Pravo Evropske Unije
V okviru EU delujejo 3 sodia:
European court of justice (ECJ) Sodie Evropskih skupnosti je
najpomembneje sodie, ki deluje v okviru EU Court of first instance
(CFI) Sodie prve stopnje prav tako deluje v okviru EU Sodie za
uslubence, ki reuje spore med uslubenci v evropskih institucijah in
konkretnimi institiucijami (Potonik je komisar v evropski
komisiji)
V okviru EU delujeta dve instituciji:
EVROPSKI SVET in
SVET EU.
Evropska Unija proti Evropska Skupnost? To ni isto! Evropska
Unija je ve kot Evropska Skupnost. Evropska skupnost, ki se ji je
na zaetku reklo EGS, in obstaja od 1957 (prva je bila ESPJ, ki je
nastala 1951, ko je bila podpisana Parika pogodba, delovati pa je
zaela 1952 ( ta skupnost ne obstaja ve, saj je pogodba prenehala
veljati, ker je bila sklenjena za doloen as, do leta 2002, torej za
50 let).
Kasneje so drave lanice (z leti jih je bilo vse be, danes jih je
27) ugotovile, da je sodelovanje potrebno tudi na negospodarskih
podrojih, zato je odpadel pridevnik gospodarska in danes je torej
to EVROPSKA SKUPNOST. Od leta 57 imamo torej 3 skupnosti. Do leta
1992, z zaetkom veljave 1993 o Evropski Uniji ne govorimo. ele
MASTRIHTSKA POGODBA iz leta 1992 uvede t.i. Evropsko Unijo. Do leta
1992 poznamo 2 skupnosti, temu se ree t.i. skupnostni steber, leta
1992 pa skupnostnemu stebru, kateremu vsebino predstavlja vsebina
vseh obstojeih skupnosti, doda dva nova stebra: 2 steber zadeva
SKUPNO ZUNANJO IN VARNOSTNO POLITIKO prej teh podroij skupnost ni
urejala. Mastrihtska pogodba pa v okvir EU doda tudi to
vsebino.
3 steber pa zadeva PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
Doloene spremembe v 3steverni strukturi prinese Amsterdamska
pogodba leta 1997, ki doloene vsebine iz 3 stebra prenese v 1
steber in tako 3 stebru ostanejo le e zadeve, ki se tiejo
policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. In
takno je stanje danes. Imamo 3 stebre:
1. STEBER: Skupnostni steber sem sodi vsa vsebina, ki je zajeta
v obeh Rimskih pogodbah
2. STEBER: Vsebina skupne zunanje in varnostne politike
3. STEBER: policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih
zadevah.
Evropska skupnost je torej le delek 1 stebra in s pravom
evropske skupnosti se bomo preteno ukvarjali pri PEU. Vsebine 2 in
3 stzebra se ne bomo dotikali, saj sta preobsena.
Predmet prava EU delimo na sploni (viri, institucije, zgodovina,
razmerje med pravom EU in pravom drav lanic, postopki pred
skupnostnimi sodii) in posebni del (vpraanja, ki sodijo v Evropsko
Skupnost, temeljna vsebina ES je e vedno gospodarski razlog,
svoboine (prost pretok dela, kapitala, blaga, storitev, svoboda
ustanavljanja sedea v dravah lanicah), konkurenca. Temeljne
pogodbe, ki so temeljni pravni viri prava EU:
1. Pogodba o ustanovitvi Evropske Skupnosti (PES) Rimska
pogodba, ki je bila kar nekajkrat novelirana.
2. Pogodba o Evropski Uniji (PEU)To sta dva temeljna akta za
pravo EU.
30.10.2008
SIMBOLI EU
Zastava 12 zvezdic pomeni povezanost, tevilo pa nima zveze s
tevilom drav lanic. tevilo 12 pomeni popolnost 12 dnevnih ur, nonih
ur, mesecevEU naj bi predstavljala popolnost. EU je sprejela
zastavo od Sveta Evrope:
Himna Oda radosti
Slogan EU zdruena v raznolikosti poleg enotnosti se poudarja
raznolikost v smislu identitede narodov.
Skupna valuta euro pravi simbol bo to, ko bodo vse drave lanice
imele : nimajo VB, Danska in vedska (12 starih drav lanic ima ) on
novih drav lanic 12 imajo Slovenija (od 1.1.2007), od 1.1.2008 pa
imata e Ciper in Malta.
Dan Evrope 9. maj - 1950 so prebrali Schumanovo Deklaracijo (to
je prebral Schuman, francoski minister, napisal pa njegov
sodelavec). Schuman je predlagal ustanovitev visoke oblasti (high
autrority), ki bi delovala v sklepu EGS. Ta naj bi bila roka nad
oboroevanjem in proizvodnjo premoga in jekla. Takoj po 2 sv vojni
je Nemija, ki je takrat imela pomembne rudnike premoga zaela spret
pridobivati jeklo in Francozi so se ustraili, da bi prilo do nove
vojne med Francijo in Nemijo, zato so s to Schumanovo deklaracijo
eleli zdruiti evropsko skupnost in prepreiti nadaljnje bojevanje.
Nekaj podobnega, kot je predlagal Schuman je e 1946 predlagal
Churchil na predavanju v Zrihu in rekel, da bi morali tudi v Evropi
ustanoviri United States of Europe po vzoru ZDA. Europa dva mita o
nastanku:
1. Izvirala naj bi iz semistke besede eret, ki pomeni mraen,
azija pa naj bi bila deela vzhoda, sonca.
2. Staro-grki mit o azijski princesi Europi, ki naj bi jo Zeus
priakal kot beli bik, in jo odnesel na Kreto. Europa naj bi
ponazarjala devico, lepih oiPRAVNI VIRI EVROPSKE SKUPNOSTI
Bistvena je delitev na primarne in sekundarne vire skupnosti.
Primarni so temeljni, osnovni, ki so podlaga za sprejem sekundarnih
virov. Primarni viri so vse temeljne pogodbe, splona naela prava
(ki so skupna vsem evropskim narodom, vsem dravam lanicam).
Sekundarni pravni viri pa so uredbe, direktive in odlobe (ki so
zavezujoi pravni viri), priporoila, mnenja, bele in zelene
knjige(ki pa niso zavezujoi).
Druga pomembna delitev je na pisane in nepisane vire. Pisani so
zapisani, nepisani pa so splona naela in obiaji.
Parika pogodba o ustanovitvi ESPJ je sklenjena 1951 in je
prenehala veljati 2002. Najpomembneja pogodba je Rimska pogodba o
ustanovitvi EGS, sprejeta 1957, ki se je spremenila v Evropsko
skupnost, saj so v vsebino pogodbe prihajale tudi negospodarske
vsebine. Druga pomembna pogodba je pogodba o ustanovitvi Euratoma.
Ti dve pogodbi sta ustanovni pogodbi, prav tako je ustanovitvena
pogodba Mastrichstka pogodba, sprejeta 7.2.1992, veljavna od
1.11.1993.
Vse ostale pogodbe so tudi primarni viri, a njihov namen je
amandmiranje ustanovitvenih pogodb temeljnim ustanovitvenim
pogodbam so nekaj dodale ali kaj spremenile. Spojitvena pogodba je
zdruila ve institucij v eno (leta 1965). European single act je
spremenil doloene toke Rimske pogodbe ta je naredil nart za
ustanovitev in popolno delovanje skupnega trga. Amsterdamska
pogodba je predvsem znana po tem, da je pretevilila lene iz PES in
PEU. Pogodba iz Nice je v doloenem aspektu spremenila obstojee
pogodbe predvsem je spremenila institucionalna vpraanja. Pogodba o
ustavi za Evropo ni zaela veljati, ni bila ratificirana,
nadomestila pa jo je nadomestila Lizbonska pogodba v enotno
besedilo naj bi se zdruilo vse in bi tako postala ustanovitvena
listina. Pogodba o ustavi za Evropo je padla na 2 referendumih.
Lizbonska pogodba pa ni celoten popoln tekst, kot je bila Pogodba
za Evropo, ampak amandmira PES in PEU. Lizbonska pogodba e ne
velja. Hkrati z njo je bila sprejeta e listina unije o temeljnih
pravicah, ki tudi ne velja, saj je vse drave e niso ratificirale.
Lizbonska pogodba je v postopku ratifikacije. Veljati naj bi zaela
1.1.2009, a ne bo, fino pa bi bilo e bi veljala pred volitvami v
Evropski parlament. Poleg temeljnih pogodb so pomembne tudi
pristopne pogodbe, ki so sprejete na podlagi 49 lena PES. Naprej
VB, Irska, Danska in Norveka (1.1.1973) postanejo lanice. Vendar pa
Norveka kasneje ni vstopila, ker so na referendumu zavrnili vstop.
Leta 1981 postane lanica Grija, leta 1985 Portugalska in panija,
leta 1995 Avstrija, vedska in FinskaV tem letu je Norveka spet
zavrnila pristop na referendumu. 1.5.2004 postanejo lanice
Slovenija, eka, Malta1.1.2007 pa vstopita e Romunija in Bolgarija.
Drav pristopni trenutno ni, kandidatke so Hrvaka, Turija in
Romunija. Potencialne drave kandidatke pa so drave, ki nimajo
statusa kandidatke, se pa Evropa prizadeva za njihovo lanstvo. Te
drave so rna Gora, Kosovo, Albanija, Srbja in BiH.
Poznamo 3 vrste uradnih listov EU:
L: vsebuje vse zavezujoe akte (pogodbe in sekundarni akti
odlobe, direktive) C:objavljeni vsi nezavezujoi sekundarni pravni
akti S: objavljeni razpisi6.11.2008Osrednja odloba PES, ki zadeva
sekundarne vire ES =
249 (prej 188) len PES1) Za izpolnjevanje svojih nalog v skladu
z dolobami te pogodbe Evropski parlament skupaj s Svetom ter Svet
in Komisija sprejemajo uredbe in direktive, sprejemajo odlobe,
pripravljajo priporoila ali dajejo mnenja. Uredba se splono
uporablja. Zavezujoa je v celoti in se neposredno uporablja v vseh
dravah lanicah. Direktiva je za vsako dravo lanico, na katero je
naslovljena, zavezujoa glede cilja, ki ga je treba dosei, vendar
prepua nacionalnim organom izbiro oblike in metod. Odloba je v
celoti zavezujoa za vse, na katere je naslovljena. Priporoila in
mnenja niso zavezujoa.
Med pravnimi akti ni hierarhije in so enako pomembni,
zasledujejo pa razline cilje. Uredba taka ko je napisana je v
veljavi takoj brez kakrne koli ratifikacije v vseh dravah lanicah.
Direktiva pa od drav lanic priakuje dodatno ravnanje spremeniti
morajo zakone, da ustrezajo ciljem iz direktiv. Evropski
zakonodajalec je Svet ministrov in evropski parlament.
Zakonodajalec je lahko Svet EU sam, lahko pa Svet EU z Evropskim
parlamentom skupaj. D leta 1979 parlament ni bil neposredno voljen,
ampak posredno, tako da so delo evropskih poslancev do takrat
opravljali nekateri od nacionalnih poslancev, sedaj pa so torej
voljeni neposredno, zato bi bilo priakovati, da bi bili le ti
zakonodajni organ. Razmerje med tevilom aktov, ki jih je sprejel
Svet sam in tistih, ki sta jih sprejela skupaj, se je spreminjalo.
Na samem zaetku parlament ni imel posebne funkcije. Vse temeljne
spremembe PES pa so vodile v spremembo, da je parlament pridobival
na moi. Vse ve je bilo podroij, kjer Svet EU ne sprejema ve sam,
ampak skupaj s parlamentom. Najveja mo, ki jo ima parlament je ima
danes. e vedno je nekaj podroij, na katerih svet sam sprejema
zakonodajo, vse ve pa je odlob, kjer sta si ta dva subjekta
prirejena. PES naeloma evropskemu zakonodajalcu pua, da se odloi
katero vrsto sekundarnega akta bo sprejel na doloenem podroju (kar
velja predvsem za direktive in uredbe), nezavezujoe akte pa v veini
sprejema Evropska komisija, ki sicer ni zakonodajalec, ampak ti
akti torej ne zavezujejo.
Redka so mesta v PES, kjer bi ta zahteval, da se na nekem
podroju sprejme uredbo (odlobo, direktivo).
ZAVEZUJOI PRAVNI AKTI
UREDBA: je zavezujo sekundarni pravni akt skupnosti. Bistvena
lastnost uredbe je ta, da v trenutku ko je sprejeta (+ vacatio
legis:20 dni ),torej od trenutka ko velja , velja v vseh dravah
lanicah enako. To torej postane pravo vseh drav lanic. Uredbi
pravimo da je sredstvo unifikacije, kar pomeni poenotenje
(direktiva je sredstvo harmonizacije). Podroje zajeto z uredbo je
torej poenoteno v vseh dravah lanicah. Uredba se nanaa na vse in je
neposredno uporabna v vseh dravah lanicah. Takoj ko zane veljati
torej uinkuje v vseh dravah lanicah, ne da bi te morale karkoli z
njo v zvezi storiti (direktiva ni neposredno uporabna, saj jo mora
drava lanica napolniti z neko dokonno vsebino to podroje je le
pribliano idealu poenotenja). Pri uredbi ni monosti vsaj ampak
velja enako v vseh dravah lanicah. Uredba tudi neposredno uinkuje
in je neposredno uporabna. Sekundarni zavezujoi pravni akti se
objavljajo v Uradnem Listu EU. Pravilo je, da e sam akt ne doloa ni
drugega zane veljati 20 dni po objavi. Evropskemu zakonodajalcu je
dopuena izbira sekundarnega pravnega akta in redko PES sam doloa da
je potrebno doloeno podroje urediti:
89 len: Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z
Evropskim parlamentom s kvalificirano veino sprejme vse ustrezne
uredbe za uporabo lenov 87 in 88, zlasti pa lahko doloi pogoje, pod
katerimi se uporablja len 88(3), in vrste pomoi, ki so izvzete iz
tega postopka.
Pogodba o ustavi za Evropo je elela preimenovanje sekundarnih
pravnih aktov:
Direktiva: evropski okvirni zakon
Uredba: evropski zakon
Lizbonska pogodba pa tega ne spreminja.
V prvem delu preambule je v vseh pravnih aktih mora biti
navedena pravna podlaga za sprejem, da se lahko preveri ali je
podlaga ustrezna in veljavna. Drugi del preambule obsega
obrazloitev in razloge za sprejem, kakna je bila ureditev do sedaj
in zakaj taka ureditev ni ve potrebnatemu pa sledijo leni. Pomemben
je dostavek na koncu, ki pravi da uredba neposredno zavezuje in je
neposredno uporabna. Svet EU pa sestavljajo (obiajno zunanji, je pa
odvisno od same vsebine sestavke) ministri drav lanic (lanov je 27,
kolikor je lanic). Ministrski glasovi pa nimajo iste tee!DIREKTIVA:
naeloma niso neposredno uporabne. To pomeni, da se zahteva od drav
lanic neka aktivnost v zvezi z vsebino direktive. Tej aktivnosti
pravimo implementacija (direktive se morajo prenesti v pravni red
drave lanice). To storijo tako, da sprejmejo ustrezen zakon. za
razliko od uredb pa so direktive vedno naslovljene na drave lanice
(redko na nekatere izmed njih, e je specifino vpraanje), naeloma na
vse. Kar je pomembno je implementacijski rok, ki predstavlja rok, v
katerem morajo drave lanice sprejeti ustrezno zakonodajo. Obiajno
je rok 1-2 leti. e drava lanica v roku ne implementira direktive,
kri pravo skupnosti, kar pa ima lahko ve posledic (lahko je krena
pred sodiem evropske skupnosti, komisija lahko sproi postopek,
lahko to sproijo tudi prizadeti posamezniki). Pomemben je 10 len
PES, ki ureja dolnost sodelovanja:
Drave lanice sprejemajo vse ustrezne ukrepe, splone ali posebne,
da bi zagotovile izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te
pogodbe ali so posledica ukrepov institucij Skupnosti. Tako
olajujejo izpolnjevanje nalog Skupnosti. Vzdrijo se vseh ukrepov,
ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev te pogodbe.
Tudi e ni posebne uredbe ali direktive, ki bi dravi lanici nekaj
nalagala, se komisija lahko sklicuje na ta len. e pa je potekel e
implementacijski rok, komisija vodi evidenco vseh rokov in ve
katera drava je e upotevala dolnost in katera ni. Tako lahko bolje
urgira na vseh podrojih. Taken je tudi postopek v primeru Slovenije
(toba je bila kasneje umaknjena: direktiva v eleznikem prometu)
Najpogosteje za kritev zve komisija od fizinih in pravnih oseb.
Tako je zvedela tudi za vinjete. Obstaja poseben obrazec, ki
olajuje prijavo na komisijo. Sredstva harmonizacijeNekatere
direktive puajo dravam lanicam ve prostora, druge pa manj (se jih
le prepie v zakon). nekatere uredbe pa so lahko tudi take, da v
zadnjem lenu napiejo, da se lahko sprejmejo zakoni za natannejo
ureditev. 13.11.2008ODLOBA (entscheidung): Je sekundarni zavezujoi
pravni vir skupnosti, se pa od uredbe in direktive razlikuje, da je
to obiajno individualni pravni akt (naslovljen je na eno konkretno
osebo, v zvezi z eno zadevo, torej je posamien in ne sploen).
Najbolj znane so odlobe komisije, ta je tista, ki te akte izdaja.
Najbolj pogoste so odlobe na podroju konkurence. Odloba je v celoti
zavezujoa. Naslovnik pa je obiajno bodisi podjetje (ki je zlorabilo
prevladujo poloaj), podjetja (ki so sklenila kartelni sporazum) in
je neposredno uporabna. 254 len PES doloa obveznost in kateri akti
so tisti, katerih objava v ULEU je obvezna in katerih ne. Ker gre
za individualni pravni akt je uporabna takoj ko naslovnik sprejme
obvestilo o odlobi. Sama PES doloa, da ne mora na doloenih podrojih
sprejeti odloba (85/2, 88/2 to so primeri dravnih pomoi). Tudi pri
odlobi je najprej preambula, na podlagi katerih aktov komisija
sprejema odlobo. Temu sledijo dejstva in nato obrazloitev teh
dejstev.
Poznamo pa e en akt, ki se mu ree odloba, a ni individualni
pravni akt, je sploni akt. Tej odlobi pravijo Nemci sklep
(gesluss). Gre za akt, ki ni naslovljen na konkretno stranko. Npr
sklep o ustanovitvi socrates programa. To je druga vrsta
odlobe.
NEZAVEZUJOI SEKUNDARNI AKTI
Nista le priporoilo in mnenje sekundarna akta, vendar jih
obstajajo tudi drugi nezavezujoi pravni akti, kot so zelene knjige,
bele knjige, usmeritvenaeloma pa nezavezujoe akte izdaja
komisija.
PRIPOROILO: se izda, ko komisija neformalno eli predlagati smer
ravnanja na doloenem podroju. MNENJE izda takrat, ko eli podati
neko oceno stanja. Priporoilo in mnenje ne zavezujeta (t.i. soft
law mehko pravo, zavezujoi pravni viri pa so hard law).
Nezavezujoi akti skupnosti nimajo neposrednega uinka. e se je
komisija v nekem svojem priporoilu zavezala, da bo nekaj na doloen
nain delala, to ne pomeni, da se lahko posameznik na to sklicuje
pred nacionalnimi sodii in pravice iz tega ne more izvajati.
Nezavezujoi akti pa so vseeno pomembni. To je povedal ECJ v primeru
Geimaldi v Fonds des Maladies Professionallen.
ZELENO KNJIGO obiajno izda komisija, ko meni, da je potrebno
spremeniti doloeno podroje. V zadnjih letih je bilo pomembno
reformirano podroje konkurence (tako antitrusta in koncentracij).
Ko je komisija pripravljala reformo npr antitrusta je najprej
izdala zeleno knjigo in predstavila kaknih sprememb si eli in na
podlagi prejetih odgovorov je izdala BELO KNJIGO, ki je mnogo bolj
obsena v kateri pove kaj je slabega v ureditvi, kaj bi bilo
potrebno spremeniti odloila pa se je tudi za izdajo uredbe
(1/2003). Ti dve knjigi torej vodita v izdajo nekega zavezujoega
pravnega akta, lahko pa se tudi po izdaji uredb sprejmejo
zelena/bela knjiga/sporoilo, da uredi doloeno podroje, ki se ji zdi
v zavezujoem aktu premalo razdelano. Nezavezujoi pravni akti so
torej lahko namenjeni pripravi zavezujoih pravnih aktov, lahko pa
so namenjeni dopolnitvi zavezujoih pravnih aktov.
ACQUIS COMMUNAUTAIRE: skupnostni aki (ko drava eli postati drava
lanica, mora spreminjati in prilagajati svojo zakonodajo, da
postane skladna skupnostnim normam) je drugi izraz zas pravo
skupnosti. PROCESNI POGOJI ZA ZAKONITOST AKTOV EU
Oblika: 253 in 254 len PES je predpisana oblika za akte Sveta,
so pa tudi vsi drugi akti v isti obliki. e je predpisana objava v
UL in notifikacija naslovnikov je to pogoj za veljavo tega akta.
Glede obrazloitve pravi PES to: V uredbah, direktivah in odlobah,
ki jih skupno sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter v aktih,ki
jih sprejme bodisi Svet ali Komisija, se navedejo razlogi za
njihovo sprejetje, pa tudi vsi predlogi ali mnenja, ki jih je bilo
treba pridobiti po tej pogodbi.
Formalni del preambule vsebuje pravno podlago, predloge in
pravna mnenja. V vsakem trenutku mora uporabnik sekundarnega
pravnega akta vedeti, da je institucija, ki je akt sprejela imela
podlago za sprejem tega akta in da se na tem podroju sme sprejemati
take akte (nekatera podroja so namre e vedno v pristojnosti drav
lanic in EU ne sme sprejemati direktiv, uredbna tem podroju). V
vsebinskem delu pa so zajeti cilji in razlogi za sprejem.
ZAKONODAJNI POSTOPEK je postopek za sprejem direktiv in uredb. Te
sprejema Svet EU ali Svet EU skupaj s parlamentom. Ta dva skupaj pa
ne moreta sprejemati primarnih pravnih aktov, npr lizbonske
pogodbeki jih morajo ratificirati drave lanice. Zakonodajni
postopek torej velja le za zavezujoe sekundarne pravne akte.
Na ravni evropske skupnosti niso loene funkcije v smislu
izvrilne in zakonodajne oblasti. Logino bi bilo, da bi zakonodajne
akte sprejemal parlament. Te pa veinoma sprejema svet EU (nekakna
vlada, saj v njem sedijo ministri), zato je zakonodajni postopek
zelo problematien. EU se zato mnogokrat oita primanjkljaj
demokracije. Z leti, ko zakonodaja daje parlamentu vedno ve moi, se
demokracija poveuje in lizbonska pogodba tudi na tem podroju prinaa
mnogo novosti, monosti sodelovanja dravljanov v zakonodajnem
postopku.
Izvrilna in zakonodajna funkcija v EU nista tako loeni kot v
dravah lanicah. Poznamo pa okoli 22 zakonodajnih postopkov, mi si
bomo pogledali le najbolj pogoste. Ne obstaja pa nobena formula, po
kateri bi se za sprejem aktov uporabil doloen postopek na doloenem
podrojuto je popolnoma politina odloitev. Sama PES doloa, da se
akti sprejemajo po doloenem lenu na doloenem podroju
Temeljni razdelitveni element, po katerem se postopki loijo je
vloga evropskega parlamenta v posameznem zakonodajnem postopku. V
nekaterih postopkih je nima, v doloenih pa. Nekateri postopki so
natanno doloeni (251, 252, 253 leni PES doloajo potek postopkov, ki
so najbolj obiajni). Prvi postopek je, da komisija sama sprejema
doloene akte. Komisija pa je predlagatelj sekundarnih pravnih
aktov. Da bi pa sama sprejemala te akte je redko.
Drugi postopek je da Svet EU sam sprejema sekundarne akte brez
intervencije evropskega parlamenta. Svet se lahko odloi, da se bo
posvetoval s parlamentom, vendar mu tega ni potrebno storiti. Po
pogodbi Pogodbe o EGS je bil tak postopek pravilo, danes pa obstaja
le e nekaj lenov, ki tak postopek zahtevajo, saj je danes pravilo
postopek soodloanja, ko parlament in svet skupaj sprejemata
sekundarne pravne vire.
Tretji postopek je postopek posvetovanja, ki je postopek, ki se
najprej uporabil na veih podrojih, sedaj pa se tevilo takih podroij
zmanjuje. Tudi tu sprejme akt Svet EU, vendar pa je pridobitev
mnenja evropskega parlamenta obvezna, a to mnenje sveta ne
zavezuje. e mnenja ne pridobi, je akt neveljaven.
etrti je postopek sodelovanja med svetom in parlamentom. Tudi v
tem postopku pa je Svet EU tisti, ki sprejme akt, a le tega sprejme
v sodelovanju s parlamentom. e se evropski parlament ne strinja s
predlagano vsebino akta, se od sveta zahteva, da ga sprejme s
soglasjem. Parlament torej lahko le otei sprejem akta. Danes
najbolj obiajen postopek pa je postopek soodloanja in v tem
postopku, samo v tem, sta svet in parlament tista, ki skupaj
sprejmeta nek akt. Ta postopek je urejen v 251 lenu PES in le ta je
tisti, ki ga moramo okvirno res poznati. Nekateri ga res kot t.i.
resni postopek. v veini primerov je to postopek po katerem se
sprejemajo direktive in uredbe. Komisija poda predlog Svetu in
Parlamentu. Svet bodisi sprejme predlagani akt in pred tem pridobi
mnenje parlamenta. e se parlament strinja, svet lahko sprejme akt,
e parlament predlaga spremembe in se svet strinja, tudi sprejme
akt. e pa se ne strinja s predlogom sprejme Svet skupno stalie
sveta in ga z obrazloitvijo polje v parlament. Parlament ima 3
mesece asa, da nekaj stori. e parlament potrdi skupno stalie sveta
je akt sprejet. Enako velja, e ne sprejme nobene odloitve je akt
sprejet. e pa parlament zavrne skupno stalie sveta, akt ni sprejet.
e pa parlament predlaga spremembe, gre akt nazaj svetu in komisiji,
da poda mnenje. V takem primeru ima svet 3 mesece asa, da sprejme
akt, odobri spremembee pa ne odobri sprememb, se ustanovi spravni
odbor (consiliation comitee), katerega lani so Parlamenta in lanov
Sveta. Spravni odbor skua dosei soglasje e v 6 tednih odobri skupno
besedilo, gre ta akt posebej v parlament in svet, ki ga morata
sprejeti oba, v nasprotnem primeru pa akt ni sprejet. Ta postopek
je pravilo. Ta postopek poznamo od maastrichtske pogodbe, torej od
leta 1992 (do tega leta pa parlament ni zakonodajni organ, ampak
ima le vejo ali manjo funkcijo v zakonodajnem postopku). Redki pa
so primeri, ko ima parlament veto e potem ko je akt e sprejet ali
se sprejema parlament ree NE, akt ni sprejet (49, 105/6, 107/5,
181).
Zakonodajna iniciativa: evropska komisija je tista, ki predlaga
sprejem neke uredbe ali direktive. Poznamo pa e dve iniciativi
drugih organov, in sicer gre za iniciativo sveta EU in iniciativo
parlamenta. Komisija je tista, ki je predlagateljica aktov, mora pa
tudi dobiti vzpodbudo za to, da postane aktivna na doloenem
podroju. len 208 PES daje Svetu pravico, da da iniciativo komisiji,
da zane biti na doloenem podroju aktivna. Enako velja za 192/2 PES,
ko ima parlament pravico dati iniciativo komisiji. Pogodba za
Ustavo in Lizbonska pogodba pa uvajata novo vrsto iniciative (1 MIO
dravljanov in pomembnejega tevila drav lanic) dravljanov, ki dajo
komisiji pobudo za sprejem akta na doloenem podroju.
INSTITUCIJE in DRUGI ORGANI EU
Institucije so natete so v 7 lenu PES, natanneje pa so obravnave
v 189-180 lenih PES, omenja pa jih tudi 4 len PEU. Reformna pogodba
je osnutek lizbonske pogodbeInstitucije:
1. EVROPSKI PARLAMENTJe zastopnik dravljanov drav lanic, kot
celota. V evropskem parlamentu sedijo poslanci drav lanic. Ne
zastopajo pa slovenski evropski poslanci interesov slovenskih
dravljanov in ne sedijo skupaj po nacionalni ampak po politini
pripadnosti in zastopajo interese vseh drav lanic. Naeloma ne gre
za nacionalno zastopanje. Do enotnega evropskega akta, se je
parlamentu reklo skupina (v tej se je glasovalo o vsebini, ki je
zadevala vse 3 skupnosti za svet in komisijo to ni veljalo, saj je
en organ od mergar treaty dalje en organ), od European single act
pa je parlament. Sede EP je v Strasbourg. EP ima 12 plenarnih
zasedanj, odvijajo se sestanki odborov in 6 plenarnih zasedanj v
Bruslju. Tajnitvo je v Luxemburgu. Zaradi razlinih krajev pa
prihaja do enormnih strokov, ki jih plaujemo dravljani. Zasedanja
so letna in redna. Sestava parlamenta: trenutno v njem sedi 785
poslancev. Vsaka drava lanica ima najmanj 5 in najve 99 sedeev.
Najve jih ima Nemija in najmanj Malta, Slovenija jih ima 7. Sedei
so se razdelili s pogodbo iz Nice in s pristopno pogodbo z Romunijo
in Bolgarijo. Praviloma so veje drave slabe zastopane. Evropski
poslanci Slovenije: Ljudmila Novak, Romana J. Cizelj, Mojca D.
Murko, Lojze Peterle, Aurelio Jurij, Jelko Kacin, Miha Brejc.
Zadnje volitve v Evropski parlament so bile leta 2004 in mandat
traja 5 let naslednje volitve so 2009.
Od leta 1979 so poslanci voljeni neposredno, prej so delo
evropskih poslancev opravljali nacionalni poslanci, danes pa
funkciji nista zdruljivi. Poslanci so neodvisni, voljeni za dobo 5
let. Predsednik (trenutno Hans-Gert Pttering), ima 14
podpredsednikov. Parlament ima tevilne organe, razne kolegije
politinih strank in odbore. Bistveno je da so poslanci razdeljeni
na politine skupine, tisti ki pa ne so t.i. samostojni poslanci.
Politinih skupin je trenutno 7. Od 1.1.2007 do 10.1.2007 je
obstajala radikalna desniarska skupina, ki so jo ustanovili
Romunski, Italijanski in Francoski poslanci, oktobra pa je
razpadla, saj je bilo manj kot 20 poslancev. Pristojnosti
evropskega parlamenta lahko razdelimo na 3 tipe:
a. Zakonodajna se je skozi zgodovino spreminjala. Od tega da
parlament ni imel nikakrne vloge do prirejenosti svetu EU. Evropski
parlament pa sam e ne sprejema zakonodaje.
b. Proraunska tudi ne sprejema sam prorauna ampak ga sprejema
skupaj s Svetom EU. 75% denarja pride v proraun s strani drav
lanic. Komisija proraun predlaga (enako postopku soodloanja) nato
pa si svet in parlament izmenjujeta predloge, predsednik parlamenta
pa proraun podpie. Parlament sprejme proraun v tesnem sodelovanju z
EU. c. Nadzorna parlament vri nadzor predvsem nad komisijo
(question time evropski poslanci komisarjem zastavljajo vpraanja in
e niso zadovoljni z odgovori posameznih komisarjev lahko evropski
komisiji izglasujejo t.i. nezaupnico to pomeni, da komisija v
kompletu pade, eprav niso zadovoljni le z enim komisarjem). Vsi
dravljani imamo monost na parlament tudi nasloviti peticijo, s
katero povemo poslancem s im se ne strinjamo in da doloeni ukrepi
niso izvajanji kot bi bilo potrebno. To je formalna pot, ki ne
prinese zavezujoih rezultatov a se z njimi se parlament obvesti o
teavah.d. Imenovanje evropskega ombudsmana za dobo 5 let (kot
parlament). Ombudsman reuje pritobe dravljanov EU nad evropskimi
institucijamie. Pristojnost najrazlinejih preiskav e se parlamentu
zdi da kakna drava lanica ne deluje kot bi morala, lahko ustanovi
odbor za preiskavo (tak odbor je bil ustanovljen v primeru norih
krav v tem primeru je bila kasneje ustanovljena evropska
veterinarska agencija)
f. Tonik pred ECJ zelo pomemben tonik, ko se mu zdi da kakna
institucija ne deluje pravilno (npr da Svet sam sprejme uredbo, pa
se mu zdi da bi morala sprejeti uredbo v soglasju)
g. Ima finanni nadzor - mora dati soglasje k imenovanju raznih
organov v okviru evropske centralne banke predsednik ECB mora
podati pred parlamentom tudi poroilo o delovanju te banke. Razlog
za ta nadzor je zagotavljanje demokratinosti
Ombudsman evropski varuh prvi je bil imenovan 1995. Jakob
Suderman je bil varuh kar do leta 2003, ele s pogodbo iz nice, tega
leta pa se je doloilo da se mandat kona z mandatom parlamenta. EV
skrbi za posameznike, fizine osebe, ki jih obravnava v primeru
pritobe posameznikov v primeru kritev evropskih institucij.
Evropski varuh je mediator v posameznem primeru, ko se posameznik
pritouje. Redko deluje na lastno pobudo. Varuh obvesti institucijo
katera je krila pravice o problemu in poskua najti ustrezno reitev.
Na koncu vsakega leta polje letno poroilo v evropski parlament.
Varuh je pri nalogah obiajno zelo uspeen in v veini primerov zgladi
spor. Varuh je neodvisen in ima sede v Strassbourgu. Evropski varuh
(danes P. Nikiforos Diamandouros) pa se ne ukvarja z istimi
problemi kot nacionalni varuhi, saj se ta ukvarja s kritvami
evropskih institucij in z evropskimi vpraanji, nacionalni varuhi pa
se ukvarjajo z nacionalnimi vpraanji. 2. SVET EUJe druga
najpomembneja institucija EU. Pravilno in uradno ime je Svet
Evropske Unije, ree pa se mu tudi Svet ministrov. e evropski
parlament predstavlja interese dravljanov EU, Svet predstavlja
interese drav lanic. Na sestankih Sveta EU sedijo ministri drav
lanic. Sestava Sveta ni stalna, kar pomeni, da ne sedijo vedno iste
osebe na sestankih sveta (kar pa velja za parlamentarce). Za Svet
EU torej to velja, ker je odvisno kateri minister bo sedel na Svetu
EU odvisno od tega kdo je minister in o katerem vpraanju se bo
odloalo. Trenutno obstaja 9 razlinih konfiguracij Sveta. Najbolj
sploen sestanek sveta je General AERC, ki ga sestavljajo zunanji
ministri. Svet EU je Svet EU od Masstrichtske pogodbe naprej (od
1992). Pred tem se je Svetu EU reklo Svet Evropskih skupnosti od
Mergar treaty naprej (spojitvena pogodba 1967). Leta 1992 je namre
ele nastala EU. Svet je tista institucija EU, ki ima dale najve
pristojnosti na podroju 2 in 3 stebra (skupna zunanja in varnostna
politika ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih
zadevah). Svet EU je institucija, ki ima dale najve pristojnosti ne
le v 1 stebru ampak tudi torej na podroju 2 in 3 stebra. Na
podrojih, ki sodijo v 2 in 3 steber, EU nima taknih pristojnosti
kot v 1 stebru (prost pretok blaga, storitev, oseb, konkurenca,
svobodna ustanovitev sedea, davkivsa vpraanja urejena v PES). Glede
nekaterih od teh vpraanj ima izkljuno pristojnost za odloanje EU
(drave so se odrekle svoji suverenosti pri teh vpraanjih). Pri
vpraanjih, ki sodijo v 2 in 3 steber pa imajo drave lanice ve moi
(tu sprejemajo drave lanice odloitve skupaj s Svetom EU in
komisijo). Na zaetku ko so obstajale 3 skupnosti (ESPJ je prenehala
obstajati 2002) je imela vsaka skupnost svoj Svet (EGS in Euroatom
je imela Svet, ESPJ pa Svet ministrov). Zdruitvena pogodba (1967)
je iz tega podroja prinesla spremembo in od takrat naprej je
obstajal le en svet za vse 3 skupnosti. Novemu Svetu se je reklo
Svet Evropskih skupnosti, ki se je torej 1992 preimenoval v Svet
EU. Enako pa je veljalo tudi za komisije (t.i. visoka oblast), saj
so bile na zaetku 3, kasneje pa le ena. Na drugi strani pa je za
vse 3 skupnosti od samega zaetka 1 parlament in 1 sodie.
Trenutno predseduje Svetu EU Francija (predsedstvo traja 6
mesecev). So pa 3 drave lanice zdruene v t.i. troico, le ena je v
enem trenutku predsedujoa, vendar ima ta tim skupen nart, ki se
zanj dogovorijo, pred predsedovanjem prve drave (Slovenija je bila
v trojki z Nemijo in pred njo Portugalsko).
EU nima svojega predsednika, ki pa bo priel v potev z
uveljavitvijo Lizbonske pogodbe.
Svet sklie predsednik na zahtevo enega od lankov ali na predlog
komisije. Obiajno se sestanejo v Bruslju ali pa v drugih dravah
lanicah
Pristojnosti:
Je primarni zakonodajni organ v Evropski skupnosti
Sklepa mednarodne pogodbe
Ima zakonodajno iniciativo da pritisne na Evropsko komisijo da
pripravi predlog zakonodaje.
Sprejema proraun z Evropskim parlamentom
Z Lizbonsko pogodbo parlament pridobiva na moi in Svet izgublja
vedno ve je stvari o katerih se bo odloalo skupaj s
parlamentom.
Pred odloanjem poteka obseno delo v obliki COREPER I in COREPER
II. To so stalni predstavniki, ki jih predstavljajo ambasadorji
drav lanic pri EU. Coreper II je pomembneji odbor stalnih
predstavnikov, saj jih sestavljajo ambasadorji drav lanic pri EU,
Coreper I pa sestavljajo njihovi namestniki. Coreoper II se ukvarja
z najpomembnejimi vpraanji. Preden ministri pridejo na sestanek
sveta se vse potrebno (tudi usklajevanje in iskanje reitev) odvija
v okvirju teh dveh coreperjev. e obstaja e na ravni coreperjev
soglasje glede predloga direktive ministri le e odloijo in je
odloanje sveta le formalnost. e pa soglasja ni, se morajo ministri
na sestanku Sveta e pogajati o odloitvi.
V okviru sveta deluje tudi generalni sekretariat (tajnitvo).
Generalni sekretar je Javier Solana, ki se ukvarja predvsem z
vpraanji skupne zunanje in varnostne politike (te naloge bo kasneje
opravljal visoki predstavnik). Ko pride do odloanja, svet odloa z
navadno veino o postopkovnih vpraanjih, soglasno v nekaterih
primerih, najbolj pogosto pa se vsebinske odloitve sprejemajo s
kvalificirano veino. Lizbonska pogodba prinaa novost, da bo
zakonodajni postopek javen, prav tako pa poveuje obseg podroij
odloanja, ki se jih sprejema s kvalificirano veino na raun soglasja
(manj bo podroij, ki zahtevajo soglasno odloanje) s tem bi prilo do
hitrejih postopkov.
Potek odloanja v svetu dvignjena roka enega zunanjega ministra
ni vredna enako kot roka drugega ministra (naega je na primer
vredna 4 toke, Nemkega pa 29). Trenutno je skupaj 345 glasov. e
sprejemajo odloitev na podroju zahtevanega soglasja morajo biti vsi
za. e pa se zahteva kvalificirana veina je sklep sprejet, e so
izpolnjeni naslednji pogoji:
i. Veina drav lanic mora biti za (najmanj 14 jih mora biti za,
ne glede na to iz katere drave prihajajo)ii. Teh 14 mora
predstavljati okoli 73% vseh glasov, kar pomeni 255 glasov. iii.
Tretji pogoj je alternativa in do aktiviranja tega pogoja ne pride
vedno do aktiviranja tega pride v primeru, e to zahteva kaken lan
sveta. Ta pogoj je kriterij dravljanstva, s katerim morajo glasovi
za predlog pokrivati vsaj 62% celotnega prebivalstva EU.
Lizbonska pogodba ravno glede kriterijev prinaa pomembne
spremembe. Najbolj pomembna sprememba je, da tretji pogoj ni ve le
monost, ki jo ima kaken od sveta ampak postaja obvezen pogoj.
Generalni sekretar Francisco Javier Solana de Madariaga se
ukvarja z vsemi politinimi in varnostnimi vpraanji pogaja se s
tretjimi dravami, sodeluje tudi v drugih pogajanjih. Solana sedaj
torej predstavlja EU glede zunanjih politinih in varnostnih
vpraanj.
3. KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTIIma tako ime od Spojitvene
pogodbe. Prej so poznali 3 komisije (visoka oblast, ki je delovala
v okviru ESPJ o njej je govoril e Shumman (9.5.1950); komisija EGS
in komisija Euroatoma) ki so se zdruile v eno. Komisija se obiajno
imenuje kar Evropska komisija in ne Komisija Evropskih skupnosti
(kar je formalno pravilno). Komisija Evropskih skupnosti varuje
interese Evropske skupnosti skrbi torej predvsem da se spotuje
skupnostna zakonodaja. To dosee tako, da toi drave lanice pred ECJ
in zatrjuje kritve skupnostne zakonodaje. Komisija skrbi za
spotovanje pravnega reda tako da toi drave lanice, lahko toi tudi
kakno drugi institucijo (Svet ali Parlament), e meni da krita
pravni red, e bi morala nekako delovati pa ne, izdaja odlobe zoper
podjetja. Komisija ima torej najrazlineje monosti da dosee
preneganje kritev.
lani komisije so t.i. komisarji iz vsake drave lanice prihaja
trenutno en komisar (torej jih je 27). Komisarji so neodvisni,
imenujeta jih Svet in Parlament skupaj v sodelovanju, predlaga pa
jih drava lanica. Funkcija komisarja je nezdruljiva s katero koli
funkcijo, komisar pa ne sme delovati v korist svoje drave (komisar
za raziskave in nadzor je Potonik). Komisar pa bi moral torej
delovati v korist skupnosti in ne svoje drave. Predsednik komisije
je trenutno Barosso in imamo 26 komisarjev. Ko sta Romunija in
Bolgarija postali lanici sta se ustanovila 2 nova podroja. V okviru
komisije delujejo direktorati. Doba komisarjev je 5 let in so lahko
na mesto ponovno imenovani. e je komisarju izdana nezaupnica mora
komisija odstopiti. Mogo pa je odpoklic, kar pomeni, da se odpoklie
le lane, ki delajo slabo.
Potek imenovanja lanov:
Predsednik evropske komisije: drave lanice na Evropskem svetu se
odloijo o tem kdo naj bi bil predsednik, kar parlament potrdi.
Vsaka drava lanica predlaga svojega komisarja in Svet skupaj s
predlogom za predsednika sprejme seznam komisarjev. Ta seznam
potrdi parlament, komisarje pa imenuje nato svet.
Odpoklic je moen na 2 naina:
Na predlog parlamenta ali sveta odpoklie komisarja ECJ
Pogodba iz Nice je zaela veljati februarja 2003 pa je prinesla
pomembno novost, pri kateri ima predsednik komisije veliko vlogo in
lahko odpoklie komisarja, ki ne dela dobro s tem se preprei
nezaupnico.
Sestava komisije trenutno velja naelo 1 komisar na dravo lanico,
kar danes pomeni 27 komisarjev. Do predzadnje iritve (1.5.2004) je
bilo 20 komisarjev (iz vsake drave lanice je bil en komisar, 5
najvejih drav lanic pa je imelo po 2 komisarja) in 15 drav lanic.
Od 1.5.2004 pa do formiranja nove komisije (18.11.2004) je bilo
komisarjev 30, se pravi 20 prejnjih in 10 predstavnikov novih
lanic. Od 18.11.2004 ko je bila nova komisija z novimi resorji
formirana, je obveljalo pravilo en komisar na dravo lanico, to
pravilo pa bo veljalo, e bo Lizbonska pogodba zaela veljati, do
leta 2014. Tega leta pa se bo tevilo komisarjev v primerjavi s
tevilom drav lanic zmanjalo. tevilo komisarjev bo enako 2/3 tevila
drav lanic. Komisarji pa tako ali tako ne zastopajo interesov drav
lanic ampak evropske skupnosti.
PES doloa pristojnosti evropske komisije, in ta mora torej
skrbeti za delovanje skupnega trga (zaradi esar je bila dananja EU
tudi oblikovana to je trg brez meja, trg, na katerem je prost
pretok kapitala, storitev, sedea podjetja, gibanja). V ta namen
komisija nadzira kako se dolobe PES uporabljajo in varuje pravo ES
zato se ji pogosto ree, da je varuhinja evropske skupnosti in
pogodb. Komisija je tudi tista, ki sprejema veino sekundarnih
nezavezujoih pravnih virov, ima pravo zakonodajno pobudo (napie
predlog direktive ali uredbe). Na nekaterih podrojih lahko sama
sprejema zavezujoe odloitve. Komisija je tista, ki sprejema
individualne odlobe (na podroju koncentracij, antitrusta). Komisija
se pogaja za sklenitev in pripravi predlog za sklenitev mednarodnih
pogodb. 4. SODIE EVROPSKIH SKUPNOSTI (ECJ)Deluje od leta 1953. Do
leta 1989 je bilo edino sodie, ki je delovalo v okviru evropske
skupnosti, takrat je bilo ustanovljeno CFI. Sede je v Luxemburgu.
En sodnik prihaja iz vsake drave lanice in drava lanica se odloi
katera oseba to bo dr Marko Ilei (Slovenski predstavnik na ECJ).
Kadar je drava lanica toena jo branijo obiajno dravni
pravobranilci. Odvetniki pa pred ECJ nastopajo, ko nacionalni
sodnik naleti na (preliminary ruling) problem in ne razume prava
skupnosti in tako lahko sproi postopek pred ECJ za reitev predhodno
vpraanje, da e si torej sodnik ne zna pravilno razlagati prava
skupnosti (po 234 PES) monost torej na ECJ nasloviti predhodno
vpraanje ECJ zaprosi, da ji razloi neko dolobo in ali se to dolobo
lahko v kontekstu primera razlaga tako. ECJ po v povpreju 2 letih
sporoi kakna je pravilna razlaga dolobe prava skupnosti. Tudi ko
postavi nacionalni sodnik na ECJ predhodno vpraanje, so tudi
stranke nacionalnega postopka tiste, ki dajo ECJju mnenje in mu
predstavijo svoja stalia tako da bi ECJ odloilo v njihovo korist.
Mandat je 6 let (mandat je Ilei nastopil 11.5.2004). Ilei lahko
nastopi mandat e enkrat, a takrat le za 3 leta in nato e 3 leta
6+3+3. 25.11.2008 je Ilei edini kandidat za ECJ. Za sodnika je bil
imenovan do 9.11.2009. Pogoji, da nekdo postane sodnik, je doloeno
v statutu sodia. Pogoji za sodnika na ECJ se razlikujejo od sodnika
za CFI. Sodnik na ECJ lahko postane pravnik, katerih neodvisnost je
nedvomna in izpolnjujejo pogoje za imenovanje na najvije sodnike
poloaje v svojih dravah (pogoji za vrhovnega ali ustavnega sodnika
nekdo ki nima pravosodnega izpita je lahko kandidat, ker za
ustavnega sodnika ni pogoj, le starost), ali so priznani
pravniki.
Najpogosteje reujejo primere v senatih od 3 do 5 sodnikov.
Statut sodia je akt, ki vse ureja. Advocat generals ali generalni
pravobranilci so tisti, ki pomagajo sodnikom, e senat sodnikov, ki
reujejo primer ne bo preprian (ali bo ugotovil, da je potrebna
tudija) zaprosil enega od AG (trenutno jih je 8) da pripravijo
mnenje, ki predlaga svojo odloitev s tem da naredijo popolno
tudijo. ECJ mnenje AG ne zavezuje, a se obiajno z mnenjem AG
strinjajo. tevilo generalnih pravobranilcev se bo z Lizbonsko
pogodbo na 11 (6 stalnih in 5 rotirajoih). Do leta 2049 Slovenija
ne bo ve imela svojega AG, ki imajo mandat 6 let. Pristojnosti:
i. Preliminary rulings - Reuje predhodna vpraanja, ki jih je
najve in so zelo pomembni nacionalno sodie, ko reuje nek spor
naleti na problem. 234 len PES ureja monost, ki jo imajo nacionalni
sodniki, ko se znajdejo v poloaju, ko ne zna sodnik uporabiti prava
skupnosti. V skladu s tem lenom lahko sodnik prekine svoj postopek
in naslovi na ECJ predhodno vpraanje ta nacionalnemu sodniku pomaga
reiti primer. Nacionalni sodnik prekopira spis in ga polje skupaj s
svojimi vpraanji na ECJ. ECJ polje po priblino 2 letih sodniku
odgovor (izdano odlobo), ampak ECJ spora ne reuje! Spor bo moralo
reiti nacionalno sodie. Sodie pa pove kako se mora razlagati pravo
skupnosti v primeru, ki se obravnava pred nacionalnim sodiem. ECJ
le interpretira pravo skupnosti, primera pa ne reuje. Doloena sodia
lahko postavijo predhodno vpraanje na ECJ, doloena pa morejo, e
naletijo na teavo in si ne znajo pravilno razlagati prava
skupnosti. 234 pravi naslednje: tista sodia, zoper katerih ni ve
pravnih sredstev, e naletijo na problem morajo postaviti predhodno
vpraanje na ECJ, ostala pa lahko postavijo predhodno vpraanje.
Sodbe, ki jih sodie izda na podlagi predhodnih vpraanj, so bile
izredno pomembne na zaetku, saj je v teh svojih odloitvah ECJ na
zaetku vzpostavilo tevilna pomembna naela.
ii. Ninostne tobe tobe po 230 lenu PES. V primeru ninostnih tob
je vedno toena neka evropska institucija (parlament, svet,
parlament in svet skupaj) tonik pa je bodisi institucija, bodisi
drava lanica. Nekatere ninostne tobe reuje tudi sodie prve stopnje.
Pristojnost je torej deljena: a. CFI reuje primere, ko je tonik
posameznik. To je edini, ko se lahko pred sodii evropske skupnosti
pojavi posameznik neposredno (posredno pa se pojavi v primeru
preliminary rulings ECJ ne odloa neposredno o pravicah, o teh
pravicah odloa nacionalno sodie). Le v primeru ninostne tobe se
lahko posameznik pojavi kot stranka postopka (FO ali PO)b. ECJToeni
instituciji se oita, da je sprejela neveljavno uredbo, direktivo
ali odlobo. Npr evropski parlament toi svet evropske unije, ko je
ta sprejel uredbo sam, moral pa bi jo sprejeti skupaj s
parlamentom. S tem parlament dosee, e je pred ECJ uspeen, da je
taka akt neveljaven ECJ ga razglasi za neveljavnega.
iii. Tobe zaradi nedelovanja so podobne ninostnim tobam in jih
ureja 232 len PES. Tu se toeni instituciji ne oita ta ureja
neveljaven akt ampak se ji oita opustitev nekega delovanja. Gre za
tobo zaradi opustitve s strani institucije.
iv. Tobe proti dravam lanicam reuje samo ECJ. CFI teh primerov
ne reuje. Tobo lahko vloi druga drava lanica ali komisija. Gre za
to da se dravi lanici oita kritev skupnostnega prava. Preden je
toba vloena se med komisijo in dravo lanico odvijajo neformalni
postopki za zgladitev spora in e to ne uspe lahko komisija vloi
tobo pred ECJ. v. Pritoba na sodbo CFI - V doloenih primerih, ko
CFI izda odlobo lahko pritobo nalovijo na ECJ. Pritoba lahko zadeva
le pravna vpraanja vi. Revizije odloitev CFI o pritobah na odlobe
sodia za uslubence - Sodie za uslubence reuje le spore med
institucijo evropske skupnosti in zaposleno osebo na instituciji. O
reviziji za CFI pa torej odloa ECJ.
5. SODIE PRVE STOPNJE (CFI)Deluje od leta 1989. Sede je v
Luxemburgu. Dr. Verica Trstenjak je bila na samem zaetku sodnica na
CFI. Tudi na tem sodiu velja, da ima vsaka drava lanica vsaj enega
predstavnika. Novembra 2006 se je odprlo mesto za generalnega
pravobranilca na ECJ in je sprejela to slubo. Danes je Slovenski
sodnik na CFI. Najmanj en sodnik pride torej na dravo lanico
(trenutno jih je 27). Pogoj za imenovanje pa je ravnik, katerih
neodvisnost je nedvomna in izpolnjujejo pogoje za visoke sodnike
poloaje. Sodie kdaj ne deluje v senatih in lahko reuje zadevo
sodnik posameznik. Generalnih pravobranilcev na CFI ni, vlogo le
teh pa lahko opravljajo sodniki sami (senat zaprosi enega sodnika,
da napravi mnenje o doloeni zadevi). Reuje:
i. Dejansko perliminary rulings odloa o tem le ECJ, formalno pa
obstaja monost da bi o teh odloalo tudi CFI. V pogodbi iz Nice
(zaela veljati 1.2.2003) je prinesla pomembno novost ta je zapisala
da lahko CFI odloa o predhodnih vpraanjih v primerih, ki jih navaja
statut sodia (ki pa jih sedaj e ne navaja in dejansko je ECJ e
vedno edino sodie, ki odloa o predhodnih vpraanjih). ii. Natanno je
doloeno katere primere ninostnih tob reuje CFI:
a. Kadar posameznik po 230 lenu PES toi institucijo na to, da je
sprejela nek neveljaven akt. Merkator toi Komisijo, da je sprejela
nepravilno odlobo, s katero je odloila, da je Merkator kril 82 len.
Merkator se lahko torej odloi za tobo proti komisiji, e meni, da je
sprejela nezakonito odlobo. Toi pa lahko le posameznik, ki se ga
odloba zadeva bodisi individualni akt (odlona komisije), bodisi ko
gre za sploen akt, pa ima posameznik konkreten interes, da ta akt
zanj ne bi veljal. To je torej edini primer, ko se neposredno
posameznik znajde pred sodii skupnosti (ali pa v primeru 230 in 232
lena).
b. Kadar drava lanica toi komisijo (obiajno drava lanica proti
instituciji je pred ECJ, ta primer pa reuje CFI)c. Kadar je toenec
svet EU, pa gre za podroje dravnih pomoi, dumpingain ga toi drava
lanica o tem odloa CFI in ne ECJ. d. Statut pa doloa tudi vsebinsko
kdaj odloa CFI ko gre za podroje znamke evropske skupnosti in v
podroju konkurence (antytrust in koncentracije) to je v rokah CFI
in ne ECJ.
iii. Pritobe s zoper odloitve sodia za uslubence
iv. e CFI meni da je vpraanje, ki ga mora reiti tako temeljno,
da bi bilo bolje, da o njem odloi ECJ lahko ta primer prepusti v
odloanje ECJ ko gre za vpraanja na katere odgovor bo pomenil nekaj
temeljnega, lahko CFI ta primer prepusti ECJ.
6. SODIE ZA USLUBENCE EUDeluje od leta 2005. Sede je v
Luxemburgu. Na njem je trenutno 7 uslubencev. 7. RAUNSKO SODIESodie
le po imenu, je morski praiek ni ne morski in ne praiek (. Raunsko
sodie ima naloge kot nae raunsko sodie. Ima enake funkcije kot
nacionalna raunska sodia. Ree se mu finanna vest EU, ker nadzira
porabo vseh finannih sredstev v EU, kot posameznih institucijah,
kot nasploh. Ustanovljeno je bilo leta 1975 z Bruselsko pogodbo.
Delovati pa je zaelo leta 1977, z Mastrihtsko pogodbo leta 1992 pa
pridobi status institucije in s tem e vejo neodvisnost proti
ostalim institucijam, z Amsterdamsko pogodbo leta 1997 pa dobi
raunsko sodie vlogo e na podroju 2 in 3 stebra, do tega leta pa je
nadziralo le porabo sredstev 1 stebra. S to pogodbo dobi tudi
funkcijo tonika pred ECJ, s tem pa lahko vloi tobo zoper druge
institucije (ninostna toba 230, 232). S pogodbo iz Nice (2003) se
poloaj raunskega sodia e bolj natanno uredi, s tem ko pridobi
pravilo, da raunsko sodie sestavlja iz vsake drave lanice in s to
pogodbo se okrepi sodelovanje med raunskim sodiem EU in
nacionalnimi raunskimi sodii. Sede pa ima v Luxemburgu. Iz
Slovenije je trenutno Vojko Anton Antoni, pred tem je bil
predsednik Slovenskega raunskega sodia. Vsaka drava lanica predlaga
svojega predstavnika in e se Svet s tem strinja ga imenuje.
Predsednika postavi Svet za 3 leta, mandat pa je 6 let. Mandat
raunskim sodnikom lahko vzame predhodno ECJ. Raunsko sodie vsako
leto izda poroilo. Raunsko sodie pomaga svetu EU in parlamentu pri
sprejemanju prorauna. Drugi organi, ki nimajo statusa
institucije
1. EVROPSKI SVETe nima statusa institucije (to bo pridobil z
Lizbonsko pogodbo). Evropski svet je zelo pomemben. Na sestankih
evropskega sveta sestankujejo predsedniki vlad drav lanic ali
predsedniki drav lanic. Slovenija poilja predsednika vlade. Na
Evropskem svetu torej sestankujejo visoki predstavniki drav. Na teh
sestankih sodeluje tudi predsednik komisije (trenutno Barosso).
Praviloma se sestajajo v Bruslju, vsaj 2X na leto. Praviloma se 3X
na leto, po Lizbonski pogodbi pa 4X na leto. Pogovarjajo pa se o
najpomembnejih in kritinih vpraanjih, ki zadevajo EU. Doloajo
smernice EU, ekonomsko politiko EU. Dogovarjajo se o temeljnih
vpraanjih. ES odloa s konsenzom, ne sprejema pa zakonodaje (le
resolucije, stalia in sklepe, ki ne zavezujejo a so pomembni in
neformalno zavezujoi pravni viri!). 2. EVROPSKI VARUH3. EVROPSKI
NADZORNIK ZA VARSTVO PODARKOVOsnovna naloga je varstvo osebnih
podatkov in zasebnosti znotraj evropskih institucij, svetovanje
glede predlaganja novih aktov, ki se zadevajo varstva podatkov.
Nadzornik sodeluje v skupini (v Sloveniji to vlogo opravlja Nataa
Pirc Mssar) za varstvo podatkov. Vsaka institucija EU ima osebo, ki
je odgovorna za varstvo podatkov in odgovarja nadzorniku. Mandat pa
je 5 let.
4. ECOSOC (ali EESC) evropski sodialni odbor
Je posvetovalni organ (ECOSOC in Odbor regij sta posvetovalna
organa). ECSOC zastopa interese razlinih socialnih partnerjev
(potronikov, kmetov, proizvajalcev, obrtnikov, delavcev,
delodajalcev), ima podobno funkcijo kot v Sloveniji Dravni svet. Je
most med Evropo in drubo. Kadarkoli se sprejema zakonodaja
(direktiva), ki zadeva interese od kaknih partnerjev, mora
zakonodajalec (danes Parlament in Svet EU skupaj) nujno preden
sprejme direktivo ali uredbo, pridobiti mnenje Ecosoca. e tega
mnenja ne pridobi, je akt neveljaven in ga je mono izpodbijati.
Ecosoc ima trenutno 344 lanov, ti so imenovani za 4 leta (po
Lizbonski pogodbi za 5 let). Trenutno jih je 7 iz Slovenije (Duan
Rebolj, Hribar Bojan). lani Ecosoca niso plaani, povrnjene imajo le
stroke, sestajajo pa se po potrebi (na sestanku in podajajo svoja
mnenja), ko se sprejema kakna direktiva s tega podroja. Sede imajo
v Bruslju, kar velja tudi za odbor regij. 5. ODBOR REGIJSede ima v
Bruslju. Odbor regij zastopa interese lokalnih in regionalnih
oblasti drav lanic (interese regij, lokalnih skupnosti). Kadarkoli
se sprejema zakonodaja, ki zadeva vpraanja lokalnih oblasti, mora
zakonodajalec prej pridobiti mnenje odbora regij. e ga ne pridobi
je tak akt neveljaven. V nobenem primeru pa ni pogoj da se Odbor
ali Ecosoc strinjata z predlogom. lani odbora regij so predvsem
upani in svetniki, trenutno pa ima 344 lanov, 7 iz Slovenije.
6. AGENCIJEPoznamo agencije 1, 2 in 3 stebra. Urejene so v
sekundarni zakonodji, PES jih ne omenja. Trenutno jih je 24 v 1
stebru - najbolj znana je Agencija za okolje, varnost hrane
agencije 2 stebra so 3: evropska obrambna agencija, institut EU, za
varnostne tudije in satelitski center EU. Agencije 3 stebra pa so
tudi 3, in sicer rvropska policijska agencija, urad za evropsko
pravosodno sodelovanje (Eurojust - Brezigarjeva) in EUROPOL. 7. ECB
IN EIBV okviru EU delujeta Evropska centralna banka in Evropska
investicijska banka. Naloga ECB je predvsem kar zadeva monetarno
politiko EU, EURO, inflacijo, deflacijosede ima v Frankfurtu. EIB
pa ima nalogo zagotavljanja dolgoronega financiranja raznih
invsticijskih projektov, najema ugodne kredite in jih daje naprej
za razne projekte v interesu EU in ima sede v EU.
8. Ustava za Evropo je predvidela MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE kar
pa ne bo veljalo, saj lizbonska pogodba tega ne pozna9. Lizbonska
pogodba pa prinaa novega PREDSEDNIKA EU, ki ga EU kot to velja za
ZDA nima kar je pogosto razlog za negodovanja na koga naj se kdo
obrne. Ta e ne velja a uvaja institut predsednika EU in e bo zaela
Lizbonska pogodba veljati, bo zunanji minister ZDA lahko poklical
predsednika EU. Kdo naj bi to bil se e ne ve in ni jasno kdaj bo LP
zaela veljati.10. Druga novost je VISOKI PREDSTAVNIK EU ZA ZUNANJE
ZADEVE IN VARNOSTNO POLITIKE, ki naj bi prila v veljavo z Lizbonsko
pogodbo to sedaj opravlja generalni sekretar Sveta EU (Solana)
27.11.2008eko ustavno sodie je presodilo, da je Lizbonska
pogodba skladna s eko ustavo, in ji tako odprlo pot za ratifikacijo
v parlamentu. Ustavno presojo Lizbonske pogodbe, ki naj bi
poenostavila delovanje Evropske unije in omogoila njeno nadaljnjo
iritev, je zahteval zgornji dom parlamenta. "Lizbonska pogodba ni v
nasprotju s ekim ustavnim redom," je pojasnil predsednik sodia
Pavel Rihetski. Nasprotniki in zagovorniki pogodbe so med torkovo
razpravo predstavili vsak svoje argumente. eki predsednik Vaclav
Klasu, ki odlono nasprotuje ratifikaciji, je dejal, da je Lizbonska
pogodba v nasprotju z naelom suverenosti eke drave in bo po
njegovem mnenju zmanjala teo drave pri sprejemanju odloitev v
EU-ju. Z njim se ni strinjal minister za evropske zadeve Aleksander
Vondra, ki je govoril v imenu desnosredinske vlade premierja Mireka
Topolaneka in je zatrdil, da pogodba nikakor ne prinaa prenosa
pristojnosti v tolikni meri, da bi pomenila izgubo suverenosti.
Glasovanje e pred predsedovanjem? Ratifikacija pogodbe v parlamentu
ni vpraljiva, saj pogodbo podpira veina poslancev vladne koalicije
in tudi opozicijski socialdemokrati. Za zdaj e ni jasno, kdaj bo
prilo do glasovanja, vendar je vlada izrazila priakovanje, da se bo
to zgodilo do konca leta in e pred ekim predsedovanjem EU-ju v prvi
polovici prihodnjega leta. eka je poleg Irske trenutno e edina
drava lanica, ki e ni ratificirala Lizbonske pogodbe, in eko
ustavno sodie je dalo zeleno lu za ratifikacijo lizbonske pogodbe
in sedaj je na vrsti parlament. vedska je 21.11 ratificirala
Lizbonsko pogodbo. Evropsko sodie prve stopnje je odloilo, da
danski proizvajalec igra Lego ne more zaititi blagovne znamke
legokock. Sodie v Luksemburgu je odloilo, da lahko priljubljene
plastine kocke proizvajajo tudi druga podjetja, ker njihove znailne
oblike ni mogoe zaititi. Evropska zakonodaja "prepreuje
registracijo kakrne koli oblike, ki ima doloen tehnini uinek", je
zapisalo sodie. Lego je svojo blagovno znamko v EU-ju zaitil leta
1999, a je njegov glavni tekmec Mega Brands zaito znamke Lega
izpodbijal. Agencija EU-ja za blagovne znamke je leta 2004
prikimala kanadskemu podjetju, ko je odloila, da imajo izbokline na
legokockah, ki omogoajo, da se kocke drijo skupaj, "uporabno
funkcijo", zato ne morejo biti zaitene. Odloitev Agencije EU-ja je
zdaj potrdilo tudi sodie. Lego se namerava na odloitev sodia
pritoiti pred najvijo sodno institucijo v EU-ju Sodiem Evropskih
skupnosti.
Evropska komisija je razveljavila trne standarde za 26 vrst
sadja in zelenjave, tako da bodo zdaj v prodaji spet lahko tudi
ukrivljeni in nepravilno oblikovani pridelki. "To napoveduje nove
ase za ukrivljene kumare in gravo korenje," je aljivo razloila
evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeelja Mariann Fischer
Boel.
vica decembra vstopa v Shangensko obmoje. Slo je v Shankgnu od
marca 2008. V njem je trenutno 22 drav lanic in 2 dravi nelanici
(Norveka in Islandija). V Shangnu niso Romunija, Bolgarija, Ciper,
Velika Britanija in Irska. Shangen kot izraz pomeni tudi policijsko
sodelovanje pri ezmejnem sodelovanju. Irska in Velika Britanija
sodelujeta pri vsem, razen pri prostem pretoku meje.
PREGLED
ECJ odloaCFISodie za uslubence
226-228 PES tobe proti dravam lanicamPredhodna vpraanja zgolj
teoretinoSpor zaposlenih v EU instituciji
Predhodna vpraanja (234 PES)Ninostna toba (234 PES)
Ninostna toba (230 PES)Toba zaradi nedelovanja (230 PES)
Toba zaradi nedeljovanja (232 PES)241 PES
Lahko izda zaasno odredbo (242 in 243 PES)
Odkodninske zadeve, e je posamezniku neka evropska institucija,
evropska skupnost, povzroila kodo (288 PES)
Revizija
241 PES
Ko odloajo o teh stvareh uporabljajo v sporih pravo skupnosti.
Pravo skupnosti pa uporabljajo tudi nacionalna sodia po vseh dravah
lanicah, ko naletijo na primer, kjer se uporablja pravo skupnosti.
Lahko uporabi PES, direktivo, uredboposameznik proti
posamezniku/dravi se vse odvija pred nacionalnimi sodii, eprav je
potrebno uporabiti pravo skupnosti
PERLIMINARY RULINGS234 PES (ex 177 od 1997: Amsterdamska
pogodba)
Preliminary rulings je postopek predhodnega odloanja. Nacionalno
sodie v primerih, ko si ne zna razloiti prava skupnosti prosi za
razlago ECJ, ampak to ne pomeni da to sodie odloa o temeljnem
vpraaju. Poznamo 3 vrste postopkov:
1. Postopek po 234 PES preliminary rulings ki zadevajo vsebino
prvega stebra - ne pa dela, ki je v prvi steber priel z
Amsterdamsko pogodbo 1997. 2. Postopek po 68 PES IV PES doloa
vsebino 61-69 PES torej vse kar je Amsterdam vnesel v 1 steber.
3. Postopek po 35 PEU postopek, ki zadeva vsebino, ki danes sodi
v 3 steber.
Sodie je pristojno za predhodno odloanje o vpraanjih glede:
razlage te pogodbe; veljavnosti in razlage aktov institucij
Skupnosti in ECB; razlage statutov organov, ustanovljenih z aktom
Sveta, kolikor je v teh statutih to predvideno. (Ta nas ne
zanima.)Prvi odstavek 234 lena navaja v katerih primerih je ECJ
pristojno za odloanje v predhodnih vpraanjih. Po postopku
preliminary rulings ECJ razlaga pravo skupnosti in nezavezujoih
pravnih aktov, uredb, direktiv odloanje o veljavnosti aktov
institucij in Evropske centralne banke, kar pa ni pogosto.
2) Kadar se takno vpraanje postavi kateremu koli sodiu drave
lanice in e to sodie meni, da je treba glede vpraanja sprejeti
odloitev, ki mu bo omogoila izrei sodbo, lahko to vpraanje predloi
v odloanje Sodiu.3) Kadar je takno vpraanje postavljeno v postopku,
ki tee pred sodiem drave lanice, zoper odloitev katerega po
nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodie dolno predloiti
zadevo Sodiu.
2 in 3 odstavek povesta kdaj nacionalno sodie lahko (234/2) ali
mora (234/3) postaviti preliminary rulings pred ECJ in ga tako
zaprosi za razlago doloenega lena npr uredbe. Namen preliminary
rulings je poenotenje prava skupnosti in poenotena uporaba prava
skupnosti. ECJ izda preliminary ruling v konkretni zadevi, ta pa
uinkuje erga omnes in tako zavezuje sodia vseh drav lanic, ki
naletijo na podoben problem. tako obstaja na nek nain precedenni
sistem in velja glede vseh odloitev sodia. len 68: Evropski svet
doloi strateke smernice za zakonodajno in operativno nartovanje na
obmoju svobode, varnosti in pravice.e 68 PES primerjamo z 234 PES
lahko ugotovimo, da s podroja vizumov, azila in migracij e mora
nacionalno sodie uporabiti dolobe IV poglavja PES in si jih ne zna
razlagati lahko postavi predhodno vpraanje le sodie zoper odloitev
katerega po nacionalnem pravu ni rednega pravnega sredstva. len 35
(prejnji len 20 PEU): Diplomatska in konzularna predstavnitva drav
lanic ter delegacije Unije vtretjih dravah in na mednarodnih
konferencah ter njihova predstavnitva pri mednarodnih organizacijah
sodelujejo pri zagotavljanju tega, da se upotevajo in izvajajo
sklepi o doloitvi stali in ukrepov Unije, sprejeti na podlagi tega
poglavja. Sodelovanje krepijo zizmenjavo informacij in s pripravo
skupnih ocen. Prispevajo k uresnievanju pravic dravljanov Unije do
zaite na ozemlju tretjih drav iz lena20(2)(c) Pogodbe o delovanju
Evropske unije in ukrepov, sprejetih v skladu s lenom 23 navedene
pogodbe.
35 PEU se zadeva 3 stebra, torej podroja policijskega in
pravosodnega sodelovanja s podroja sodelovanja na podroju kazenskih
zadev. Nacionalno sodie lahko tudi s tega podroja torej zastavi
preliminary ruling e prej o tem sprejme deklaracijo, da to lahko
stori. 2 steber: Odloitve na medvladni ravni sprejemajo drave
lanice. Pogosto se sprejemajo tudi na senatih sveta razne skupne
deklaracije, stalia na doloenem podroju.
3 steber: torej na podroju policijskih in pravosodnih zadev na
podroju kazenskih zadev zajemajo:
1. Skupna stalia,
2. Okvirne odlobe,
3. Odlobe in
4. Konvencije.
Tako jih sprejema svet EU na predlog drave lanice ali komisije
brez pomoi parlamenta. Evropski parlament torej na podroju 3 stebra
ni zakonodajalec, to pa je le Svet EU.
Ko bi neko nacionalno sodie elelo dobiti razlago lahko postavi
vpraaje na ECJ. Postopek preliminary rulings:
1. Trenutek, ko sodnik nacionalnega sodia ugotovi, da mora pri
odloanju uporabiti pravo skupnosti pa je ne razume dobro in ni
preprian da jo bo pravilno uporabil lahko prekine postopek in
postavi vpraanje ECJ.
2. Zadeva je na ECJ nacionalno sodie polje celotno zadevo na
ECJ, kjer postopek traja priblino 2 leti (to obdobje se kraja). 3.
Preliminary ruling ECJ polje na nacionalno sodie. Preliminary
ruling je obljavljen na spletni strani in ko sodnik dobi
preliminary ruling bolj ve kako uporabiti pravo skupnosti in tako
lahko pravilneje odloi v sporu, ki ga ima pred seboj.
Nacionalno sodie je tisto, ki se odloi za postavitev predhodnega
vpraanja. ECJ ne reuje konkretnega primera, ko razlaga konkretno
dolobo, res pa je, da jo reuje v kontekstu primera, ki ga reuje
nacionalni sodnik. ECJ pa ne daje vrednostnih sodb o odloitvah
nacionalnih sodi. ECJ v izreku odgovori na splona vpraanja
nacionalnega sodnika, ne rei pa primera!
Po 2 in 3 odstavku 234 PES imajo aktivno legitimacijo za
postavitev vpraanja sodia in tribunali drav lanic. ECJ odloa o tem,
kdo lahko postavi vpraanje ECJ je torej organ, ki razloi, ali je
organ, ki reuje doloeno zadevo pristojen za postavitev predhodnega
vpraanja ali ne. ECJ torej najprej preveri pasivno legitimacijo
organa, ki postavi predhodno vpraanje. Sodna praksa glede tega je
obsena: Broekmeullen nizozemski apeal committe for general practice
odloa o pritobi glede zahtevka za opravljanje medicinske prakse. To
je ustanovilo zasebno zdruenje, brez odobritve tega organa pa
posameznik ne more opraviti prakse. ECJ je v tem primeru odloilo,
da drava to zdruenje priznava za odloanje in tudi ECJ je reklo da
je pristojno za odloanje in tudi za postavitev predhodnega
vpraanja. Nordsee vpraanje arbitra. Sodie je reklo, da to ni sodie
ali tribunal, ker gre za zasebno zadevo in drava v tem nima nobene
vloge. Torej arbiter ni pristojen za postavitev predhodnega
vpraanja.
Naasengoebles arbitri, ki jih ustanovi drava so pristojen organ
za postavitev vpraanj. Dorsch in Amielo sodie je v nekaj primerih
navedlo pogoje, ki morajo biti izpolnjeni da ke mel organ pristojen
za postavitev vpraanja abstraktni kriteriji po katerih se presoja
ali je nekdo pristojen organ ali ne:
Organ mora biti ustanovljen z zakonom
Organ ima trajen mandat
Odloitev organa zavezuje
Predviden je adversaren postopek
Organ je neodvisen
Organ priznava pravila prava
e so ti pogoji izpolnjeni je organ sodie v smislu 234.
Evropsko sodie za lovekove pravice pa naeloma nima ni z EU (v
Strassburgu) in deluje v okviru Sveta Evrope, ki ni del EU, ampak
samostojna organizacija!
Prav tako Svet Evrope nista dve pomembni instituciji, ki
delujeta v okviru EU in imata podoben naziv: EVROPSKI SVET in SVET
EU.
Evropska skupnost za premog in jeklo je imela 6 ustanovnih drav
lanic. Ker so bili rezultati delovanja te skupnosti pozitivni, so
se zaele povezovati tudi na drugih podrojih in ne le na podroju
nadzora ogroevanja. Predvsem so si elele sodelovanja na
gospodarskem podroju. Zato je istih 5 drav lanic leta 1957
ustanovilo EGS in EurAtom (evropska skupnost za jedersko energijo),
ki sta bili ustanovljeni z drugima dvema pogodbama, in sicer s
podpisom dveh RIMSKIH POGODB. In 1958 sta zaeli delovati ti dve
skupnosti. Dale najpomembneja je bila EGS.
Dr. Marko Ilei slovenski sodnik na ECJ, dr. Verica Trstenjak je
pravobranilka na ECJ; Miro Prek je na sodiu za delavce
Primer viniet
World peace cannot be safeguarded without the making of creative
efforts proportionate to the dangers which threaten it.
The contribution which an organized and living Europe can bring
to civilization is indispensable to the maintenance of peaceful
relations. In taking upon herself for more than 20 years the role
of champion of a united Europe, France has always had as her
essential aim the service of peace. A united Europe was not
achieved and we had war.
Europe will not be made all at once, or according to a single
plan. It will be built through concrete achievements which first
create a de facto solidarity. The coming together of the nations of
Europe requires the elimination of the age-old opposition of France
and Germany. Any action taken must in the first place concern these
two countries.
With this aim in view, the French Government proposes that
action be taken immediately on one limited but decisive point.
It proposes that Franco-German production of coal and steel as a
whole be placed under a common High Authority, within the framework
of an organization open to the participation of the other countries
of Europe. Picture - Schuman Declaration of 9 May 1950
The pooling of coal and steel production should immediately
provide for the setting up of common foundations for economic
development as a first step in the federation of Europe, and will
change the destinies of those regions which have long been devoted
to the manufacture of munitions of war, of which they have been the
most constant victims.
The solidarity in production thus established will make it plain
that any war between France and Germany becomes not merely
unthinkable, but materially impossible. The setting up of this
powerful productive unit, open to all countries willing to take
part and bound ultimately to provide all the member countries with
the basic elements of industrial production on the same terms, will
lay a true foundation for their economic unification.
This production will be offered to the world as a whole without
distinction or exception, with the aim of contributing to raising
living standards and to promoting peaceful achievements. [...]
In this way, there will be realized simply and speedily that
fusion of interest which is indispensable to the establishment of a
common economic system; it may be the leaven from which may grow a
wider and deeper community between countries long opposed to one
another by sanguinary divisions.
By pooling basic production and by instituting a new High
Authority, whose decisions will bind France, Germany and other
member countries, this proposal will lead to the realization of the
first concrete foundation of a European federation indispensable to
the preservation of peace.
To promote the realization of the objectives defined, the French
Government is ready to open negotiations on the following
bases.
The task with which this common High Authority will be charged
will be that of securing in the shortest possible time the
modernization of production and the improvement of its quality; the
supply of coal and steel on identical terms to the French and
German markets, as well as to the markets of other member
countries; the development in common of exports to other countries;
the equalization and improvement of the living conditions of
workers in these industries.
To achieve these objectives, starting from the very different
conditions in which the production of member countries is at
present situated, it is proposed that certain transitional measures
should be instituted, such as the application of a production and
investment plan, the establishment of compensating machinery for
equating prices, and the creation of a restructuring fund to
facilitate the rationalization of production. The movement of coal
and steel between member countries will immediately be freed from
all customs duty, and will not be affected by differential
transport rates. Conditions will gradually be created which will
spontaneously provide for the more rational distribution of
production at the highest level of productivity.
In contrast to international cartels, which tend to impose
restrictive practices on distribution and the exploitation of
national markets, and to maintain high profits, the organization
will ensure the fusion of markets and the expansion of
production.
The essential principles and undertakings defined above will be
the subject of a treaty signed between the States and submitted for
the ratification of their parliaments. The negotiations required to
settle details of applications will be undertaken with the help of
an arbitrator appointed by common agreement. He will be entrusted
with the task of seeing that the agreements reached conform with
the principles laid down, and, in the event of a deadlock, he will
decide what solution is to be adopted.
The common High Authority entrusted with the management of the
scheme will be composed of independent persons appointed by the
governments, giving equal representation. A chairman will be chosen
by common agreement between the governments. The Authority's
decisions will be enforceable in France, Germany and other member
countries. Appropriate measures will be provided for means of
appeal against the decisions of the Authority.
A representative of the United Nations will be accredited to the
Authority, and will be instructed to make a public report to the
United Nations twice yearly, giving an account of the working of
the new organization, particularly as concerns the safeguarding of
its objectives.
The institution of the High Authority will in no way prejudge
the methods of ownership of enterprises. In the exercise of its
functions, the common High Authority will take into account the
powers conferred upon the International Ruhr Authority and the
obligations of all kinds imposed upon Germany, so long as these
remain in force.
Neka doloba prava skupnosti, bodisi PES ali Uredbaje neposredno
uinkujoa, e ima doloene lastnosti:
Da daje doloba posamezniku doloeno pravico
Da je jasna
Da je brezpogojna
Da ne pua dravi lanici manevrskega prostora.
Doloene v odlobah ECJ. To pa pomeni, da se lahko posameznik na
to dolobo sklicuje pred nacionalnim sodiem.
This Regulation shall be binding in its entirety and directly
applicable in all Member States.
Za direktivo se je najprej pri nas uporabljal izraz smernica in
ne direktiva. Smernica se danes uporablja za nezavezujo pravni akt,
ki se mu ree guidelines.
Zahteval odkodnino za to, ker ni moral zaradi dela ve premakniti
prstov. Fond je zatrjeval da njegova bolezen ni navedena v prilogi,
ki so utemeljevale izplailo odkodnine. On pa je trdil, da je
komisija izdala priporoilo, kot nezavezujoi pravni akt. Sodie je
povedalo da v nacionalnem aneksu ta bolezen ni zajeta, iz
sekundarnega akta pa je jasno, da je ta bolezen zajeta v ta akt.
Nek posredni uinek torej tudi ti akti imajo. Posredni uinek dolobe
prava skupnosti pomeni, da se mora v njeni lui razlagati pravo, e
se le da. e pua nacionalni akt ve razlag, in obstaja akt skupnosti,
se mora ta primer razlagati v skladu s tem. Tudi e doloba prava
skupnosti nima neposrednega uinka, ima lahko posredni uinek neko
pravo se mora razlagati v lui skupnostnega akta.
Obsega vsebino, ki zadeva kartele in usklajena ravnanja vsebino
81 in 82 lena PES, vsebino prepovedanih sporazumov in zlorabo
prevladujoega poloaja (3,6 len ZPomk)
len 251
Kadar se ta pogodba glede sprejetja akta sklicuje na ta len, se
uporablja v nadaljevanju navedeni postopek. 29.12.2006 SL Uradni
list Evropske unije C 321 E/153
Komisija poda predlog Evropskemu parlamentu in Svetu. Svet, ki
odloa s kvalificirano veino, po pridobitvi mnenja Evropskega
parlamenta:
e odobri vse spremembe, ki jih vsebuje mnenje Evropskega
parlamenta, lahko sprejme predlagani akt s temi spremembami;
e Evropski parlament ne predlaga sprememb, lahko sprejme
predlagani akt;
v drugih primerih sprejme skupno stalie in ga polje Evropskemu
parlamentu. Svet izrpno obvesti Evropski parlament o razlogih za
sprejetje tega skupnega stalia. Komisija izrpno obvesti Evropski
parlament o svojem staliu.
e Evropski parlament v treh mesecih po takem obvestilu:
potrdi skupno stalie ali ne sprejme nikakrne odloitve, se teje,
da je bil zadevni akt sprejet v skladu s tem skupnim staliem;
zavrne z absolutno veino svojih lanov skupno stalie, se teje, da
predlagani akt ni bil sprejet;
z absolutno veino svojih lanov predlaga spremembe skupnega
stalia, se spremenjeno besedilo polje Svetu in Komisiji, ki o teh
spremembah podata svoje mnenje.
e Svet v treh mesecih po prejemu sprememb Evropskega parlamenta
s kvalificirano veino odobri vse spremembe, se teje, da je bil
zadevni akt sprejet v obliki tako spremenjenega skupnega stalia; o
spremembah, glede katerih je Komisija izrazila odklonilno mnenje,
pa Svet odloa soglasno. e Svet ne odobri vseh sprememb, predsednik
Sveta v dogovoru s predsednikom Evropskega parlamenta v estih
tednih sklie sestanek Spravnega odbora.
Spravni odbor, ki ga sestavljajo lani Sveta ali njihovi
predstavniki in enako tevilo predstavnikov Evropskega parlamenta,
ima nalogo, da s kvalificirano veino lanov Sveta ali njihovih
predstavnikov in z veino predstavnikov Evropskega parlamenta dosee
soglasje o skupnem besedilu. Komisija sodeluje pri postopkih
Spravnega odbora ter daje vse potrebne pobude za uskladitev stali
Evropskega parlamenta in Sveta. Pri izpolnjevanju te naloge Spravni
odbor obravnava skupno stalie na podlagi sprememb, ki jih je
predlagal Evropski parlament. (C 321 E/154 SL Uradni list Evropske
unije 29.12.2006)
e Spravni odbor v estih tednih po svojem sklicu odobri skupno
besedilo, imata Evropski parlament, ki odloa z absolutno veino
oddanih glasov, in Svet, ki odloa s kvalificirano veino, na voljo
est tednov od datuma omenjene odobritve, da sprejmeta zadevni akt v
skladu s skupnim besedilom. e ena od obeh institucij ne odobri
predlaganega akta v tem roku, se teje, da ni bil sprejet.
e Spravni odbor ne odobri skupnega besedila, se teje, da
predlagani akt ni bil sprejet.
Trimeseni in esttedenski rok iz tega lena se na pobudo
Evropskega parlamenta ali Sveta podaljata za najve en mesec oziroma
dva tedna.
len 252
Kadar se ta pogodba glede sprejetja akta sklicuje na ta len, se
uporablja naslednji postopek:
Svet na predlog Komisije in po pridobitvi mnenja Evropskega
parlamenta s kvalificirano veino sprejme skupno stalie.
Skupno stalie Sveta se predloi Evropskemu parlamentu. Svet in
Komisija izrpno obvestita Evropski parlament o vseh razlogih Sveta
za sprejetje tega skupnega stalia in tudi o staliu Komisije. e
Evropski parlament v treh mesecih po takem obvestilu skupno stalie
odobri ali v tem roku ne sprejme nikakrne odloitve, Svet dokonno
sprejme akt v skladu s skupnim staliem.
Evropski parlament lahko v roku treh mesecev, navedenem v toki
(b), z absolutno veino svojih lanov predlaga spremembe skupnega
stalia Sveta. Z enako veino lahko skupno stalie Sveta tudi zavrne.
Izid postopka se sporoi Svetu in Komisiji. e Evropski parlament
zavrne skupno stalie Sveta, je v drugi obravnavi potrebna soglasna
odloitev Sveta.
Komisija v roku enega meseca znova preui predlog, na podlagi
katerega je Svet sprejel svoje skupno stalie, in pri tem upoteva
spremembe, ki jih je predlagal Evropski parlament (29.12.2006 SL
Uradni list Evropske unije C 321 E/155) Komisija hkrati s svojim
ponovno preuenim predlogom polje Svetu spremembe, ki jih je
predlagal Evropski parlament, a jih ni sprejela, in o njih izrazi
svoje mnenje. Svet lahko te spremembe sprejme soglasno.
Svet s kvalificirano veino sprejme predlog, ki ga je Komisija
ponovno preuila. Svet lahko spremeni predlog, ki ga je Komisija
ponovno preuila, samo soglasno.
V primerih iz tok (c), (d) in (e) mora Svet odloiti v roku treh
mesecev. e Svet v tem roku ne sprejme nobene odloitve, se teje, da
predlog Komisije ni bil sprejet.
Roke iz tok (b) in (f) lahko Svet in Evropski parlament v
medsebojnem soglasju podaljata za najve en mesec.
len 253
V uredbah, direktivah in odlobah, ki jih skupno sprejmeta
Evropski parlament in Svet, ter v aktih, ki jih prejme bodisi Svet
ali Komisija, se navedejo razlogi za njihovo sprejetje, pa tudi vsi
predlogi ali mnenja, ki jih je bilo treba pridobiti po tej
pogodbi.
To poglavje se je obseno spremenilo (v Grilevi knjigi). Vsi
organi tudi nimajo statusa institucije.
V katerem je tudi sodie za lovekove pravice, ki ni institucija
EU!
Razpadli pa so zato, ker jih je razburila izjava poslanke
Mussolini, ki je izjavila (ena Rimljanka je bila umorjena s strani
romunskih Romov) da je kriminal nain ivljenja romunskih romov in je
skupina razpadla.
Komisija trdi da Slovenija kri 12 len PES z vinjetami.
Pravnik ki pomaga ECJ pri reevanju primerov. So vrhunski pravni
strokovnjaki, ki pripravljajo opinions, kadar za to mnenje senat
zaprosi. Trenutno je generalna pravobranilka Verica Trstenjak.
e bo prilo do poveanja, bo poveanje izgledalo tako, da jih bo
namesto sedanjih 8, 11 (sedaj jih imamo 5 iz najvejih drav lanic,
in 3 rotirajoe, kar je trenutno Slovenija), tako bo 6 stalnih in 5
rotacijskih (Poljska si je izborila enega stalnega AG.
Neposredno posameznik ne more toiti drave lanice, saj jo lahko
toi le druga drava lanica ali komisija. Posameznik pa tudi pred ECJ
ne more biti toen, prav tako ne pred CFI.
Borijo se proti ezmejnemu, organiziranemu kriminalu
Sadje in zelenjava, za katere se ukinja trne standarde: artioke,
avokado, belgijski radi, belui, brstini ohrovt, buke, cvetaa,
ebula, esen, enje, fiol, glavnato zelje, gojene gobe, gomoljna
zelena, grah, jajevci, korenje, kumare, lubenice, marelice, melona,
neolueni leniki, neolueni orehi, por, slive, pinaa.
Poglej si kaj je posredni in kaj neposredni uinek!
Od Maastrichtske pogodbe leta 1992 obstajajo trije stebri. Prej
so obstajale 3 skupnosti, z Maastrichtom pa nastane EU. 1 steber je
najpomembneji skupnostni steber, kar postane z PES 1957 in kasneje
s PES 1992. Na ECJ v zvezi s pravom skupnosti v zvezi z vsebino ki
sodi v 1 steber (razen 91-69, ki je v 1 steber prila iz 3 stebra z
Amsterdamsko pogodbo 1997. Vsebina 2 stebra je skupna zunanja in
varnostna politika, vsebina 3 stebra pa pravosodno in policijsko
sodelovanje na podroju kazenskih zadev (pred 1997 imenovan
pravosodje in notranje zadeve)). Z 1997 letom so se v 1 steber
prestavili vizumi, azil in migracije. 1 steber loimo od 2 in 3
stebra zaradi reima odloanja. Sekundarna zakonodaja na podroju 1
stebra sprejemajo evropske institucije, na podroju 2 in 3 stebra pa
se odloitve sprejemajo na meddravnih konferencah.
Primeri: Broekmeullen, Vaassen, Goebbels, Dorsch, Almelo.