UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja PREVERJANJE UČINKOVITOSTI KONDICIJSKE VADBE PRI OSEBI V KRONIČNI FAZI PO MOŽGANSKI KAPI DIPLOMSKO DELO MENTOR: izr. prof. dr. Katji Tomažin SOMENTOR: doc. dr. Vedran Hadžić RECENZENT: AVTOR: prof. dr. Vojko Strojnik Tadeja Kovač Ljubljana, 2016
37
Embed
PREVERJANJE UČINKOVITOSTI KONDICIJSKE VADBE PRI OSEBI … · Največji hoteni navor iztegovalk trupa..... 24 3.1.6. Največji hoteni navor upogibalk trupa..... 24 3.1.7. Povzetek
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA ŠPORT
Športna vzgoja
PREVERJANJE UČINKOVITOSTI KONDICIJSKE VADBE
PRI OSEBI V KRONIČNI FAZI PO MOŽGANSKI KAPI
DIPLOMSKO DELO
MENTOR:
izr. prof. dr. Katji Tomažin
SOMENTOR:
doc. dr. Vedran Hadžić
RECENZENT: AVTOR:
prof. dr. Vojko Strojnik Tadeja Kovač
Ljubljana, 2016
2
ZAHVALA
Najprej se zahvaljujem mentorici, izr. prof. dr. Katji Tomažin za njeno podporo, strokovno
pomoč in vse nasvete pri oblikovanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi merjenki za njeno pripravljenost pri sodelovanju v programu vadbe za
potrebe diplomske naloge ter celi njeni družini, ki ji je vedno stala ob strani.
Hvala tudi vsem mojim prijateljem za spodbudne besede. Med njimi se najbolj zahvaljujem
Niki in Tjaši za pomoč pri oblikovanju diplomskega dela.
Največja zahvala pa gre moji družini, saj so mi bili v oporo tekom celega študija in so vedno
verjeli vame.
3
Ključne besede: možganska kap, vadbeni program, koordinacija, ravnotežje, moč
PREVERJANJE UČINKOVITOSTI KONDICIJSKE VADBE PRI OSEBI V
KRONIČNI FAZI PO MOŽGANSKI KAPI
Tadeja Kovač
IZVLEČEK
Možganska kap spada med žariščne možgansko-žilne bolezni in je posledica okvare
možganskih žil. Pri ljudeh, po preboleli možganski kapi, se lahko pojavijo okvare na
gibalnem ali pa na drugih področjih človekovega delovanja. Okvare se najpogosteje kažejo
kot pareza oz. plegija, motnje senzorike, motnje govora, dvojna slika, nenadzorovani gibi,
motnje izgovorjave, motnje požiranja in druge motnje. Za bolnika je zelo pomembno, da je
deležen rehabilitacijskega procesa že v zgodnji fazi, saj s tem lahko izboljša svoje stanje po
možganski kapi. Ko bolnik opravi z rehabilitacijo, je smiselno, da nadaljuje naprej tudi z
vadbo, saj z vadbo izboljšuje svoje gibalne sposobnosti in vzdržuje telesno pripravljenost.
Sama vadba, kot tudi rehabilitacija, sta uspešni zaradi plastičnosti centralnega živčnega
sistema. Prav zaradi tega dejstva smo oblikovali 8 tedenski program vadbe za osebo po
možganski kapi v kronični fazi. Vadba je potekala trikrat tedensko po 1,5 h in je vsebovala
vaje koordinacije, ravnotežja ter moči. Z merjenko smo pred izvedbo vadbe opravili testiranje
na podlagi izbrane testne baterije. Testiranje smo ponovili tudi po opravljeni vadbi. V analizi
smo primerjali rezultate, dobljene po vadbi, s tistimi pred vadbo in ugotovili, da je merjenka
napredovala pri ravnotežju in koordinaciji, ni pa napredovala v moči. Če bi želeli, da bi
merjenka napredovala tudi v moči, bi morali v program vadbe vključiti vaje na napravah oz.
vaje s prostimi utežmi, saj vadba z lastno težo zanjo ni predstavljala dovolj velike
obremenitve, ki bi povzročila adaptacijo živčno-mišičnega sistema. Diplomska naloga je bila
narejena na osnovi študije primera.
4
Key words: stroke, program of exercise, coordination, balance, power
THE ANALYSIS OF THE EFFICIENCY OF EXERCISES FOR PHYSICAL
CONDITION ON A PERSON IN HER CHRONIC PHASE AFTER A STROKE
Tadeja Kovač
ABSTRACT
The stroke is one of the main cerebrovascular diseases and is a result of the damage of
cerebral vessels. Among people having survived the stroke, the damages can appear on
motive or on some other area of activities. The damages are most frequently shown as
1.1. ANATOMSKA ZGRADBA MOŽGANOV IN NJIHOVA FUNKCIJA ................................................................................ 6 1.1.1. Hrbtenjača ...................................................................................................................................... 7 1.1.2. Veliki možgani ................................................................................................................................. 7 1.1.3. Mali možgani .................................................................................................................................. 8 1.1.4. Medmožgani ................................................................................................................................... 8 1.1.5. Možgansko deblo ............................................................................................................................ 9
1.2. MOŽGANSKA KAP ..................................................................................................................................... 9 1.2.1. Dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi............................................................................ 9 1.2.2. Dejavniki tveganja na katere, ne moremo vplivati ....................................................................... 10 1.2.3. Bolezni kot dejavniki tveganja ...................................................................................................... 10 1.2.4. Slabe razvade kot dejavniki tveganja............................................................................................ 11
1.3. OKVARE GIBANJA PO MOŽGANSKI KAPI ........................................................................................................ 12 1.4. VADBA IN MOŽGANSKA KAP ...................................................................................................................... 13 1.5. CILJI IN HIPOTEZE .................................................................................................................................... 14
2. METODA DELA ...................................................................................................................................... 15
2.1. MERJENKA ............................................................................................................................................ 15 2.2. POSTOPEK IN PRIPOMOČKI ........................................................................................................................ 15 2.3. TESTNA BATERIJA .................................................................................................................................... 15
2.3.1. Modificiram mini BESTest test (Rudolf in sod., 2013) ................................................................... 15 2.3.2. Največje hoteno izometrično mišično naprezanje ........................................................................ 16 2.3.3. Hitrost hoje na 10m ...................................................................................................................... 18 2.3.4. Predklon sede ................................................................................................................................ 18
2.4. PROGRAM VADBE ................................................................................................................................... 18 2.4.1. Vaje za koordinacijo ...................................................................................................................... 18 2.4.2. Vaje ravnotežja ............................................................................................................................. 20 2.4.3. Vaje za moč ................................................................................................................................... 20
3. REZULTATI IN RAZPRAVA ...................................................................................................................... 22
3.1. REZULTATI NAJVEČJEGA HOTENEGA IZOMETRIČNEGA MIŠIČNEGA NAPREZANJA .................................................... 22 3.1.1. Največja izometrična sila upogibalk prstov .................................................................................. 22 3.1.2. Največji hoteni navor iztegovalk kolena ....................................................................................... 22 3.1.3. Največje hoteno naprezanje dorzalnih upogibalk gležnja ............................................................ 23 3.1.4. Največje hoteno naprezanje iztegovalk gležnja ............................................................................ 23 3.1.5. Največji hoteni navor iztegovalk trupa ......................................................................................... 24 3.1.6. Največji hoteni navor upogibalk trupa .......................................................................................... 24 3.1.7. Povzetek in razprava sprememb v največji izometrični moči ........................................................ 25
3.2. REZULTATI MODIFICIRANEGA MINI BESTEST-A IN PREDKLON SEDE .................................................................... 25 3.2.1. Rezultati modificiranega mini BESTest-a ...................................................................................... 26 3.2.2. Predklon sede ................................................................................................................................ 27
3.3. REZULTATI TAPINGOV IN STOJ NA TENZIOMETRIJSKI PLOŠČI .............................................................................. 28 3.3.1. Taping z roko in z nogo ................................................................................................................. 28 3.3.2. Rezultati testa hoje na 10m – fotocelice ....................................................................................... 28 3.3.3. Gibanje središče pritiska (SP) med stojo v različnih pogojih ......................................................... 28 3.3.4. Povzetek in razprava sprememb v gibljivosti, ravnotežju in koordinaciji ...................................... 31
5. VIRI ....................................................................................................................................................... 36
6
1. Uvod
Možganska kap spada med žariščne možgansko-žilne bolezni (Pogačnik, 2006) in se pokaže
kot nastala motnja v delovanju možganov zaradi prekinjene dobave krvi v možgane ali pa
zaradi krvavitve enega dela možganov. Možganske celice pri takih motnjah ne dobijo dovolj
potrebnega kisika in hrane, posledično se že po nekaj minutah lahko poškodujejo, v primeru
popolnega pomanjkanja pa lahko tudi umrejo (Povše – Trojar, 2007).
Prav možganska kap je najpogostejši vzrok invalidnosti v sodobnem svetu (Povše – Trojar,
2007). V Sloveniji prizadene možganska kap povprečno nekaj nad 4.400 ljudi letno (Strgar-
Hladnik, 2014). Posledice, ki jih pusti možganska kap pri bolnikih, so lahko gibalne ali pa
okvare na drugih področjih človekovega delovanja. Najpogosteje se kažejo kot pareza oz.
D1 P1, S1, S2, O, Z1 P1, S1, S2, O, Z2 P1, S1, S2, Z, Z1 P3, S1, S2, O, Z1 P3, S1, S2, O, Z2
D2 P0, S1, S2, O, Z1 P0, S1, S2, O, Z2 P1, S2, S3, Z, Z1 P3, S1, S2, O, Z1 P3, S1, S2, Z, Z1
Legenda: Smer: S1 - naprej, S2 - nazaj, S3 - v stran
Ves čas vadbe je merjenka morala zadrževati ravnotežje v določenem položaju 20 s. Pri vsaki
nalogi je imela dve ponovitvi. Med ponovitvama pa je imela 40 s odmora.
2.4.3. Vaje za moč
Pri vadbi za moč smo se odločili, da bo temeljila na vadbi z lastno težo, saj je tako vadba
lahko potekala v naravi. Sama vadba za moč je bila sestavljena iz: dviga na prste na klančini
˄ in dviga na prste na klančini ˅, hoja po petah, počepi in »opor«.
21
Tabela 9: Vaje za moč z možnimi variacijami za nadgradnjo oz. obremenitev vadbe
1.- 4. teden 4.- 8. teden
Dvig na prste
na klančini v ˄ I1 - na obeh nogah (stoja
raznožno)
I2 - na eni nogi (na levi in desni)
Dvig na prste
na klančini v ˅ I1 - na obeh nogah (stoja
raznožno) I2 - na eni nogi (na levi in desni)
Hoja po petah I1 - dvigi na peto (stoja
raznožno) I2 - hoja po ravnem
Počepi I1 - počepi z žogo za hrbtom
(stoja raznožno) I2 - na obeh nogah, kot v kolenu 100-140°
Opore I1 - opora ležno spredaj na
podlahteh I2 – stranska opora na
podlahteh
I2 – stranska opora na podlahteh I3 - opora ležno spredaj na podlahteh ,dlani
na ven
Tabela 10: Količinski prikaz vaj za moč v 8 tedenskem programu
Teden Trajanje
obremenitve:
s/ponovitve Št.ser.
Ciklus
(min)
Odmor med
nalogami
(min)
RPE ob
koncu
serije 1 20 s / 15 p. 2 1 min 3 min 7 2 20 s / 15 p. 2 1 min 3 min 8 3 20 s / 15 p. 2 1 min 3 min 9 4 20 s / 20 p. 2 1 min 2 min 10 5 20 s / 15 p. 3 1 min 2 min 10 6 20 s / 15 p. 3 1 min 2 min 10 7 20 s / 15 p. 3 1 min 3 min 10 8 20 s / 15 p. 3 1 min 2 min 10
Legenda: RPE – občutek napora po koncu serije.
22
-5,8
-13,5
-16,0
-14,0
-12,0
-10,0
-8,0
-6,0
-4,0
-2,0
0,0
∆(%
)
leva roka desna roka
3. REZULTATI IN RAZPRAVA
Rezultati so prikazani v treh sklopih: (1) Rezultati največjega hotenega izometričnega
mišičnega naprezanja, (2) rezultati modificiranega mini BESTest-a ter predklona sede in (3)
rezultati tapingov, hoje ter stoj na tenziometrijski plošči.
3.1. Rezultati največjega hotenega izometričnega mišičnega naprezanja
Opravili smo 4 različne meritve. Tako zmerili smo največjo izometrično silo upogibalk
prstov leve in desne roke, največji hoteni navor iztegovalk levega in desnega kolena, največje
hoteni navor upogibalk levega in desnega gležnja in največji hoteni navor iztegovalk in
upogibal trupa.
3.1.1. Največja izometrična sila upogibalk prstov
Merjenka je pred vadbo z desno roko dosegla vrednost 363,0 N z levo roko pa 356,4 N.
Vrednost stiska pesti desne roke po vadbi je bila 313,9 N, leve pa 335,9 N. Razmerje med
največjim hotenim izometričnim mišičnim naprezanjem desne in leve roke pred vadbo je 0,98
po vadbi pa 1,07. Relativna sprememba desne in leve roke je prikazana z grafom (slika 4).
Slika 4: Relativna sprememba največje izometrične sile upogibalk prstov leve in desne roke po vadbi.
3.1.2. Največji hoteni navor iztegovalk kolena
Merjenka je pri meritvi največjega hotenega izometričnega mišičnega naprezanja pri iztegu
kolena pred vadbo na desni nogi dosegla vrednost 248,6 Nm, na levi nogi pa 240,3 Nm. Po
vadbi je z desno nogo dosegla vrednost 228,3 Nm z levo nogo pa 250,5 Nm. Razmerje med
doseženimi vrednostmi leve in desne noge pred vadbo je 0,97, po vadbi pa 1,10. Relativna
sprememba desne in leve noge je prikazana z grafom (slika 5).
23
4,2
-8,1
-10,0
-8,0
-6,0
-4,0
-2,0
0,0
2,0
4,0
6,0
∆(%
)
leva noga desna noga
Slika 5: Relativna sprememba največjega hotenega navora iztegovalk kolena leve in desne noge
3.1.3. Največje hoteno naprezanje dorzalnih upogibalk gležnja
Merjenka je pri meritvi največjega hotenega izometričnega mišičnega naprezanja upogibalk
gležnja z desno nogo dosegla vrednost 31,5 Nm, z levo nogo pa 27,3 Nm. Po vadbi je
vrednost za desno nogo znašala 30,7 Nm, za levo nogo pa 24,1 Nm. Razmerje največjega
hotenega izometričnega mišičnega naprezanja desne in leve noge je bilo pred vadbo 0,9, po
vadbi pa 0,8. Relativna sprememba desne in leve noge je prikazana z grafom (slika 6).
Slika 6: Relativna sprememba največjega hotenega naprezanja upogibalk gležnja leve in desne noge po vadbi.
3.1.4. Največje hoteno naprezanje iztegovalk gležnja
Merjenka je pred vadbo z desno nogo dosegla vrednost 90,4 Nm, z levo nogo pa 67,8 Nm. Po
vadbi je bilo izmerjeno največje hoteno izometrično mišično naprezanje, za desno nogo je
bila to vrednost 99,7 Nm, za levo pa 56,5 Nm. Razmerje med levo in desno nogo pred vadbo
je bilo 0,8 Nm, po vadbi pa 0,6 Nm. Relativna sprememba desne in leve noge je prikazana z
grafom (slika 7).
-11,7
-2,3
-14,0
-12,0
-10,0
-8,0
-6,0
-4,0
-2,0
0,0
∆(%
)
leva noga desna noga
24
Slika 7: Relativna sprememba največjega hotenega naprezanja iztegovalk gležnja leve in desne noge
3.1.5. Največji hoteni navor iztegovalk trupa
Merjenka je pred vadbo dosegla vrednost 114,3 Nm, po vadbi pa 123,6 Nm. Relativna
sprememba iztega trupa je prikazana v grafu (slika 8).
3.1.6. Največji hoteni navor upogibalk trupa
Merjenka je pred vadbo dosegla vrednost 87,4 Nm, po vadbi pa 98,3 Nm. Relativna
sprememba upogiba trupa je prikazana z grafom (slika 8).
Slika 8: Relativna sprememba največjega hotenega navora iztegovalk in upogibalk trupa
-16,6
10,4
-20,0
-15,0
-10,0
-5,0
0,0
5,0
10,0
15,0
∆(%
)
leva noga desna noga
25
3.1.7. Povzetek in razprava sprememb v največji izometrični moči
Povzetek rezultatov prikaza največjega hotenega naprezanja, so prikazani v tabeli 11.
Tabela 11: Prikazuje povzetek rezultatov največjega hotenega naprezanja
V grobem lahko vidimo, da je moč upadla povsod, razen pri mišicah trupa. Tako ocenjujemo,
da je bila obremenitev mišice trupa ustrezna. Do izboljšanja je najverjetneje prišlo zaradi
učinkovitejših živčnih in mišičnih mehanizmov.
Pri iztegovalkah nog lahko opazimo izboljšanje leve noge (prizadete noge), torej počepi
ustrezno obremenijo levo. Pri iztegovalkah desnega kolena (zdrave noge) pa ni prišlo do
izboljšanja. Če bi želeli napredek desne noge (zdrave), bi bilo potrebno povečati
obremenitev. Saj je najverjetneje desna noga v vsakdanjem življenju tista, ki merjenki nudi
več opore, zato je posledično tudi močnejša in obremenitev samo z lastno telesno težo, ni bila
dovolj, da bi izzvali živčno-mišične spremembe, ki bi povzročile večjo moč iztegovalk
kolena desne noge.
Navor pri dvigu na prste desne noge (zdrave) se je povečal, leve noge (prizadete) pa zmanjšal
po naši vadbi. Pri izbranih vajah (dvigih na prste) je merjenka najverjetneje bolj obremenila
zdravo nogo in s tem povečala njeno breme, ki pa je izzvalo dovolj velike spremembe živčno-
mišičnega sistema, da se je moč desne (zdrave noge) ustrezno povečala. V omenjenem
primeru bi bilo bolje, da bi vajo dviga na prste izvajali samo unilateralno in ne bilateralno,
kar bi posledično preprečilo, da se merjenka opira na zdravo nogo.
Kljub temu, da je naša merjenka pri izvedbi hoje po petah in dvigih na peto imela nekoliko
težav zaradi zmanjšanje amplitude giba, saj je po možganski kapi imela zelo močno fleksijo
palca na levi nogi in so ji operativno to fleksijo zmanjšali (t.j. prerezali kiti), je vadba izzvala
povečanje moči dorzalnega upogiba leve (prizadete) noge. Pri dvigu na pete je bilo breme
dovolj veliko samo za levo nogo. Za desno, ki je zdrava in v vsakdanjem življenju
razbremenjuje levo nogo pa bi bilo potrebno povečati obremenitev, če bi želeli doseči
napredek.
3.2. Rezultati modificiranega mini BESTest-a in predklon sede
Merjenka je izvedla vseh štirinajst nalog modificiranega mini BEStest-a na testiranju pred
vadbo in na testiranju po vadbi brez posebnosti. Rezultati pa so predstavljeni v tabeli (Tabela
11).
26
3.2.1. Rezultati modificiranega mini BESTest-a
Rezultati modificiranega mini BESTest testa (Rudolf in sod., 2013) pred in po vadbi so
prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 12: Rezultati mini BESTest testa
Naloga Pred vadbo Po vadbi Vstajanje iz sedečega
položaja Normalno: vstane brez pomoči rok
in se samostojno stabilizira Normalno: vstane brez pomoči rok
in se samostojno stabilizira Stoja na prstih Normalno: stabilno stoji vsaj 3 s z
najvišjim možnim dvigom na prste Normalno: stabilno stoji vsaj 3 s z
najvišjim možnim dvigom na prste Stoja ne eni nogi (L) Normalno: stoji gotovo > 20s Normalno: stoji gotovo > 20s Stoja na eni nogi (D) Normalno: stoji gotovo > 20s Normalno: stoji gotovo > 20s Zaščitni korak –
naprej Normalno: samostojno ujame
ravnotežje z enim velikim korakom Normalno: samostojno ujame
ravnotežje z enim velikim korakom Zaščitni korak - nazaj Blago: naredi več kot en korak, da
ujame ravnotežje, vendar to naredi
samostojno ALI naredi en korak
vendar ni gotov
Normalno: samostojno ujame
ravnotežje z enim velikim korakom
Zaščitni korak –
vstran (L) Normalno: samostojno ujame
ravnotežje z enim velikim korakom Normalno: samostojno ujame
ravnotežje z enim velikim korakom Zaščitni korak –
vstran (D) Normalno: samostojno ujame
ravnotežje z enim velikim korakom Normalno: samostojno ujame
ravnotežje z enim velikim korakom Stoja – odprte oči,
trda podlaga Normalno: 30 s, gotovo Normalno: 30 s, gotovo
Stoja – zaprte oči,
penasta podlaga Normalno: 30 s, gotovo Normalno: 30 s, gotovo
Stoja – klasična,
zaprte oči Normalno: samostojno stoji 30 s in
dobro lovi ravnotežje Normalno: samostojno stoji 30 s in
dobro lovi ravnotežje Sprememba hitrosti
hoje Normalno: opazno spremeni hitrost
hoje, pri tem ne izgubi ravnotežja Normalno: opazno spremeni hitrost
hoje, pri tem ne izgubi ravnotežja Hoja z obračanjem
glave levo in desno Normalno: obrača glavo in pri tem
ne spremeni hitrosti hoje ter ohrani
ravnotežje
Normalno: obrača glavo in pri tem
ne spremeni hitrosti hoje ter ohrani
ravnotežje Hoja z obratom okoli
svoje osi Normalno: obrne se z nogami
skupaj, HITRO (z ≤ 3 koraki) ujame
ravnotežje
Normalno: obrne se z nogami
skupaj, HITRO (z ≤ 3 koraki) ujame
ravnotežje Prestopanje ovir Normalno: stopi čez oviro brez
spremembe hitrosti in z dobrim
ravnotežjem
Normalno: stopi čez oviro brez
spremembe hitrosti in z dobrim
ravnotežjem Časovno merjeni test
vstani in pojdi (TUG)
z dvojno nalogo
Normalno: brez opazne spremembe
pri štetju nazaj v sedečem in
stoječem položaju In brez
spremembe hitrosti hoje pri nalogi
TUG z dvojno nalogo (glede na
TUG)
Normalno: brez opazne spremembe
pri štetju nazaj v sedečem in
stoječem položaju In brez
spremembe hitrosti hoje pri nalogi
TUG z dvojno nalogo (glede na
TUG)
27
Časovno merjen test »vstani in pojdi (TUG) z dvojno nalogo« je sestavljen iz dveh testov.
Prvi test je »časovno merjen test vstani in pojdi (TUG)«, drugi test pa je nadgradnja prvega
testa. Imenuje se »časovno merjen test vstani in pojdi (TUG) z dvojno nalogo«. Le na ta
način – z dvema testoma lahko vrednosti, ki jih dobimo z drugim testom, verodostojno
vrednotimo. Merjenka je pri TUG testu pred vadbo dosegla čas 7,24 s po vadbi pa 7,23 s. Pri
testu TUG z dvojno nalogo je na testiranju pred vadbo merjenka dosegla čas 8,78s, na
testiranju po vadbi pa čas 8,01s. Relativna sprememba je prikazana na grafu (slika 9).
3.2.2. Predklon sede
Merjenka je za test gibljivosti izvedla predklon sede. Pri klasičnem predklonu je na testiranju
pred vadbo dosegla rezultat 42cm, po vadbi pa 43cm. Pri enkam testu, vendar tako, da je
predklon morala izvesti z ravnim hrbtom, je merjenka na testiranju pred vadbo dosegla
vrednost 23cm , na testiranju po vadbi pa 26cm. Relativna sprememba obeh različic testa je
prikazana v grafu (slika10).
Slika 9: Relativna sprememba testa TUG in TUG z dvojno nalogo
Slika 10: Relativna sprememba predklona sede in predklona sede z ravnim hrbtom
-0,1
-8,8
-10,0
-9,0
-8,0
-7,0
-6,0
-5,0
-4,0
-3,0
-2,0
-1,0
0,0
∆(%
)
TUG TUG z dvojno nalogo
2,4
13,0
0,0
2,0
4,0
6,0
8,0
10,0
12,0
14,0
∆%
)
predklon sede z ravnim hrbtompredklon sede
28
3.3. Rezultati tapingov in stoj na tenziometrijski plošči
Koordinacijo smo izmerili s tapingom roke in noge ter s testom hoje na 10m. Ravnotežje pa
smo merili na s pomočjo merjenja gibanja središča pritiska (SP) med stojo v različnih
pogojih.
3.3.1. Taping z roko in z nogo
Merjenka je izvajala dve vrsti tapinga, prvega z roko, drugega pa z nogo. Taping z roko in z
nogo je izvajala levo – desno ter naprej – nazaj.
Merjenka je pri testu »taping z roko« pred vadbo in po vadbi z desno roko izvedla 30 dotikov.
Z levo roko je na testiranju pred vadbo izvedla 24 dotikov, na testiranju po vadbi pa 27
dotikov. Relativna sprememba dotikov leve roke je prikazana na grafu (slika 11).
Merjenka je pri testu »taping z nogo« pred vadbo z desno nogo dosegla 19 dotikov, po vadbi
pa 20 dotikov. Z levo nogo je pred vadbo dosegla 17 dotikov, po vadbi pa 19 dotikov.
Slika 11: Relativna sprememba tapinga z levo roko in tapinga z desno ter levo nogo
3.3.2. Rezultati testa hoje na 10m – fotocelice
Najboljši čas, ki ga je merjenka dosegla na testiranju pred vadbo, je bil 6,32s, na testiranju po
vadbi pa 5,63 s. Hitrost pred vadbo je bila 1,6 m/s, medtem ko je bila po vadbi 1,8 m/s.
Hitrost hoje na 10 m je bila za 11,0 (%) višja.
3.3.3. Gibanje središče pritiska (SP) med stojo v različnih pogojih
Hitrosti gibanja središča pritiska med stojo v različnih pogojih.
Pri enonožni stoji na trdni podlagi je merjenka z levo nogo pred vadbo dosegla povprečno
vrednost skupne hitrost gibanja SP na podlago 49,3 mm/s, po vadbi pa 46,7 mm/s. Z desno
nogo je pred vadbo dosegla vrednost 46,1 mm/s, po vadbi pa 40,0 mm/s. Povprečna vrednost
hitrosti pri stoji spetno z odprtimi očmi na trdi podlagi je pred vadbo znaša 23,1 mm/s, po
vadbi pa 14,4 mm/s. Pri nalogi, ko je merjenka stala na penasti podlagi in je imela zaprte oči,
pa je povprečna vrednost hitrosti pred vadbo znašala 63,5 mm/s, po vadbi pa 47,0 mm/s.
Relativne spremembe so predstavljene na sliki 12.
12,5 11,8
5,3
0,0
2,0
4,0
6,0
8,0
10,0
12,0
14,0
∆(%
)
leva roka leva noga desna noga
29
Slika 12: Relativna sprememba vrednosti hitrosti (SP) pri stoje na levi in desni nogi, S- stoja z odprtimi očmi na trdi
podlagi, P-stoja z zaprtimi očmi na penasti podlagi, relativna sprememba med levo in desno nogo.
Povprečna amplituda gibanja SP v anterio-posteriomi (AP) smeri je pri stoji z levo nogo na
trdni podlagi pred vadbo znašala 31,9 mm, po vadbi pa 27,7 mm. Pri stoji z desno nogo,
ravno tako na trdi podlagi, je pred vabo znašala 22,1 mm, po sami vadbi pa 21,4 mm. Pri stoji
spetno na trdi podlagi, ko je imela merjenka odprte oči, je povprečna amplituda SP v AP
smeri pred vadbo znašala 12,8 mm, po vadbi pa 8,0 mm. Ko pa merjenka izvajala stojo
spetno z zaprtimi očmi na mehki podlagi, je vrednost povprečne amplitude gibanja SP v AP
smeri pred vadbo znašala 38,1 mm, po vadbi pa 27,2 mm. Relativne spremembe so
predstavljene na sliki 13.
Slika 13: : Relativna sprememba povprečnih amplituda gibanja SP v anterio-posteriomi (AP) smeri pri stoji na levi in
desni nogi, S- stoji z odprtimi očmi na trdi podlagi, P-stoji z zaprtimi očmi na penasti podlagi, L/D- Relativna
sprememba med stojo na levi in desni nogi
Pri merjenju povprečne amplitude gibanja SP v medio-lateralni (ML) smeri je merjenka pri
stoji na levi nogi pred vadbo dosegla vrednost 31,3 mm, po vadbi pa 33,0 mm. Z desno nogo
pa je pred vadbo dosegla vrednost 36,0 mm, po vadbi pa 30,4 mm. Merjenka je ob testiranju
stoje spetno na trdi podlagi, pri kateri je imela odprte oči, pred vadbo dosegla vrednost 16,5
mm v povprečni amplitudi gibanja SP v ML smeri, po vadbi pa je dosegla vrednost 10,3 mm.
Njena povprečna amplituda gibanja SP v ML smeri pri stoji spetno z zaprtimi očmi na penasti
podlagi je pred vadbo znašala 42,9 mm, po končani vadbi pa 32,4 mm. Relativne spremembe
so predstavljene na sliki 14.
Slika 14: Relativna sprememba povprečne amplitude gibanja SP v medio-lateralni (ML) smeri pri stoji na levi in
desni nogi, S- stoji z odprtimi očmi na trdi podlagi, P-stoji z zaprtimi očmi na penasti podlagi, L/D- Relativna
sprememba med stojo na levi in desni nogi.
Povprečna amplituda gibanja središča v anterio-posteriomi (AP) smeri je pri stoji z levo nogo
pred vadbo znašala 5,85 mm, po vadbi pa 5,58 mm. Pri desni nogi je bila povprečna
amplituda gibanja sedišča v AP smeri pred vadbo 4,57 mm, po vadbi pa 4,48 mm. Povprečna
amplituda gibanja središča v anterio-posteriomi (AP) smeri pri stoji z odprtimi očmi na trdi
podlagi je bilo pred vadbo 1,42 mm po vadbi pa 0,86 mm. Pred vadbo je povprečna
amplituda gibanja središča v anterio-posteriomi (AP) smeri pri stoji z zaprtimi očmi na
penasti podlagi znašala 11,15 mm po sami vadbi pa 7,21. Rezultati relativnih sprememb so
prikazani na sliki 15.
Slika 15: Relativna sprememba povprečne amplitude gibanja središča v anterio-posteriomi (AP)) smeri pri stoji na
levi in desni nogi, S- stoji z odprtimi očmi na trdi podlagi, P-stoji z zaprtimi očmi na penasti podlagi
Povprečna amplituda gibanja središča v medio-lateralni (ML) smeri je pri stoji z levo nogo
pred vadbo znašala 4,44 mm, po vadbi pa 6,10 mm. Pri desni nogi je bila povprečna
5,2
-15,5
-37,5
-24,5
24,4
-50,0
-40,0
-30,0
-20,0
-10,0
0,0
10,0
20,0
30,0
∆(%
)
-4,6 -1,9
-39,5-35,4
-45,0
-40,0
-35,0
-30,0
-25,0
-20,0
-15,0
-10,0
-5,0
0,0
∆ (
%)
31
amplituda gibanja sedišča v ML smeri pred vadbo 6,58 mm, po vadbi pa 5,49 mm. Povprečna
amplituda gibanja središča v ML smeri pri stoji z odprtimi očmi na trdi podlagi je bilo pred
vadbo 1,37 mm po vadbi pa 0,93 mm. Pri stoji z zaprtimi očmi na penasti podlagi je
povprečna amplituda gibanja središča v medio-lateralni (ML) smeri pred vadbo znašala 9,89
mm po sami vadbi pa 7,77. Rezultati relativnih sprememb so prikazani na sliki 16.
Slika 16: Relativna sprememba povprečne amplitude gibanja središča v medio-lateralni (ML) smeri pri stoji na levi
in desni nogi, S- stoji z odprtimi očmi na trdi podlagi, P-stoji z zaprtimi očmi na penasti podlagi
3.3.4. Povzetek in razprava sprememb v gibljivosti, ravnotežju in koordinaciji
V spodnjih dveh tabelah je prikazan povzetek Mini BESTesta, hitrosti hoje, koordinacijej
relativne spremembe vrednosti SP-ja, povprečne amplitude gibanja SP v AP in v ML smeri.
Tabela 13: Prikazuje povzetek rezultatov Mini Best-a, hitrosti hoje in koordinacije
Sprememba po
vadbi (%) Mini Best n.s. TUG z dvojno nalogo -8,8 Predklon sede 13 Hitrost hoje 11 Taping z desno roko n.s. Taping z levo roko 12,5 Taping z desno nogo 5,3 Taping z levo nogo 11,8
Legenda: N.S. – ni bilo sprememb
Mini BESTest ni bil dovolj občutljiv v našem primeru, oz. opisni sitem testa ni dovolj
natančen oz. ne omogoča vpogled v spremembe v ravnotežju. Merjenka je v ravnotežju
napredovala, kar se dobro vidi v natančnejših analizah gibanja SP na podlago med štirimi
nalogami mini BESTesta, ki so opisane v nadaljevanju (tabela 14 in 15).
37,4
-16,5
-32,1-21,4
-40,0
-30,0
-20,0
-10,0
0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
∆(%
)
32
Hitrost hoje se je zelo izboljšala, mehanizmi pa so najverjetneje učinkovitejša medmišična in
znotraj-mišična koordinacija in izboljšanje ravnotežja.
V naši raziskavi smo uporabljali tudi bilateralno vadbo z roko in nogo (tapingi, dotikanja) s
takojšnjo povratno informacijo. Ta način predstavlja ustrezen pristop, saj dvoročna vadba
spodbuja plastičnost preko boljše aktivacije motorične skorje prej neuporabljenih povezav
poškodovane poloble in povečane uporabe povezav nepoškodovane poloble (Cauraugh in
Summers, 2008). To pa so tudi najverjetneje mehanizmi, ki so po vadbi izboljšali rezultate
tapingov, kjer je ključnega pomena učinkovita znotraj-mišična in medmišična koordinacija
agonistov in antagonistov. Ker se je izboljšala predvsem hitrost enoročnih gibov predvsem s
prizadeto roko in nogo (levo), lahko potrdimo, da je vadba izboljšala mehanizme kontrole
prizadete možganske poloble in/ali izzvala prenos mehanizmov nadzora gibanja na zdravo
poloblo.
Vadba tapingov/dotikov je bila izvedena z največjo (možno) hitrostjo. In ravno intenzivnost
vadbe je pomembna za zboljšanje funkcij okvarjenega uda, saj so raziskave pokazale, da bolj
intenzivna vadba v primerjavi z manj intenzivno vadbo (Taub, 1999, v Kwakkel, 1997, v
Sisto, Forrest in Glendinning, 2002) učinkoviteje reorganizira živčne povezave (Liepert,
Bauder, Miltner, Taub in Weiller, 2000). Poleg izboljšanja tapingov leve (prizadete) roke je
prišlo tudi do velikega izboljšanja ravnotežja.
Naša vadba je povzročila največji napredek ravno v ravnotežju pri vseh stojah. Največji
napredek nadzora gibanja SP na podlago je bil v anterio-posteriorni smeri (Tabela 14 in 15),
kar lahko povežemo z učinkovitejšimi mehanizmi nadzora ravnotežja (učinkovitejšem
senzornem prilivu in njihovi učinkovitejši integraciji v centralnem živčnem sistemu ter
ustreznejšemu gibalnemu odzivu) in/ali večji moči mišic upogibalk in iztegovalk trupa. Tako
iztegovalke kot upogibalke trupa so odgovorne za premike masnega središča telesa naprej in
nazaj. Naša merjenka je moč upogibalk in iztegoval po vadbi povečala, kar pa je lahko tudi
vplivalo na zmanjšanje povprečne amplitude in hitrosti gibanja SP na podlago.
Gibanje SP v medio-lateralni smeri pa se je nekoliko povečalo predvsem pri stoji na levi
nogi, kar pa je lahko tudi povezano z nekoliko šibkejšimi mišicami goleni (m. tibialis
posterior in peronalnimi mišicami) in primikalkami ter odmikalkami kolka. Omenjene mišice
so odgovorne predvsem za premik težišča v medio-lateralni smeri. Moč omenjenih mišic pa v
naši raziskavi nismo spremljali.
Tabela 14: Prikazuje povzetek rezultatov relativnih sprememb vrednosti SP-ja, povprečne amplitudie gibanja SP v
AP in v ML smeri
Sprememba
vrednosti hitrosti
(SP) (%)
Sprememba
povprečnih
amplituda gibanja SP
v AP smeri (%)
Sprememba
povprečne amplitude
gibanja SP v ML
smeri (%) Stoja na levi nogi
-5,4 -13,4 5,2
Stoja na desni nogi
-13,2 -3,1 -15,5
Stoja z odprtimi očmi
na trdi podlagi
-37,4 -37,5 -37,5
Stoja z zaprtimi očmi
na penasti podlagi
-26,0 -28,7 -24,5
33
Tabela 15: Prikazuje povzetek rezultatov relativnih sprememb vrednosti središča gibanja SP v AP in v ML smeri
Sprememba povprečnih
amplituda gibanja središča v
AP smeri (%)
Sprememba povprečne
amplitude gibanja središča v ML
smeri (%) Stoja na levi nogi
-4,6 37,4
Stoja na desni nogi
-1,9 -16,5
Stoji z odprtimi očmi na
trdi podlagi
-39,5 -32,1
Stoji z zaprtimi očmi na
penasti podlagi
-35,4 -21,4
34
4. Sklep
Možganska kap spada med žariščne možgansko-žilne bolezni in je posledica okvare
možganskih žil. Pri ljudeh, po možganski kapi, se lahko pojavijo okvare na gibalnem ali pa
na drugih področjih njihovega delovanja. Za bolnikov napredek je zelo pomembno, da je
deležen rehabilitacije že v zgodnji fazi in potem, da nadaljuje še z vadbo. Saj tako izboljšuje
svoje gibalne sposobnosti in vzdržuje telesno pripravljenost. Rehabilitacija in tudi vadba sta
uspešni zaradi plastičnosti centralnega živčnega sistema. Bilo je narejenih že veliko raziskav
ki dokazujejo, da z ustrezno vadbo lahko izboljšujemo bolnikove sposobnosti in posledično
kvaliteto njihovega življenja.
Oblikovali smo 8 tedenski program vadbe za osebo po možganski kapi v kronični fazi in tako
izboljšati njeno stanje po možganski kapi. Vadba je bila izvajana trikrat tedensko po 1,5 h in
je vsebovala vaje koordinacije, ravnotežja ter moči. Da smo lahko izmerili napredek smo
izbrali testno baterijo in merjenko testirali pred in po vadbi. Testna baterija je vsebovala
naloge koordinacije, ravnotežja, hitrosti hoje, gibljivosti in moči.
Na osnovi analize rezultatov po vadbi lahko povzamemo, da zavrnemo H1 saj vadba ni
izboljšala največje izometrične moči stiska leve in desne roke. H2 samo delno drži, saj se je
povečala zgolj največja izometrična moč iztegovalk levega kolena, medtem ko se je največja
izometrična moč iztegovalk desnega kolena zmanjšala. H3 lahko le deloma sprejmemo. Res
da se je indeks zmanjšal, vendar ne zaradi izboljšanja leve strani, ampak zaradi oslabitve
desne (zdrave) strani telesa. Vadba je izboljšala največjo izometrično moč tako upogibalk kot
tudi iztegovalk trupa zato lahko potrdimo H4. Z vadbo smo znižali skupno hitrost gibanja
središča pritiska (SP) na podlagi v anterio-posteriorni (AP) in medio-lateralni (ML) smeri pri
vseh nalogah stoje zato lahko potrdimo H6. Vadba je zmanjšala povprečno amplitudo gibanja
SP na podlago v anterio-posteriorni (AP) smeri, vendar ne v medio-lateralni (ML) smeri pri
vseh nalogah stoje zato lahko delno potrdimo H7 in H8. H9 ki pravi, da bo po vadbi število
udarcev pri tapingu z levo in desno roko večje lahko le delno sprejmemo. Saj je število
udarcev z desno roko ostalo nespremenjeno, zvišalo se je zgolj število udarcev z levo
(prizadeto) roko. Število udarcev po vadbi z desno in levo nogo je bilo večje, tako lahko
potrdimo H10. Z vadbo smo dvignili tudi hitrost hoje na 10 m in tako lahko potrdimo tudi
H10.
Merjenka je tudi sama občutila vpliv vadbe na kakovost njenega vsakdanjega življenja.
Opažala je, da ni več toliko utrujena čez dan in da med hišnimi opravili ne potrebuje več
počitka, kar lahko verjetno pripišemo večji ekonomičnosti gibanja zaradi izboljšane
medmišične in znotraj-mišične koordinacije. Tudi počutje se ji je izboljšalo. To so njeni
subjektivni občutki, ki jih ni moč izmeriti, vendar prav ti občutki, dajo bolniku upanje in
dodatno motivacijo. Sedaj je minilo že 9 tednov, kar vadbe ne izvajamo več. Pravi, da se ji že
zelo pozna, da ne izvaja vaj saj ponovno občuti utrujenost tekom dneva.
Vadbo je bila učinkovita. Pokazale so se tudi določene slabosti obremenjevanja predvsem z
lastno telesno težo in slabost določenih merskih postopkov, kot je na primer Mini BESTest
ravnotežja, saj boljši posamezniki zelo hitro dosežejo plato in ne pokažejo več napredka,
kljub temu, da se napredek pojavi. Zaključimo lahko, da je naša vadba povzročila pozitivne
učinke na koordinacijo in ravnotežje, pri vadbi moči pa bi bilo potrebno vključiti večje
obremenitve z vadbo na napravah oz. vadbo s prostimi utežmi. Saj je bila vadba z lastno težo
v našem primeru za merjenko premalo zahtevna. In zato ni prišlo do izboljšanja moči.
35
Tudi naša raziskava 8-tedenskega programa vadbe za osebo po možganski kapi v kronični
fazi je podala nekaj smernic za naprej. Res je, da temelji zgolj na študiji primera in da na
podlagi tega stvari ne moremo enostavno posploševati, vendarle pokaže dobrobit vadbe
koordinacije in ravnotežja v kronični fazi po možganski kapi.
36
5. Viri
Cauraugh, JH. in Summers, JJ. (2008). Neural plasticity and bilateral movements: A
rehabilitation approach for chronic stroke. Prog Neurobiol
Erjavec, T. (2007).Dejavniki tveganja za možgansko kap. V J. Kelnerič (ur.), Po možganski
kapi.Ljubljana: Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.
Kyoung, K., Dong-Kyu, L. in Eun-Kyung, K. (2016). Effect of aquatic dual-task training on
balance and gait in stroke patients. Pridobljeno iz