Page 1
PRAVILNA IN VARNA UPORABA
PROTIBOLEČINSKIH ZDRAVIL Gradivo za magistre farmacije
-Vprašaj o svojem zdravilu-
Bojan Madjar
marec 2012
Projekt »Farmacevtska skrb Vprašaj o svojem zdravilu – spodbujanje aktivnega sodelovanja pri zdravljenju z zdravili« je na
podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letih 2011 in 2012 finančno podprl Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Aktivnosti projekta farmacevtske skrbi – »Vprašajte o svojem zdravilu« so namenjene tako končnemu uporabniku zdravila, kot tudi farmacevtu. Prvi je opozorjen na določene vidike, ki pomembno vplivajo na učinkovito in varno zdravljenje z zdravilom, medtem ko drugi lahko utrdi svoje poslanstvo ter ugled strokovnjaka o zdravilih v družbi. Ob uporabi analgetikov se svetovalna vloga farmacevta še pomembneje izraža, saj jih ljudje pogosto nekritično uporabljajo, kar lahko vodi v številne težave povezane z zdravili. Poleg tega so nekatera izmed njih na voljo v lekarnah brez recepta. V gradivu so protibolečinska zdravila predstavljena po vprašanjih, na katera bi bolnik pred uporabo moral poznati odgovore.
Page 2
Stran 2 od 21
Kazalo
1. UVOD ................................................................................................................................. 3
2. NABOR OSNOVNIH VPRAŠANJ, NA KATERE MORA BOLNIK POZNATI
ODGOVORE ............................................................................................................................. 5
a. ZAKAJ SE ZDRAVILO UPORABLJA? ....................................................................... 5
b. KAKO IN KDAJ GA MORAM UPORABITI? ............................................................. 6
c. KAKO DOLGO GA MORAM UPORABLJATI? ......................................................... 9
d. DOKLER SE ZDRAVIM S TEM ZDRAVILOM LAHKO UPRAVLJAM VOZILA
ALI STROJE? ......................................................................................................................... 9
e. O KATERIH NEŽELENIH UČINKIH IN TVEGANJIH ZDRAVILA MORAM BITI
OBVEŠČEN IN KAJ NAJ STORIM, ČE SE PRI MENI IZRAZIJO? ................................ 11
3. DODATNA VPRAŠANJA, NA KATERE BI BOLNIK TUDI MORAL VEDETI
ODGOVORITI ......................................................................................................................... 14
a. KAKO SE ZDRAVILO IMENUJE? ............................................................................ 14
b. KATERI HRANI, PIJAČI, ZDRAVILOM ALI AKTIVNOSTIM SE MED
ZDRAVLJENJEM S TEM ZDRAVILOM MORAM IZOGIBATI? .................................. 14
c. KJE LAHKO NAJDEM VEČ PISNIH INFORMACIJ O TEM ZDRAVILU? ........... 15
d. KAKO SHRANJEVATI ZDRAVILA? ........................................................................ 15
e. KAJ Z ZDRAVILI NAREDITI, KO JIH VEČ NE RABITE? ..................................... 16
4. ZDRAVNIKA ALI FARMACEVTA SEZNANITE Z/S: ................................................ 17
a. ZDRAVILI, KI JIH UPORABLJATE (TUDI TISTIMI, KI JIH DOBITE BREZ
RECEPTA). .......................................................................................................................... 17
b. ALERGIJAMI, REAKCIJAMI ALI NEŽELENIMI UČINKI ZDRAVIL, KI SO SE V
PRETEKLOSTI PRI VAS IZRAZILI. ................................................................................. 19
c. MOREBITNO NOSEČNOSTJO ALI DOJENJEM. .................................................... 19
d. TEŽAVAMI, KI VAM JIH POVZROČAJO ZDRAVILA. ......................................... 21
5. LITERATURA: ................................................................................................................ 21
Page 3
Stran 3 od 21
1. UVOD Konec leta 2011 so mediji objavili novico o smrti 20-letne Britanke zaradi prevelikega
odmerka tablet s paracetamolom. Podobni primeri spodbujajo odgovorne o premisleku glede
omejitve izdajanja in priporočljivih odmerkov analgetikov. Tako so pri FDA že leta 2009
razmišljali o znižanju vsebnosti paracetamola v peroralnih farmacevtskih oblikah, ki jih je
možno dobiti brez recepta iz 500 mg na 325 mg in znižanju najvišjega priporočljivega
enkratnega odmerka na 650 mg. Prav tako so razpravljali o znižanju največjega dnevnega
odmerka, a na koncu ostali pri dosedanjih priporočilih.
Neželeni učinki analgetikov so pogosto posledica nepravilne uporabe, prekomerna poraba
poleg drugih zdravstvenih težav lahko povzroči tudi pojav odvisnosti. Nekaj let nazaj je tudi
smrt zaradi odpovedi jeter neke Angležinje, ki je več let uporabljala kombinirane analgetične
tablete s kodeinom pripeljala do omejitve dostopnosti (manjša pakiranja, dodatna opozorila o
tveganjih) takih zdravil. Brez recepta je možno v Veliki Britaniji od leta 2010 dobiti le
pakiranja, ki imajo 32 ali manj enot zdravila s kodeinom ali dihidrokodeinom. Napisi na
škatlicah zdravil, ki vsebujejo katero izmed teh učinkovin, prav tako vsako oglaševanje, mora
vsebovati opozorilo, da tako zdravilo lahko povzroči odvisnost in se lahko uporablja najdlje
tri dni.
Lekarniški farmacevti moramo ljudi z nevarnostmi povezanih z analgetiki seznaniti, saj se s
pravilno uporabo zdravil marsikateri težavi lahko izognemo. Preveliko porabo
protibolečinskih zdravil omejuje že njihova dostopnost. Na podlagi 1. odstavka 60. člena
Pravilnika o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini je
omejitev izdaje zdravila, za katerega ni potreben zdravniški recept in katerega izdaja ni
dovoljena na podlagi samopostrežne izbire za enega uporabnika največ tri pakiranja z
najmanjšim številom enot oziroma eno pakiranje z večjim številom enot. Lekarniški
farmacevti imamo na podlagi 3. odstavka omenjenega člena pravico, da lahko ob sumu na
zlorabo zavrnemo izdajo zdravila, za katerega ni potreben zdravniški recept.
V Sloveniji so se v obdobju med letom 2001 in 2005 med 30 najpogostejših zdravil, s
katerimi so se zastrupili odrasli bolniki (večinoma gre za samomorilne namene) uvrstili
naslednji analgetiki: na 6. mesto tramadol (81 primerov), na 12. mesto paracetamol (48
primerov), na 13. mesto diklofenak (44 primerov), na 16. mesto naproksen (40 primerov), na
22. mesto ketoprofen (28 primerov) in na 24. mesto acetilsalicilna kislina (26 primerov).
Page 4
Stran 4 od 21
K pravilni in varni uporabi zdravil lahko pripomoremo z ustreznim informiranjem bolnika.
Prav bi bilo, da bi ta pred uporabo zdravila poznal odgovore na naslednja vprašanja:
ZAKAJ SE ZDRAVILO UPORABLJA?
KAKO IN KDAJ GA MORAM UPORABITI?
KAKO DOLGO GA MORAM UPORABLJATI?
DOKLER SE ZDRAVIM S TEM ZDRAVILOM LAHKO UPRAVLJAM VOZILA
ALI STROJE?
O KATERIH NEŽELENIH UČINKIH IN TVEGANJIH ZDRAVILA MORAM BITI
OBVEŠČEN IN KAJ NAJ STORIM, ČE SE PRI MENI IZRAZIJO?
Poleg tega je priporočljivo, da pozna uporabnik zdravila tudi naslednje odgovore:
KAKO SE ZDRAVILO IMENUJE?
KATERI HRANI, PIJAČI, ZDRAVILOM ALI AKTIVNOSTIM SE MED
ZDRAVLJENJEM S TEM ZDRAVILOM MORAM IZOGIBATI?
KJE LAHKO NAJDEM VEČ PISNIH INFORMACIJ O TEM ZDRAVILU?
KAKO SHRANJEVATI ZDRAVILA?
KAJ Z ZDRAVILI NAREDITI, KO JIH VEČ NE RABIM?
Pred uporabo novega zdravila je priporočljivo, da bolnik zdravnika ali farmacevta seznani z/s:
ZDRAVILI, KI JIH UPORABLJA (TUDI TISTIMI, KI JIH DOBI BREZ
RECEPTA).
ALERGIJAMI, REAKCIJAMI ALI NEŽELENIMI UČINKI ZDRAVIL, KI SO SE V
PRETEKLOSTI PRI NJEMU IZRAZILI.
MOREBITNO NOSEČNOSTJO ALI DOJENJEM.
TEŽAVAMI, KI MU JIH POVZROČAJO ZDRAVILA.
Page 5
Stran 5 od 21
2. NABOR OSNOVNIH VPRAŠANJ, NA KATERE MORA BOLNIK
POZNATI ODGOVORE
a. ZAKAJ SE ZDRAVILO UPORABLJA?
Ljudje včasih narobe povezujejo določena protibolečinska zdravila z določenimi bolečinami.
Prav jih je opozoriti, da isto zdravilo lahko lajša bolečine različnega izvora in zato ni potrebe
po različnih protibolečinskih zdravilih ob različnih bolečinah (glavobol, bolečine v mišicah,
boleče menstruacije). Tega se moramo predvsem zavedati ob uporabi različni zdravil pri gripi
in prehladu, ki pogosto vsebujejo analgetično učinkovino. Bolnika je smiselno opozoriti tudi,
da določena učinkovina (paracetamol, acetilsalicilna kislina …) deluje kot analgetik ter
antipiretik. Tako ni potrebno vzeti hkrati enega zdravila zoper bolečino ter drugega zoper
povišano telesno temperaturo.
Bolečina je lahko kronična. Takrat uporabljamo na recept predpisane analgetike redno, dalj
časa. Ob kronični nemaligni bolečini ter ob maligni bolečini ima lahko bolnik predpisani dve
vrsti analgetikov: dolgodelujoče, ki blažijo osnovno bolečino in jih je potrebno jemati redno.
Po potrebi pa lahko poseže tudi po analgetiku za prebijajočo bolečino. Analgetiki za osnovno
bolečino so običajno v obliki, ki počasi in kontinuirano sprošča učinkovino (tablete ali
kapsule s podaljšanim sproščanjem, transdermalni obliži). Analgetiki za prebijajočo bolečino
so v obliki, ki učinkovino hitro sprosti, učinek nastopi hitro a hitro tudi pojenja.
Včasih se pri bolečini uporabljajo zdravila, ki ne sodijo med protibolečinska zdravila.
Psihotropni učinek antidepresivov (triciklični antidepresivi) je lahko dobrodošel pri bolnikih z
anksioznostjo in depresijo. Antikonvulzivi (karbamazepin, valprojska kislina, fenitoin,
lamotrigin, gabapentin) so zaradi stabilizacije nevronskih membran ali drugih učinkov uspešni
pri lajšanju nevropatske bolečine. Kortikosteroidi se uporabljajo pri lajšanju bolečine,
povezane s kompresijo živca, otekanjem tkiv ali povišanem intrakranialnem pritisku.
Zaradi neželenih učinkov nekaterih analgetikov lahko zdravnik sočasno predpiše dodatno
terapijo. Primer so antiemetiki ali odvajala pri uporabi opioidnih analgetikov. Podobno pri
uporabi nesteroidnih antirevmatikov (NSAR), posebno pri starejših ali ob dolgotrajnejši
uporabi, sočasno odmerjamo zdravila za zaščito želodčne sluznice (zaviralci protonskih
črpalk).
Page 6
Stran 6 od 21
b. KAKO IN KDAJ GA MORAM UPORABITI?
Ob akutni bolečini uporabljamo analgetike le krajši čas, dokler težave trajajo, praviloma
takrat, ko se bolečina pojavi. Včasih analgetik uporabimo že ob pričakovanju bolečine. Primer
so močne menstrualne bolečine, ki jih omilimo z jemanjem analgetika (NSAR, paracetamol),
s katerim pričnemo že nekaj dni pred pričakovano menstrualno krvavitvijo. Pri kronični
bolečini analgetike jemljemo redno, skozi daljše časovno obdobje.
Čas jemanja zdravila glede na obrok hrane je zelo pomemben za doseganje njegovega
najboljšega učinka in pri nekaterih analgetikih predvsem za zmanjšanje neželenih učinkov. Če
proizvajalec ne določi drugače, pomeni:
jemanje zdravila na tešče - zjutraj eno uro pred zajtrkom
jemanje zdravila na prazen želodec - eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi
jemanje zdravila s hrano - tik pred jedjo, med jedjo ali po jedi.
Hrana različno vpliva na enako zdravilno učinkovino, vgrajeno v različne farmacevtske
oblike. Zato se razlikujejo tudi navodila za jemanje zdravil glede na hrano, ki jih je
priporočljivo preveriti v navodilih za uporabo oziroma povzetku temeljnih značilnosti
zdravila. Gastrorezistentne tablete in kapsule praviloma vzamemo na prazen želodec.
NSAR se zaužijejo med ali po obroku, nikakor na prazen želodec. Tako zmanjšamo možnost
škodljivega delovanja na želodčno sluznico, posledica česar so lahko krvavitve. Izjema so
farmacevtske oblike z gastrorezistentno oblogo, ki jih lahko zaužijemo na prazen želodec.
Page 7
Stran 7 od 21
Tabela 1: Uporaba peroralnih farmacevtskih oblik z NSAR glede na obrok hrane. (Podatki na
osnovi Povzetka temeljnih značilnosti zdravila).
učinkovina zdravilo Odmerjanje glede na hrano
acetilsalicilna kislina Aspirin (različne oblike) Po jedi.
diklofenak
Diclo duo 75 mg trde gastrorezistentne
kapsule Na prazen želodec ali s hrano.
Naklofen duo 75 mg kapsule
Naklofen 50 mg gastrorezistentne tablete
Naklofen SR 100 mg tablete s podaljšanim
sproščanjem
Med ali takoj po jedi.
Olfen 100 mg trde kapsule s podaljšanim
sproščanjem Pred jedjo.
Voltaren forte obložene tablete 50 mg
Voltaren retard filmsko obložene tablete s
podaljšanim sproščanjem Med jedjo.
etodolak
Elderin 300 mg filmsko obložene tablete
Med jedjo. Elderin 600 mg filmsko obložene tablete s
podaljšanim sproščanjem
indometacin Indometacin Belupo 25 mg trde kapsule Med ali takoj po jedi.
meloksikam Movalis tablete (7,5 mg in 15 mg) Ob jedi.
deksketoprofen Menadex 25 mg filmsko obložene tablete Vsaj 30 minut pred jedjo.
ibuprofen
Brufen filmsko obložene tablete (400 mg
in 600 mg)
S hrano (lahko tudi na prazen
želodec).
Ibuprofen Belupo filmsko obložene tablete
(400 mg in 600 mg) S hrano ali po obroku hrane.
Bonifen 200 mg filmsko obložene tablete Po jedi (če ima uporabnik
želodčne težave).
ketoprofen
Ketonal 50 mg trde kapsule
Med jedjo ali po jedi. Ketonal 100 mg filmsko obložene tablete
Ketonal 150 mg tablete s podaljšanim
sproščanjem
naproksen
Nalgesin filmsko obložene tablete (275 mg
in 550 mg) Pred jedjo, med jedjo ali po
jedi. Naprosyn 375 mg filmsko obložene tablete
Naprosyn 500 mg gastrorezistentne tablete
celekoksib Celebrex 200 mg trde kapsule S hrano ali brez nje.
etorikoksib Arcoxia filmsko obložene tablete (30mg,
60mg, 90 mg in 120 mg) S hrano ali brez nje.
nimesulid Aulin 100 mg tablete Po jedi.
Page 8
Stran 8 od 21
Pomemben podatek, ki ga mora bolnik poznati je tudi najvišji enkratni priporočljiv ter dnevni
odmerek. Zaužitje dvajsetih 500 mg tablet s paracetamolom pripelje do nastanka toksičnih
presnovkov, ki lahko povzročijo življenje ogrožajočo hudo hepatotoksičnost ter poškodbe
renalnih tubulov. Na poškodbo jeter nas opozarjajo slabost in bruhanje, zlatenica, mehek
trebuh ter hipoglikemija. Zato priporočamo, da se lahko naenkrat vzameta največ dve 500 mg
tableti. Med posameznimi odmerki naj bo vsaj 4 do 6 ur premora. Na dan lahko zaužijemo
največ osem 500 mg tablet. Povečana nevarnost poškodb jeter s paracetamolom je ob
sočasnem uživanju induktorjev encimov (karbamazepin, alkohol, fenitoin, rifampicin) in pri
podhranjenih ljudeh.
Tabela 2: Najvišji priporočljivi dnevni odmerki učinkovin, ki se dobijo brez recepta in na
recept
učinkovina Rp BRp
paracetamol 4.000 mg 4.000 mg
acetilsalicilna kislina 4.000 mg
natrijev naproksenat 1.650 mg 825 mg
ibuprofen 2.400 mg 1.200 mg
Protibolečinska zdravila večinoma zaužijemo skozi usta, a pogosto posežemo tudi po
poltrdnih dermalnih farmacevtskih oblikah, namenjenih uporabi na koži, kamor spadajo
mazila, kreme, geli … Za uporabo dermatikov je zelo pomembna ustrezna higiena. Kožo
moramo umiti z blagim, nedražečim milom ter jo nato dobro splakniti in posušiti z nežnim
brisanjem (pivnanjem). Dobro si moramo umiti tudi dlani, saj je treba kreme, mazila, gele
običajno nanašati oziroma razmazati po koži s konicami prstov in jih vtirati z enakomernimi
krožnimi gibi. Tubo začnemo iztiskati pri spodnjem robu, in sicer po širši ploskvi, zato da bi
preprečili vdiranje zraka v njeno notranjost (možno mikrobiološko onesnaženje!). Ob uporabi
topikalnih NSAR se izogibamo okluzivnim povojem ter izpostavljanja kože sončnim žarkom.
V zadnjem času postajajo vse pomembnejši transdermalni obliži, iz katerih učinkovina
časovno enakomerno prehaja skozi kožo v telo in navadno deluje sistemsko (razen Versatis).
Obliže je treba dobro nalepiti z vso površino, in sicer na neporaščen, nepoškodovan, gladek
(ne močno poroženel), čist in suh predel kože. Če gre za poraščen predel kože dlake lahko
pristrižemo, nikar jih ne smemo pobriti, saj s tem poškodujemo in vzdražimo kožo.
Transdermalnih obližev praviloma (razen Versatis) ne smemo rezati. Paziti je treba, da koža
Page 9
Stran 9 od 21
ni vzdražena (npr. zaradi sončenja) in da se njena stična površina z obližem ne spreminja npr.
v kožnih gubah ob/na sklepih, saj bi bilo v takih primerih prehajanje zdravila v telo
neenakomerno, oziroma neustrezno. Mesta prilepljanja transdermalnih obližev s sistemskim
delovanjem menjavamo (po zrcalni shemi, izmenično na levi ali desni strani telesa). Na isto
mesto smemo drugi obliž nalepiti šele po nekaj dneh, s čimer bomo preprečili
preobčutljivostno reakcijo. Upoštevajmo, da se poln učinek po prvi aplikaciji obliža pojavi
šele čez nekaj časa (nekaj ur ali čez dan, dva).
c. KAKO DOLGO GA MORAM UPORABLJATI?
Analgetike, razen če gre za kronično bolečino, uporabljamo le krajši čas, dokler je prisotno
stanje (poškodba), ki povzroča bolečino. Samozdravljenje bolečine praviloma ne sme trajati
dlje kot 3 do 7 dni. Pri bolečini, ki jo zdravimo z zdravili na recept pa moramo upoštevati
navodila zdravnika, ki tudi določi dolžino terapije.
d. DOKLER SE ZDRAVIM S TEM ZDRAVILOM LAHKO UPRAVLJAM
VOZILA ALI STROJE?
Zdravila, ki vplivajo na sposobnost upravljanja z vozili in stroji, imenujemo trigoniki, ker so
označena s trikotnikom na zunanji ovojnini (trigonum – trikotnik). Glede na jakost vpliva na
zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti bolnika jih razdelimo v dve skupini:
▲ - upravljanje z vozili in delo s stroji je povsem prepovedano (absolutna prepoved)
Δ - upravljanje z vozili in delo s stroji je relativno prepovedano (relativna prepoved)
Tako šibki kot močni opioidi spadajo v skupino z absolutno prepovedjo upravljanja vozil in
strojev.
Opozarjanje farmacevta glede vpliva zdravil na sposobnost upravljanja vozil in strojev je
potrebno predvsem ob uvajanju novega zdravila. V pomoč nam je lahko komunikacijski
protokol med farmacevtom in osebo v lekarni pri svetovanju OB PRVI IZDAJI zdravil, ki
zmanjšajo psihofizično sposobnost bolnika za upravljanje vozil in strojev.
Page 10
Stran 10 od 21
Ukrepanje farmacevta:
1. Bolnika OPOZORIMO NA NEŽELENI UČINEK ZDRAVILA upoštevajoč jakost vpliva
na zmanjšanje psihofizične sposobnosti in SVETUJEMO
ABSOLUTNO PREPOVED upravljanja, ko je upravljanje z vozili in delo s stroji
povsem prepovedano.
RELATIVNO PREPOVED upravljanja, ko je upravljanje z vozili in delo s stroji
relativno prepovedano.
2. Bolniku NAVEDEMO MOŽNE NEŽELENE UČINKE, ki lahko zmanjšajo njegove
psihofizične sposobnosti.
2. a. Bolnika opozorimo, da so zaspanost, pomirjajoči in drugi neželeni učinki zdravila
pogosteje močneje izraženi ob začetku jemanja zdravila, sčasoma pa za bolnika niso več tako
moteči.
2. b. Bolniku svetujemo, da OB POJAVU MOTEČIH NEŽELENIH UČINKOV pri zdravilih
z relativno prepovedjo upravljanja vozil in strojev, vozil in strojev ne upravlja in se o tem
posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom. Neželene učinke zdravil se lahko zmanjša s
prilagoditvijo odmerka, spremenjenim režimom jemanja zdravila ali z zamenjavo zdravila s
takšnim, ki ima manj vplivov na psihofizične sposobnosti bolnika.
3. Bolniku svetujemo naj ob jemanju teh zdravil NE UŽIVA ALKOHOLA ALI ZDRAVIL,
KI VSEBUJEJO ALKOHOL, saj alkohol poveča omenjene neželene učinke.
4. Bolnika opozorimo, da ga na omenjeni neželeni učinek zdravila opozarja tudi POSEBNA
OZNAKA NA ZUNANJI OVOJNINI ZDRAVILA in tudi POSEBNO POGLAVJE V
PRILOŽENEM NAVODILU ZA UPORABO.
Page 11
Stran 11 od 21
e. O KATERIH NEŽELENIH UČINKIH IN TVEGANJIH ZDRAVILA MORAM
BITI OBVEŠČEN IN KAJ NAJ STORIM, ČE SE PRI MENI IZRAZIJO?
Zdravila poleg želenih lahko povzročajo tudi neželene učinke. To velja tako v primeru
kronične, kakor tudi akutne rabe.
Pri NSAR se najbolj bojimo škodljivega delovanja na želodčno sluznico z možnimi
krvavitvami. Zato priporočamo, da se zaužijejo med ali po obroku, nikakor na prazen želodec,
razen če gre za farmacevtsko obliko z gastrorezistentno oblogo. Neselektivne NSAR ne
dajemo ljudem, ki so imeli ali še imajo razjedo na želodcu ali dvanajstniku, perforacijo ali
krvavitev iz prebavil. Kljub prvotnim predvidevanjem se tudi pri selektivnih COX-2
inhibitorjih lahko izražajo neželeni učinki na želodčno sluznico.
NSAR lahko povzročijo še diarejo, slabost, izpuščaje, fotosenzitivne reakcije ter zadrževanje
natrija in vode v telesu, kar lahko pripelje do poslabšanje hipertenzije in kronične odpovedi
srca. Poslabšajo lahko tudi delovanje ledvic. Zaradi tega pride do edemov in povišanja
krvnega tlaka. Posebno pri bolnikih z veliko ogroženostjo (srčno-žilno obolenje, sladkorni
bolniki, bolniki z okvaro ledvic) lahko uporaba NSAR poveča nevarnost srčno-žilnih
zapletov, kot je srčni infarkt. To velja predvsem pri visokih odmerkih NSAR. Zaradi tega je
pri bolnikih z okvaro ledvic, kakor tudi pri srčnih bolnikih paracetamol analgetik izbire. Pri
15 % bolnikov z astmo lahko NSAR izzovejo astmatični napad. Ob pojavu prebavnih težav,
piskanja v prsih ali kožnih izpuščajev se morajo bolniki takoj posvetovati z zdravnikom.
Evropska komisija je na podlagi poročil o neželenih učinkih leta 2010 izdala sklep, ki je
zavezujoč za vse države članice. Izdaja zdravil za zunanjo uporabo, ki vsebujejo ketoprofen,
je od takrat možna le na recept.
Zdravniki in farmacevti morajo bolnike, ki uporabljajo zdravila s ketoprofenom za zunanjo
uporabo, opozoriti na pomen izvajanja ukrepov za preprečevanje pojava preobčutljivosti na
svetlobo, kot so:
Po vsakem nanašanju zdravila je treba roke temeljito umiti.
Med uporabo zdravila in dva tedna po prenehanju uporabe zdravila se ne sme izpostavljati
sončni svetlobi, tudi v oblačnem vremenu ne, in UVA svetlobi (npr. v solariju) tistih
predelov kože, na katere je bilo zdravilo naneseno.
Page 12
Stran 12 od 21
Predele kože, na katere je bilo zdravilo naneseno, je treba pred sončno svetlobo zaščititi z
oblačili.
Zdravil s ketoprofenom za zunanjo uporabo se ne sme uporabljati pod okluzivnim
povojem.
Če se med uporabo zdravila pojavi kakršnakoli kožna reakcija, je treba zdravljenje takoj
ustaviti.
Salicilati lahko povzročijo Reyev sindrom (encefalitis ter okvara jeter) pri mlajših od 12 let
ter mlajših od 15 let z vročino in/ali virusno okužbo. Zato acetilsalicilno kislino mlajšim od
16 leta starosti odsvetujemo.
Tramadol poseduje opioidne učinke, poleg tega pa poveča učinek serotonina. Izkazuje redkeje
za opioide značilne neželene učinke (slabost in bruhanje, zaprtje, toleranca in odvisnost,
bronhokonstrikcija, hipotenzija, bradikardija) in s tem tudi manjšo verjetnost nastanka
zasvojenosti. Lahko pa povzroči psihiatrične neželene učinke, kot so halucinacije in
zmedenost. Tramadolu se izogibamo pri bolnikih z epilepsijo, saj lahko povzroči epileptični
napad, posebno ob kombinaciji z določenimi zdravili (kinoloni, triciklični antidepresivi,
selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI), baklofen, teofilin).
Predvsem pri močnih opioidih se pogosto pojavi zaprtje, zaradi česar zdravniki že preventivno
svetujejo oziroma predpišejo odvajala. Obnese se predvsem kombinacija drsljivcev in
stimulativnih odvajal. Zaradi upočasnjene motalitete se ne priporoča uporaba voluminoznih
odvajal. Močni opioidi povzročajo hudo sedacijo, slabost in bruhanje, razvoj tolerance in
odvisnost. Slabost in bruhanje se predvsem ob uvajanju pogosto pojavita, zato zdravnik
predpiše antiemetik (metoklopramid). Sčasoma se razvije toleranca na nekatere učinke
(analgetičen, emetičen, evforičen), ne pa na zaprtje in zoženje zenic. Odvisnost je lahko
fizična, ki se kaže z odtegnitvenimi simptomi in psihična. Nevarnost razvoja zadnje pri
zdravljenju močnih bolečin je relativno majhna. Visoki odmerki lahko povzročijo hipotenzijo
in depresijo dihanja, zato moramo odmerek skrbno titrirati. Ostali neželeni učinki opioidov:
bradikardija, pruritus in imunosupresija.
Ob uporabi predvsem kombiniranih analgetikov, ki vsebujejo kodein ali kofein moramo biti
pozorni na možnost zlorab. Ob dalj časa trajajoči rabi takih zdravil se lahko pojavi psihična
ter fizična odvisnost, kar se pokaže z odtegnitvenimi simptomi ob prenehanju uporabe.
Page 13
Stran 13 od 21
Pretirana raba analgetikov lahko pripelje do z analgetiki povzročenega glavobola. Tak
glavobol pogosto občutimo kot topo generalizirano bolečino, ki je najhujša zjutraj, ko se
zbudimo. Pojav so opazili pri jemanju različnih analgetikov, čeprav je večja verjetnost
nastanka v primeru uporabe kombiniranih analgetikov. Na to možnost pomislimo pri osebi, ki
ima glavobole vsaj 10 dni v mesecu.
Da bo lajšanje bolečin z analgetiki varno, posredujemo bolnikom naslednja priporočila
oziroma opozorila:
Ne prekoračite priporočenega dnevnega odmerka.
Izogibajte se večjim količinam alkoholnih pijač.
V primeru, če težave trajajo več kot tri dni se posvetujte z zdravnikom.
Zdravilo zaužijte s kozarcem vode, najbolje po jedi (NSAR).
Nepravilna redna uporaba kodeina lahko vodi v nastanek psihične in fizične odvisnosti.
Ob uporabi kodeina se pogosto pojavi zaprtje ter slabost z bruhanjem.
Ob nepravilni uporabi se lahko razvije z analgetiki povzročen glavobol.
Ljudje se navadno ne zavedajo določenih omejitev, recimo pri srčno-žilnih boleznih
(kongestivna srčna odpoved, hipertenzija ali ishemično srčno obolenje), astmi ali želodčno-
črevesnih težavah, zato moramo biti pri izdaji previdni ter zagotoviti varno rabo analgetikov.
V ta namen je treba najprej ugotoviti, če se pri bolniku niso morebiti prisotni dejavniki za
nastanek neželenega učinka. Poleg tega jih je treba seznaniti s stanji, ki lahko povečajo
nevarnost pojava neželenih učinkov.
Analgetike, ki vsebujejo kofein bolnikom s srčno-žilnimi težavami odsvetujemo. Kofein
lahko deluje kot srednje močan stimulans ter tako poveča srčni utrip in poslabša ishemično
srčno obolenje in hipertenzijo.
Pri bolnikih z okvaro jeter obstaja dilema glede izbire analgetika. Uporaba paracetamola
lahko pripelje do poslabšanja stanja. Uporaba NSAR v priporočenih odmerkih pri teh bolnikih
sicer ne predstavlja povečane nevarnosti za hepatotoksičnost, a je večja nevarnost krvavitev iz
prebavil. Pri alkoholikih zadeva prav tako ni dorečena. Uporaba paracetamola poveča
nevarnost poškodbe jeter. Pri uporabi NSAR pa sočasno uživanje alkohola dodatno poveča
nevarnost pojava krvavitev iz prebavil. Zato ljudem, ki jemljejo NSAR odsvetujemo pitje
alkoholnih pijač v količinah, večjih od 3 enot alkohola dnevno. V primeru, ko je kronični
Page 14
Stran 14 od 21
alkoholizem očiten so jetra verjetno vsaj deloma okvarjena, zato jim, zaradi nevarnosti jetrne
encefalopatije, odsvetujemo uporabo kodeina.
3. DODATNA VPRAŠANJA, NA KATERE BI BOLNIK TUDI
MORAL VEDETI ODGOVORITI
a. KAKO SE ZDRAVILO IMENUJE?
Četudi bolnik zdravilo uporablja le kratek čas je dobro, da ve kako se imenuje. Tako bo
naslednjič ob morebitnih podobnih težavah lahko zdravniku ali farmacevtu podal pomembne
informacije o prenosljivosti zdravila. Poleg imena zdravila je priporočljivo, da pozna tudi ime
učinkovine. Ista učinkovina se lahko pojavlja v različnih zdravilih, poleg tega dodatno
nevarnost predstavljajo tako imenovana zdravila proti gripi in prehladu, ki pogosto vsebujejo
tudi protibolečinsko učinkovino (paracetamol, acetilsalicilna kislina). Če bolnik ne preveri
vsebnosti lahko vzame istočasno dve zdravili, ki vsebujeta isto učinkovino, posledica česar je
lahko predoziranje, kar poveča možnost nastanka neželenih ali celo toksičnih učinkov.
b. KATERI HRANI, PIJAČI, ZDRAVILOM ALI AKTIVNOSTIM SE MED
ZDRAVLJENJEM S TEM ZDRAVILOM MORAM IZOGIBATI?
Pri učinkovinah, ki lahko povzročajo fotosenzitivne reakcije (NSAR) se moramo izogibati
izpostavljanju sončnim žarkom.
Tramadol in močni opioidi lahko povzroča zaspanost ali vrtoglavico, ki jo lahko še dodatno
okrepijo alkohol ali zdravila, ki delujejo pomirjevalno na centralni živčni sistem. Če ima
tramadol omenjen vpliv, bolnik ne sme voziti ali upravljati s stroji. Če kombiniramo tramadol
z drugimi zdravili, ki znižujejo prag za nastanek krčev (bupropion, antidepresivi tipa
zaviralcev ponovnega privzema serotonina, triciklični antidepresivi in nevroleptiki) lahko
povzroči epileptični napad.
Uživanje NSAR skupaj z alkoholom poveča možnost škodljivega delovanja na želodčno
sluznico (krvavitve). Kronično uživanje alkohola lahko poveča hepatotoksične učinke
paracetamola, ki se pojavijo že pri odmerkih nižjih od priporočenih najvišjih. Sočasno
uživanje alkohola ob zdravljenju z opioidi povečuje zaviralni učinek na CŽS.
Page 15
Stran 15 od 21
c. KJE LAHKO NAJDEM VEČ PISNIH INFORMACIJ O TEM ZDRAVILU?
Bolnika je potrebno opozoriti, da je vsaki škatlici zdravila priložen listič »Navodilo za
uporabo«. V njem bodo našli informacije, ki opisujejo pravilno in varno uporabo zdravila.
Zato priporočamo, da priloženega lističa, dokler zdravilo uporabljajo, ne zavržejo.
Informacijo o zdravilih lahko dobijo tudi na spletni strani (www.zdravila.net) ali povprašajo
farmacevta v lekarni. Opozorimo jih na pasti pri iskanju informacij na spletu (razni forumi,
prikrito oglaševanje zdravil, prehranskih dopolnil, …).
d. KAKO SHRANJEVATI ZDRAVILA?
Bolnikom svetujemo, naj imajo zdravila shranjena na enem mestu, a je bolje, da so tista, ki jih
uporablja en član družine ločena (druga polica, predal) od ostalih, denimo tistih, ki spadajo v
priročno domačo lekarno in so namenjena zdravljenju blažjih zdravstvenih težav. V
stanovanju naj izberejo prostor za hranjenje zdravil, kjer bo vpliv temperature, vlage in
svetlobe čim manjši. Ljudje pogosto shranjujejo zdravila v kopalnici ali kuhinji, ki pa s tega
vidika nista najbolj priporočljiva prostora. Pravzaprav gre za najmanj priporočljivi mesti,
namenjeni shranjevanju zdravil, saj v obeh prostorih pogosto naraste vlažnost (kuhanje,
sopara), poleg tega je temperatura višja od priporočljive (dodatni viri toplote - štedilnik). Vse
to vpliva na zdravilo, pospeši njegovo razgradnjo ter s tem zmanjša učinkovitost. To velja tudi
za farmacevtske oblike, kot so tablete in kapsule, katerih izpostavljanje višji vlažnosti in
temperaturi od priporočljive povzroči izgubo učinkovitosti še pred iztekom roka uporabnosti.
Izberejo naj relativno hladno in suho mesto za shranjevanje zdravil, stran od oken ali prostora,
kjer je možen zunanji vpliv vremena. Prostor namenjen zdravilom (predal, omarica) naj bo
višje ležeč ter pod ključem, da se prepreči neželen dostop (otroci, mladostniki).
Zdravila je vedno treba hraniti v originalni ovojnini. S tem so zaščitena pred zunanjimi vplivi
(svetloba), poleg tega pa zmanjšamo nevarnost zamenjav. To je še posebej nevarno, če
prenesemo različna zdravila v isti vsebnik. Če moramo zdravilo iz kakršnega koli razloga
preložiti drugam (npr. v dozirne posodice za starejše), embalažo z navodilom vedno shranimo,
da ne bi prišlo do kakšne pomote. Če vsebuje steklenička kosem vate le tega po odprtju
odstranimo, saj lahko veže nase vlago ter tako poškoduje zdravilo.
Page 16
Stran 16 od 21
e. KAJ Z ZDRAVILI NAREDITI, KO JIH VEČ NE RABITE?
Zdravila, ki jih več ne potrebujemo in jih nameravamo odvreči imenujemo odpadna zdravila.
Večina odpadnih zdravil sodi med nevarne odpadke, zato jih ne smemo zavreči med običajne
odpadke. Tudi Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili določa, da končni uporabnik ne sme
prepuščati odpadnih zdravil izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek, pač pa jih
mora prepustiti:
izvajalcu javne službe v zbirnih centrih,
imetniku dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno (lekarne,
specializirane prodajalne),
zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah prepuščanja odpadnih zdravil. Tako zbrana
zdravila se potem predajo v uničenje, ki minimalno obremeni okolje.
Zavedati se moramo, da predvsem v transdermalnih obližih, ki lahko vsebujejo močan opioid
tudi po uporabi ostane precej učinkovine, zato je treba s takim uporabljenim zdravilom še
toliko previdneje rokovati.
Od 1.1.2012 skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili lekarne sprejemajo vsa
odpadna zdravila (razen izjem, kot so radiofarmacevtski izdelki in zdravila, ki so izdelana iz
krvi iz plazme).
Ljudi, ki bodo prinesli odpadna zdravila v lekarno naprošamo, da predhodno odstranijo
ovojnino, ki ni bila neposredno v stiku z zdravilom in v zabojnik odvržejo samo zdravila s
stično ovojnino.
Prav tako jih opozorimo, da odpadnih zdravil nikakor ne odvržejo med gospodinjske odpadke
ali splahnejo skozi školjko, saj bi s tem ogrozili okolje ter družbo. Raziskave so namreč
dokazale, da čistilne naprave nekaterih spojin ne zadržijo oziroma izločijo iz sistema. Te tako
končajo v odpadnih vodah ter podtalnici, kjer ogrozijo vodne živali. Ne smemo pa zanemariti
niti vpliva izpostavljenosti ljudi določenim snovem.
Page 17
Stran 17 od 21
4. ZDRAVNIKA ALI FARMACEVTA SEZNANITE Z/S:
a. ZDRAVILI, KI JIH UPORABLJATE (TUDI TISTIMI, KI JIH DOBITE
BREZ RECEPTA).
Ljudje se ponavadi ne zavedajo, da lahko zdravila pod različnimi imeni vsebujejo zelo
podobne ali celo enake učinkovine. V tem primeru bi prišlo do podvajanja odmerkov, kar
lahko pripelje do pojava neželenih ali celo toksičnih učinkov na organizem. Sočasna uporaba
NSAR peroralnih oblik dosegljivih brez recepta in dermalnih oblik ni prepovedana, saj zaradi
nižjih odmerkov (per os) ni verjetnost pojava predoziranja. Se je pa pred sočasno uporabo
dermalnih in peroralnih farmacevtskih oblik NSAR potrebno posvetovati z zdravnikom, če se
uporabljajo peroralne oblike NSAR, ki so dosegljive na recept (višji odmerki).
Drug pomemben razlog, zakaj je treba zdravnika ali farmacevta opozoriti na zdravila, ki jih
bolnik uporablja pa je medsebojno delovanje zdravil.
Page 18
Stran 18 od 21
Tabela 3 – nekatere najpomembnejše interakcije analgetikov (Vir: Randall M D. Neil K E.
Disease Management – A Guide to clinical pharmacology. 2nd
edition. PhP, 2009):
Analgetik Zdravilo Posledica Ukrepanje
NSAR ACEI
zmanjšan
antihipertenzivni učinek,
povečana nevarnost
ledvične okvare
spremljamo krvni tlak ter
ledvično funkcijo
NSAR (razen ASK) litij
povišane serumske
koncentracije litija,
intoksikacija
izogibamo se sočasni
uporabi
NSAR varfarin
povečan
antikoagulacijski učinek,
nevarnost želodčne
krvavitve
dodatna pozornost, posebno
pri starejših, pri ibuprofenu
je najmanjša nevarnost
NSAR alkohol povečano draženje
želodčne sluznice
izogibamo se uporabi
alkohola
paracetamol varfarin
dolgotrajna uporaba
visokih odmerkov
paracetamola lahko
poveča antikoagulacijski
učinek
spremljamo terapijo (INR),
po potrebi prilagodimo
odmerek
NSAR alendronat nevarnost hudega
ezofagitisa
izogibamo se sočasni
uporabi
NSAR kortikosteroidi
povečana nevarnost
želodčnih krvavitev in
razjed
ob naproksenu uporabi
manjši odmerek
kortikosteroidov
NSAR SSRI
povečana nevarnost
želodčnih krvavitev in
razjed
izogibamo se sočasni
uporabi
NSAR diuretiki zanke
zmanjšan
antihipertenzivni in
diuretični učinek
spremljamo bolnika; manjša
nevarnost pri uporabi
ibuprofena, meloksikama ali
ketoprofena
NSAR ciklosporin
zmanjšanje ledvične
funkcije, nefrotoksičnost,
in/ali povišane vrednosti
ciklosporina
spremljanje ledvične
funkcije; uporaba nizkih
odmerkov NSAR
NSAR metotreksat zmanjšano izločanje
metotreksata
prilagoditev odmerka
metotreksata
diklofenak, ibuprofen holestiramin
zmanjšana absorpcija
diklofenaka in
ibuprofena
med odmerjanjem naj bo
vsaj 2 uri razmika
meloksikam holestiramin povečano izločanje
meloksikama
med odmerjanjem naj bo
vsaj 2 uri razmika
tramadol SSRI, triciklični
antidepresivi serotoninski sindrom spremljamo terapijo
tramadol
kinoloni, triciklični
antidepresivi, SSRI,
baklofen, teofilin
Možnost nastanka
epileptičnega napada
Spremljanje bolnika,
izogibanje pri epileptikih.
Page 19
Stran 19 od 21
b. ALERGIJAMI, REAKCIJAMI ALI NEŽELENIMI UČINKI ZDRAVIL, KI SO
SE V PRETEKLOSTI PRI VAS IZRAZILI.
O vsakršnih težavah, ki so se morebiti ob prejšnjem zdravljenju pojavile z zdravilom, ki je
bilo namenjeno podobni težavi je potrebno obvestiti zdravnika. Na ta način se lahko
izognemo ponovitvi težavam, povezanih z zdravili.
c. MOREBITNO NOSEČNOSTJO ALI DOJENJEM.
Vsako zdravilo lahko, razen če se prej ne razgradi ali mu to zaradi prevelike molekulske mase
ali slabe maščobne topnosti ne uspe, preide posteljico. Zdravila lahko škodljivo delujejo na
zarodek (embriotoksično delovanje) ali na plod (fetotoksično delovanje). Kadar je rezultat
tega delovanja prirojena telesna napaka ali spremenjeno delovanje organa, govorimo o
teratogenem učinku. Zaradi možnega teratogenega ali drugače škodljivega delovanja na plod
je uvedena klasifikacija zdravil, ki le-ta razvršča v več skupin glede razpoložljivih podatkov o
škodljivih učinkih. Zdravila lahko v večji ali manjši meri tudi prehajajo v materino mleko, kar
moramo prav tako upoštevati ob uvajanju zdravil doječi materi. Pred uvedbo zdravila
nosečnici je treba skrbno pretehtati koristi in tveganja. Če se uvedbi zdravila ne uspemo
izogniti, poskušamo znotraj skupine izbrati najvarnejšo učinkovino.
Podoben napotek velja v primeru dojenja, čeravno je tukaj več manevrskega prostora. Seveda
tudi v tem primeru izberemo najvarnejšo učinkovino (paracetamol namesto acetilsalicilne
kisline). Mater seznanimo z možnimi znaki toksičnosti pri otroku, ko mora z dojenjem
prenehati ter obiskati zdravnika. Obenem lahko materi svetujemo, da zdravilo vzame
neposredno po dojenju ali pred otrokovim spanjem. Lahko ji priporočimo tudi začasno
prekinitev dojenja (z rednim izbrizgavanjem mleka iz dojk), dokler se zdravilo ne izloči iz
materinega organizma.
Paracetamol je praviloma najvarnejša protibolečinska učinkovina med nosečnostjo in
dojenjem. Izogibamo se višjim odmerkom. NSAR uporabljamo, če korist pretehta tveganje.
Uporabljamo najnižje učinkovite odmerke (ibuprofen je prvi izbor). Uporaba v zadnjem
trimesečju lahko povzroči pljučno hipertenzijo pri novorojenčku, zamakne in podaljša trajanje
poroda. Poveča tudi pogostost in trajanje krvavitve. Zaradi podobnih razlogov se med
nosečnostjo izogibamo acetilsalicilni kislini, prav tako med dojenjem zaradi Reyevega
sindroma. Ostali NSAR se v majhnih količinah lahko izločajo v mleko, a je uporaba med
Page 20
Stran 20 od 21
dojenjem dokaj varna. Ob uporabi opioidov med nosečnostjo se pri novorojenčku lahko
pojavi depresija dihanja in odtegnitveni simptomi.
Tabela 4 - razvrstitev nekaterih analgetikov za uporabo v nosečnosti in med dojenjem (Briggs
G G. Freeman R K. Yaffe S J. Drugs in Pregnancy and Lactation. 8th
edition. Lippincott Wilkins&Wilkins. 2008.
in Geršak K. Bratanič B. Zdravila v nosečnosti in med dojenjem. Pliva, maj 2005):
Učinkovina Nosečnost Dojenje
acetilsalicilna kislina C, III/3 D L3
diklofenak I/3 B, III/3 D L2
etodolak rizično v 1. in 3. trimesečju verjetno toksično
etorikoksib kontraindicirano ni podatkov – ne jemati
fentanil C L2
ibuprofen B, III/3 D L1
indometacin B L3
ketoprofen rizično v 1. In 3. Trimesečju verjetno kompatibilno
kodein C, III/3 D L3
meloksikam C/D verjetno kompatibilno
metamizol kontraindicirano kontraindicirano
morfin C, III/3 D L3
naproksen B/C, III/3 D L3, L4
nimesulid III/3-kontraindicirano kontraindicirano
paracetamol B L1
tramadol C L3
Legenda:
Razvrstitev zdravil glede na tveganje za dojenega otroka (Hale 2004)
L1 – najvarnejša zdravila brez dokazanih učinkov na dojenega otroka.
L2 – na splošno varna zdravila, z majhnim tveganjem za dojenega otroka.
L3 – dokaj varna zdravila, ni kontroliranih raziskav, možni so zelo majhni, malo nevarni učinki na dojenem
otroku.
L4 – tvegana zdravila z dokazanim neugodnim učinkom na laktacijo ali dojenega otroka, indicirana le s posebno
pozornostjo.
L5 – običajno kontraindicirana zdravila.
Klasifikacija zdravil glede škodljivega delovanja na plod (FDA)
A – kontrolirane raziskave pri nosečnicah niso dokazale, da bi snov škodovala plodu.
B – raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti, vendar kontroliranih raziskav na ljudeh niso opravili ali so
raziskave na živalih pokazale škodljivost, ki jih kontrolirane raziskave pri ljudeh niso potrdile.
C – raziskave so pokazale škodljivost pri živalih, kontroliranih raziskav pri ljudeh ni ali ni raziskav niti za ljudi
niti za živali.
D – obstaja pozitiven dokaz za škodljivost za plod, vendar dobrobit za mater vseeno odtehta tveganje v
določenih primerih.
X – raziskave pri živalih in ljudeh so dokazale škodljivost. Dobrobit ne odtehta tveganja, zato so zdravila iz te
skupine prepovedana v nosečnosti.
Seznam okrajšav:
I/3 – prvo trimesečje nosečnosti.
II/3 – drugo trimesečje nosečnosti.
III/3 – tretje trimesečje nosečnosti.
Page 21
Stran 21 od 21
d. TEŽAVAMI, KI VAM JIH POVZROČAJO ZDRAVILA.
Nekateri ljudje imajo težave s požiranjem tablet ali kapsul. Dobro bi bilo, da zdravnika o tem
seznanijo, saj se z drobljenjem nekaterih tablet ali odpiranjem kapsul izniči učinek zdravila ali
poveča možnost nastanka neželenih učinkov. Nekatere tablete so namreč obložene z zelo
tenko oblogo (filmsko obložene tablete), katere naloga je lahko tudi prirejeno oziroma
zakasnjeno sproščanje. Takih tablet, razen če so označene z zarezo, praviloma ne delimo.
Podobno poznamo tudi kapsule s prirejenim sproščanjem (gastrorezistentne kapsule), ki jih
prav tako ne odpiramo, pač pa jih zaužijemo cele. Namen obloge je postopno in nadzorovano
sproščanje (denimo v črevesju). Gastrorezistentna obloga zaščiti zdravilno učinkovino pred
kislim želodčnim sokom, ki bi jo sicer razgradil in zdravilo ne bi bilo učinkovito. Taka obloga
zmanjša neželene učinke zdravilne učinkovine na želodčno sluznico.
5. Literatura:
Dickman A. Personalising OTC analgesia. The Pharmaceutical Journal 2008; 281:
701-704.
Dickman A. Choosing over-the-counter analgesics. The Pharmaceutical Journal 2008;
281: 631-634.
Tršinar M. Samozdravljenje glavobola. Farm Vestn 2007; 58:45-57.).
Randall M D. Neil K E. Disease Management – A Guide to clinical pharmacology. 2nd
edition. PhP, 2009: 325-360.
Brvar M. Možina M. Zastrupitve z zdravili v Sloveniji. Zdrav Vestn 2008;77: 39-45.
Rang H P. Dale M M. Pharmacology. 7th
edition. Elsevier. London. 2012.