Page 1
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta
University of Ljubljana Faculty of Education Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana, Slovenija telefon +386 (0)1 58 92 200 faks +386 (0)1 53 47 997 +386 (0)1 58 92 233
PREDSTAVITVENI ZBORNIK
Univerzitetni študijski program prve stopnje
RAZREDNI POUK
Študijsko leto 2018/2019
Page 2
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
1
1. SPLOŠNI PODATKI O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU
Ime: RAZREDNI POUK
Vrsta: univerzitetni študijski program prve stopnje (UN)
Trajanje: 4 leta
Število ECTS: 240
Smeri: program nima smeri
Moduli študijskega programa: program nima modulov
Strokovni naslov diplomanta: profesor /profesorica razrednega pouka (UN)
2. TEMELJNI CILJI IN KOMPETENCE PROGRAMA
Temeljni cilji
Temeljni cilji študijskega programa razredni pouk so usposobiti diplomanta za:
- nadaljevanje študija na drugi stopnji, s katerim bo pridobil kompetence za samostojno
delo v razredu v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole,
- drugega učitelja v prvem razredu osnovne šole,
- delo v podaljšanem bivanju osnovne šole,
- samostojno delo na različnih področjih vzgoje in izobraževanja, v družbenih dejavnostih
ter v svobodnih poklicih, kar mu bo omogočalo široko temeljno pedagoško znanje.
Kompetence
PeF UL se je leta 2002 vključil v projekt Tuning (Tuning Educational Structures in Europe), ki
ga je podprla Evropska unija v programu Socrates Erasmus (http://www.unideusto.org/tuning/).
V okviru projekta je mednarodna delovna skupina za področje izobraževalnih ved in
izobraževanja učiteljev razvila seznam splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. S
sodelovanjem v projektu je PeF UL nato uporabila metodologijo opredeljevanja kompetenc,
prilagodila skupaj razviti seznam in ga uporabila pri oblikovanju novih študijskih programov
(gl. zbornik Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov; ur. T. Devjak in S.
Tancig; Ljubljana: PeF UL, 2006). Tako oblikovani seznami kompetenc so bili preverjeni pri
zainteresiranih partnerskih skupinah (to so: nekdanji diplomanti, delodajalci in visokošolski
učitelji) ter razdeljeni v tri skupine: dve skupini splošnih (skupina A vsebuje splošne
kompetence vseh visokošolskih diplomantov ne glede na smer študija, skupina B pa splošne
kompetence diplomantov s študijskega področja izobraževanja učiteljev in izobraževalnih ved)
in skupina predmetnospecifičnih kompetenc , ki izražajo posebnosti vsakega posameznega
študijskega programa).
(A) Splošne (generične) kompetence visokošolskih diplomantov
1. Sposobnost sporazumevanja, sodelovalno/timsko delo.
2. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov.
3. Fleksibilna uporaba znanja v praksi.
4. Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo) evalviranje in
prizadevanje za kakovost.
5. Splošna razgledanost, sposobnost sporazumevanja s strokovnjaki z drugih strokovnih in
znanstvenih področij.
Page 3
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
2
6. Iniciativnost, ambicioznost, vrednota stalnega osebnega napredovanja in strokovnega
usposabljanja.
7. Informacijska pismenost.
8. Sposobnosti za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje, samokontrola
izvajanja načrtov.
9. Sporazumevanje v tujem jeziku.
(B) Splošne (generične) kompetence vseh diplomantov – strokovnih delavcev v vzgoji in
izobraževanju
1. Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v vzgoji in
izobraževanju).
2. Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije, obvladovanje komunikacijskih in
drugih socialnih veščin.
3. Poznavanje, razumevanje in delovanje v skladu z razvojnimi zakonitostmi, različnostjo
in potrebami posameznika.
4. Znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih
temeljih.
5. Poznavanje in upoštevanje institucionalnih okvirov dela (zahteve, zakonodaja,
dokumentacijske potrebe, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega dela).
6. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju.
7. Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje
profesionalno-etičnih vprašanj.
8. Poznavanje, razumevanje in delovanje v skladu z načeli inkluzivnosti,
nediskriminativnosti in multikulturalnosti.
(C) Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom
1. Poznavanje vsebine in metodike področja.
2. Razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in didaktičnega znanja na
predmetnem področju.
3. Interdisciplinarno povezovanje vsebin.
4. Uporaba specialnopedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami.
5. Pedagoško vodenje razreda in/ali skupine.
6. Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito
učenje.
7. Usposobljenost za preverjanje in ocenjevanje znanja in spremljanje napredka učencev
na kognitivnem in nekognitivnem področju.
8. Sporazumevanje s strokovnjaki z različnih vzgojno-izobraževalnih področij.
9. Sodelovanje s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence.
10. Razumevanje odnosov med vzgojno-izobraževalno institucijo in socialnim okoljem –
sistemsko gledanje in delovanje.
11. Oblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njegovih močnih in šibkih
področij (tako kognitivnih kot nekognitivnih) ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih,
socialnih, kulturnih).
12. Poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev v prvih dveh
vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav,
celostno pojmovanje otroka, spodbujanje razvoja učenca v odgovornega člana družbe.
13. Razumevanje in uporaba strokovnega znanja za doseganje kurikularnih ciljev v prvih
dveh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole na področju slovenščine, matematike,
naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje.
Page 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
3
14. Estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških
področjih.
15. Poznavanje in razumevanje didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh vzgojno-
izobraževalnih obdobjih osnovne šole na področju slovenščine, matematike, naravoslovja,
tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje in zmožnost med-
predmetnega povezovanja.
16. Pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine.
17. Prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in
kulturno različnost učencev.
18. Poznavanje in razumevanje osnovnih spoznanj specialno-pedagoških strok, povezanih
z delom z otroki s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redne oddelke prvih dveh triletij
osnovne šole.
19. Sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki,
mreže šol …).
20. Ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov in učinkovito
razreševanje disciplinskih problemov ter razvijanje socialnih veščin.
3. POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA
Splošni pogoji za vpis v program
V navedeni študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil maturo ali je pred 1. 6. 1995
končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
- splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu 60% točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk.
4. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI,
PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM
Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih na neformalen način pred vpisom v program, se
izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega
znanja in spretnosti, sprejel ga je Senat Univerze na 15. seji dne 29. 05. 2007 in posebnega
Pravilnika o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj,
ki ga je sprejel Senat UL PeF na seji dne 24. 01. 2013 in je objavljen na spletnih straneh
fakultete).
Priznavanje znanja in spretnosti, ki so jih kandidatke in kandidati pridobili pred vpisom v
program po formalni poti, se prične na pobudo študentke oziroma študenta, ki v referat odda
pisno vlogo za priznavanje znanja in spretnosti skupaj s pisnimi spričevali in drugimi listinami,
ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in vsebino teh znanj. Vloga se posreduje v strokovni
pregled nosilcu oziroma nosilki predmeta, ki oceni ali je mogoče znanje in spretnosti,
pridobljene pred vpisom v program na formalen način, priznati kot študijsko obveznost.
Page 5
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
4
Prizna se lahko za največ 24 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.
Študentom je možno priznati splošne izbirne predmete (v obsegu do 12 KT) in strokovne izbirne
predmete (v obsegu do 12 KT), v kolikor jih je opravil v primerljivem pedagoškem študijskem
programu.
Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko upoštevajo kot opravljena študijska
obveznost in jo je potrebno ovrednotiti po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov
po ECTS.
5. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU
Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Splošen pogoj za napredovanje iz nižjega letnika v višji letnik je pridobitev najmanj 54 KT.
Manjkajoče KT iz predhodnega letnika mora študent opraviti najkasneje v naslednjem letniku.
Izjemoma se študent lahko vpiše v višji letnik (če kandidat ne doseže predpisanih 54 KT) ob
upoštevanju meril in postopkov, ki jih določa 153. člen Statuta UL.
Pogoji za ponavljanje letnika
Študent mora zbrati vsaj 30 KT za letnik, ki ga želi ponavljati. Študent lahko med študijem
enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program.
Pogoji za podaljšanje statusa študenta so opredeljeni v 153. in 158. členu Statuta UL.
6. POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA
Kandidat mora za dokončanje študija zbrati vse predvidene kreditne točke iz vseh delov
programa (obvezni, izbirni ipd.). Pri tem se lahko upoštevajo tudi kreditne točke, pridobljene
na drugih visokošolskih zavodih doma in v tujini (mobilnost) oz. dosežene na podlagi
priznanega znanja in spretnosti, če so bile dosežene v skladu z zakonom, s Statutom UL in
pravili PeF ter bile potrjene na organih fakultete.
7. PREHODI MED ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI
Prehajanje med programi poteka ob upoštevanju 181. do 189. člena Statuta UL.
Prehajanje z drugih univerz oziroma visokošolskih zavodov na PeF UL:
- kandidat za prehod mora izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem
programu univerze, na katero je vpisan;
- izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v katerega
se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu za nadaljevanje študija diferencialne
izpite in/ali druge obveznosti za vpis.
Prehajanje z drugih študijskih programov UL je mogoč, če
- se kandidatu pri vpisu v študijski program lahko prizna vsaj polovica obveznosti, ki jih
je opravil na prvem (prejšnjem) študijskem programu;
- kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik tega študijskega programa;
- izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v
katerega se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu za nadaljevanje študija
diferencialne izpite in/ali druge obveznosti za vpis.
Page 6
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
5
8. NAČINI OCENJEVANJA
Iz učnih načrtov študijskih programov UL PeF je razviden način ocenjevanja, ob zaključku
vsakega semestra pa referat za študijske zadeve naredi analizo opravljenih študijskih obveznosti
(dosežki študentk in študentov v kreditnih točkah po zaključenem izpitnem obdobju). Z analizo
so seznanjeni predstojnice in predstojniki oddelkov, ki o dosežkih opravijo pogovor z
visokošolskimi učiteljicami, učitelji, sodelavkami, sodelavci in študentkami, študenti ter
oblikujejo načrt za izboljšanje stanja. Vsaki študentki oziroma študentu je dostopna analiza
izpita na govorilnih urah. Dokument o spodbujanju kakovosti pri študiju (http://www.pef.uni-
lj.si/index.php?id=508) je dostopen na spletni strani fakultete. Učiteljice in učitelji pri
objavljanju rezultatov pisnega preverjanja znanja le-te objavijo na spletni strani oziroma v VIS,
kar omogoča, da študentka oziroma študent svoj rezultat primerja z rezultati drugih, pri čemer
je zagotovljeno varovanje zasebnosti, saj so rezultati objavljeni pod vpisnimi številkami.
Page 7
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
6
9. PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA S PREDVIDENIMI NOSILCI
1. letnik, 1. semester (zimski) 1. semester * Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji. ** Študentka oz. študent izbere ali Angleški jezik ali Nemški
jezik.
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge obl.
š.
A – Obvezni splošni predmeti
1. Didaktika (s pedagoško prakso I) Milena Valenčič Zuljan 45 45 15* 135 240 8
2.
Razvojna psihologija (s
pedagoško prakso I) Helena Smrtnik Vitulić 60 30 30 15* 135 270 9
3. Tuji jezik: Angleški jezik ali
Nemški jezik**
Karmen Pižorn (ang. j.)
Brigita Kosevski Puljić (nem. j.) 30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni predmeti
4. Matematika
Tatjana Hodnik Čadež, Zlatan
Magajna 60 60 150 270 9
SKUPAJ 195 165 30 30 480 900 30
DELEŽ
21,67
%
18,33
% 3,33 % 3,33 % 53,34 %
100,00
% /
Page 8
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
7
1. letnik, 2. semester (letni)
2. semester * Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela.
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
A – Obvezni splošni predmeti
1.
Informacijsko komunikacijske
tehnologije v izobraževanju Jože Rugelj 15 15 15 75 120 4
B – Obvezni strokovni predmeti
2. Slovenski jezik I Marja Bešter Turk 60 30 90 180 6
3. Uvod v književnost Milena Mileva Blažić 30 15 75 120 4
4. Naravoslovje, kemijske vsebine Iztok Devetak 30 5 21 4* 60 120 4
5. Naravoslovje, fizikalne vsebine Jerneja Pavlin 30 5 21 4* 60 120 4
6. Naravoslovje, biološke vsebine Gregor Torkar 30 5 21 4* 60 120 4
7. Glasba Brina Jež Brezavšček 15 15 15 75 120 4
SKUPAJ 210 15 75 93 12 495 900 30
DELEŽ 23,33 % 1,67 % 8,33 % 10,33 % 1,33 % 55,00 %
100,00
% /
Page 9
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
8
2. letnik, 3. semester (zimski)
3. semester * Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji. ** Študentka oz. študent izbire med 15 urami seminarja pri
Slovenskem jeziku II in pri Mladinski književnosti (1 KT).
Zap.
št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge obl.
š.
A – Obvezni splošni predmeti
1.
Teorija vzgoje s pedagoško prakso
II Mojca Peček Čuk 60 60 15* 135 270 9
B – Obvezni strokovni predmeti
2. Slovenski jezik II Marja Bešter Turk 45 0/15** 15 30 120/135
210/
240 7/8
3. Mladinska književnost Igor Saksida 45 0/15** 30 75/90
150/
180 5/6
4. Didaktika glasbene vzgoje I Barbara Sicherl – Kafol 15 30 75 120 4
C - Strokovni izbirni predmeti
5. C - Strokovni izbirni predmet Različne nosilke in nosilci 30 30 60 120 4
SKUPAJ 195 15 135 60 15 480 900 30
DELEŽ 21,67 % 1,67 %
15,00
% 6,67 % 1,67 % 53,33 %
100,00
% /
Page 10
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
9
2. letnik, 4. semester (letni)
4. semester * Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji.
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge obl.
š.
A – Obvezni splošni predmeti
1. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 15 75 150 5
2. Pedagoška psihologija Mojca Juriševič 60 30 30 15* 135 270 9
B – Obvezni strokovni predmeti
3. Didaktika slovenskega jezika Marja Bešter Turk 30 15 20 55 120 4
4. Didaktika književnosti Igor Saksida 30 15 10 65 120 4
5. Didaktika matematike I Tatjana Hodnik Čadež 60 30 150 240 8
SKUPAJ 210 120 75 15 480 900 30
DELEŽ
23,33
%
13,33
% 8,33 % 1,67 % 53,34 %
100,00
% /
3. letnik, 5. semester (zimski)
Page 11
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
10
5. semester * Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji (nastopi). ** Obseg ur se izvede v obliki terenskega
dela.
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge obl.
š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Didaktika slovenščine
Marja Bešter Turk, Saksida
Igor 24 6* 60 90 3
2. Didaktika matematike II Tatjana Hodnik Čadež 15 42 3* 60 120 4
3. Družboslovje Maja Umek, Darja Kerec 60 30 20 10** 90 210 7
4.
Teorija športa z didaktiko
športne vzgoje I Vesna Štemberger 30 15 30 75 150 5
5.
Ustvarjalni gib in lutka pri
pouku Alenka Vidrih 15 15 60 90 3
C - Strokovni izbirni predmeti
6. C - Strokovni izbirni predmet Različne nosilke in nosilci 30 30 60 120 4
D - Splošni izbirni predmeti
7. D - Splošni izbirni predmet Različne nosilke in nosilci 30 30 60 120 4
SKUPAJ 180 30 110 96 19 465 900 30
DELEŽ 20,00 %
3,33
%
12,22
% 10,67 % 2,11 % 51,67 %
100,00
% /
Page 12
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
11
3. letnik, 6. semester (letni)
6. semester * Priprava seminarske naloge je izbirna. Študentka oz. študent opravi seminarsko nalogo pri Didaktiki družboslovja I in pri Didaktiki naravoslovja I (2 KT).
** Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji.
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študent
a
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge obl.
š.
B – Obvezni strokovni
predmeti
1. Didaktika družboslovja I Maja Umek 30 0/15* 30 60/105
120/
180 4/6
2. Didaktika naravoslovja I
Darja Skribe Dimec, Iztok
Devetak, Jerneja Pavlin 30 0/15* 30 60/105
120/
180 4/6
3. Didaktika glasbene vzgoje II Barbara Sicherl – Kafol 30 30 60 120 4
4. Teorija likovnosti z didaktiko
Beatriz Gabriela Tomšič
Čerkez 45 30 75 150 5
5.
Teorija športa z didaktiko
športne vzgoje II Vesna Štemberger 45 30 75 150 5
E- Praksa
6. Pedagoška praksa III Maja Umek 90** 90 180 6
SKUPAJ 180 15 30 120 90 465 900 30
DELEŽ
20,00
%
1,67
%
3,33
%
13,33
% 10,00 %
51,67
%
100,00
% /
Page 13
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
12
4. letnik, 7. semester (zimski)
7. semester * Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji (nastopi). ** Obseg ur se izvede v obliki terenskih
vaj (bazen).
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge
obl. š.
A – Obvezni splošni predmeti
1.
Inkluzivna vzgoja in
izobraževanje
Mojca Lipec Stopar, Alenka
Kobolt 60 30 90 180 6
B – Obvezni strokovni
predmeti
2. Didaktika družboslovja II Maja Umek 15 12 3* 60 90 3
3. Didaktika naravoslovja II Darja Skribe Dimec 15 12 3* 60 90 3
4. Tehnika z didaktiko Janez Jamšek 15 30 45 90 3
5. Didaktika glasbene vzgoje III Barbara Sicherl – Kafol 30 27 3* 60 120 4
6. Likovna didaktika I
Beatriz Gabriela Tomšič
Čerkez 30 30 60 120 4
7.
Teorija športa z didaktiko
športne vzgoje III Vesna Štemberger 15 7
3*
20** 45 90 3
D - Splošni izbirni predmeti
8. D - Splošni izbirni predmet
Nosilke, nosilci izbirnih
predmetov 30 30 60 120 4
SKUPAJ 210 60 118 32 480 900 30
DELEŽ
23,33
%
6,67
%
13,11
% 3,56 % 53,33 %
100,00
% /
Page 14
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
13
4. letnik, 8. semester (letni)
8. semester * Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji (nastopi).** Obseg ur se izvede v obliki praktičnega
pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji.
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge obl.
š.
A – Obvezni splošni predmeti
1. Filozofija edukacije Janez Krek 45 30 45 120 4
2. Sociologija vzgoje Slavko Gaber 45 30 45 120 4
3.
Angleščina skozi osnovnošolski
kurikul Karmen Pižorn 30 30 60 120 4
B – Obvezni strokovni predmeti
4. Likovna didaktika II
Beatriz Gabriela Tomšič
Čerkez 30 27 3* 60 120 4
C - Strokovni izbirni predmeti
5. C - Strokovni izbirni predmet
Nosilke, nosilci izbirnih
predmetov 30 30 60 120 4
D - Splošni izbirni predmeti
6. D - Splošni izbirni predmet
Nosilke, nosilci izbirnih
predmetov 30 30 60 120 4
E - Praksa
7. Pedagoška praksa IV Maja Umek 90** 90 180 6
SKUPAJ 210 150 27 93 420 900 30
DELEŽ 23,33 %
16,67
% 3,00 % 10,33 % 46,67 %
100,00
% /
Page 15
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
14
210. PODATKI O MOŽNOSTIH IZBIRNIH PREDMETOV IN MOBILNOSTI
Študijski program vsebuje 6 izbirnih predmetov po 4 KT (skupaj 24 KT). Tri izbirne predmete študent izbere med izbirnimi predmeti stroke (C) in
tri med fakultetnimi izbirnimi predmeti (D- splošni izbirni predmeti), slednji so lahko tudi iz drugih fakultet ali univerz.
Študent lahko 30 KT obveznega ali izbirnega dela programa pridobi na kateremkoli verificiranem programu razrednega pouka v tujini
(mobilnost).
C - Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba v 3., 5. in 8. semestru
Študentka oziroma študent izbere iz spodnjega nabora tri predmete, skupaj v višini vsaj 12 KT. * Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. ** Obseg ur se izvede v obliki praktičnega pedagoškega usposabljanja v vzgojno-izobraževalni instituciji (nastopi). Pri predmetih
Pevski zbor I in Pevski zbor II opravi štiri (4) nastope. Pri predmetu Pevski zbor III opravi deset (10) nastopov.
Zap. št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge obl.
š.
1. Angleščina I – Jezikovne
zmožnosti Karmen Pižorn 30 30 60 120 4
2. Angleščina II – Angleška
izgovorjava za učitelje Karmen Pižorn 30 30 60 120 4
3. Angleščina III – Priprava na
izpit na jezikovni ravni C1 Mateja Dagarin Fojkar 30 30 60 120 4
4. Didaktična igra pri pouku
slovenščine Igor Saksida 30 30 60 120 4
5. Didaktične igre v naravoslovju Jerneja Pavlin, Katarina Susman 30 30 60 120 4
6. Didaktično-matematična
delavnica Tatjana Hodnik Čadež 30 30 60 120 4
Page 16
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
15
7. Didaktika medijev Marjan Blažič 30 30 60 120 4
8.
EPTE Družba, kultura,
vzgoja/EPTE Society,
CultureandEducation Pavel Zgaga, Slavko Gaber
24 6 120 150 5
9. EPTE Matematika/EPTE
Mathematics Tatjana Hodnik Čadež 24 6 120 150 5
10. EPTE Okolje in trajnostni razvoj Gregor Torkar, Iztok Devetak 24 6 120 150 5
11. EPTE Pedagogika in didaktika
Milena Valenčič Zuljan, Mojca
Peček Čuk 24 6 120 150 5
12. EPTE Raznojezično in
medkulturno izobraževanje/+
Karmen Pižorn, Milena Mileva
Blažić 24 6 120 150 5
13. EPTE Umetnost/+
Edvard Majaron, Barbara Sicherl
Kafol 24 6 120 150 5
14. Evolucija človeka Gregor Torkar 30 30 60 120 4
15.
Glasba v stilnih obdobjih in
obravnava praktičnih elementov
glasbenega stavka Brina Jež Brezavšček
15 15 15 10 5 60 120 4
16. Gledališče v razredu Alenka Vidrih 30 30 60 120 4
17. Izbrana poglavja iz ekonomike
in tekstila Francka Lovšin Kozina 30 15 15 60 120 4
18. Književnost z didaktiko Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4
19. Kulturna dediščina Slovencev Darja Kerec, Maja Umek 30 20 10* 60 120 4
20. Matematika skozi angleščino
Tatjana Hodnik Čadež, Karmen
Pižorn 30 30 60 120 4
21. Medkulturna mladinska
književnost Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4
22. Naravoslovni obiski
Darja Skribe Dimec, Jerneja
Pavlin 30 30 60 120 4
23. Pedagogika Marije Montessori
za učitelje razrednega pouka Darja Skribe Dimec 30 30 60 120 4
Page 17
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
16
24. Pevski zbor I Brina Jež Brezavšček 45 15** 60 120 4
25. Pevski zbor II Brina Jež Brezavšček 45 15** 60 120 4
26. Pevski zbor III Brina Jež Brezavšček 30 30** 60 120 4
27. Pragmatično jezikoslovje Marja Bešter Turk 30 30 60 120 4
28. Pravljičarstvo Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4
29. Prometna vzgoja in kolesarski
izpit v osnovni šoli Maja Umek 30 30 60 120 4
30.
Prostorsko oblikovanje v 1. in 2.
vzgojno-izobraževalnem
obdobju Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez
30 30 60 120 4
31. Psihologija družine in
sodelovanje s starši Olga Poljšak - Škraban 30 30 60 120 4
32. Računanje nekdaj in danes Vida Manfreda Kolar 30 30 60 120 4
33. Slikanica Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4
34. Tehnična ustvarjalnost na
razredni stopnji Janez Jamšek 30 30 60 120 4
35. Ustvarjalni gib pri pouku Simona Tancig 30 30 60 120 4
36.
Vizualna didaktična sredstva v
1. in 2. vzgojno-izobraževalnem
obdobju Beratriz Gabriela Tomšič Čerkez
30 30 60 120 4
37. Zimske aktivnosti v naravi Vesna Štemberger 15 45 60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
3
Page 18
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
17
D - Splošni izbirni predmeti
D – Splošni izbirni predmeti
Študentka oziroma študent izbere iz spodnjega nabora tri predmete, skupaj v višini 12 KT. Izbira lahko tudi iz ponudbe splošnih D izbirnih predmetov
drugih članic Univerze v Ljubljani. *Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela. ** Obseg ur se izvede v obliki terenskega dela (ekskurzije in obiski institucij).
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj
ECT
S Pred. Sem. Vaje
Kliničn
e vaje
Druge obl.
š.
1. Angleščina III – priprava na izpit
na jezikovni ravni C1 Mateja Dagarin Fojkar 30 30 60 120 4
2. Angleščina in računalništvo v
pedagoški stroki
Karmen Pižorn, Mateja Dagarin
Fojkar 30 30 60 120 4
3. Atletske vsebine in igre z loparji
v osnovni šoli Vesna Štemberger 5 55 60 120 4
4. Branje in pisanje besedil v
pedagoški stroki v angleščini
Karmen Pižorn, Mateja Dagarin
Fojkar 30 30 60 120 4
5. Branje, pisanje, govor in
poslušanje v angleščini Mateja Dagarin Fojkar 30 30 60 120 4
6. Didaktične igre v naravoslovju Jerneja Pavlin, Katarina Susman 30 30 60 120 4
7. Dodatne vsebine športne vzgoje
v programu osnovne šole Vesna Štemberger 15
30 15* 60 120 4
8. EPTE Družba, kultura, vzgoja Pavel Zgaga, Slavko Gaber
24
6 120 150 5
9. EPTE Matematika Tatjana Hodnik Čadež 24 6 120 150 5
10. EPTE Okolje in trajnostni razvoj Gregor Torkar, Iztok Devetak
24
6 120 150 5
11. EPTE Pedagogika in didaktika
Milena Valenčič Zuljan, Mojca
Peček Čuk 24
6 120 150 5
Page 19
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
18
12. EPTE Raznojezično in
medkulturno izobraževanje
Karmen Pižorn, Milena Mileva
Blažić 24
6 120 150 5
13. EPTE Umetnost
Edvard Majaron, Barbara Sicherl
Kafol 24
6 120 150 5
14. Film v angleščini Karmen Pižorn 30 30 60 120 4
15. Gibanje za zdravje Vesna Štemberger 15 45 60 120 4
16. Gimnastične vsebine v osnovni
šoli Vesna Štemberger 5 55 60 120 4
17. Glasbena ustvarjalnost Brina Jež Brezavšček 30 30 60 120 4
18. Govorna komunikacija v
angleščini za učitelje Mateja Dagarin Fojkar 30 30 60 120 4
19. Igraje v svet glasbe Barbara Sicherl Kafol 30 30 60 120 4
20. Igre z žogo v osnovni šoli Vesna Štemberger 5 55 60 120 4
21. Inkluzivne vzgojno-
izobraževalne prakse Mojca Peček Čuk 30 30 60 120 4
22. Instrumentalna igra I Barbara Sicherl - Kafol 30 30 60 120 4
23. Instrumentalna igra II Barbara Sicherl - Kafol 30 30 60 120 4
24. Instrumentalna igra III Barbara Sicherl - Kafol 30 30 60 120 4
25. Interkulturna Slovenija v
multkulturni Evropi
Darja Kerec, Maja Umek, Milena
Mileva Blažić, Brina Jež
Brezavšček
10 10 10** 120 150 5
26. Izletništvo, pohodništvo,
gorništvo Vesna Štemberger 15 15 30* 60 120 4
27. Medkulturna mladinska
književnost Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4
28. Načini vzpostavljanja discipline Irena Lesar 30 20 10* 60 120 4
29. Naravoslovje v raziskovalnih
škatlah Darja Skribe Dimec 30 30 60 120 4
30. Osnove supervizije Tomaž Vec 15 45 60 120 4
31. Pedagogika Marije Montessori Darja Skribe Dimec 30 30 60 120 4
Page 20
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
19
32. Pedagoško sporazumevanje v
slovenščini Marja Bešter Turk 30 30 60 120 4
33. Podaljšano bivanje
Mojca Peček Čuk, Alenka Polak,
Milena Valenčič Zuljan 30 20 10** 60 120 4
34. Samopodoba otroka in
mladostnika v šoli Mojca Juriševič 30 30 60 120 4
35. Slikanica Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4
36. Slovenska ljudska glasbena
dediščina I Barbara Sicherl – Kafol 30 30 60 120 4
37. Slovenska ljudska glasbena
dediščina II Barbara Sicherl – Kafol 30 30 60 120 4
38. Spoznavamo in predstavljamo
Slovenijo Darja Kerec 30 20 10** 60 120 4
39. Šola, pravičnost in učinkovitost Slavko Gaber, Zdenko Kodelja 30 30 60 120 4
40. Šolska interpretacija sodobne
mladinske književnosti Igor Saksida 30 30 60 120 4
41. Timsko delo v vzgoji in
izobraževanju Alenka Polak 30 30 60 120 4
42. Ustvarjalno pisanje Milena Mileva Blažić 30 30 60 120 4
43. Vsebine športne vzgoje na
prostem Vesna Štemberger 15 15** 120 150 5
44. Zborovodstvo I Brina Jež Brezavšček 15 33 12** 60 120 4
45. Zborovodstvo II Brina Jež Brezavšček 8 30 22** 60 120 4
46. Zimske aktivnosti v naravi Štemberger Vesna 15 45* 60 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
Page 21
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
20
11. KRATKA PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKIH PREDMETOV
A - OBVEZNI SPLOŠNI PREDMETI
DIDAKTIKA (S PEDAGOŠKO PRAKSO I)
Študenti pri predmetu usvojijo temeljne didaktične pojme, ki jih znajo v pedagoški
komunikaciji z učenci, sodelavci, starši in širšo pedagoško javnostjo argumentirano in
premišljeno uporabljati. Temeljni namen predmeta je usposabljanje študentov za načrtovanje,
premišljeno izvajanje in kritično vrednotenje učnega procesa in lastnega profesionalnega
razvoja. Zato je pomemben cilj pridobivanje spretnosti načrtovanja in oblikovanja učnih ciljev,
spoznavanja učnih metod, oblik in pristopov, modelov diferenciacije, artikuliranje učnega
procesa: od uvajanja do preverjanja in ocenjevanja ter sistematično spremljanje in analiziranje
pouka. Predmet prispeva k oblikovanju razmišljujočega učitelja tudi s kritičnim analiziranjem
vpliva učiteljevih (lastnih) pojmovanj pouka in znanja na izpeljavo in vrednotenje pouka ter na
pripravljenost za inoviranje pedagoške prakse.
RAZVOJNA PSIHOLOGIJA (S PEDAGOŠKO PRAKSO I)
Študenti spoznajo temeljne zakonitosti razvoja ter interakcijsko delovanje dejavnikov, ki
vplivajo na različna področja razvoja (biosocialni, kognitivni in psihosocialni). Seznanijo se s
teorijami razvoja ter s spodbudnimi in škodljivimi vplivi okolja na razvojni proces v različnih
razvojnih obdobjih, s poudarkom na šolskem otroku (srednje otroštvo in mladostništvo).
Ozavestijo učiteljev vpliv na učence in njihovo odzivanje in prepoznavajo razvojne značilnosti
in posebnosti individualnega otroka v konkretnem šolskem prostoru ter kako v skladu s
teoretičnimi ugotovitvami ukrepati v korist otrokovemu razvoju.
TUJI JEZIK (angleški jezik)
Študentje se pri predmetu Angleški jezik seznanijo z različnimi vidiki, teorijami in dognanji na
področju učenja in poučevanja v osnovni šoli na razredni stopnji, pri čemer jim tuji jezik
(angleščina) služi kot instrument spoznavanja in ozaveščanja prej omenjenih prvin. Študentje
izboljšujejo znanje in vse štiri jezikovne spretnosti v angleškem jeziku (branje, poslušanje,
govor in pisanje), kot jo zahteva poklicno delo bodočega učitelja razrednega pouka. Spoznavajo
različne učne strategije, strategije branja, med njimi še posebej tiste, ki so osnova za kakovostno
učenje in osvajanje tujih jezikov. Študentje razvijajo tudi strategije in tehnike nastopanja v
angleškem jeziku, pri čemer je poseben poudarek namenjen javnem govoru.
TUJI JEZIK (nemški jezik)
Študenti se usposobijo za pridobivanje in posredovanje informacij v nemškem jeziku s
poudarkom na terminologiji stroke ob uporabi tujejezičnih virov in IKT tehnologije.
Nadgrajujejo jezikovno znanje in spretnosti na ravni B2 (po metodologiji Skupnih evropskih
smernic za učenje, poučevanje in preverjanje znanja jezikov) za smiseln diskurz na strokovnem
in splošnem področju v maternem jeziku in nemščini, ter razvijajo študijske tehnike in strategije
za permanentno samoizobraževanje, stalno refleksijo in evalvacijo.
INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V IZOBRAŽEVANJU
Študenti spoznajo osnove izobraževalne komunikacijske tehnologije in uporabnost
pripomočkov za izboljšanje produktivnosti učitelja, usposabljajo se za uporabo IKT orodja za
komunikacijo in sodelovanje na daljavo in snovanje ter izdelavo IKT odprtih učnih gradiv.
Page 22
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
21
TEORIJA VZGOJE (S PEDAGOŠKO PRAKSO II)
Cilj predmeta je prek poznavanja in razumevanja različnih vzgojnih konceptov in zakonitosti
vzgojnega procesa študente usposobiti za prepoznavanje vzgojnih situacij v razredu in šoli,
njihovo analizo in reševanje, kakor tudi pomoč pri oblikovanju lastne profesionalne podobe,
lastnega vzgojnega stila, reflektiranju svojega dela in argumentiranju svojih strokovnih
odločitev.
PEDAGOŠKA METODOLOGIJA
Cilj predmeta je usposobiti študente za raziskovanje na pedagoškem področju, za
samoevalviranje lastne prakse in za komuniciranje s strokovnjaki iz lastnega in njemu sorodnih
strokovnih področij. Študenti se seznanijo z različnimi vrstami raziskav, s potekom in
značilnostmi raziskovalnega procesa in z osnovnimi postopki kvalitativne in kvantitativne
obdelave podatkov.
PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA
V okviru predmeta študenti razvijajo učne strategije za aktivno in samostojno
(samouravnavano) učenje ter se usposabljajo za spodbujanje učnega razvoja učencev. Učenje
in poučevanje spoznavajo kot interaktivni proces v kontekstu različnih dejavnikov učne
uspešnosti in ozaveščajo svojo strokovno vlogo v njem. Z aktivnimi študijskimi pristopi, ki
spodbujajo razvoj kritičnega mišljenja in refleksije, poglabljajo znanje o različnih pedagoško-
psiholoških problemih, s katerimi se učitelji vsakodnevno srečujejo v pedagoški praksi
(individualne razlike med učenci, učna motivacija, ocenjevanje, razredna interakcija, timsko
delo, komunikacija s starši). Naučijo se voditi učni portfolio.
INKLUZIVNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Predmet usposablja študente za boljše razumevanje in prepoznavanje različnih skupin otrok s
posebnimi potrebami. Študentje usvajajo strategije razvijanja znanja, sposobnosti in spretnosti
potrebnih za učinkovito učenje in socialno vključevanje otrok s posebnimi potrebami v okolje
ter pri tem spoznajo svojo in vlogo drugih strokovnjakov.
FILOZOFIJA EDUKACIJE
Študenti poglobijo poznavanje problematike in vloge filozofskega mišljenja v kulturi,
povezujejo izbrana filozofska vprašanja z disciplinarno problematiko svoje študijske usmeritve
in nalogami pedagoškega poklica, odpirajo si obzorja za širše razumevanje strokovnega
področja, usposabljajo se za avtonomno oblikovanje in argumentiranje lastnih stališč ter za
tolerantnost do drugačnih pogledov kakor tudi za razumevanje kompleksnosti strokovnih in
socialnih nalog učitelja ter za razumevanje etičnih razsežnosti pedagoškega poklica.
SOCIOLOGIJA VZGOJE
Študenti spoznajo in razumejo mesto vzgoje in izobraževanja otrok kot enega od družbenih
podsistemov ter socialno pogojenost edukacije. Spoznajo razliko med skupnostjo (družina,
oddelek v šoli) in družbo (narod, nacija, država) ter njihove različne oblike. Skušajo razumeti
kompleksnost »šole« kot elementa družbene reprodukcije in pri tem reflektirajo (ne)možnost
privzgajanja vrednot. Razumejo pojme družba, demokracija ter človekove in otrokove pravice.
Reflektirajo reprodukcijo neenakosti, sobivanje različnih kultur in pravico do drugačnosti.
Reflektirajo in kritično ovrednotijo različne pedagoške izkušnje ter aktualno dogajanje v družbi
in šoli.
Page 23
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
22
ANGLEŠČINA SKOZI OSNOVNOŠOLSKI KURIKUL
Študentje pri predmetu spoznavajo vsebinsko in jezikovno integrirano učenje (CLIL) in njegove
prednosti, še posebej pri matematiki. Študentje berejo, poslušajo, gledajo, pišejo, analizirajo in
evalvirajo besedila s področja osnovnošolskega kurikula v angleščini, še posebej tista, ki se
nanašajo na poučevanje otrok vključenih v prvo in drugo triletje. Spoznajo, opazujejo in
uporabljajo izraze, ki so značilni za besedila in učbeniška gradiva v angleščini z naslednjih
predmetnih področij: matematike, naravoslovja, družboslovja, športne, likovne in glasbene
vzgoje itd. Pri tem uporabljajo različne vire besedil, tako učbeniška gradiva, strokovna besedila,
časopisne članke, zvočne posnetke, televizijske oddaje itd. Spoznajo in uporabljajo tudi
določeno znanstveno besedišče, ki se uporablja v povzetkih znanstvenih besedil.
B - OBVEZNI STROKOVNI OBVEZNI PREDMETI
MATEMATIKA
Predmet usposablja študenta za sintetično, analitično, ustvarjalno in kritično mišljenje, za
razvijanje in uporabo različni strategij reševanja matematičnih problemov ter za poglobljeno
poznavanje in razumevanje ozadja vsebin pouka matematike v prvih dveh triletjih osnovne šole.
Študent si ob študiju predmete razvija občutljivost (osveščenost) za naravno in družbeno okolje,
nacionalno kulturo, dediščino, identiteto ter oblikuje pozitiven odnos do matematike in doživlja
matematiko kot ustvarjalno, estetsko in zanimivo dejavnost.
SLOVENSKI JEZIK I – II
Predmet usposablja študente za učinkovito sporazumevanje z otroki in njihovimi starši ter s
svojimi sodelavci. Študentje usvajajo strategije in načela uspešnega tvorjenja in sprejemanja
besedil ter spoznavajo sestavo sporazumevalne zmožnosti, razumejo vlogo strategij, načel ipd.
ter uporabljajo znanje o tem pri tvorjenju in sprejemanju besedil. Študentje usvajajo lastnosti,
vrste in sestavo besedil (tudi enopovednih) in lastnosti besede ter uporabljajo znanje o tem pri
tvorjenju in sprejemanju (govornih in pisnih) besedil. Seznanijo se tudi z mestom slovenščine
med drugimi jeziki, z družbenim položajem slovenščine v RS ter v zamejstvu in izseljenstvu.
Seznanijo se tudi z razvojem in s pomenom slovenskega jezika v preteklosti.
UVOD V KNJIŽEVNOST
Teoretično seznanjanje s pojmoma književnost za odrasle in mladinska književnost ter dvojnim
naslovnikom. Spoznavanje in nagrajevanje teoretičnega znanja o svetovni mladinski
književnosti, med-kulturnosti, vplivih, recepciji, vzgoji za strpnost, problemski tematiki,
prevodih in različnih med-besedilnih prvinah v književnih besedilih. Seznanjanje z
reprezentativnimi književnimi besedili iz slovenske in svetovne mladinske književnosti.
NARAVOSLOVJE, KEMIJSKE VSEBINE
Študent poglablja razumevanje kemijskih vsebin z vidika povezovanja osnovnih kemijskih
pojmov v naravoslovnih procesih. Pri tem nadgradi osnovnošolsko in srednješolsko znanje
nekaterih vsebin zajetih v odgovorih na vprašanja, kot so: kaj je največje čudo na Zemlji, kakšen
zrak dihamo, kaj poganja naš mobilni telefon, kaj je nafta, ali vemo kaj jemo, ali imamo nevarne
snovi doma, kaj se dogaja s snovmi na Zemlji … Znanje, ki ga študent poglobi pri tem
predmetu, je ključno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa naravoslovnih predmetov
prvih dveh obdobji osnovne šole.
Page 24
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
23
NARAVOSLOVJE, FIZIKALNE VSEBINE
Študent pri predmetu poglablja fizikalno znanje potrebno za doseganje kurikularnih ciljev v
prvih dveh triletjih osnovne šole in razvija laboratorijske spretnosti. Cilji predmeta vključujejo
nadgrajevanje razumevanja osnovnih fizikalnih zakonitosti in razvijanja in izvajanja
eksperimentalnega dela. Poudarek pri predmetu je na raziskovalnem in problemskem
spoznavanju osnovnih fizikalnih konceptov preko eksperimentov in opazovanj.
NARAVOSLOVJE, BIOLOŠKE VSEBINE
Predmet usposablja študenta za bolj poglobljeno razumevanje bioloških pojmov in procesov, ki
so pomembni za poučevanje naravoslovnih vsebin v prvem in drugem triletju osnovne šole.
Pri tem študent obnovi in nadgradi osnovnošolsko in srednješolsko znanje o značilnostih žive
in nežive narave, organizaciji živih sistemov (celica, tkiva, organi, organski sistemi, organizem,
populacija, združba, ekosistem, biosfera), razmnoževanju organizmov, klasifikaciji
organizmov, evoluciji, ekologiji in varstvu narave
GLASBA
Predmet usposablja za celovito in refleksivno glasbeno izražanje, izvajanje, poslušanje in
ustvarjanje ob uporabi glasbeno-teoretičnih znanj. Cilji predmeta vključujejo razvijanje
estetske občutljivosti in kritičnega odnosa do slovenske in svetovne glasbene kulture.
MLADINSKA KNJIŽEVNOST
Predmet usposablja študente za strokovno recepcijo mladinske književnosti, predvsem za njeno
tematsko in žanrsko raznovrstnost glede na različne poetike in literarnozgodovinska obdobja,
razvija pa tudi njihovo zmožnost samostojne interpretacije najsodobnejših literarnih del.
DIDAKTIKA GLASBENE VZGOJE I – III
Predmet usposablja za samostojno načrtovanje, izvajanje in kritično vrednotenje ciljev in
vsebin glasbene vzgoje po sodobnih načelih aktivnega in ustvarjalnega poučevanja in učenja.
Cilji predmeta vključujejo nadgrajevanje estetske občutljivosti do zvočnega okolja in kreativno
uporabo glasbenodidaktičnega znanja pri glasbeni vzgoji.
DIDAKTIKA SLOVENSKEGA JEZIKA
Predmet usposablja študente za razumevanje didaktičnih značilnosti jezikovnega pouka za
doseganje kurikularnih ciljev pri predmetu slovenščina v prvih dveh triletjih osnovne šole.
Študentje usvajajo načine razvijanja sporazumevalnih dejavnosti učencev v 1. in 2. triletju,
vključujoč začetno opismenjevanje, in načine razvijanja poimenovalne, upovedovalne,
pravorečne, pravopisne, pragmatične in metajezikovne zmožnosti učencev. Študentje usvajajo
tudi načine preverjanja in ocenjevanja zmožnosti in dosežkov učencev v 1. in 2. triletju.
DIDAKTIKA KNJIŽEVNOSTI
Predmet usposablja študente za šolsko interpretacijo mladinske književnosti glede na temeljna
književno-didaktična načela in izhodišča, razvija pa tudi njihove zmožnosti dialoga z
književnim besedilom ob upoštevanju književnih interesov mladega bralca (učenca).
DIDAKTIKA SLOVENŠČINE
Študentje s hospitacijami in učnima nastopoma pri jezikovnem in književnem pouku ter s
samoreflektiranim vrednotenjem učiteljevega dela pri poučevanju slovenščine pokažejo, da so
sposobni poučevati slovenščino v 1. in 2. triletju osnovne šole kot pomočniki.
Page 25
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
24
DIDAKTIKA MATEMATIKE I – II
Predmet usposablja študenta za poznavanje, razumevanje osnovnih teorij poučevanja in učenja
matematike, vsebinskih in didaktičnih posebnosti pouka matematike v osnovni šoli, za
obravnavanje matematičnih problemov (abstarhiranje konkretne situacije, poznavanje strategij,
kritičnost pri obravnavi), povezovanje matematike z drugimi področji človekovega delovanja
ter za jezikovno in strokovno pravilno izražanje pri strokovnem in pedagoškem delu. Študent
se pri predmetu usposobi tudi za vrednotenje matematičnega znanja in uporabo specialno
pedagoških znanj za delo z učenci s posebnimi potrebami, za uporabo strokovnih znanj za
doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole, širokega spektra strategij
poučevanja in učenja glede na potrebe učencev in naravo matematičnih vsebin ter za izvajanje
pouka matematike v prvih dveh triletjih osnovne šole.
DRUŽBOSLOVJE
Študent poglablja geografsko in zgodovinsko znanje potrebno za doseganje kurikularnih ciljev
v prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole in za povezovanja pouka s šolskim
okoljem. Poudarek je na raziskovalnem in problemskem spoznavanju lokalne pokrajine in
Slovenije, njune preteklosti in sedanjosti, delu z različnimi primarnimi in sekundarnimi viri,
uporabi IT, samostojnosti študentov.
TEORIJA ŠPORTA Z DIDAKTIKO ŠPORTNE VZGOJE I – III
Študent spozna in razume pomen gibanja za kvaliteto življenja posameznika. Seznani se z
osnovami športne kulture pri nas in v svetu, z vplivi športa na celotni psihosomatski status
človeka ter osnovami biomehanike gibanja, z osnovami didaktičnega procesa za sodelovanje
pri vodenju športne vzgoje v prvem in drugem triletju. Preko aktivnega dela se seznani z
načrtovanjem in evalvacijo športno-vzgojnega procesa ter delom vsebin (igre z žogo ter
dejavnosti v naravi – smučanje, pohodništvo, gorništvo), z dejavnostmi dodatnega in
razširjenega programa (šola v naravi, športni dan, športne interesne dejavnosti). Spozna
nekatere teoretične vsebine pri športni vzgoji. Spozna pomen plavanja ter se seznani s
plavalnimi tehnikami ter metodiko učenja plavanja. Predmet študenta usposobi za pomočnika
pri izvajanju športno-vzgojnega procesa.
USTVARJALNI GIB IN LUTKA PRI POUKU
Predmet študenta usposablja za učenje in poučevanje z umetnostjo in skozi umetnost. Študent
spoznava metodo ustvarjalnega giba in lutke kot celostno metodo poučevanja in učenja ter njen
pomen za otrokov čustveno-socialni, psihomotorični in kognitivni razvoj. Usposobi se za
uporabo lutke in ustvarjalnega giba na vseh vzgojno-izobraževalnih področjih v osnovni šoli.
Umetnost razume kot obliko medosebne in znotrajosebne komunikacije, s poudarkom na
komunikaciji z lutko in ustvarjalnim gibom.
DIDAKTIKA DRUŽBOSLOVJA I – II
Predmet usposabljam študente za načrtovanje in izvajanje družboslovnih vsebin v prvih petih
razredih osnovne šole pri predmetih spoznavanje okolja in družba. Študent pridobiva zmožnost
uporabe različnih strategij poučevanja in učenja družboslovja, med-predmetnega povezovanja,
ustvarjanja spodbudnega učnega okolja, prilagajanje pouka družboslovja glede na individualno,
socialno, jezikovno, kulturno različnost učencev s poudarkom na postopkih utemeljenih na
demokratičnih načelih.
Page 26
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
25
DIDAKTIKA NARAVOSLOVJA I – II
Študent se seznani z vsebinskimi in didaktičnimi značilnostmi pouka naravoslovja v prvih dveh
triletjih osnovne šole ter razvija občutljivost za specialnodidaktična znanja s tega področja za
doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole. Z izkušenjskim učenjem
študent spoznava in kritično vrednoti različne metode in oblike dela, značilne za pouk
naravoslovja. Namen drugega dela predmeta je, da študent uporabi specialno didaktična znanja
za doseganje kurikularnih ciljev naravoslovja v prvih dveh triletjih osnovne šole. Študent pod
vodstvom mentorja pridobi sposobnosti za načrtovanje, samostojno izvajanje in kritično
vrednotenje svojega vzgojno-izobraževalnega dela na področju naravoslovja ter sposobnosti za
analiziranje in vrednotenje pouka naravoslovja v 1. in 2. triletju.
TEORIJA LIKOVNOSTI Z DIDAKTIKO
Študenti spoznajo posebnosti izvajanja pouka likovne vzgoje, razumejo interakcijo in uspešnost
komunikacije v učnem procesu likovne vzgoje, sredstva likovnega izražanja in oblikovalna
načela in jih znajo uporabiti pri likovnem izražanju z uporabo različnih likovnih materialov in
pripomočkov ter prepoznajo na likovnih izdelkih likovno razvojne značilnosti otrok od začetka
likovnega izražanja do desetega leta.
TEHNIKA Z DIDAKTIKO
Študent se seznani s temeljnimi naravoslovno – tehniškimi koncepti in njihovo uporabo pri
razlagi tehničnih pojavov in dogajanj v okolju. Prav tako spoznava didaktične in vsebinske
značilnosti pouka v prvih dveh triletjih na področju tehnične vzgoje. Študent pridobiva
zmožnost za spodbujanje tehnične ustvarjalnosti pri učencih in spozna organizacijo učno-
vzgojnih oblik dela v šoli in zunaj nje (na taborih, na strokovnih ekskurzijah).
LIKOVNA DIDAKTIKA I – II
Študenti spoznajo in razumejo didaktične zakonitosti učnega procesa in posebnosti
medsebojnega delovanja dejavnikov pouka ter taksonomijo učnih ciljev. Usposobijo se za
artikuliranje pouka likovne vzgoje po posameznih stopnjah učnega procesa, za povezavo
procesa načrtovanja, med-predmetnega povezovanja, izvajanja in vrednotenja pouka, za
kritično analizo likovno didaktičnih vidikov pouka in raziskovanje likovno didaktičnih vsebin
ter vgrajevanje didaktičnih inovacij v lastno pedagoško prakso.
C - STROKOVNI IZBIRNI PREDMETI
KNJIŽEVNOST Z DIDAKTIKO
Poznavanje in razumevanje vsebinskih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih na področju
slovenščine oz. mladinske književnosti in književnega pouka. Poglabljanje in nadgrajevanje
teoretičnega in didaktičnega znanja o mladinski književnosti, spoznavanje sodobnih smeri
razvoja, med-kulturnosti, vzgoje za strpnost preko mladinske književnosti, problemske
mladinske književnosti, prevodov in podobnih motivno-tematskih prvin v različnih kulturah.
PRAGMATIČNO JEZIKOSLOVJE
Pri predmetu študent spoznava, da je sporazumevanje namerna dejavnost in da okoliščine
sporazumevanja vplivajo na sprejemanje in tvorjenje besedil. S prepoznavanjem učinkov
jezikovnega delovanja, načel in strategij, po katerih se ravnamo pri sporazumevanju, razvija
kritično razmerje do neustreznega sporazumevanja. Pridobljeno znanje uporablja pri tvorjenju
ustnih in pisnih besedil, pri vrednotenju svojih besedil in besedil učencev ter pri razvijanju t. i.
pragmatične zmožnosti (kot dela sporazumevalne zmožnosti) učencev.
Page 27
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
26
DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE
Predmet usposablja študente za razumevanje teorij iger, predvsem pa za uporabo didaktične
igre pri pouku slovenščine v povezavi s cilji učnega načrta, ki jih lahko dosežemo z njimi. (npr.
razvijanje tako pragmatične in slovnične zmožnosti, motivacija za doživljanje umetnostnega
besedila, poustvarjale dejavnosti).
DIDAKTIČNO-MATEMATIČNA DELAVNICA
Predmet usposablja študenta za aktivno in ustvarjalno delo pri matematiki, motiviranje učencev
za učenje matematike (matematika in umetnost, magična matematika, matematika in narava…),
delo z nadarjenimi pri matematiki, izdelavo in uporabo didaktičnih iger pri matematiki ter za
izvajanje preprostega akcijskega raziskovanja pri poučevanju in učenju matematike.
RAČUNANJE NEKDAJ IN DANES
Enota vključuje vpogled v zgodovino razvoja pojma število in postopkov računanja na eni strani
ter razvoj številskih predstav pri otroku na drugi strani. Med obema razvojema lahko
potegnemo določene vzporednice, ki pomagajo osvetliti vzroke za težave otrok s šolsko
aritmetiko. Namen predmeta je pridobiti vpogled v otrokovo neformalno znanje o številih pred
vstopom v šolo in raziskati vzroke za njegove težave s šolsko aritmetiko.
NARAVOSLOVNI OBISKI
Namen predmeta je, da študent spozna različne šolske in obšolske ustanove v Sloveniji in bližnji
okolici, ki so učitelju na voljo za pomoč pri poučevanju naravoslovja v 1. in 2. triletju. Študent
z uporabo svetovnega spleta spoznava tudi muzeje in druge naravoslovne ustanove drugod po
svetu. Zbrane izkušnje lahko študent uporabi za sodelovanje v razširjenih programih osnovne
šole (npr. podaljšano bivanje, krožki…).
PEDAGOGIKA MARIE MONTESSORI ZA UČITELJE RAZREDNEGA POUKA
Študent se seznani s teorijo celostnega pedagoškega dela ter spozna prednosti in pomanjkljivosti
pedagogike Marie Montessori, kot ene od alternativnih teorij vzgoje. Prav tako spozna razvojne
značilnosti in potrebe učencev v posameznih obdobjih razvoja, ter to znanje uporabi za
načrtovanje nekaterih specialno pedagoških pristopov, ki jih je razvila Maria Montessori, pri
delu z učenci v 1. in 2. triletju osnovne šole. Študent se seznani z možnostmi vključitve
elementov pedagigike Marie Montessori v pouk naravoslovja, družboslovja….
DIDAKTIČNE IGRE V NARAVOSLOVJU
Študent spozna igre s prirejanjem, razvrščanjem in urejanjem, konstrukcijske igre, gibalne igre
in gibanja igrač, miselne igre, strateške igre, domišljijske igre, zlaganke in sestavljanke,
izdelavo igrač, uporabo računalnika, računalniške igre, svetovni splet, otroško literatura,
poljudno literatura in animiranke. Študent se nauči kritično pregledati in oceniti poljudno
literaturo, namenjeno naravoslvoju za otroke ter aktivnosti v njej ter organizirati delo otrok pri
raziskovanju različnih iger, izdelavi igrač in izvajanju poskusov s poljudne literature.
EVOLUCIJA ČLOVEKA
Študent se seznani s podobnostmi in razlikami med človekom in primati in spozna anatomske
značilnosti modernega človeka, ki so pripomogle k uspehu človeške vrste. Prav tako se seznani
z Darwinom, evolucijo in razlago različnih teorij o evoluciji hominidov. Namen predmeta je
tudi seznanjanje s poučevanjem evolucije človeka v osnovni šoli.
Page 28
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
27
TEHNIČNA USTVARJALNOST NA RAZREDNI STOPNJI
Pri predmetu študent s pomočjo projektnih nalog in v obliki med-predmetnih povezav spoznava
pomen in osnove inovativnega dela pri dnevih dejavnosti. Seznani se tudi z ročnim
oblikovanjem in izvirnimi tehnologijami različnih materialov, ki jih bo uporabljal pri
pedagoškem delu. Prav tako spoznava metode in oblike pouka izven učilnice (enotedenski tabor
in strokovne ekskurzije) ter osvaja metode dela z multimedijo.
PEVSKI ZBOR I – III
Predmet usposablja za celovito in refleksivno glasbeno izražanje ob izvajanju del slovenske in
svetovne zborovske zakladnice. Cilji predmeta vključujejo izkustvo umetniškega delovanja,
razvijanje pevskega glasu, muzikalnosti in estetskega doživljanja ter dojemljivosti za vrednote
glasbene kulture.
KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENCEV
Študent spoznava kulturno dediščino Slovencev z vidika etnološke, zgodovinske, geografske
vede in v luči kurikularnih ciljev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja s
poudarkom na domovinski in medkulturni vzgoji; uči se razlikovati stereotipe od tipičnosti ter
vrednotiti načine ohranjanja kulturne dediščine.
PROMETNA VZGOJA IN KOLESARSKI IZPIT V OSNOVNI ŠOLI
Študent se usposablja za izvajanje razširjenega programa šole – teoretične in praktične priprave
na kolesarski izpit in izvedbo kolesarskega izpita.
ZIMSKE AKTIVNOSTI V NARAVI
Študent izpopolni svoje znanje smučanja ter spozna metodične postopke učenja smučanja otrok.
Nauči se, kako organizirati timske aktivnosti v naravi ter spozna možnosti med-predmetnega
povezovanja v zimski šoli v naravi.
ANGLEŠČINA I – JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI
Predpogoj za učinkovito učenje tujega jezika je naučiti se učiti tuji jezik, zato študenti najprej
spoznajo različne učne stile in inteligence, ugotovijo lastne posebnosti, nato pa uzaveščajo
strategije za pridobivanje, pomnjenje in rabo besedišča in struktur ter drugih jezikovnih in
medkulturnih informacij. Vzporedno nadgrajujejo jezikovne zmožnosti in pridobivajo
spretnosti za delo z otroki. Razvijajo metakognitivne tehnike za organizacijo, usmerjanje in
vrednotenje lastnega učenja, afektivne strategije za ustvarjanje pozitivnih čustev in odnosa,
socialne strategije za sodelovanje z drugimi študenti v učnem procesu, kognitivne strategije za
povezovanje novih informacij z obstoječimi ter za njihovo analizo in klasifikacijo, pomnilne in
kompenzacijske strategije, hkrati pa širijo besedišče v angleščini, uzaveščajo jezikovni sistem
in pridobivajo osnovne spretnosti javnega nastopanja.
ANGLEŠČINA II – ANGLEŠKA IZGOVORJAVA ZA UČITELJE
Predmet usposablja študente za učinkovito rabo osnovnih zakonitosti angleškega glasoslovja in
strategij učenja in poučevanja angleške izgovorjave na zgodnji stopnji. Študentje spoznajo
glavne značilnosti posameznih angleških glasov in njihovo obnašanje v strnjenem govoru,
fonemsko transkripcijo in njeno rabo pri pouku, zlogovne značilnosti, besedni naglas in naglas
v besednih zvezah.
ANGLEŠČINA III – PRIPRAVA NA IZPIT NA JEZIKOVNI RAVNI C1
Pri predmetu študenti z uporabo različnih učnih strategij razvijajo štiri jezikovne zmožnosti v
angleščini (poslušanje, branje, pisanje in govor), širijo besedišče, uzaveščajo jezikovni sistem
Page 29
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
28
in pridobivajo spretnosti javnega nastopanja. Berejo in poslušajo avtentična besedila ter
razvijajo ustvarjalnost s spreminjanjem prebranih besedil oz. s pisanjem lastnih. Zastavljajo si
učne cilje, spremljajo lastni napredek, vrednotijo in ocenjujejo svoje delo. Študenti se
podrobneje seznanijo z vsebino mednarodnih izpitov (npr. CAE, IELTS ipd.) in razvijajo
strategije za reševanje mednarodnih jezikovnih izpitov.
PROSTORSKO OBLIKOVANJE V 1. IN 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU
Študenti spoznavajo naravni in kulturni prostor, arhitekturni prostor, družbeno-kulturni pomen
arhitekture, arhitekturni prostor kot likovni element, osnovne elemente arhitekture; se urijo v
zaznavi arhitekturnega prostora in usposobijo za načrtovanje in izvajanje učnega procesa
prostorskega oblikovanja - izdelavo didaktičnih sredstev, načrtovanja metod in oblik dela, izbor
likovne tehnike, oblikovanje likovnega motiva, idr. v 1. in 2. vzgojno izobraževalnem obdobju.
VIZUALNA DIDAKTIČNA SREDSTVA V 1. IN 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM
OBDOBJU
Študenti spoznajo posebnosti verbalnega in vizualnega komuniciranja, posebno vlogo
vizualnega komuniciranja v sodobnem času in razumejo vizualizacijo kot sestavni del vseh
izobraževalnih področij ter namen vizualnega sporočila v učnem procesu. Usposobijo se za
ustvarjalno interpretacijo različnih sporočil in povezovanje informacij ter prilagajanje starostni
stopnji udeležencev učnega procesa ter za načrtovanje in oblikovanje didaktičnih učnih sredstev
z različnimi materiali in orodji ter njihovo uporabo glede na različnost pristopov v učnem
procesu in glede na starostno stopnjo ali ciljno skupino učencev.
GLEDALIŠČE V RAZREDU
Predmet spada med didaktiko učenja in poučevanja z umetnostjo. Poudarek je na komunikaciji
skozi simbolno igro gledališča v različnih oblikah: igra vlog z delitvijo igralci/gledalci, igra z
lutko kot sporočanje skozi posrednika, uprizoritvena praksa v razredu kot oblika socializacije...
Torej ne gre za predmet sam za sebe, marveč za obliko doseganja kurikularnih ciljev v razredu
na kreativen, za učence manj stresen način.
USTVARJALNI GIB PRI POUKU
Študent spoznava metodo ustvarjalnega giba in igre kot celostno metodo poučevanja in učenja
ter njen pomen za otrokov čustveno-socialni, psihomotorični in kognitivni razvoj. Metodo
ustvarjalnega giba zna implementirati v vsa vzgojno-izobraževalna področja v osnovni šoli.
Predmet študenta usposablja za socialno učenje, neverbalno komunikacijo skozi ples in
ustvarjalni gib ter razvija študentovo ustvarjalno mišljenje. Predavanja in vaje pri predmetu
temeljijo na izkustvenem aktivnem učenju.
PSIHOLOGIJA DRUŽINE IN SODELOVANJE S STARŠI
Spoznavanje in razumevanje zakonitosti medosebne komunikacije. Učinkovita komunikacija
med učiteljem in starši. Vloga čustev v komunikaciji, ravnanje s čustvi. Zakonitosti delovanja
družinskega sistema. Različnost družinskih sistemov.
Sodobne oblike, vsebine in načini sodelovanja z različnimi vrstami družin in s starši.
Vzpostavljanje delavnega odnosa. Etika participacije, partnersko sodelovanje in soaktivnost
učitelja v delu s starši in z družino.
DIDAKTIKA MEDIJEV
Študent pozna in razume didaktične zakonitosti učnega procesa, posebej vlogo učnih medijev,
pozna in je sposoben uporabiti različne učne strategije v okviru multimedijskega pristopa,
uporablja ustrezne učne metode, oblike in strategije pri načrtovanju in izvajanju učnega procesa,
Page 30
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
29
zna uporabiti teoretična spoznanja iz didaktike medijev pri analizi učne ure, jih kritično
ovrednoti in reflektira, pripravi didaktični material s pomočjo sodobne multimedijske
programske opreme s pripadajočo strojno opremo ter uporabi spoznanja s področja didaktike
medijev v neposredni učni praksi.
MATEMATIKA SKOZI ANGLEŠČINO
Študentje bodo spoznali pristope k poučevanju matematike v angleščini na predšolski stopnji
in razredni stopnji osnovne šole. Razvili bodo zmožnosti poučevanja matematike v angleščini,
in sicer tako da bodo upoštevali matematične vsebine, sodobne učne pristope, jezikovno
komunikacijo, razvoj matematičnih pojmov pri otrocih in učencih in kulturo. Študentje bodo
pri predmetu pridobili in obnovili znanje o matematičnih vsebinah, tujejezikovnih
komunikacijskih zmožnostih in hkrati razvijali in vadili pridobljene zmožnosti v interakciji v
razredu oziroma v skupinah s pomočjo mikro-poučevanja. Z vidika matematike bomo
izpostavili naslednje vsebine: število, številske operacije, oblike ter merjenje količin. Učni
pristopi, na katerih bo temeljilo poučevanje teh vsebin bodo: reševanje problemov,
medpredmetno povezovanje in druge oblike aktivnega učenja in poučevanja.
EPTE OKOLJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ / EPTE ENFIRONMENT AND SUSTAINABLE
DEVELOPMENT
Študent je zmožen uporabljati naravoslovne pojme, modele in teorije, ki so pomembni za
pojasnjevanje in utemeljevanje trajnostnega razvoja; načrtovati in izvajati raziskave; v različnih
oblikah prikazati pridobljene rezultate in jih z uporabo ustrezne terminologije razložiti;
pojasniti odnos med naravnim okoljem in zgodovinsko dediščino regije/države; utemeljiti
potrebo po racionalnem razvoju posameznika in družbe kot pogoj za trajnostni razvoj;
razpravljati o tehnoloških možnostih in njihovih vplivih na trajnostni razvoj; seznaniti z
različnimi nevarnostmi v sodobni družbi, ki so rezultati človekovih dejavnosti; iz določenih
vsebin oblikovati učne enote.
EPTE DRUŽBA, KULTURA, VZGOJA / EPTE SOCIETY, CULTURE AND EDUCATION
Namen modula je, študentom ponuditi poznavanje in razumevanje socioloških in filozofskih
ozadij edukacijskih teorij in praks v Evropi ter kontekstualnih razlik med številnimi evropskimi
državami. To jim bo pomagalo oblikovati ustrezen pedagoški diskurz in ga povezati s
kulturnimi tradicijami in političnim razvojem. Tako se bodo študenti znali strokovno spoprijeti
s problematiko pravičnosti ter raznolikim in skupnim v polju edukacije.
EPTE MATEMATIKA / EPTE MATHEMATICS
Predmet je bil oblikovan v okviru EPTE (European Primary Teacher Tranining) projekta in
poteka izključno v angleškem jeziku. Obiskujejo ga Erasmus študenti in študenti PeF, ki si ga
izberejo kot D izbirni predmet. Pri predmetu študent osvoji ključno terminologijo v angleščini
na področju matematike in didaktike matematike, se usposobi za reševanje matematičnih
problemov, razume pomen reprezentacij (notranjih in zunanjih) pri pouku matematike in
načrtuje izvajanje pouka, razume in uporabi izbrana matematična didaktična besedila v
angleščini ter pozna ključne dejavnike sodobnega koncepta pouka matematike.
EPTE PEDAGOGIKA IN DIDAKTIKA / EPTE PEDAGOGY AND DIDACTICS
Študent pri predmetu EPTE - Pedagogika in didaktika spozna temeljno pedagoško
terminologijo in jo zna ustrezno uporabljati v različnih kontekstih. Seznani se s formalnim in
neformalnim izobraževanjem, s spremembami v izobraževanju v različnih izbranih šolskih
sistemih in se navaja na sistemsko analizo izobraževalnih okoliščin. Seznani se z značilnostmi
spodbudnega učnega okolja in načrtovanjem didaktičnih situacij z različnimi teoretičnimi
Page 31
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
30
pristopi. Usposobi se za načrtovanje, premišljeno izvajanje in kritično analiziranje pouka ter
učiteljevega profesionalnega razvoja. Razvija si spretnosti refleksije, evalviranja in timskega
dela, ki predstavljajo pomembne dejavnike učiteljevega profesionalnega razvoja.
EPTE RAZVOJNOJEZIČNO IN MEDKULTURNO IZOBRAŽEVANJE / EPTE
PLURILINGUAL AND INTERCULTURAL EDUCATION
Študenti se seznanijo o kulturi in jezikovni različnosti Evrope in hkrati razvijajo lastno
jezikovno in kulturno zavedanje. Hkrati razvijajo in krepijo spretnosti in strategije za razvijanje
otrokove samozavesti in socialnih veščin s pomočjo razvijanja raznojezičnega in
medkulturnega zavedanja. Nato se študentje seznanijo s kognitivnimi procesih v jezikovnem
razvoju v kontekstu raznojezične edukacije. Razvijajo tudi vedenje o učiteljevih kompetencah
za jezikovno poučevanje v medjezikovnem in raznojezičnem kontekstu. Seznanjajo se tudi
o evropski jezikovni politiki, relevantnih instrumentih in omrežjih za raznojezično in
medkulturno edukacijo ter razvijajo strategije za pospešeno razvijanje raznojezične in
medkulturne dimenzije v lokalnem okolju. Ne nazadnje pridobijo vedenje o tem, kako podpirati
učenje o jeziku in kulturi izven šolskega razreda.
EPTE UMETNOST / EPTE ARTS
Predmet usposablja študenta za kulturno ozaveščanje in ustvarjalno izražanje skozi različne
umetnostne jezike. Na področju glasbene umetnosti vključuje ustvarjalno glasbeno izražanje z
nastopanjem, ustvarjanjem in poslušanjem ljudske glasbe, avtorske evropske glasbene
dediščine in sodobne glasbe. Na področju likovne umetnosti vključuje vizualno in plastično
izražanje kot osebni in univerzalni jezik in kot interdisciplinarno dejavnost. Na področju
scenske umetnosti vključuje umetnostno izražanje skozi različne oblike in tehnike scenskega
izražanja, vključujoč gledališča, lutke in gib. Na področju filma vključuje izobraževanje za
smiselno uporabe filma v vzgojno-izobraževalnem procesu.
IZBRANA POGLAVJA IZ EKONOMIKE IN TEKSTILA
Pri predmetu študent spoznava tekstilne surovine ter postopke izdelave tekstilij in oblačil.
Spozna lastnosti in uporabnosti tekstilij, oblačil in obutve v odvisnosti od surovin in postopkov
izdelave. Razume simbole za nego in vzdrževanje. Seznani se s posebnostmi načrtovanja izbire
in nakupa tekstilnih izdelkov. Spozna psihologijo potrošnika in pasti potrošništva na področju
mode in tekstilnih izdelkov. Spozna pomen kakovosti, trajnosti in ekologije za razvoj in
izdelavo tekstilij in oblačil. Razume modne zakonitosti in posebnosti tekstilno-oblačilne mode.
PRAVLJIČARSTVO
Predmet usposablja študente za teoretično analizo modela ljudske, avtorske in sodobne
pravljice. Definicija, klasifikacija in sistematizacija pojma pravljica. Različni teoretični pogledi
na pravljice (folklorististična, strukturalistična, literarna, psihoanalitična, sociološka,
feministična in poststrukturalistična terorija). (H. J. Uther, V. Propp, M. Luthi, B. Bettelheim,
J. Zipes, C. P. Estes, M. Nikolajeva). Grimmove, Andersenove, Svetlanine pravljice ipd.
Fokloristična teorija pravljic in indeks pravljic ATU indeks (H. J. Uther) ter značilnosti
slovenskih ljudskih pravljic in pripovedk (Od ajde do zlatoroga). Folklora, ljudsko izročilo,
pripovedno izročilo, variante ljudskih pravljic in pripovedk. Odsev stvarnosti v pravljicah.
Predmet usposablja študente za teoretično in empirično interpretacijo pravljic za otroke in
pripovedovalski nastopi za odrasle. Pripovedovanje in oblikovanje govora; zbiranje, prirejanje
in objavljanje ljudskih pripovedi, avtorski model pripovedovanja pravljic.
Page 32
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
31
MEDKULTURNA MLADINSKA KNJIŽEVNOST
Predmet usposablja študente za učinkovito razumevanje teorije medkutlurne mladinske
književnosti ter vzgojo za strpnost, spoštovanje različnosti in drugačanosti. Študenti bodo
spoznali medkulturno mladinsko književnost v Sloveniji, Evropi in po svetu. Študenti bodo
analizirali verbalno in vizualno besedilo ( simbole, stereotipe oz. imagologijo). Podoba drugega
in drugačnega. Bio- in bibliografija ilustratorja in/ali pisatelja; stališče ilustratorja/pisatelja;
prvine stereotipov v besednem in nebesednem sporočilu (besedilo in branje med vrsticami),
preseganje stereotipov in predsodkov v besedilu. Pregled teorij medkulturnega izobraževanja.
Ekokritika oz. podoba nature in kulture v (sodobni) slovenski mladinski književnosti.
Podobnosti in razlike med kulturami v književnih besedilih. Kakovostna medkulturna književna
besedila, ki spodbujajo odgovornost, strpnost in spoštovanje. Analiza izbranih medkulturnih
slikanic (npr. F. Prešern: Povodni mož, F. Levstik: Martin Krpan, S. Makarovič: Svetlanine
pravljice idr.)
SLIKANICA
Predmet usposablja študente za teoretični (definicija, klasifikacija slikanice v ožjem in širšem
pomenu; odnos verbalnega in vizualnega besedila; avtorske slikanice) in praktični del (koncept
slikanice, knjige zgodb; podobnosti in razlike; verbalno in vizualno besedilo ter načini
prepletanja). Zgodovinski pregled slikaništva na Slovenskem (od "ilustratoric, slikaric", do
ilustratorjev in knjižnega slikarstva za mlade naslovnike. Slikanice za otroke in odrasle --
večnaslovniška odprtost slikanic. Različne medijske predelave knjižne oblike velike slikanice
(A4, 32 str.), različni mediji, npr. e-slikanica, interaktivna slikanica ipd. Primerjalna analiza
pravljice v različnih slikaniških knjižnih izdajah, npr. Rdeča kapica, Snežna kraljica, Svetlanine
pravljice ... Definicija, klasifikacija in sistematizacija pojma slikanice. Ožje in širše
pojmovanje slikanice. Postmodernistične slikanice in intertekstualnost v besednem in likovnem
izrazu. Načrtovanje slikanice kot celovitega objekta, snovanje ilustracij in pot do mladega in/ali
odraslega bralca (ideja, pisec, ilustrator, založnik, tiskar … bralec).
D – SPLOŠNI IZIBIRNI PREDMETI
MEDKULTURNA MLADINSKA KNJIŽEVNOST
Predmet usposablja študente za učinkovito razumevanje teorije medkutlurne mladinske
književnosti ter vzgojo za strpnost, spoštovanje različnosti in drugačanosti. Študenti bodo
spoznali medkulturno mladinsko književnost v Sloveniji, Evropi in po svetu. Študenti bodo
analizirali verbalno in vizualno besedilo ( simbole, stereotipe oz. imagologijo). Podoba drugega
in drugačnega. Bio- in bibliografija ilustratorja in/ali pisatelja; stališče ilustratorja/pisatelja;
prvine stereotipov v besednem in nebesednem sporočilu (besedilo in branje med vrsticami),
preseganje stereotipov in predsodkov v besedilu. Pregled teorij medkulturnega izobraževanja.
Ekokritika oz. podoba nature in kulture v (sodobni) slovenski mladinski književnosti.
Podobnosti in razlike med kulturami v književnih besedilih. Kakovostna medkulturna književna
besedila, ki spodbujajo odgovornost, strpnost in spoštovanje. Analiza izbranih medkulturnih
slikanic (npr. F. Prešern: Povodni mož, F. Levstik: Martin Krpan, S. Makarovič: Svetlanine
pravljice idr.)
SLIKANICA
Predmet usposablja študente za teoretični (definicija, klasifikacija slikanice v ožjem in širšem
pomenu; odnos verbalnega in vizualnega besedila; avtorske slikanice) in praktični del (koncept
slikanice, knjige zgodb; podobnosti in razlike; verbalno in vizualno besedilo ter načini
prepletanja). Zgodovinski pregled slikaništva na Slovenskem (od "ilustratoric, slikaric", do
Page 33
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
32
ilustratorjev in knjižnega slikarstva za mlade naslovnike. Slikanice za otroke in odrasle --
večnaslovniška odprtost slikanic. Različne medijske predelave knjižne oblike velike slikanice
(A4, 32 str.), različni mediji, npr. e-slikanica, interaktivna slikanica ipd. Primerjalna analiza
pravljice v različnih slikaniških knjižnih izdajah, npr. Rdeča kapica, Snežna kraljica, Svetlanine
pravljice ... Definicija, klasifikacija in sistematizacija pojma slikanice. Ožje in širše
pojmovanje slikanice. Postmodernistične slikanice in intertekstualnost v besednem in likovnem
izrazu. Načrtovanje slikanice kot celovitega objekta, snovanje ilustracij in pot do mladega in/ali
odraslega bralca (ideja, pisec, ilustrator, založnik, tiskar … bralec).
INSTRUMENTALNA IGRA I – III
Predmet usposablja za izvajanje in kritično vrednotenje izbora del iz glasbene literature za
Orffova glasbila ter izbirno za klavir, kitaro, kljunasto flavto, harmoniko in komorno igro.
ŠOLSKA INTERPRETACIJA SODOBNE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI
Predmet predstavlja značilnosti komunikacijskega pouka književnosti, posebej načela
individualizacije pouka ter izhodišča za izbiro književnih besedil. Osredotoča se na sodobno
mladinsko književnost, predvsem na problemske (oz. tabujske) teme, slikanice ter poetike
sodobnih mladinskih ustvarjalcev v povezavi z razvijanjem bralnih strategij. Predmet poteka
kot samostojna in poglobljena študentova analiza in oblikovanje književnodidaktičnih modelov
obravnave besedila na podlagi skupne izbire besedil.
PEDAGOŠKO SPORAZUMEVANJE V SLOVENŠČINI
Predmet usposablja študenta za učinkovit pedagoški govor, tj. ustno in pisno sporazumevanje
z učenci pri pouku vseh predmetov, ne le slovenščine. Študent usvaja strategije in načela
uspešnega sprejemanja in tvorjenja besedil v slovenskem knjižnem jeziku, razume njihovo
vlogo pri sporazumevanju v šoli ter usvajajo načine za razvijanje sporazumevalne zmožnosti
(tj. govorjenja, poslušanja, pisanja, branja) učencev.
USTVARJALNO PISANJE
Predmet usposablja študente za ustvarjalno didaktiko mladinske književnosti in razvija
pluralizem interpretacij mladinskih besedil iz slovenske in/ali evropske mladinske književnosti.
Pri tem razvija vaje za bogatenje besednega zaklada (poimenovanje, upovedovanje in
besedilotvorje) na osnovi besedilotvornih metod. Predmet spodbuja razvijanje bralnih in pisnih
zmožnosti, faze pisnega procesa, razvijanje pisnih strategij od spontanega, ustvarjalnega
do problemskega pisanja. Cilji predmeta nadgrajujejo komunikacijski pouk književnosti in
razvijanje učenčevih sporazumevalnih zmožnosti (branje in pisanje) na osnovi zgleda
književnih besedil.
NARAVOSLOVJE V RAZISKOVALNIH ŠKATLAH
Predmet študente usposablja za organiziranje zanimivega pouka naravoslovja, ki učencem
omogoča aktivno in samostojno učenje s konkretnimi predmeti. Študent se seznani z
značilnostmi naravoslovne pismenosti in strategijam zastavljanja vprašanj. Pridobljeno znanje
študent uporabi za izdelavo lastne raziskovalne škatle, ki jo preizkusi tudi v praksi
PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI
Namen predmeta je seznaniti študente z osnovnimi značilnostmi pedagogike Marie Montessori,
kot ene od alternativnih teorij vzgoje, za katero je značilno individualno in celostno pedagoško
delo. Študent spozna razvojne značilnosti in potrebe učencev v posameznih obdobjih razvoja
in učne pripomočke, ki jih je razvila M. Montessori. Pridobljeno znanje študent uporabi za
Page 34
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
33
načrtovanje pedagoškega dela, ki omogoča vključitev elementov pedagogike M. Montessori v
vrtec ali v pouk v osnovni šoli.
SLOVENSKA LJUDSKA GLASBENA DEDIŠČINA I
Predmet usposablja študenta za izvajanje izbranih primerov slovenske ljudske glasbene
dediščine. Cilji predmeta vključujejo poznavanje in izvajanje enoglasnih in večglasnih
slovenskih ljudskih pesmi ter slovenskega ljudskega plesa in otroških ljudskih plesnih iger.
SLOVENSKA LJUDSKA GLASBENA DEDIŠČINA II
Predmet usposablja študenta za izvajanje izbranih primerov slovenske ljudske glasbene
dediščine. Cilji predmeta nadgrajujejo poznavanje in izvajanje enoglasnih in večglasnih
slovenskih ljudskih pesmi, slovenskega ljudskega plesa in otroških ljudskih plesnih iger ter
igranja na izbrana otroška ljudska glasbila.
ZBOROVODSTVO I
Predmet usposablja študenta za razumevanje in obvladovanje procesov delovanja otroškega
pevskega zbora v šolskem in izvenšolskem okolju. Študent pridobi temeljna strokovna znanja
s področij zborovskega dirigiranja, dirigentske priprave, partiturne igre, poznavanja pesemske
literature, oblikovanja programov za otroške zbore, didaktike petja in interpretacije vokalne
glasbe za otroke. Spozna tradicionalne, sodobne in alternativne možnostmi zborovskega
izražanja. Razvija sposobnost analitičnega poslušanja in kritičnega vrednotenja glasbenih
dosežkov.
ZBOROVODSTVO II
Predmet razvija estetsko občutljivost, sposobnost za celovito glasbeno izražanje in vodenje
otroškega pevskega zbora na umetniški ravni, poglablja strokovna znanja s področja dirigiranja
in partiturne igre, širi razgledanost v poznavanju otroške vokalne in vokalno-instrumentalne
literature, razvija sposobnost identifikacije in samostojnega reševanja problemov na področju
tehnične pripravljenosti pevcev in interpretacije. Študent pridobiva znanje in izkušnje za
samostojno dirigentsko pripravo ter oblikovanje repertoarja s kritično presojo, samostojno
oblikuje interpretacije izbranih glasbenih del za otroke, zborovodska znanja individualno
izkustveno poglablja pri neposrednem delu z otroškim pevskim zborom.
SPOZNAVAMO IN PREDSTAVLJAMO SLOVENIJO
Študent poglobi znanje iz slovenske zgodovine in kulture, posebej glasbe in književnosti. V
ospredju je raziskovalno spoznavanje izbrane pokrajine in glavnega mesta z različnimi viri. Na
terenskih vajah se na primeru glavnega mesta in njegovih znanstvenih in umetnostnih ustanov
ter izbrane slovenske pokrajine neposredno seznani z geografskimi, zgodovinskimi,
etnološkimi in kulturnimi značilnostmi ter lokalnimi institucijami in društvi.
IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO, GORNIŠTVO
Predmet usposablja študenta za načrtovanje, izvajanje in refleksijo tega področja v
zagotovljenem in dogovorjenem programu osnovne šole – in sicer predvsem v prvih dveh
triletjih. Vsebine so predstavljene za športne dneve, šole v naravi, ekskurzije ter planinski
krožek, taborjenja kot izbirne vsebine v dogovorjenem programu. Predstavi se tudi možnosti
sodelovanja s planinsko organizacijo.
GIBANJE ZA ZDRAVJE
Predmet usposablja študenta, da se zaveda pomena skrbi za psihofizično zdravje, sodelovanje
v razširjenih programih osnovne šole ter da načrtuje, izvaja in evalvira tovrstne vsebine. Študent
Page 35
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
34
spozna pomen gibanja za kakovost življenja, posledice sedentarnega življenjskega sloga ter
pomen športne aktivnosti v različnih življenjskih obdobjih.
DODATNE VSEBINE ŠPORTNE VZGOJE V PROGRAMU OSNOVNE ŠOLE
Predmet usposablja študenta za poznavanje in razumevanje vsebinskih in didaktičnih
značilnosti na področju športne vzgoje, pedagoško vodenje posameznika, oddelka in/ali
skupine ter sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki,
mreže šol, mednarodno sodelovanje… Študent spozna zakonitosti razvoja otroka, pomen
gibanja za otroke, vsebine dodatnega programa športne vzgoje (športni dan, šola v naravi,
tabori, športne interesne dejavnosti, minuta za zdravje, aktivni odmor). Seznani se z normativi,
varnostjo pri izvajanju dodatnih vsebin športne vzgoje ter didaktičnimi pristopi k izvajanju
vsebin dodatnega programa športne vzgoje.
ANGLEŠČINA IN RAČUNALNIŠTVO V PEDAGOŠKI STROKI
V večjezični Evropi so tujejezikovna znanja nujna tudi za učitelje nefilologe, ki bodo v
prihodnosti čedalje več prebirali tujo literaturo, sodelovali v projektih Evropske komisije ali
Sveta Evrope, se udeleževali seminarjev in delavnic z mednarodno udeležbo in pisali strokovno
literaturo v tujih publikacijah. Študenti bodo v okviru tega predmeta razvijali ustno in pisno
zmožnost v angleščini, predvsem s področja informacijske tehnologije. Pri tem bodo
izpopolnjevali jezikovne zmožnosti in se usposabljali za učinkovito pisno in ustno
komuniciranje v strokovni angleščini.
BRANJE, PISANJE, GOVOR IN POSLUŠANJE V ANGLEŠČINI
Vse štiri jezikovne spretnosti (branje, pisanje, govor in poslušanje) bodo študentje spoznavali,
urili in dokazovali v smiselnem sobesedilu, in sicer okviru naslednjih tem: življenje študentov
v Sloveniji in drugje po svetu, okolje, čas in mesto filma, mediji, viri energije in njihova
bodočnost, nasprotja in podobnosti med življenjem na podeželju in v urbanih središčih,
komunikacija v današnjem svetu, zdravje in družba, dobrodelnost, delo in z njim povezane
značilnosti sedanje družbe, akademska uspešnost itd.
BRANJE IN PISANJE BESEDIL V PEDAGOŠKI STROKI V ANGLEŠČINI
Za študente je solidno znanje angleškega jezika nujno za spoznavanje stroke iz različnih virov,
po diplomi pa za njeno spremljanje in tvorno sodelovanje pri izmenjavi strokovnih mnenj in
navezovanju osebnih stikov izven Slovenije. Izbirni predmet bo usposobil študente za branje
na ravni B2, kar pomeni, da bodo študenti usposobljeni za različne tehnike branja besedila glede
na namen branja z uporabo slovarjev in drugih virov ali brez njih. Seznanili se bodo z različnimi
vrstami besedil, vendar bo poudarek na branju strokovnih člankov iz njihovega področja in
zanimanja. Študenti se bodo urili tudi v pisanju enostavnejših strokovnih člankov in povzetkov.
Pisno zmožnost bodo razvijali postopno od odstavka do sestavka z upoštevanjem skladenjske
in besedne kohezije ter koherence na ravni stavka, odstavka in sestavka.
GOVORNA KOMUNIKACIJA V ANGLEŠČINI ZA UČITELJE
Govorno sporazumevanje v tujem jeziku je eden izmed glavnih ciljev učenja tujega jezika.
Študenti bodo v okviru predmeta spoznali glavne razlike med pisno in govorno angleščino ter
značilnosti različnih govornih dejanj (monolog, pogovor) kot tudi vrste govornih dejanj
(spraševanje, zahvaljevanje, opravičevanje, predlaganje ipd.). Z analiziranjem video posnetkov
rojenih govorcev se bodo seznanili s pomenom govorice telesa ter uporabe komunikacijskih
strategij, npr. kako se vključiti v pogovor, kako spremeniti temo pogovora, kako uporabljati
mašila v jeziku, kako se sporazumevati ob nezadostnem poznavanju jezika in podobno. Prek
različnih dejavnosti kot so dejavnosti sporočilne vrzeli, komunikacijske igre, igre vlog in
Page 36
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
35
simulacije ter diskusije bodo razvijali omenjene komunikacijske strategije in hkrati urili svoje
govorne zmožnostih v angleškem jeziku. Študenti bodo spoznali tudi značilnosti uspešnih
predstavitev, npr. načrtovanje glede na ciljno občinstvo, temo in čas predstavitve, uporaba
vizualnih pripomočkov in multimedije ter podobno.
OSNOVE SUPERVIZIJE
Pregled različnih opredelitev in pojmovanj supervizije ter njene vloge v poklicnem in
osebnostnem razvoju profesionalne/ga delavke/ca. Seznanjanje z nameni supervizije, področji
njene uporabe ter njenimi značilnostmi.Izkušnja supervizije kot cikličnega učnega procesa.
Učenje iz izkušenj ter poglabljanje sposobnosti analize in samorefleksije lastne prakse
(izkustveno učenje in refleksija v superviziji). Raziskovanje in ozaveščanje lastnih predstav,
referenčnih spoznanj in implicitnih teorij, na katere navezujemo svoja stališča in ravnanja pri
praktičnem delu z ljudmi. Izbor in ureditev konkretnih delovnih izkušenj iz pedagoške prakse
študentov/študentk ter njihovo preoblikovanje v učni material. Spoznavanje značilnosti
posameznih faz v procesu supervizije. Uvodna faza z oblikovanjem delavnega načrta,
vzpostavljanjem zaupanja in varne klime; vmesna in zaključna evalvacija; delavna faza;
zaključevanje in slovo). Spoznavanje različnih oblik, vrst in modelov supervizijskega dela.
Supervizija v skupini in intervizija. Spoznavanje različnih metodičnih pristopov v superviziji.
Metoda analize problemske situacije, model strukturirane refleksije, reševanje problema,
igranje vlog, sokratova dialoška metoda, supervizija poučevanja ipd
TIMSKO DELO V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
V okviru predmeta študenti spoznajo osnovne pogoji in značilnosti timskega dela v vzgoji in
izobraževanju, različne modele oblikovanja in razvoja tima, psihološke razsežnosti timskega
dela, etape timskega dela in prednosti, ki jih timsko delo prinaša učencem, pedagoškim
delavcev ter šoli kot inštituciji. Ob neposrednem timskem delu študenti osveščajo različne
psihološke procese, razvijajo spretnosti komunikacije v timu in večajo občutljivost za
medosebno zaznavanje v timu. Ob izkušenjskem učenju bodo timsko načrtovali, timsko
poučevali, timsko evalvirali, analizirali izvore problemov in konfliktov pri timskem delu ter
prakticirali različne strategije njihovega reševanja. Predmet je zasnovan kot prepletanje
strokovno teoretičnih in znanstveno empiričnih spoznanj z izkušenjskim učenjem in kritično
refleksijo obstoječe pedagoške prakse ter naravnan k oblikovanju študentov v aktivne,
odgovorne, refleksivne in kritične člane pedagoških timov.
SAMOPODOBA OTROKA IN MLADOSTNIKA V ŠOLI Pri predmetu študent poglobi znanje o razvojnih in socialnih dejavnikih oblikovanja učne samopodobe
na osnovi kontekstne paradigme učenja in poučevanja. Spozna osnovno dinamiko socialnega
primerjanja in se nauči prepoznavanja različnih vedenjskih manifestacij učne samopodobe. Pri
seminarskih projektih načrtuje individualizirane pedagoške pristope za negovanje in/ali spodbujanje
samopodobe učencev. V okviru predmeta študenti razvijajo zmožnost za samouravnavanje lastne
(predvsem učne in strokovne) samopodobe.
INKLUZIVNE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE PRAKSE
Predmet razvija občutljivost in zavezanost za delovanje v prid posameznikom,
marginaliziranim bodisi zaradi njihove etničnosti, socialno ekonomskega statusa, spola ali
posebnih potreb. Razvija sposobnosti za prepoznavanje situacij v različnih institucijah, ki
kažejo na stopnjo njihove vključenosti/izključenosti ter za oblikovanje in izvedbo inkluzivnih
praks.
Page 37
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
36
PODALJŠANO BIVANJE
Predmet usposablja študente za razumevanje ciljev podaljšanega bivanja, hkrati pa tudi
pričakovanj učencev, staršev, šole in samega sebe v zvezi s podaljšanim bivanjem. Vzpodbuja
razmislek o ustreznosti različnih učnih in vzgojnih metod ter oblik dela, dejavnosti, hkrati pa
tudi razvija sposobnosti načrtovanja, izvedbe in evalvacije vzgojne in učne dejavnost v
podaljšanem bivanju.
NAČINI VZPOSTAVLJANJA DISCIPLINE:
Študenti pri predmetu spoznavajo tehnike discipliniranja otrok ter vpliv le-teh na otrokovo
nadaljnje vedenje in moralni razvoj, pogojenost neprimernih vedenj s posameznikovimi
osebnimi in kontekstualnimi dejavniki, sodobne koncepte reševanja disciplinskih problemov,
kot tudi pedagoško utemeljene in razvojno bolj ali manj spodbudne oblike vzpostavljanja
discipline. S pomočjo spoznanih konceptov skušajo oblikovati in utemeljiti svoj disciplinski
režim, ki ga je mogoče vpeljevati glede na trenutno veljavno zakonodajo na šolskem področju.
ŠOLA, PRAVIČNOST IN UČINKOVITOST
Študenti obravnavajo naslednje vsebine:
- Šola kot instrument vdružbljanja - učinkovitost prenosa dosežkov civilizacije z generacije na
generacijo
- Koncept meritokracije kot načela pravičnosti in zmanjševanja neenakosti v družbi; prikaz
konceptov neenakosti in pravičnosti in učinkovitosti pri različnih avtorjih in avtoricah
- Prikaz primerjalne uspešnosti / neuspešnosti sistemov edukacije pri doseganju ciljev
pravičnosti in učinkovitosti edukacijei (Eurydice, OECD, idr.)
- Pregled mehanizmov (organizacijskih, finančnih, pedagoških pristopov…) povečevanja
pravičnosti in odpravljanja socialne pogojenosti neenakosti dosežkov v edukaciji v izbranih
državah (Nordijske države, Nizozemska, Japonska, Južna Koreja, Hong-Kong)
- Priprava analiza konkretne edukacijske politike (ekrepa) v eni od držav - če je le mogoče v SI
v luči obravnave vprašanja stopnje pravičnosti in učinkovitosti dela v šoli
ZIMSKE AKTIVNOSTI V NARAVI
Študent se seznani s šolo alpskega smučanja, prilagajanjem otrok na sneg, aktivnostmi, ki jih
vključujemo v zimsko šolo v naravi, organizacijo in izpeljavo zimovanja. Predmet usposablja
za sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole in učenje smučanja otrok.
EPTE OKOLJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ / EPTE ENFIRONMENT AND SUSTAINABLE
DEVELOPMENT
Študent je zmožen uporabljati naravoslovne pojme, modele in teorije, ki so pomembni za
pojasnjevanje in utemeljevanje trajnostnega razvoja; načrtovati in izvajati raziskave; v različnih
oblikah prikazati pridobljene rezultate in jih z uporabo ustrezne terminologije razložiti;
pojasniti odnos med naravnim okoljem in zgodovinsko dediščino regije/države; utemeljiti
potrebo po racionalnem razvoju posameznika in družbe kot pogoj za trajnostni razvoj;
razpravljati o tehnoloških možnostih in njihovih vplivih na trajnostni razvoj; seznaniti z
različnimi nevarnostmi v sodobni družbi, ki so rezultati človekovih dejavnosti; iz določenih
vsebin oblikovati učne enote.
EPTE DRUŽBA, KULTURA, VZGOJA/EPTE SOCIETY, CULTUREANDEDUCATION
Namen modula je, študentom ponuditi poznavanje in razumevanje socioloških in filozofskih
ozadij edukacijskih teorij in praks v Evropi ter kontekstualnih razlik med številnimi evropskimi
državami. To jim bo pomagalo oblikovati ustrezen pedagoški diskurz in ga povezati s
Page 38
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
37
kulturnimi tradicijami in političnim razvojem. Tako se bodo študenti znali strokovno spoprijeti
s problematiko pravičnosti ter raznolikim in skupnim v polju edukacije.
EPTE MATEMATIKA/EPTE MATHEMATICS
Predmet je bil oblikovan v okviru EPTE (European Primary Teacher Tranining) projekta in
poteka izključno v angleškem jeziku. Obiskujejo ga Erasmus študenti in študenti PeF, ki si ga
izberejo kot D izbirni predmet. Pri predmetu študent osvoji ključno terminologijo v angleščini
na področju matematike in didaktike matematike, se usposobi za reševanje matematičnih
problemov, razume pomen reprezentacij (notranjih in zunanjih) pri pouku matematike in
načrtuje izvajanje pouka, razume in uporabi izbrana matematična didaktična besedila v
angleščini ter pozna ključne dejavnike sodobnega koncepta pouka matematike.
EPTE PEDAGOGIKA IN DIDAKTIKA/EPTE PEDAGOGYANDDIDACTICS
Študent pri predmetu EPTE - Pedagogika in didaktika spozna temeljno pedagoško
terminologijo in jo zna ustrezno uporabljati v različnih kontekstih. Seznani se s formalnim in
neformalnim izobraževanjem, s spremembami v izobraževanju v različnih izbranih šolskih
sistemih in se navaja na sistemsko analizo izobraževalnih okoliščin. Seznani se z značilnostmi
spodbudnega učnega okolja in načrtovanjem didaktičnih situacij z različnimi teoretičnimi
pristopi. Usposobi se za načrtovanje, premišljeno izvajanje in kritično analiziranje pouka ter
učiteljevega profesionalnega razvoja. Razvija si spretnosti refleksije, evalviranja in timskega
dela, ki predstavljajo pomembne dejavnike učiteljevega profesionalnega razvoja.
EPTE RAZNOJEZIČNO IN MEDKULTURNO IZOBRAŽEVANJE/EPTE
PLURILINGUALANDINTERCULTURALEDUCATION
Študenti se seznanijo o kulturi in jezikovni različnosti Evrope in hkrati razvijajo lastno
jezikovno in kulturno zavedanje. Hkrati razvijajo in krepijo spretnosti in strategije za razvijanje
otrokove samozavesti in socialnih veščin s pomočjo razvijanja raznojezičnega in
medkulturnega zavedanja. Nato se študentje seznanijo s kognitivnimi procesih v jezikovnem
razvoju v kontekstu raznojezične edukacije. Razvijajo tudi vedenje o učiteljevih kompetencah
za jezikovno poučevanje v medjezikovnem in raznojezičnem kontekstu. Seznanjajo se tudi
o evropski jezikovni politiki, relevantnih instrumentih in omrežjih za raznojezično in
medkulturno edukacijo ter razvijajo strategije za pospešeno razvijanje raznojezične in
medkulturne dimenzije v lokalnem okolju. Nenazadnje pridobijo vedenje o tem, kako podpirati
učenje o jeziku in kulturi izven šolskega razreda.
EPTE UMETNOST/EPTE ARTS
Predmet usposablja študenta za kulturno ozaveščanje in ustvarjalno izražanje skozi različne
umetnostne jezike. Na področju glasbene umetnosti vključuje ustvarjalno glasbeno izražanje z
nastopanjem, ustvarjanjem in poslušanjem ljudske glasbe, avtorske evropske glasbene
dediščine in sodobne glasbe. Na področju likovne umetnosti vključuje vizualno in plastično
izražanje kot osebni in univerzalni jezik in kot interdisciplinarno dejavnost. Na področju
scenske umetnosti vključuje umetnostno izražanje skozi različne oblike in tehnike scenskega
izražanja, vključujoč gledališča, lutke in gib. Na področju filma vključuje izobraževanje za
smiselno uporabe filma v vzgojno-izobraževalnem procesu.
ATLETSKE VSEBINE IN IGRE Z LOPARJI V OSNOVNI ŠOLI
Predmet prispeva k poznavanju razvoja atletika ter poznavanju vsebin atletike v prvem in
drugem triletju osnovne šole. Prav tako predmet prispeva k poznavanju osnov iger z loparji.
Študent se usposobi za posredovanje temeljnih vsebin atletike in iger z loparji.
Page 39
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
38
GIMNASTIČNE VSEBINE V OSNOVNI ŠOLI
Predmet usposablja študenta za poznavanje razvoja gimnastike, poznavanje vsebin športne
gimnastike, športno-ritmične gimnastike ter akrobatike v prvem in drugem triletju osnovne šole
in za poznavanje in razumevanje vpliva gimnastičnih vsebin na otroke. Študent zna izvesti
predvidene gimnastične vsebine ter jih zna posredovati otrokom.
IGRE Z ŽOGO V OSNOVNI ŠOLI
Predmet usposablja študenta za poznavanje razvoja iger z žogo na splošno, poznavanje razvoja
posameznih iger z žogo (košarka, rokomet, nogomet, odbojka), poznavanje in razumevanje
razlik med posameznimi vrstami iger z žogo ter med igrami z žogo za odrasle ter za otroke tar
za poznavanje in razumevanje pomena uvajanja različnih iger z žogo v šolski prostor. Študent
spozna tudi osnovna tehnična in taktična pravila pri različnih igrah z žogo.
FILM V ANGLEŠČINI
Cilj predmeta je predstaviti avtentične angleško-govoreče filme, nanizanke, kratke filme in
izseke filmov, preko katerih študenti spoznavajo različne značilnosti angleščine, npr. angleške
naglase, besedišče, jezikovne strukture, pri tem pa utrjujejo vse štiri jezikovne spretnosti, s
poudarkom na poslušanju in govoru v angleščini. Prav tako spoznavajo kulture, nekatere
zgodovinske dogodke ter način življenja angleško-govorečih narodov. Študenti se seznanijo z
nekaterimi vidiki filmske industrije (npr. filmska glasba, filmska nagrade, igralci, režiserji ipd.).
Študenti prilagodijo ali sami sestavijo kratke filmske scenarije in jih dramatizirajo ter primerjajo
filme s knjigami, po katerih so bili narejeni filmi.
ANGLEŠČINA III – IZPIT NA JEZIKOVNI RAVNI C1
Pri predmetu študenti z uporabo različnih učnih strategij razvijajo štiri jezikovne zmožnosti v
angleščini (poslušanje, branje, pisanje in govor), širijo besedišče, uzaveščajo jezikovni sistem
in pridobivajo spretnosti javnega nastopanja. Berejo in poslušajo avtentična besedila ter
razvijajo ustvarjalnost s spreminjanjem prebranih besedil oz. s pisanjem lastnih. Zastavljajo si
učne cilje, spremljajo lastni napredek, vrednotijo in ocenjujejo svoje delo. Študenti se
podrobneje seznanijo z vsebino mednarodnih izpitov (npr. CAE, IELTS ipd.) in razvijajo
strategije za reševanje mednarodnih jezikovnih izpitov.
IGRAJE V SVET GLASBE
Predmet usposablja študenta za izvajanje glasbeno-didaktičnih strategij celostnega, aktivnega
in ustvarjalnega učenja in poučevanja glasbene vzgoje in vključuje glasbene dejavnosti
izvajanja, poslušanja in ustvarjanja po Orff-Keetman konceptu glasbeno-gibalne vzgoje.
GLASBENA USTVARJALNOST
Predmet omogoča študentu, da razvija in nadgrajuje načine za spodbujanje in izvajanje
glasbene ustvarjalnosti v pedagoškem procesu. V osnovni šoli, vrtcu in na področju
rehabilitacijskih vsebin so te dejavnosti posebej pomembne, saj prispevajo k boljšemu počutju
in razpoloženju, večji duhovni razgibanosti, razvoju domišljije, povečanju kognitivnih
sposobnosti, k medsebojni povezanosti in večji glasbeni usposobljenosti. Predmet izhaja iz
elementov sodobne glasbe in vpogleda v nekatere prvine sodobnih umetnostnih tokov, z
zapisom in izvajanjem na instrumentih se ob tem razvijajo glasbeno oblikovne ter
improvizacijske zmožnosti.
VSEBINE ŠPORTNE VZGOJE NA PROSTEM
Študent bo pri predmetu spoznal posledice sedentarnega načina življenja ter pomen gibanja pri
odpravljanju le teh. Seznanil se bo s poškodbami pri športu in njihovim preprečevanjem ter
Page 40
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program RAZREDNI POUK, 1. stopnja
39
rehabilitacijo. Glavnina programa vsebuje predstavitev vsebin športne vzgoje, ki jih izvajamo
na prostem, ob tem pa še posebej spoznal normative in varnostne ukrepe pri izvajanju aktivnosti
na prostem. Študent se bo tudi seznanil z didaktičnimi pristopi k izvajanju vsebin dodatnega
programa športne vzgoje.
INTREKULTURNA SLOVENIJA V MULTIKULTURNI EVROPI
Študent na osnovi interdisciplinarne obravnave temeljnih značilnosti Slovenije in držav, od
koder so študenti na izmenjavi, spozna, primerja in vrednoti družbeno, naravno in kulturno
okolje Slovenije ter izbranih držav. Na terenskih vajah se na primeru glavnega mesta z okolico,
njegovih znanstvenih in umetnostnih ustanov neposredno seznani z geografskimi,
zgodovinskimi, etnološkimi in kulturnimi danostmi ter posebnostmi.
DIDAKTIČNE IGRE V NARAVOSLOVJU
Pri predmetu Didaktične igre v naravoslovju študenti spoznajo različne vrste didaktičnih iger:
igre s prirejanjem, razvrščanjem in urejanjem, konstrukcijske igre, gibalne igre, strateške igre,
domišljijske igre… Obravnavane vrste didaktičnih iger (v klasični obliki) na nekaterih
naravoslovnih učnih vsebinah za 1. in 2. triado osnovne šole študenti preizkusijo. Seznanijo se
tudi z računalniškimi igrami in kritičnim vrednotenjem strokovne literature za učence. Študenti
se izkusijo v načrtovanju, izdelavi in izvedbi klasičnih naravoslovnih iger kot tudi v
preizkušanju in vrednotenju didaktičnih iger.
E - PRAKSA
PEDAGOŠKA PRAKSA I - IV: V izobraževanju učiteljev ima pomembno vlogo praktično
pedagoško usposabljanje. S svojim aktivnim vključevanjem v vzgojno-izobraževalno delo v
osnovni šoli imajo študenti predvsem možnost, da preverijo ustreznost izbranega študija, se
soočijo s problemi poučevanja, preizkusijo teoretična znanja v praksi, se učijo praktičnih
veščin, preverjajo lastno usposobljenost ter se seznanjajo s kulturo osnovnih šol. Študenti so v
praktično pedagoško usposabljanje vključeni v vseh štirih letnikih študija. Aktivna vključenost
študentov v vzgojno-izobraževalno delo in obseg samostojnega dela se iz letnika v letnik večata.
Praktično pedagoško usposabljanje se izvaja v prvih dveh triletjih osnovne šole in v drugih
vzgojno-izobraževalnih institucijah v obliki pedagoške prakse, hospitacij in nastopov.
Pedagoška praksa se izvaja v vseh letnikih študija in skupno obsega deset tednov.
HOSPITACIJE IN NASTOPI se izvajajo v vseh letnikih študija kot obiski – hospitiranje pri
vzgojno-izobraževalnem delu v osnovnih šolah in v drugih vzgojno-izobraževalnih in kulturno-
umetniških ustanovah ter v okviru praktičnih vaj pri vseh specialno-didaktičnih predmetih.
Študent pri vsakem specialno-didaktičnem predmetu opravi hospitacije in po en nastop.