Zoran Matovič iz Olimpije in me pova-bil v Ljubljano. Kljub temu da se je začela pet-krat na teden vožnja proti Ljubljani, me staršaves čas podpirata in tako sem lahko napredo-val. Za različne ekipe branim že od začetka, sčlansko ekipo pa sem kot tretji vratar začel tre-nirati letos pozimi. Na začetku letošnje sezoneje bilo rečeno, naj bi bil tretji vratar, nato pasem bil postavljen za drugega. Po slabši igri naprvi tekmi, ko smo izgubili proti Interblocku,pa sem prvič dobil priložnost in v drugem kro-gu branil proti Hit Gorici,” pravi Jan, ki se zdejstvom, da je bil izbran za najboljšega igral-ca kroga, ni posebno ponašal.

”Vsa ekipa je dobro igrala in tudi meni jeuspelo nekaj dobrih obramb. Zmagali smo into mi je največ pomenilo. Res pa je, da so sinato sledili intervjuji drug za drugim in to jebilo zame nekaj čisto novega,” dodaja Jan, kiigra tudi za našo mlado reprezentanco, lanipoleti pa je bil že na preizkušnji v Empolijuv Italiji, letos pa še v Fulhamu v Angliji. Kottudi pravi, je zaenkrat zadovoljen z igranjempri Olimpiji, seveda pa si želi kdaj tudi v tu-jino. ”Žal mi je, ker ima moj nekdanji klubLočan res slabe pogoje za delo, saj je zani-manje mladih za nogomet res veliko. Upam,da bo kmalu bolje,” tudi pravi.

Vilma Stanovnik, foto: Gorazd KavčičŠkofjeločan Jan Oblak je v dresu prvoligaša Olimpije trenutno prvi vratar.

Krst Danove dvojamborniceŠkofja Loka - Jadralec Dan Poljšak, 12-letni Škofjeločan, je

letošnje poletje uresničil veliki projekt in v morje splovil piratskodvojambornico z imenom Schkrgha, ki jo je izdelal kar sam. Za-misel o gusarskem škunerju je dobil na eni od regat optimistov.Doma je narisal načrte, ki so bili tako dobri, da je svojo idejo spom-ladi predstavil na Inovacijski konferenci v Ljubljani in za projekt us-pel navdušiti tudi sponzorje. Spomnil se je, da imajo prijatelji vSečovljah zapuščeno jadrnico Elan 430 in jim napisal pismo. Jadr-nico je dobil v dar in tako se je začela prenova po njegovih zamislih.Vse, od brušenja, barvanja, lakiranja, priprave in montaže dvehlesenih jamborov ter lesenega poševnika, je njegovo delo, pomagalpa mu je tudi oče David. Slovesni krst nove dvojambornice s pravopiratsko zabavo je bil konec julija v JK Pirat v Portorožu. Željamladega jadralca sedaj je, da bi s svojo jadrnico sodeloval s klubi inšolami ter na svoj način mladim približal morje, jadralske veščine inosnove projektnega načrtovanja. Seveda pa ima še naprej tudi tek-movalne ambicije. Potem ko je dve leti zapored med kadeti osvojilnaslov državnega prvaka v razredu optimist, letos nadaljuje tek-movalno pot med mladinci. Maja Bertoncelj ”Pirat” Dan s svojo novo dvojambornico, ki jo je izdelal kar sam.

Šport

L O Č A N K A - 39

Nogometaši želijo boljše pogojeNogometni klub Ločan letos praznuje 80 let obstoja, kljub temu da je nogomet med mladimi še vedno

popularen, pa si želijo predvsem primernih pogojev za treninge in tekme.

Škofja Loka - V Škofji Loki se nogometuradno igra od leta 1929, ko je bil v okviruSokolskega društva ustanovljen nogometniodsek. V osemdesetih letih je doživljal vzpo-ne in padce, ob letošnjem jubileju pa so naj-večje bogastvo NK Ločana mladi nogometa-ši, ki jih klubu nikoli ni primanjkovalo.

”Mladih željnih igranja nogometa v našklub prihaja veliko, vendar pa so pogoji delaskoraj nemogoči. Klub je včasih imel igriščein objekte v uporabi v Puštalu in vse skupajsmo lahko vsaj vzdrževali in obnavljali. Kosmo lani malce skušali obnoviti ograje okoliigrišča in garderobe, nam je bilo to s sodniminalogi prepovedano, saj so objekti v denacio-nalizacijskem postopku. Tako lahko vse upo-rabljamo v obstoječem stanju, ki pa je zeloslabo, saj so objekti res dotrajani. Poleg tegaje že nekaj časa jasno, da delo z vsemi sed-mimi selekcijami zahteva več terenov, karpomeni, da bi ob glavnem morali imeti vsajeno pomožno igrišče. Imamo tudi le dveskromni garderobi in vse to je za višji nivoigranja kot gorenjsko ligo seveda nemogoče,saj ne izpolnjujemo predpisanih pogojev,”pravi trener selekcije U14 David Švarc, ki jebil skupaj z drugimi trenerji v klubu tudi po-budnik, da so minulo soboto pripravili turnirmladih, s katerim so vsaj skromno obeležilivisok jubilej kluba.

”V klubu imamo okoli 120 otrok do mla-dinske vrste, poleg tega pa še člane. V zad-njih letih se posvečamo šolanju trenerjev indelati skušamo, kar je mogoče kvalitetno.Pogoji nas pri tem res omejujejo, igrišče niniti osvetljeno in trenutno na slabšem od

marsikaterega vaškega kluba. To je tudi raz-log, da smo zadnja leta nazadovali, saj jenaša članska ekipa izpadla celo iz prve v drugo gorenjsko ligo, dolga leta pa smo bilidrugi do tretji klub na Gorenjskem,” dodajaDavid Švarc, ki si želi, da bi imeli več posluhaza rešitev problema tudi na občini.

”Vsi trije klubi v občini, tako mi kot Poletin Kondor, imamo res slabe pogoje. Igralsko

in strokovno se vedno bolj povezujemo medseboj, želimo pa si imeti sodoben športni ozi-roma nogometni center z vsaj enim central-nim in enim pomožnim igriščem, ki bi gamesto, kot je Škofja Loka, moralo imeti. Čeje to mogoče v Puštalu, bomo zadovoljni, čepač ni, si želimo, da bi našli svoj prostordrugje,” tudi dodaja David Švarc.

Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič

Zanimanja mladih za nogomet je v Škofji Loki dovolj, žal pa so pogoji vsako leto slabši.

Dve dotrajani garderobi sta že nekaj časa premajhni za igranje višje kot v gorenjski ligi.

Združena ekipa mladih nogometašev NK Ločana in Poleta v konkurenci U 14 s trenerjem Davidom Švarcem

Šport

40 - L O Č A N K A

Vabilo na dvoranski hokejIz Floorball kluba InSport Škofja Loka sporočajo, da v svoje vrste

vabijo nove člane. Pridružijo se jim lahko otroci od 5. leta starostinaprej, osnovnošolci, srednješolci, študentje, vabijo pa tako dekletakot fante. Za informacije lahko pokličete Gorazda na 040/419 444 alipišete na spletni naslov [email protected]. O delovanju kluba lahko večizveste na www.fbk.insport.si. V. S.

Svoljšak vodilni v svetovnem pokaluLetošnja sezona je za škofjeloškega jadralnega padalca Toneta

Svoljšaka, ki nastopa v disciplini natančno pristajanje, res uspešna.S slovensko ekipo je na svetovnem prvenstvu v Trakoščanu osvojilprvo mesto, trenutno pa je tudi vodilni v svetovnem pokalu. Toneta,ki je tudi aktualni državni prvak, naslednja tekma svetovnega pokalačaka v Turčiji. V. S.

V Škofji Loki ni ledene dvorane, zato pa je popularen dvoranski hokej, v katerem so člani Insporta tudi državni prvaki.

Po drugem mestu na tekmi na Ohridu (na sliki) je Tone Svoljšak prevzel vodstvo v svetovnem pokalu.

Štiristo kilometrov za 40 letPrvega ultramaratona iz Goričkega v Piran se je udeležil tudi 40-letni Škofjeločan Boris Kolman,

ki je 400 kilometrov dolgo pot premagal v dobrih 67 urah.

Škofja Loka - ”Iztok Boltez je pozimi obja-vil razpis za ultramaraton iz Goričkega v Pi-ran, kar skupaj pomeni pot, dolgo 400 kilo-metrov. Prav to pa je zame predstavljajo velikizziv, saj sem bil letos marca star štirideset letin sem hitro izračunal, da je deset kilometrovna leto minimalen napor. Seveda pa za pot nisem imel časa 40 let, ampak le pet dni,” jeo svoji odločitvi, da se udeleži tako imenova-nega ultramaratona Trans Slovenija, povedalBoris Kolman, ki se je, potem ko je izgubilslužbo v Iskri ISD, kot pismonoša zaposlil napošti v Škofji Loki in mu kondicije ne manjka.

”Od malega se ukvarjam s športom, največs tekom. Tekmujem za gorenjski pokal, opra-vil sem vseh trinajst tekov na 21 progi ljub-ljanskega maratona, tekel sem iz Preddvora vŽelezno Kaplo, pred dvema letoma sem šelpeš s sodelavci iz Iskre ISD od Kranja do Ko-pra, dvakrat sem tekel na 75-kilometrski pro-gi v Logarski dolini, kot gasilec iz Stare Lokesem se že dvakrat udeležil tekmovanja gasil-cev, vojske, policije in reševalcev iz vse Slo-venije,” našteva Boris Kolman in dodaja:”Pri vsem tem me podpira tudi vsa družina,hčerka, sin in še posebej žena Bernarda, ki jena ultramaraton Trans Slovenija šla z menoj.Prav tako mi je del poti na kolesu pomagalbrat, pa tudi najboljši prijatelj Janez Tušek, kime je spremljal del poti.”

Preizkušnja Trans Slovenija se je začela12. avgusta v Hodošu, Boris pa je bil nastartu s še sedemnajstimi sotekmovalci(med njimi so bila tudi tri dekleta) iz Slove-nije in tujine, ki so se upali spopasti s 400-kilometrsko preizkušnjo.

”Prav etapa od Hodoša do Ptuja je biladolga 81,5 kilometra in precej ravna, tako dasmo imeli vsi udeleženci še dober tempo indovolj energije. Sledila je etapa iz Ptuja vSevnico, dolga 91,5 kilometra, v vzponi inspusti. Na koncu te etape in na začetku tret-je, ki je bila dolga 75 kilometrov in je pote-kala od Sevnice do Lipe, pa so se začele bolečine in prvi odstopi. Sledila je četrtaetapa med Lipo in Postojno, zadnji, peti danpa smo po 80 kilometrih prišli na cilj v Piran.V tej etapi so bile bolečine že take, da nisemveč mogel teči in sem lahko zgolj še hodil.Ker pa sem imel željo, da pridem v cilj, pazame čas ni bil pomemben, pomembno jebilo, da sem prišel v cilj. Pri tem so mi pomagali in me spremljali tako prijatelji kot družina in zame je bilo največje zado-voljstvo, ker sem se v cilju, skupaj s prija-telji, lahko veselil podviga,” pravi Boris Kolman, ki mu šport, predvsem tek, velikopomeni, zato ultramaraton iz Goričkega vPiran zagotovo ni bil njegov zadnji podvig.

Vilma StanovnikBoris Kolman s priznanjem za opravljeno preizkušnjona ultramaratonu Trans Slovenija

Avto

L O Č A N K A - 41

Nekaj več kot pol stoletja po svojem prvemrojstvu in dve desetletji po padcu znamenite-ga berlinskega zidu naj bi na avtomobilskemsalonu v Frankfurtu ugledal luč avtomobil-skega sveta tudi novi Trabant. Avtomobil stem imenom je bil najpogostejše prevoznosredstvo v nekdanji Vzhodni Nemčiji, pozna-li pa so ga tudi v drugih državah za železnozaveso in malce zahodneje, med drugim tudina slovenskih cestah.

Trabant, ki so ga začeli izdelovati leta 1957,je svojo življenjsko pot trideset let kasnejesklenil skoraj natanko takšen, kot je bil obsvojem rojstvu, torej brez večjih sprememb.Slovel je po svoji preprosti zasnovi, nerjavečiplastični karoseriji in predvsem po smrdlji-vem dvotaktnem motorju, ki ga je poganjalamešanica bencina in olja.

Zdaj, dobrih dvajset let potem, ko so Trabi-ja upokojili, se je začelo glasno govoriti onjegovem nasledniku. Bavarska tovarna avto-mobilskih miniatur Herpa, ki ima pravico douporabe imena Trabant in tudi do proizvod-nje avtomobila z enakim imenom, bo na av-tomobilskem salonu v Frankfurtu predstavila

naslednika legendarnega prevoznega sred-stva, katerega dobro ohranjeni primerki naspletnih prodajah dosegajo cene tudi do desettisoč evrov. Za zdaj bo na ogled le konceptnimodel v merilu 1:10, na osnovi odziva obis-kovalcev pa bodo pri Herpi razmislili o ma-loserijski proizvodnji. S pomočjo nemškegapodjetja Indikar, ki se ukvarja z razvojem se-

stavnih delov in prototipov, se pri Herpi omorebitni proizvodnji dogovarjajo z več av-tomobilskimi proizvajalci. Po eni od možno-sti naj bi novega Trabanta poganjal eden odBMW-jevih motorjev, menda pa je v igri tudirazličica na električni pogon.

Matjaž Gregorič

Naslednik komunističnega smrdljivcaJeseni naj bi bil predstavljen konceptualni naslednik nekdanjega vzhodnonemškega Trabanta.

42 - L O Č A N K A

Avto

Proizvajalcem lahkih gospodarskih vozilrecesija ne dovoljuje počitka, zato so Volks-wagnovi modeli Transporter, Caravelle, Mul-tivan in California za letošnjo jesen dobiliosveženo podobo, izboljšano notranjost, po-sodobljene motorje in več opreme. Nove su-verene poteze zaznamujejo predvsem spred-nji deli, še večji pa je tehnični napredek.Novi, varčni in tihi turbodizelski motorji te-meljijo na tehnologiji vbrizgavanja prekoskupnega voda, ki porabo goriva zmanjšuje

do 1,9 litra na 100 kilometrov in emisije CO2do 52 gramov na kilometer. Vsi motorji seuvrščajo v emisijski razred EU5. Poleg tegaje za ta avtomobilski razred kot dodatnaoprema prvič na voljo 7-stopenjski menjalnikz dvojno sklopko (DSG).

Odvisno od paketa opreme bodo osveženimodeli opremljeni z novo oblikovanimi 17-ali 18-palčnimi aluminijastimi platišči in no-vimi aerodinamično zasnovanimi zunanjimiogledali, v katere je prvič integriran celotni

sistem anten. Modelska serija kot novost vsvoj segment uvaja tudi asistenco za menjavovoznega pasu (Side Assist), ki voznika s sve-tlečimi diodami v zunanjih ogledalih opoza-rja na vozila v mrtvem kotu. Novost je tudisistem za nadzor tlaka v pnevmatikah, kistalno spremlja število vrtljajev koles in s pri-merjavo hitrosti zazna izgubo tlaka v posa-mezni pnevmatiki.

Prenovljena vozila bo Volkswagen poslalna cesto v oktobru. Matjaž Gregorič

Zdravilo proti recesijiPri Volkswagnu so osvežili vse različice najbolje prodajanega gospodarskega vozila.

Pri nas lahko opravite:■ tehnični pregled vseh motornih in

priklopnih vozil■ podaljšanje veljavnosti prometnega

dovoljenja■ registracijo vozil■ prepise vozil■ osnovno in kasko zavarovanje vozil

(možnost plačila s plačilnimi karticami)

■ homologacijo vozil (predelave, uvoz vozil)

■ overitev komisijskih pogodb■ odjavo vozil iz prometa

Avto Krka d. o. o., Cankarjeva cesta 16, 1000 Ljubljana

PE: AVTOCENTER IDRIJA, Mokraška vas 3, 5281 Sp. Idrijatel.: 05/37 34 690, fax: 05/37 34 691

TEHNIČNI PREGLEDI IN REGISTRACIJA VOZIL

Možnost plačila

s karticami

Urnik: vsak dan od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure

Avto

L O Č A N K A - 43

Dvajset let izjemnih prodajnih uspehov po vsem svetu kultno MazdoMX-5 uvršča med globalno najbolje prodajani dvosedežni športni av-tomobil. V Frankfurtu bo Mazda predstavila novo izjemno lahko razli-čico roadsterja, ki je bil oblikovan v Mazdinem studiu v nemškemOberurslu. Avtomobil sovpada z Mazdino dolgoročno strategijo zniže-vanja mase vozil in usmerjenosti k izboljševanju voznih lastnosti, udo-bja, nizke porabe goriva in izpustov škodljivih plinov na povsem novoraven. Nova različica Mazde MX-5 hkrati združuje tehnološko dovrše-nost z radikalnim dizajnom zunanjosti, brez vetrobranskega stekla inšportna šasija za čisto doživetje vožnje z vetrom v laseh.

Poleg tega bo Mazda v Frankfurtu premierno predstavila prvo ja-ponsko osebno vozilo z dizelskim motorjem s sistemom selektivnegaredukcijskega katalizatorja (Selective Catalytic Reduction - SCR).Omenjena tehnologija bo evropskim kupcem na voljo v prenovljenemšportnem terenskem vozilu Mazda CX-7 z novim dizelskim motor-jem, ki prihaja na evropski trg letos oktobra. Prenovljeno Mazdo CX-7 bo poganjal 2,2-litrski turbodizelski štirivaljnik z nizko vrednostjoškodljivih izpuhov stopnje Euro V in s sistemom SCR. TehnologijaSCR s pomočjo vbrizga raztopine ureje omogoča naknadno obdelavoškodljivih dušikovih oksidov v redukcijskem katalizatorju. Dodateksproži naravno kemično reakcijo, pri kateri se približno 40 odstotkov

dušikovega oksida spremeni v vodno paro in elementarni plin dušik,ki je naravna sestavina zraka. Motor tako lahko deluje v območjuučinkovitega izgorevanja, kar posledično vpliva na manjšo porabogoriva. Kompakten dizajn sistema SCR, ki je nameščen pod prtljaž-nim prostorom, omogoča tudi v Mazdi CX-7 z dizelskim motorjemenako prostornino prtljažnika 455 litrov kot pri različici z bencinskimmotorjem. Dodajanje raztopine AdBlue je optimirano, tako da podnormalnimi voznimi pogoji zadošča za najmanj 20 tisoč prevoženihkilometrov. Novo polnjenje raztopine je zato potrebno le pri vsakemrednem vzdrževalnem servisu vozila. Matjaž Gregorič

Novo in še nedoživetoPremiera izjemno lahke različice Mazde MX-5 in novega selektivnega redukcijskega katalizatorja

na avtomobilskem salonu v Frankfurtu.

US

NOVO! Čiščenje prezračevalnih sistemov z ultrazvočno paro.

Studentska

44 - L O Č A N K A

Po poletnem predahu se septembra znovazaganjajo vse tri sekcije Zavoda O, zavodaškofjeloške mladine: MKC Pri Rdeči ostrigi(www.ostriga.org), Atelje CLOBB(www.ateljeclobb.org) in MMC Pulsar(www.pulsar.si). Vsi trije prostori bodo jese-ni zaživeli z novo osveženo podobo in zani-mivim ter pestrim programom, ki mladim patudi malo manj mladim omogoča kvalitetnopreživljanje prostega časa, izobraževalne inkulturne pa tudi zabavne vsebine.

Izpostavljamo dva dogodka. MKC Pri Rde-či ostrigi bo letos odprl svoja vrata na prviseptembrski petek z dvema koncertoma: Zir-cuS in Chatte Noire. Tričlanska zasedbaZircuS prihaja iz Slovenj Gradca in glasbenovelja zagotovo za eno najizvirnejših imen,kar jih premore Koroška. Zase pravijo, daopazijo in pokažejo stvari, ki jih drugi ne inda je ZircuS tretje bitje z leve v prajuhi.Chatte Noire pa so mlada škofjeloška skupi-na ki ustvarja rock z neskončno mešanicodrugih zvrsti. Trudijo se, da njihova avtorskaglasba odseva samosvojo ”dušo” skupine inkljub temu še vedno ostaja zanimiva za vsa

ušesa. Po koncertu sledi afterparty z Drisko-teko, ki je v Ostrigi že večkrat poskrbela zanepozaben večer.

V petek, 11., in soboto, 12. septembra, vMKC Pri Rdeči ostrigi pripravljamo jubilej-no 5. izvedbo festivala drugačne glasbe, na-slovljenega enostavno Alter-Fest. TokratniAlter-Fest pa bo še prav poseben, saj gabomo posvetili zvestemu podporniku našegafestivala, ljubitelju dobre godbe in profesorjumatematike na škofjeloški gimnaziji, letosspomladi preminulemu Petru Hafnerju. Zatosmo se odločili za podnaslov festivala in si-cer In Memoriam prof. Peter Hafner (1958 -2009). Naš festival bo nosil tudi dobrodelnonoto, saj bo izkupiček od prodanih vstopnicodšel v roke sinu Petra Hafnerja, mlademudeskarskemu šampionu Juretu Hafnerju, kimu bo denarna pomoč prišla še kako prav prinadaljevanju zelo uspešne snowboarderskekariere. Zato velja tudi poudariti, da so se na-stopajoči odpovedali honorarju.

Več o festivalu najdete na:http://www.ostriga.org/alterfest

Juhuhu, jesen je tu! AKCIJA!Petek, 4. septembra, ob 20. uriOTVORITEVChatte Noire, ZicuS, Driskoteka

Sobota, 5. septembra, ob 20. uriOTVORITEVSit down and dance

Nedelja, 6. septembra, ob 19. uriLetni kino

Sreda, 9. septembra, ob 20. uriPotopisno predavanje: Čez Ande s kolesom (Peru, Bolivija, Argentina)

Četrtek, 10. septembra, ob 19. uriOdprtje razstave v Galeriji mreža

Petek, 11. septembra, ob 20. uri5. Alter Fest in memoriam prof. Peter HafnerMarko Brecelj, Dani Kavaš, Damir Avdić, TovarišStrmoglavljeni, Ana Pupedan

Sobota, 12. septembra, ob 20. uri5. Alter Fest in memoriam prof. Peter HafnerNikki Louder, Erotic Biljan & His Heretics,Muškat Hamburg, Tomaž Pengov

Priporočamo rezervacijo vstopnice ali nakup v prepro-daji.Predprodaja/rezervacija: 8 EUR/dan, 12 EUR/dva dniNa dan festivala: 10 EUR/dan, 14 EUR/ dva dni http://www.ostriga.org/alterfest/

Nedelja, 13. septembra, ob 19. uriOgled Evropskega prvenstva v košarki 2009

Četrtek, 17. septembra, ob 19. uriĐem session

Petek, 18. septembra, ob 20. uriLive in-sanity

Sobota, 19. septembra, ob 20. uriHip ‘n’ house third edition

Nedelja, 20. septembra, ob 19. uriOgled Evropskega prvenstva v košarki 2009

Četrtek, 24. septembra, ob 21. uriModna revija: Eva & Ajda Žagar, Indeego Vik-torija Štancer

Petek, 25. septembra, ob 22. uriPasijon - verzija 2.0, zaključna zabava

Sobota, 26. septembra, ob 20. uriMinimaxsimal

Nedelja, 27. septembra, ob 19. uriLetni kino

Sreda, 30. septembra, ob 19. uriOstrigina predavalnica: Časovna banka

Več o programu na http://www.ostriga.org.

MKC PRI RDEČI OSTRIGI Prireditvenik za september

ZAVO

D O

, ZA

VOD

ŠK

OFJ

ELO

ŠK

EM

LAD

INE

, M

ES

TNIT

RG

20

, Š

KO

FJA

LOK

A

KŠŠ vabi k vpisuin podaljšanju članstva

Prihaja novo študijsko leto in spet bodogajalo na polno. Pravica in skorajdolžnost vsakega loškega študenta ali di-jaka pa je, da se včlani oz. podaljša član-stvo v KŠŠ-ju.

V septembru KŠŠ organizira akcijskiteam building airsoft in začetek plezal-nega tečaja. 16. oktobra bodo priredilitradicionalno brucovanje, 24. oktobra papobrucovanjski izlet celotnega KŠŠ-ja.Novembra bodo začeli z jezikovnimi inračunalniškimi tečaji, decembra pa vasodpeljali na tradicionalno KŠŠ silvestro-vanje. Ob vsem tem vam bo na razpola-go še stalna ponudba: klubska rekreacijapetkrat na teden (odbojka, nogomet,badminton, floorball, košarka) in dolgalista ugodnosti, ki jo najdete nawww.kss.si.

Kronika

L O Č A N K A - 45

Železniki - Policijska uprava Kranj poročao dveh smrtnih nesrečah, ki sta se ta meseczgodili v gozdovih na območju občineŽelezniki. Pri spravilu lesa sta se namrečsmrtno ranila 48- in 27-letni moški.

Osmega avgusta zjutraj sta 48-letnik iz oko-lice Železnikov in njegov 40-letni znanec,prav tako iz okolice Železnikov, na južnempobočju gozda pri Prtovču, znanega podimenom Lom, podirala drevje. 48-letnik se jepripravljal na posek smreke, ki je z deblompodpirala delno izruvano smreko, ki je raslanekoliko višje. Z motorno žago je zažagal inpodrl spodnjo smreko, pri tem pa je smreka,ki je na njej slonela in je imela že nagnito inslabo vraščeno deblo, izgubila oporo, tako daje padla na klečečega 48-letnika. Moški je pri

tem dobil tako hude rane na glavi, da je takojumrl. Posredovali so reševalci Postaje GRSŠkofja Loka in reševalci iz Službe za nujnomedicinsko pomoč iz Škofje Loke.

S Policijske uprave Kranj so sporočili tudi osmrtni nesreči pri delu v gozdu, ki se jezgodila 14. avgusta popoldne. 27-letni sin in71-letni oče sta sekala v bukovem gozdu nastrmem pobočju Ratitovca. Podrla sta tudideblo bukve, ki je imela košato vejevje, zatose je med padanjem zapletla v sosednje dre-vo, s katerega je odbilo suho vejo debelinedeset centimetrov. Ta je s približno desetihmetrov padla 27-letniku na glavo in ga ubila.Pokojnika so v dolino prenesli reševalciPostaje GRS Škofja Loka.

Simon Šubic

Dve smrti v gozduMed spravilom lesa sta ta mesec na območju občine Železniki umrla

48-letni in 27-letni moški.

Avgusta sta pri spravilu lesa na območju občine Železniki umrla dva moška (slika je simbolična).

Vlomil v gradbeno lopoPoljane nad Škofjo Loko - V noči na

15. avgust je neznani storilec vstopil vgradbeno lopo v Poljanah nad ŠkofjoLoko in odnesel motorno žago AMA, tipBG 38, rdeče barve, plinski gorilnik zapolaganje hidroizolacije, plinski jeklenkiza deset kilogramov plina in nekaj ste-klenic pijače. Lastnika je nepridipravoškodoval za približno 490 evrov.

Zbežali so s kolesiGodešič - Približno mesec dni nazaj so

neznani storilci sredi noči vlomili v pro-dajalno na Godešiču in se odpeljali z večkolesi dobro znane blagovne znamke, sseboj pa odnesli še nekaj rezervnih delovin kolesarske opreme. Lastniku so tatovipovzročili za približno deset tisoč evrovškode. S. Š.

Izpraznil trgovinoŽiri - Neki lopov je ta mesec vlomil v

poslovni prostor na Trgu svobode v Ži-reh. Natančno je pregledal notranjost,nato pa s seboj vzel večje število mobite-lov, spominskih kartic, USB ključev,MP3 predvajalnikov in prenosni telefon.Lastnika je oškodoval za okoli 12.500evrov.

Pobrali orodje in umetnineMeja - Pred časom so neznani storilci

ponoči vlomili v delavnico na Meji in siprisvojili več kosov mizarskega orodjater deset umetniških slik slikarjev Kočar-ja in Kranjca. Ali so bili na delu mizarji,ki so rabili orodje, ali ljubitelji umetno-sti, policisti še ne vedo, gmotna škodazaradi tatvine pa ni bila majhna, saj jeznašala okoli dvajset tisoč evrov.

Izginila udarna kladivaŠkofja Loka - Neznani storilec je v

noči na 6. avgust vlomil v prodajalno zgradbenim materialom in orodjem vŠkofji Loki. S seboj je odnesel pet udar-nih kladiv proizvajalca Bosch. Povzročilje za pet tisoč evrov gmotne škode.

Tatovi na gradbiščuPoljane nad Škofjo Loko - Nepridi-

pravi so neko noč vlomili v zabojnik nagradbišču v Poljanah nad Škofjo Loko, vkaterem so pobrali več kosov orodja. Izdelovnega stroja so si prilastili še nekajnafte. Gradbeno podjetje so oškodovaliza tri tisoč evrov.

Sredi meseca se boste znašli v položaju, v katerem se ne boste znaliodločiti. Posledice so za vas lahko zelo dobre, a le, če ne boste spre-gledali sporočila znotraj vas. Obeta se vam daljše potovanje.

Srečni datumi: 15., 18. 9.Dnevi za ljubezen: 4., 8. 9.Vaša barva: svetlo zelenaLoto številke: 2, 5, 9, 14, 15, 17, 19Misel meseca: Do trdnega uspeha ni nobene bližnjice.

RIBI 20. februarja – 20. marca

Najbolj delovno uspešni boste sredi meseca. S polno mero noveenergije boste dokončali in popravili stare grehe. V ljubezni pa bosteizkoristili vsak trenutek za druženje v dvoje in se imeli nadvse lepo.

Srečni datumi: 10., 11. 9.Dnevi za ljubezen: 22., 23. 9.Vaša barva: vse svetle barveLoto številke: 1, 2, 3, 16, 20, 22, 26Misel meseca: Kdor preveč misli na preteklost, je brez prihodnosti.

VODNAR 21. januarja – 19. februarja

Zmedeni boste in nekaj časa ne boste našli odgovora na svoje ob-čutke. Veliko se vam bo dogajalo, a v odločitvah boste ostali ne-omajni. Glede posla oziroma službe imate same dobre obete.

Srečni datumi: 7., 8. 9.Dnevi za ljubezen: 3., 6. 9.Vaša barva: oranžnaLoto številke: 2, 3, 9, 11, 14, 17, 31 Misel meseca: Za spoznanje, da v življenju malo potrebujemo, moramo veliko žrt-

vovati.

LEV 23. julija – 23. avgusta

Ko boste tehtali med dvema možnostma, boste morali dobropremisliti, saj poti nazaj ne bo. Stare težave bodo izginile in po dol-gem času boste nasmejani in dobre volje. Novice bodo bolj

pomembne, kot pričakujete.Srečni datumi: 9. 9.Dnevi za ljubezen: sredina meseca septembraVaša barva: rdečaLoto številke: 5, 11, 15, 27, 28, 29, 30Misel meseca: V upanju je velika moč. V upanju in čakanju pa nobene.

RAK 22. junija – 22. julija

Pogumno se boste lotili načrtov na različnih področjih. Najbolje seboste počutili v družbi znanih ljudi in prijateljev. Bliža se pričako-vana zabava, od katere si veliko obetate in želje se vam končno

uresničijo.Srečni datumi: 4., 5. 9.Dnevi za ljubezen: 9., 10. 9.Vaša barva: turkizna Loto številke: 3, 10, 11, 18, 22, 32, 35Misel meseca: Zmožni smo toliko, kolikor si prizadevamo.

KOZOROG 22. decembra – 20. januarja

Priznali si boste določene stvari in prevzeli odgovornost. Novenaloge vam bodo dale novih moči in upanja na boljši jutri. Vikendeboste znali prilagoditi tako, da bo tudi vam večinoma lepo.

Srečni datumi: 3., 4. 9.Dnevi za ljubezen: 27., 28. 9.Vaša barva: temno modraLoto številke: 12, 13, 14, 18, 19, 26, 28Misel meseca: Uspeh je v veliki meri plod ustvarjanja, kjer drugi odnehajo.

STRELEC 23. novembra – 21. decembra

Zaradi neke nedavne odločitve vas bo še nekaj časa spremljalslab občutek. Življenje je šola in vsak dan se učimo. Čustveno bo-ste razdvojeni in v pričakovanju odgovorov v nenehnem strahu.

Srečni datumi: 4. 9.Dnevi za ljubezen: 16., 23. 9.Vaša barva: mareličnaLoto številke: 1, 17, 20, 26, 29, 31, 35Misel meseca: Zadnji v vrsti pride na vrsto takrat, ko ni več vrste.

DVOJČKA 21. maja – 21. junija

Čeprav gredo stvari svojo pot, se boste nadvse trudili in skušalivplivati tudi tam, kjer boste že vnaprej vedeli, da je nemogoče. Ob-

novili boste prijateljstvo, ki ste ga nepremišljeno zavrgli.Srečni datumi: 10., 15. 9.Dnevi za ljubezen: 14., 16. 9.Vaša barva: modraLoto številke: 3, 8, 9, 13, 19, 20, 38 Misel meseca: Nasmeh je bogastvo, ki ga premalo razdajamo.

BIK 22. aprila – 20. maja

Na delovnem mestu se vam približuje cel niz sprememb in treba bores zavihati rokave, da boste vsemu kos. V ljubezni pridete do spoz-nanja, da prav nič ni samoumevno, in boste pohiteli s presenečenjem.

Srečni datumi: 12., 13., 14. 9. Dnevi za ljubezen: 15. 9.Vaša barva: svetlo modraLoto številke: 4, 7, 15, 16, 22, 23, 33 Misel meseca: Potrpljenje je grenko, zato pa je njegov sad sladak.

ŠKORPIJON 24. oktobra – 22. novembra

Ljudje, o katerih niste imeli najboljšega mnenja, vas bodo protikoncu meseca prijetno presenetili. Na denar, ki ga pričakujete, šemalo počakajte. Ne pozabite na obljube, nekdo še vedno čaka.

Srečni datumi: 16., 18. 9.Dnevi za ljubezen: 17., 19. 9.Vaša barva: zelenaLoto številke: 2, 5, 6, 12, 20, 24, 29 Misel meseca: Komur se mudi, nima časa razmišljati, kam gre.

TEHTNICA 24. septembra – 23. oktobra

Že nekaj časa si močno želite sprememb. Prihajate v obdobje, kivam bo omogočilo, da se vam začnejo uresničevati. Bodite po-zorni, saj so ravno malenkosti lahko zelo pomembne.

Srečni datumi: 1., 12. 9.Dnevi za ljubezen: 7. 9.Vaša barva: rjavaLoto številke: 2, 5, 8, 11, 14, 18, 25Misel meseca: Vsi imamo sanje. Kdor z njimi samo sanja, vse življenje spi.

OVEN 21. marca – 21. aprila

Horoskop

46 - L O Č A N K A

Spremembe, ki se vam obetajo na delovnem mestu, bodo pozi-tivne in sproščujoče. Ljubljena oseba vas bo nadvse presenetila.Stvari, zaradi katerih ste se obremenjevali, bodo čez noč izginile.

Srečni datumi: prvi teden v mesecuDnevi za ljubezen: 18., 19. 9.Vaša barva: lilaLoto številke: 2, 11, 12, 13, 19, 22, 27Misel meseca: Dan se nasmehne tistemu, ki se mu zna nasmehniti.

DEVICA 24. avgusta – 23. septembra

Oglasi

L O Č A N K A - 47

V odbojkarskem klubu Lubniksmo letos poleti v okviru šport-nega parka Poden organiziralištevilne turnirje v odbojki namivki. Vrhunec je bil masters vsoboto, 25. julija, ko je bil vŠkofji Loki pravi praznik odboj-ke na mivki. Predstavilo se nam je kar 42različnih ekip iz celotne Slove-nije in v vrhunskih zasedbah:številni reprezentanti, nekdanjisvetovni mladinski prvak v od-bojki na mivki (Nejc Zemljak)in aktualni članski državni pr-vak (Jernej Potočnik), ki sta tudiosvojila končno prvo mesto vmoški konkurenci in polegmamljive nagrade osvojila tudipomembnih 100 točk za držav-no prvenstvo. Tekmovanje žen-skih dvojic je potekalo na pro-mocijskem nivoju, rekreativcipa so se pomerili v mešanih šti-ricah. Zmagovalci v obeh kate-gorijah so bili vsi, ki so se tek-

movanja udeležili in so tudiprejeli privlačne praktične na-grade.Kot organizatorji smo še pose-bej ponosni, da nam je uspelozdružiti strogi tekmovalni del stekmovanjem rekreativcev invse skupaj dodatno začiniti spestrim spremljevalnim in za-bavnim programom, kar je na

prizorišče privabilo tudi več kottisoč obiskovalcev, ki so lahkouživali v vrhunskih potezahtega prečudovitega olimpijske-ga športa.Več o celotnem dogajanju, kiso ga omogočili zlati pokrovi-telj, podjetje Si Splet, d. o. o. -ESET NOD32 protivirusna pro-gramska oprema, Občina Škof-

ja Loka, medijska pokroviteljaRadio Kranj in Gorenjski glaster drugi pokrovitelji, si lahkoogledate na spletu:

http://lubnik2009.nod32.si.

Goran Dolenc, soorganizator, OK Lubnik

Praznik odbojke na mivki v Škofji Loki

CN

M L

TD.,

D.O

.O.,

MAI

STR

OV

TRG

6,

KR

ANJ

RE

ŠIT

VE D

.O.O

., Z

MIN

EC

69

, Š

KO

FJA

LOK

A

PO

SLO

VN

I SIS

TE

M M

ER

CAT

OR

D.D

., D

UN

AJS

KA

10

7, L

JUB

LJA

NA

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO€¦ · Na Lokalni turistični organizaciji Blegoš že osmo leto zapored ob sveto-vnem dnevu turizma, 27. septembra, pripravljajo

Documents