UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRIDOBIVANJE SREDSTEV EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ ZA SLOVENSKA PODJETJA Kandidatka: Manja Gregorič Študentka rednega študija Številka indeksa: 81492248 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: zunanja trgovina Mentor: prof. dr. Vladimir Kenda Maribor, januar 2005
59
Embed
PRIDOBIVANJE SREDSTEV EVROPSKE BANKE ZA ...old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/gregoric-manja.pdf- Evropska banka za obnovo in razvoj ima pomembno vlogo pri prehodu Slovenije v tržno
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR
DIPLOMSKO DELO
PRIDOBIVANJE SREDSTEV EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ ZA
SLOVENSKA PODJETJA
Kandidatka: Manja Gregorič Študentka rednega študija Številka indeksa: 81492248 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: zunanja trgovina Mentor: prof. dr. Vladimir Kenda
Maribor, januar 2005
2
Zahvaljujem se profesorju dr. Vladimirju Kendi za nasvete in usmerjanje pri nastajanju
diplomskega dela.
Posebno zahvalo namenjam staršem, ker so mi omogočili šolanje, in sestri za jezikovni
pregled besedila.
3
PREDGOVOR
Sporazum o ustanovitvi Evropske banke za obnovo in razvoj je bil podpisan v Parizu leta
1990. Njen osnovni namen je podpiranje držav vzhodne in srednje Evrope pri prehodu od
planskega k tržnemu gospodarstvu, prav tako pa tudi krepitev zasebnega sektorja v teh
državah.
Slovenija je članica Evropske banke za obnovo in razvoj postala v decembru leta 1992. Prva
so za sredstva zaprosila predvsem podjetja iz javnega sektorja, kasneje pa so bila deležna
sredstev predvsem podjetja iz zasebnega sektorja.
V diplomskem delu bodo opisani nastanek, cilji in članstvo ter organizacija Evropske banke
za obnovo in razvoj, dosedanja in prihodnja sodelovanja s Slovenijo. Osredotočili pa se bomo
na to, kako si sredstva zagotovijo mala, srednje velika in velika podjetja – za male in velike
projekte, kot jih dodeli EBRD, predvsem pa na informacije, ki jih morajo podjetja zbrati in
posredovati, če želijo pridobiti sredstva te banke.
4
KAZALO
1 UVOD 5
1.1 Opredelitev problema .................................................................................................... 5
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve...................................................................................... 6
1.3 Predpostavke in omejitve............................................................................................... 6
1.4 Predvidene metode raziskave........................................................................................ 7
2 POSLANSTVO EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ 8
2.1 Nastanek, cilji in članstvo .............................................................................................. 8
2.2 Kapital in način glasovanja ......................................................................................... 12
2.3 Organizacija in vodenje ............................................................................................... 13
2.4 Možnost pridobivanja sredstev EBRD....................................................................... 14
3 SLOVENIJA IN EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ 17
3.1 Članstvo Slovenije v EBRD ......................................................................................... 17
3.2 Oblike financiranja za slovenska podjetja................................................................. 17 3.2.1 Komercialno bančništvo.......................................................................................... 18 3.2.2 Razvojno bančništvo ............................................................................................... 23
3.4 Dosedanja sodelovanja EBRD s Slovenijo ................................................................. 23
3.5 Sodelovanje EBRD in Slovenije v prihodnosti ......................................................... 28
4 KAKO DO SREDSTEV EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ 31
4.1 Mali in srednji projekti ............................................................................................... 31 4.1.1 Posojilno okno......................................................................................................... 33 4.1.2 Investicijsko okno ................................................................................................... 35
4.2 Veliki projekti ............................................................................................................. 35 4.2.1 Začetni pristop......................................................................................................... 38 4.2.2 Ocena in odobritev .................................................................................................. 38 4.2.3 Zahteve EBRD pri financiranju............................................................................... 39
5 SKLEPNA MISEL 44
6 POVZETEK 45
7 LITERATURA, VIRI 47
5
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
Ob nezadovoljstvu s položajem, ki so ga izražale države v razvoju zaradi obeh
brettonwodskih finančnih institucij, zlasti v IMF in IBRD, so se pojavile težnje po ustanovitvi
regionalnih bank za financiranje razvoja. Tako so bile od konca petdesetih do začetka
devetdesetih let prejšnjega stoletja ustanovljene štiri regionalne banke za financiranje razvoja,
in sicer IADB, AfDB, AsDB in EBRD, predvsem z namenom, da bi zagotavljale regijam
dodaten kapital.
Politične spremembe ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja so bile razlog za
ustanovitev Evropske banke za obnovo in razvoj.
Banka sodeluje pri prestrukturiranju in spodbujanju gospodarstva v državah srednje in
vzhodne Evrope ter državah na ozemlju bivše Sovjetske zveze, ki so na prehodu v tržno
gospodarstvo.
Slovenija se pri tranziciji k popolnemu tržnemu gospodarstvu srečuje z omejenimi lastnimi
viri za razvoj gospodarstva in infrastrukture, zato mora, če želi pospeševati gospodarsko rast
in utrditi svoj položaj, sodelovati s tujimi finančnimi institucijami.
Med tujimi finančnimi institucijami, ki delujejo v Sloveniji, je tudi Evropska banka za obnovo
in razvoj, in sicer že od leta 1992. Banka svoja sredstva investira v projekte v javnem in
zasebnem sektorju, ki imajo multiplikacijski vpliv na gospodarstvo celotne države, torej
sodeluje pri prestrukturiranju in spodbujanju njenega gospodarstva.
6
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
V prvem delu je namen diplomskega dela spoznati in predstaviti nastanek in delovanje
Evropske banke za obnovo in razvoj kot finančne institucije, ki zagotavlja kapital državam na
prehodu v tržno gospodarstvo, kdo so njene članice in kako se financira. V drugem delu pa se
osredotočiti na načine pridobivanja sredstev za slovenska podjetja.
Skušali bomo doseči naslednje cilje:
- predstaviti delovanje Evropske banke za obnovo in razvoj
- predstaviti vrste financiranja pri Evropski banki za obnovo in razvoj
- opredeliti, kako si sredstva Evropske banke za obnovo in razvoj zagotovijo slovenska
podjetja
- na primerih prikazati, katere projekte je Evropska banka za obnovo in razvoj doslej že
financirala oz. sofinancirala v Sloveniji
V diplomskem delu bomo skušali utemeljiti naslednje trditve:
- Evropska banka za obnovo in razvoj ima pomembno vlogo pri prehodu Slovenije v
tržno gospodarstvo.
- Evropska banka za obnovo in razvoj je med tujimi investitorji najpomembnejša.
- Investicije Evropske banke za obnovo in razvoj so namenjene predvsem
prestrukturiranju in spodbujanju gospodarstva, razvoju podjetij in izboljševanju
infrastrukture države.
- S sodelovanjem z Evropsko banko za obnovo in razvoj postaja Slovenija zanimivejša
za druge tuje investicije.
1.3 Predpostavke in omejitve
Predpostavljamo, da se bo sodelovanje slovenskih podjetij z Evropsko banko za obnovo in
razvoj še okrepilo oz. vsaj ostalo v enakem obsegu kot doslej. Dosedanja sodelovanja so
pripomogla k izboljšanju slovenskega gospodarstva in infrastrukture.
7
Predpostavljamo, da na domačem trgu ni dovolj ugodnih finančnih sredstev, zato jih morajo
podjetja pridobiti drugje. Ena izmed možnosti so sredstva Evropske banke za obnovo in
razvoj, ki jih ta dodeljuje v sodelovanju z domačimi bankami.
V diplomskem delu se bomo omejili zgolj na predstavitev ene finančne institucije, saj je
Evropska banka za obnovo in razvoj med najpomembnejšimi finančnimi ustanovami v
Evropi. Sodeluje pri prestrukturiranju in spodbujanju slovenskega gospodarstva, zagotavlja
pomoč za prehod v demokracijo in tržno gospodarstvo. S posojili, investicijami in tehničnim
sodelovanjem Evropska banka za obnovo in razvoj podpira projekte s področja javnega in
zasebnega bančništva.
1.4 Predvidene metode raziskave
V nalogi bomo zajeli makroekonomsko raziskavo, saj gre za proučevanje obnašanja in
delovanja Evropske banke za obnovo in razvoj, ki je pomembna pri prestrukturiranju in
spodbujanju slovenskega gospodarstva. Raziskava je dinamična, saj proučuje procese v
različnem obdobju.
Pristop k pisanju je deskriptiven, saj daje prednost opisu strukture in delovanja Evropske
banke za obnovo in razvoj.
Metode raziskovanja:
- metoda deskripcije
- metoda kompilacije
Literature s tega področja ni veliko. Uporabljeni bodo predvsem podatki, pridobljeni na
spletnih straneh Evropske banke za obnovo in razvoj, v različnih publikacijah in iz različnih
člankov.
8
2 POSLANSTVO EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ
2.1 Nastanek, cilji in članstvo Idejo o ustanovitvi banke, ki bi bila namenjena financiranju gospodarskega razvoja držav v
tranziciji, je prvi javno izrazil takratni francoski predsednik Francois Mitterand jeseni leta
1989. Ideja je naletela na dober odmev med državami članicami EU, manj navdušene pa so
bile ZDA.
Osnovni argument ZDA proti ustanovitvi nove finančne institucije je bil, da lahko obstoječe
mednarodne banke – to pomeni institucije v okviru Skupine Svetovne banke – hitreje in bolj
kakovostno opravijo vlogo posrednika pri prenosu finančnih sredstev v regijo, kot bi bilo to
realno pričakovati od novoustanovljene institucije. Države EU so zagovarjale svoje stališče o
potrebnosti ustanovitve nove regionalne banke predvsem z naslednjimi argumenti:
- Ker bo mandat banke geografsko omejen na države v tranziciji, se bo
institucija lahko poglobljeno posvetila specifičnim problemom v regiji.
Specifični problemi tranzicije tako ne bodo »utopljeni« v vsesplošni
problematiki razvoja, kar bi se verjetno zgodilo, če bi Skupina Svetovne banke
postala glavni multilateralni vir za financiranje gospodarskega razvoja regije.
- Z ustanovitvijo nove banke, ki bi v svojem članstvu imela najpomembnejše
industrijsko razvite države, bi bilo v regijo mogoče plasirati znatno več
finančnih sredstev, kot bi bilo to realno pričakovati, če bi bile za regijo
»pristojne« institucije iz Skupine Svetovne banke.
- Države EU so pričakovale, da bodo morale same nositi največji del finančnega
bremena, ki bo povezan s finančno pomočjo državam v tranziciji, in prevzemu
te naloge tudi niso nasprotovale. Svojo pripravljenost za prevzem glavne vloge
pri zagotavljanju finančne podpore državam v tranziciji so želele uresničevati z
mednarodno finančno institucijo, v kateri bodo same imele glavno besedo, ne
pa z institucijo, v kateri imajo dominantno vlogo ZDA (Mrak 2002, 486-487).
9
Sporazum o ustanovitvi Evropske banke za obnovo in razvoj (v nadaljevanju EBRD) je bil
podpisan v Parizu leta 1990, banka pa je začela poslovati v letu 1991.
Osnovni finančni namen EBRD je podpiranje držav vzhodne in srednje Evrope pri prehodu od
planskega k tržnemu gospodarstvu, prav tako pa tudi krepitev zasebnega sektorja v teh
državah.
EBRD deklarativno posluje na osnovi zdravih bančnih načel, kar pomeni, da morajo posojilni
pogoji banke (rok plačila, obresti, provizije) banki zagotavljati dobiček. Financira predvsem
projekte, ki ne morejo dobiti drugega vira financiranja pod razumnimi pogoji. Tako ni
konkurenčna drugim finančnim ustanovam, temveč le zapolnjuje vrzel (Nusdorfer 2001, 5).
Poleg izrazito finančnih sestavin ima EBRD kot edina tovrstna evropska banka tudi politične,
saj je v njeni ustanovni listini jasno zapisano, da je namen banke spodbujanje demokracije,
pravne države in spoštovanja temeljnih človekovih pravic (Nusdorfer 2001, 5).
Tabela 1: Države Evropske unije, ki niso uporabnice sredstev
država datum včlanitve vplačan kapital države v milijonih evrov
Heitman – last srednje Evrope – partnerski sklad II
2002 3,550 0 1,050 1,050
Zasebni kapitalski sklad Trigranit
1999
3,504
0
0,680
0,680
Regionalni Europolis Portfolio
2001 75,000 10,938 15,313 26,250
Komunikacije in informacije
1999 8,334 0 2,024 2,024
Skupaj 1.341,022 196,999 153,053 350,052 JAVNI SEKTOR
Dravske elektrarne 1993 107,230 65,087 0 65,087 RTV Slovenija 1993 0,794 0,794 0 0,794 DARS 1994
1994 50,362 44,268
25,281 21,568
0 0
25,281 21,568
Slovenske železnice 1994 130,740 42,895 0 42,895 Skupaj
333,394
155,625
0
155,625
Skupaj zasebni in javni sektor
1.674,416 352,624 153,053 505,677
Vir: EBRD 2004f
3.5 Sodelovanje EBRD in Slovenije v prihodnosti 3
Tudi po vključitvi Slovenije v EU EBRD naši državi še naprej pomaga pri uresničevanju
izzivov, predvsem pri rekonstrukciji in privatizaciji velikih podjetij. EBRD bo jamčila za
potrebe trga skozi prilagodljive in inovativne izdelke s poudarkom na podpiranju lokalnih
podjetij predvsem s kapitalskimi naložbami in finančnimi sredstvi. Banka bo tudi pomagala
pri prevzemanju rizika pri vlaganju srednje velikih podjetij v Slovenijo. Prav tako bo
nadaljevala podpiranje malih in srednje velikih podjetij, zlasti s krediti in skupnimi vlaganji.
Slovenija je dosegla znaten napredek v tranziciji in liberalizaciji trgovine. Nadaljnji napredek
naj bi bil usmerjen v podjetniško rekonstrukcijo in tekmovalnost med podjetji s
pospeševanjem domačih in tujih direktnih investicij, v razvoj podjetništva z visoko dodano
vrednostjo in investicije v infrastrukturo.
3 Povzeto po EBRD (2002).
29
Banka izvaja aktivnosti v skladu s strategijo, ki jo je izdelala posebej za Slovenijo.
Ustanovitev predstavništva v Ljubljani, decembra 1995, igra pomembno vlogo pri snovanju in
nadzorovanju rastočega števila projektov, še posebno na področju lokalnega zasebnega
sektorja.
Slovenska oblast se zaveda, da so potrebni dodaten kapital in spremembe za povečanje
konkurenčnosti države v liberalni Evropi in za okrepitev njene vloge v jugovzhodni Evropi.
Prav tako je liberalizacija trga električne energije vplivala na ugled države.
Ključni izzivi naj bi bili:
- Vlada naj bi si prizadevala za privatizacijo državnih bank in za razjasnitev
lastništva zavarovalnic, kot so načrtovali.
- Lokalni finančni sektor je brez napak in pod nadzorom, ampak ne more
priskrbeti dovolj kapitalskih naložb in strukturnih financ, ki si jih želijo lokalna
podjetja. Dostop do financ za mala in srednje velika podjetja je neprimeren in
naj bi pomagal premostiti regionalne razlike in razširil podporo pri tranziciji v
državi.
- Dodatne notranje investicije bodo pospešile razvoj izdelkov z visoko dodano
vrednostjo v gospodarstvu.
- Trud je potreben pri rekonstrukciji in privatizaciji večjih podjetij v
infrastrukturni in kovinarski industriji.
- Stopnjevati je treba tekmovalno okolje pri liberalizaciji infrastrukturnega
sektorja skozi privatizacijo in prav tako je pomembno okrepiti urejevalno
upravljanje.
- Zmanjšati je treba nezaupanje v sodstvo in pospešiti sodne procese.
- Potrebna je pomoč pri dolgoročnem kapitalu v infrastrukturne projekte, v
glavnem v okviru občin, vključno z inovativnim programom, tako bo zasebni
sektor še naprej privlačen za investicije.
Banka namerava tudi v prihodnje imeti pomembno vlogo pri osredotočenju na navedene
izzive.
Slovenija se bliža koncu tranzicijskega procesa, zato bodo nadaljnje aktivnosti EBRD
temeljile na naslednjih področjih delovanja:
30
Finančni sektor
V kratkem razdobju bo EBRD pomagala pri podpiranju privatizacije največjih lokalnih bank
in prav tako pri privatizaciji finančnega sektorja, osredotočila pa se bo predvsem na Novo
kreditno banko Maribor in zavarovalnice. Skozi strategijskji čas je glavni cilj napredovanje
dela z lokalnimi bankami in različnimi sponzorji za razvoj niza finančnih produktov, ki niso
neposredno namenjeni gospodarstvu: kapitalske naložbe, vmesno investiranje, hipotekarna
posojila, leasing in širjenje vrst financiranja za mala in srednje velika podjetja.
Podjetniški sektor
Takoj ko bo mogoče, bo EBRD podpirala privatizacijo državnega telefonskega operaterja.
Banka pa se namerava osredotočiti tudi na tri prioritete:
- Aktivno bo sodelovala z lokalnim finančnim sektorjem in bo začetnik pri
predstavitvi dolgoročnega vmesnega financiranja.
- Banka si bo skupaj s slovensko vlado prizadevala za pridobivanje
evropskih in neevropskih investitorjev pri razvoju investicij z visoko
dodano vrednostjo v državi.
- Ujela bo vredne priložnosti in bo udeležena v rekonstrukciji lokalnega
podjetništva.
Infrastruktura in okolje
Banka bo podpirala posodobitev slovenskih železnic, prizadevala si bo za finančne kanale za
male občine skozi lokalne finančne institucije skupaj z EU. Skupaj z vlado bo sodelovala pri
posodabljanju in vzdrževanju cestne infrastrukture. Banka bo prav tako sodelovala na trgu
glavnih produktov (plin, naftni derivati, električna energija), in sicer tako, da bo pomagala pri
modernizaciji infrastrukture, promociji tekmovalnosti in privatizaciji.
V prihodnje bo EBRD, v skladu s svojo strategijo, nekoliko truda vložila v komercializacijo
infrastrukture. Posebna pozornost bo namenjena infrastrukturi na občinskih ravneh. Pri EBRD
zelo optimistično gledajo na razvoj Slovenije in so pripravljeni povečati investicije v našo
državo. Zelo se zanimajo za privatizacijo v Sloveniji in so tudi pripravljeni zagotoviti sredstva
za pospešitev procesov.
31
4 KAKO DO SREDSTEV EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ Pri razvrščanju gospodarske družbe po velikosti si lahko družbe pomagajo s prikazano tabelo. Tabela 7: Kriteriji za razvrščanje gospodarskih družb po velikosti velikost družbe zaposleni v zadnjem
poslovnem letu čisti prihodek v zadnjem poslovnem letu (v milijardah SIT)
vrednost aktive ob koncu poslovnega leta (v milijardah SIT)
mala ne presega 50 manjši od 1 ne presega 0,5 srednja ne presega 250 manjši od 4 ne presega 2 velika nad 250 od 4 naprej od 2 naprej Vir: Uradni list RS, št. 06/92 in dopolnitve, vključno z Uradnim listom RS, št. 45/2001
Velike družbe so banke, zavarovalnice in družbe, ki so po 53. členu Zakona o gospodarskih
VIRI 1. Aquasystems, d.o.o.,. 2004. Centralna čistilna naprava Maribor, Slovenija. 2. BAS program. Dostopno na: http//www.bas-slo.net/default.htm. 3. DZ RS - Državni zbor Republike Slovenije. 2005. Zakon o gospodarskih družbah
4. GZS – Gospodarska zbornica Slovenije. Dostopno na: http//www.gzs.si.
5. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2002. Strategija za
Slovenijo [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/about/strategy/country/slovenia/strategy.pdf (20. 10. 2004). 6. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2003a. Letno poročilo
7. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2003b. Okoljska politika [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/enviro/index:htm (20. 10. 2004).
8. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004a. Osnovni
podatki o EBRD [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/about/index.htm (20. 10. 2004).
9. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004b. EBRD –
10. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004c. Finančna pomoč za male in srednje projekte [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/apply/small/index.htm (20. 10. 2004).
11. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004d. Finančna
pomoč za velike projekte [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/apply/large/index.htm (20. 10. 2004).
12. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004e. Organizacijska
struktura EBRD [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/about/structura/index.htm (20. 10. 2004).
13. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004f. Podpisani
projekti do 31. 12. 2003 [online]. Dostopno na: http://www.ebrd.com/country/country/slovenia/signed/sloven03.pdf (20. 10. 2004).
14. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004g. Seznam članic
18. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004k. Povzetek
projektnega dokumenta [online]. Dostopno na: http://www.ebrd.com/projects/psd/psd1997/4397.htm (20. 10. 2004). 19. EBRD – Evropska banka za obnovo in razvoj. 1998. Financing with the EBRD. 20. Nusdorfer, Rudica. 2001. Pridobivanje sredstev EBRD za slovenska podjetja.
Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije.
21. Podgornik, Milojka. 1999. Pomoč malim in srednjim podjetjem. Evrobilten št. 8/9 [online]. Dostopno na: http//www.evropa.gov.si/publikacije/evrobilten (20. 10. 2004).
22. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za pomorstvo in transport. 2000. EU and cross-border
regional economic cooperation – The Northern Adriatic Ports of Trieste, Koper and Rijeka.
23. Žižmond, Egon. 1998. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna
fakulteta.
49
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC
EBRD – European Bank for Reconstruction and Development - Evropska banka za obnovo in
razvoj
IBRD – International Bank for Development and Recostruction – Mednarodna banka za
obnovo in razvoj
EU – European Union - Evropska unija
EFTA – European Free Trade Association - Evropsko združenje za prosto trgovino
EIB – European Investment Bank - Evropska investicijska banka
IMF – International Monetary Found - Mednarodni denarni sklad (MDS)
IADB – Inter American Development Bank – Medameriška razvojna banka
AfDB – African Development Bank – Afriška razvojna banka
AsDB – Asian Development Bank – Azijska razvojna banka
TAM – TurnAround Management Programme - Program za organizacijske spremembe
BAS – Business Advisory Services - Storitve poslovnega sodelovanja
50
PRILOGE Priloga 1: Izključitveni seznam dejavnosti z vidika ekologije Denar iz kreditne linije EBRD naj se NE bi uporabljal za financiranje teh dejavnosti brez pisnega soglasja EBRD. Projekti in investicije
- trgovina z izdelki divjih živali, ki so zaščitene pod sporazumom CITES - spustiti na prostost gensko spremenjene organizme v naravno okolje - proizvodnja, distribucija in prodaja pesticidov, herbicidov in farmacevtskih
izdelkov, ki so predmet mednarodne prepovedi - viseče ribiške mreže, uporabljene v morskih vodah, daljše od 2,5 km - proizvodnja, skladiščenje, obdelovanje ali odlaganje radioaktivnih odpadkov - proizvodnja jedrske energije - skladiščenje, obdelovanje ali odlaganje nevarnih odpadkov - proizvodnja opreme in naprav, ki vsebujejo klorofloroogljike (CFC), halogene
in druge snovi, predpisane v Montrealskem uradnem zapisniku - proizvodnja izdelkov, ki vsebujejo poliklonirane bi-fenile (PBC) - proizvodnja izdelkov, ki vsebujejo azbest
- trgovina z izdelki divjih živali, ki so zaščitene s sporazumom CITES - genetsko spremenjeni organizmi, ki naj bi se spustili na prostost v svoje
naravno okolje - pesticidi (kot so organski klor in druge vztrajne sestavine), herbicidi in
farmacevtski izdelki, ki so predmet mednarodne prepovedi - viseče ribiške mreže uporabljene v morskih vodah, daljše od 2,5 km - radioaktivna zemljišča radioaktivnih odpadkov - klorofloroogljiki (CFC), halogeni in druge snovi predpisane v Montrealskem
uradnem zapisniku - izdelki (kot so naftne električne in hidravlične naprave), ki vsebujejo več kot
0,005 odstotka teže polokloniranih bi-fenilov (PCB) - izdelki, ki vsebujejo azbest - na splošno omejevanje zgoraj navedenega blaga, ki krši zakone in predpise
okolja, zdravja in varnosti držav med uvozom, izvozom in tranzitom ali kateregakoli zakona, določenega po mednarodnih predpisih in normah
Ta kontrolni seznam naj bi bil vodilo referentom pri odločitvi o okoljevarstvenih tveganjih, predvsem za podjetja, ki so vezana na omejene dejavnosti. Referenti naj bi primerno presodili in raziskali stopnjo ekološke tveganosti. Dejansko izpostavljanje banke ekološkemu tveganju bo odvisno od faktorjev, kot so narava in obseg kupčije, finančne in vodilne zmogljivosti podjetja.
51
Dejavnosti visokega tveganja Na tem seznamu so lahko bolj kompleksne dejavnosti (raznolikost surovin, izdelkov in odpadnih tokov) ali pa imajo druge značilnosti, pri katerih je možna ekološka nesreča. Te morda zahtevajo bolj natančno okoljevarstveno ocenitev strokovnjakov za okolje in prostor (tistih, ki imajo ustrezno strokovno znanje). Glede na razmeroma visoko ceno ekološke prizadevnosti za te dejavnosti, vezano na prošnjo za posojilo, bi morala kreditojemalec in banka pazljivo premisliti, ali je smiselno nadaljevati kreditno dokumentacijo za takšne dejavnosti. Surovine
- rudarstvo in rudninska predelava, ne glede na to, ali globoko ali odprto rudarstvo
- črpanje, razvijanje in proizvodnja nafte in bencina - kamnolom
Poljedelstvo in predelava
- izdelava in skladiščenje gnojila - izdelava in skladiščenje pesticidov/herbicidov (razen če ni omenjeno že na
- rafiniranje in skladiščenje nafte v rezervoarjih - predelava premoga - izdelava organskih in neorganskih kemikalij - izdelava zdravil in farmacevtov - izdelava in obsežno skladiščenje in mešanje plastike in sintetike - mila in čistila - industrijski plini - kisline in lužine
Izdelava osnovnih materialov
- železa in jekla - neželeznih materialov - stekla - azbesta - cementa - strojenje, glajenje in barvanje usnja - gum - barvil
Proizvodnja
- livarne - izdelovanje avtomobilov, tovornjakov in kombijev - izdelovanje letal (na veliko) - ladjedelnice - elektrikarstvo
52
- hladilne in klimatske naprave - transformatorji in kondenzatorji na naftno hlajenje - akumulatorji - izolirni materiali - radioaktivni materiali (kot so radioaktivni izotopi)
Prevoz
- letališča - nove ceste - železnice - naftni in plinski cevovodi - terminali za tovornjake - terminali za ladje (pristanišča)
Energija
- elektrarne (vključno s termalnimi, na veter in hidroelektrarnami) > 10Mwe - lokalne kurilnice > 20MW termalne
Mestne kanalizacijske infrastrukture - za nevarne odpadke, glej Izključitveni seznam - postaje za prenos odpadkov - pripomočki za razkrajanje odpadkov - smetišča - odpadi - sežiganje odpadkov - reciklaža ali prenova nevarnih kemikalij ali njihove embalaže
Mestni vodovod in infrastrukture za onesnaženo vodo
- postaje za razkrajanje onesnažene vode - črpalke za onesnažene vode - kanalizacija - postaje za čiščenje vode - glavne vodovodne cevi
Trgovina
- bencinske črpalke - čistilnice - tiskarne - obsežne vlečne službe za avtomobile in tovornjake
Razvoj in gradnja
- dejavnosti, ki vključujejo gradnjo in urejanje obširne okolice, npr. smučišča, osuševanje zemlje iz morja ali močvirja, igrišča za golf, zabaviščni parki, industrijski parki, velika gradbena posestva
- gradnja umetnih jezer in rezervoarjev
53
Dejavnosti tveganja srednje stopnje Ta kontrolni seznam vključuje dejavnosti, na katere je lahko ekološki vpliv že vnaprej predviden, preprečen in/ali olajšan. Trgovina in storitve
- nabava hladilnih in klimatskih ali gasilnih naprav - ustanove za izdelavo fotografskih filmov - nakup ali pogon tovornjakov - nakup ali uporaba hitrih avtomobilov, kombijev, motornih koles, traktorjev in
njihovih nadomestnih delov in naprav za poslovno uporabo - skladiščenje materialov in dokumentov
Osnove kovinske industrije
- izdelava rezil, ročnih orodij in železnin na splošno - izdelava in preoblikovanje proizvodov iz železa in jekla - izdelava trezorjev, blagajn in zabojev - nakup naprav za metalno industrijo - izdelava operacijskih, zdravstvenih in zobozdravstvenih orodij
Kemična industrija Ta seznam se nanaša na dejavnosti, kjer se ne skladiščijo obsežne količine vnetljivih, eksplozivnih ali nevarnih snovi. Projekti, ki pripomorejo k skladiščenju obsežnih količin, kot so snovi, ki spadajo v visoko stopnjo tveganja, so:
- oblikovanje in pakiranje osnovnih industrijskih kemikalij (suhi led, neorganske soli in alkohol)
- oblikovanje in pakiranje gnojil; predelava spada v visoko stopnjo tveganja - proizvodnja in oblikovanje vonjav, toaletnih izdelkov in kozmetike - proizvodnja sveč, voskov in lakov - proizvodnja izdelkov iz gume (ne pa gume) - proizvodnja izdelkov iz plastike (ne pa plastike iz PVC-ja, HDPE-ja, LDPE-ja) - nakup surovin za katerokoli navedeno kategorijo
Vrtnarstvo, poljedelstvo, poljedelska izdelava in prehrambna industrija
- industrija živinoreje (mlekarna, perutnina) - mesna in perutninska industrija (klavnice in predelava) - pridelava, vkuhavanje in konzerviranje sadja in zelenjave - predelava, vkuhavanje in konzerviranje rib - izdelovanje in predelava rastlinskega/živalskega olja - pridelava vina ali drugih žganih pijač - pivovarne - nakup namakalnih naprav - škropljenje manjšega obsega poljedelske površine - nakup poljedelskih produkcijskih sredstev za posamezne kmete - žitni mlini
Energija
- elektrarne (vključno s termalnimi, na veter in hidroelektrarnami) < 20 MW termalne
54
Stroji in naprave - izdelava, sestavljanje in popravljanje motorjev in strojev - izdelava, sestavljanje in popravljanje električnih naprav vključno z belo
tehniko, ampak izključno s hladilniki in klimatskimi napravami in naftnimi hladilnimi napravami
- izdelava računalnikov in polprevodnikov - izdelava in sestavljanje optičnih instrumentov in naprav - izdelava laserskih leč
Mnogostranska izdelava
- izdelava, sestavljanje in popravljanje ročnih in stenskih ur - izdelava nakita, zlatarstvo in dragocenih kovin - izdelava, sestavljanje in popravljanje glasbil - izdelava športnih naprav - izdelava pisarniških in umetniških materialov (izključene so barve) - izdelava manjšega obsega mikro razsvetljave in razsvetljave za letala
- predenje, tkanje in dokončevanje naravnih in sintetičnih vlaken - izdelava tekstilnega blaga - krojenje in šivanje - izdelava usnjenih izdelkov in oblačil (razen kjer se stroji in barva)
Papirnati izdelki
- predelava stebel v papir in karton - izdelava papirnatih in kartonskih izdelkov
Tiskanje
- tiskanje in izdajanje knjig, časnikov in revij - nabava tiskalnih naprav
Gozdni in leseni izdelki
- žaganje - izdelava furnirja, vezanega lesa in drugih lesenih izdelkov - predelava in ohranjevanje lesa - izdelava lesenih izdelkov (rezljanje, rokodelstvo, sodarstvo)
Ladjedelništvo in popravila
- izdelava, spreminjanje in popravila majhnih čolnov in ladij Vozila na motorni pogon (vključno z motornimi kolesi)
- servisi in garaže za manjša popravila in vzdrževanje - izdelava manjšega obsega in /ali sestavljanje delov in telesa vozil
55
Razvoj in gradnja - posamezna gradnja projektov, ki niso omenjeni kot tveganje visoke stopnje
Nizka stopnja tveganja Ta seznam vključuje simbolične dejavnosti, ki imajo majhen vpliv na okolje:
- ustanovitev storitvenih podjetij (poslovni svetovalec, avditor, tajniške storitve itd.)
- ustanovitev, obnova ali zaloga prodajaln na drobno - ustanovitev restavracij in drugih prehranskih prostorov - ustanovitev in zaloga maloprodajnih kioskov - izobrazba in praksa - uvoz/izvoz hrane, vrtnarskih in poljedelskih izdelkov - nakup športnih naprav za zabavo in aktivnosti - oddajanje (TV, radio, sateliti) - nakup avtomobilov, kombijev, motornih koles, traktorjev, naprav in omenjenih
rezervnih delov in naprav za osebno/družinsko porabo - razvoj računalniške programske opreme - načrtovanje za zdravje in družino - nakup in nabava računalnikov in drugih pisarniških pripomočkov - ustanovitev in opremljanje umetniških, risarskih in telekomunikacijskih
prostorov
56
Priloga 2: Obrazci za prijavo projekta za tehnično pomoč
PRIJAVA PROJEKTA
tehnične/svetovalne pomoči –OBČINE PODATKI O LOKALNI SKUPNOSTI Naziv: Mat. štev: Naslov: Tel: Fax: E-pošta: Župan: Kontaktna oseba: Štev. prebivalcev: Dosedanji razvoj okoljske infrastrukture: Leto Pomembnejši dogodki v razvoju (npr. kanalizacija, vodovodna oskrba, izgradnja čistilnih naprav, …)
BAS Programme EBRD/TMG Business Advisory Service in the Central European Initiative Member States EBRD/GEF Environmental Credit Facility
GlobalEnvironment Facility
57
INFORMACIJE O PROJEKTU Kratek opis problema Področje pričakovane strokovne/svetovalne pomoči Pričakovane koristi (razvojne / okoljske / …) Predlagani svetovalec / organizacija (če je poznan)
Predvideni začetek projekta: Trajanje: Predlog pripravil: Datum: Vir informacije o programu BAS: Prijavo lahko posredujete na fax 01/ 241 9654 ali e-pošto [email protected]
58
PRIJAVA PROJEKTA
PODATKI O PODJETJU Naziv: Mat. štev: Naslov: Tel: Fax: E-pošta: Direktor: Kontaktna oseba: Leto ustanovitve:
Število zaposlenih:
Letni promet:
Panoga:
Dejavnost: Lastniki:
%
%
%
% Izdelki / storitve in njihovi deleži v prometu:
%
%
%
Izvoz: %Dosedanji razvoj podjetja (največ zadnjih 5 let): Leto Število
zaposlenih Promet Pomembnejši poslovni dogodki (npr. privatizacija,
prestrukturiranje, uvedba standardov, ...)
BAS Programme EBRD/TMG Business Advisory Service in the Central European Initiative Member States EBRD/GEF Environmental Credit Facility
GlobalEnvironment Facility
59
OKOLJSKI PODATKI (za projekte na področju okoljskega svetovanja)
Intenzivnost obremenitve voda (št. enot obremenitve – PE) Zavezanec direktive IPPC Priključek na javno čistilno napravo
INFORMACIJE O PROJEKTU Kratek opis problema Področje pričakovane strokovne/svetovalne pomoči Pričakovane koristi (poslovne / razvojne / okoljske / ...) Predlagani svetovalec / organizacija (če je poznan)
Predvideni začetek projekta: Trajanje: Predlog pripravil: Datum: Vir informacije o programu BAS: Podane informacije bodo obravnavane kot STROGO ZAUPNE Prijavo lahko posredujete na fax 01/ 241 9654 ali e-pošto [email protected]