pravilakakoizobr00maje СНАЂИТЕ СЕ

7/22/2019 pravilakakoizobr00maje

1/138


2/138


3/138

kako izobraevatiILIRSKO NAREJE

u obe

Spisal i na svetlo izdalJIATIA IUAJER.Cena 45 kr. u sebru.

Naprodaj po vgovorn pri Jurju Lerherj u u Ljubljani(2aiba)').dobi se tudi

u Pragi pri Venceslavu Hess,u Bemi pri Karlu W in iker,u Ilolomucu pri Eduardu Ho Iz c Iu Zagrebu pri Supanu.


4/138


5/138

ji15a 5ef

kako izoliraeTatlILIRSKO NAREJEmM*

u obe22

Spisal

CELOVCU.

U LJUBLJANI.Natisnil Joef Blaznih.


6/138


7/138

PREDGOVOR.'ve stvari dokazujem u ovoj knjiici, pervic: da semora dosadanjih 14 do 16 slavenskih knjievnih jezikov

i jezikicev uzajemno priblievati, a ne se oddaljivati;drugi: kako se moraju ilirska podnareja, namre: slo-vensko, horvatsko i serbsko izobraevati, da se po malopribliaju, a da se ne oddaljuju. Glede pervoga, mislim,ne bude mi nikto prigovarjal 5 glede drugoga mi budupak jedni oitali, da sem premalo, a drugi, da sempreve terjal. Pervim odgovorim: Ja nisem premaloterjal, ja sem hotel pravila ustanoviti, tako rekuc, putpokazati, po kterom bi se uzajemno priblievali, i za tose je meni zadosti zdelo, samo nektere naj imenitnejesluaje spomniti, u kterih bi se za sada pribliali i slo-ili; ako pa kto jo u vec sluajih se knjievnomu na-reju pribliuje, kakor se u ovoj knjiici kae, ako hoejo sloneje i uzajemneje pisati, to nek slobodno ini sebina glas a svojoj bratji na ast 5 ja, is menoj gotovovsaki domorodec, cemo se toga preserdeno veseliti. Dru-gim odgovorim: Ja nisim preve terjal, ja sem neko-liko sluajev napisal, da bi se glede njih sloili, vendarnije treba, da bi vsaki s menoj glede vsakoga sluajaali paragrafa moral jednako misliti, ja nikogar ne silim,nego samo prosto kaem , kakor se meni prav i koristnozdi, onda nek vsaki i sam prevdari, sam izbere i pisajeupotrebuje, sto se njemu ini prikladneje i bolje. Ravnozato sem si prizadeval vsako pravilo dokazati i dokazompotverditi. Vsa izkusite i dobra zaderite." Ja sem,da kako, zadovoljen, ako bi vsaki itatelj ove knjiice ponjoj barem nekoliko koraajev: saj nekoliko stupinj seslogi priblial. Gotovo je desetkrat koristneje pribliatii*


8/138

IVse za jednu stupinju, nego se oddaljiti za devet. Blizo16 knjievnih jezikov imamo u slavencini, ako se vsakiizmed njih ostalim priblia, postavim, samo za jeden ko-raaj, smo se vsi ukup e pribliali za 16 stupinj.Zato da sem ravno takovo nareje upotreboval, ka-kor u ovoj knjiici vidi, to Tebi, dragi pobratime! celaova knjiica dokazuje. Pisal sem namre po ilirsko -slo-vensko pa tako, da bi bilo, kolikor moguce, podobno za-jedno horvatskomu i serbskomu podnareju , da bi bilo,kolikor moguce, lehko razumljivo Slovencem i zajednoHorvatom i Serbljem. Toga se pa vsaki lehko prepria,da je ova knjiica sicer il. slovensko pisana, pa Horvatomi Serbljem tako lehko razumljiva, kakor do sada nijednadruga u il. slovenskom podnareju izdana. Radi toga,to popred vem, mi bude vsaki neslo prigovarjal, posta-vim, nekteri Slovenci se budu tuili, da sem njim neznaneslovniko-naune (^grammatikalisch technische) rei upotre-boval. Da su jim neznane, za to pa ja nic ne moem,ja toga nisem kriv, naim susedom Horvatom i Serbljemnisu neznane 5 tu ni je drugae se jih e moramo Slovencitake nauiti, ali jih hoemo znati 3 takove rei bi bileblizo sledee:beseda, Satz, die Rede; re, Wort;dvojbrojnik, zweifache Zahl; samostavno ime, Hauptuortglagolj, Zeitvvort; sloga, Vereinigungjedinobrojnik, einfacbe Zahl; slovka, Silbe ;jednostranost , Proviucialismus; slovnica, Sprachlehre;kauci nain, anzeigende Art; slovstvo, Literatur;nareje. Dialekt; take, auch ;pade, Endung; uzajemnost, tVechselseitigkeitpriastje, Mittehvort; viebrojnik , vielfache Zahl;pridavno ime, Beivvort; koncovka, Endsilbe ;podnareje, Untcrdialekt posebnost, Idiotismus.

Ja sam spoznam, da se najdu u totoj knjiici mahne,nedostatki i nedoslednosti glede jezika, temu je to krivo,ker sem se navla hotel horvatskomu i serbskomu pod-nareju priblievati, a ne popolnoma se s lo iti nitis jednim niti s drugim , nego ako prav presudi sobadvema. Naj vei nedoslednosti najde u prirejih iposlovicah, tam moe citati, postavim: dekla, hotelo,u opet dikla, h t i 1 o ; stoje dikla navikla, ko neva jeobikla, ali: to se babi htilo, to se babi snilo. Serbske


9/138

poslovice i prireja je na svetlo dal Vuk tefanovic Ka-radic, ja sem jih pak sbiral med Iliri latinoj piucimi ijih ovde podam, sto sem jih vzel iz knjige: Narodni sla-vonski obiaji od Luka Ilica. U Zagrebu 1846; izknjige: Georgii Ferrich, Rhacusani Fabulae ab illyricisadagiis desumtae. Rliacusae 1794; iz Danice ilirske (izktere je take . 1. i 3. uzet) i iz narodnih ilirskih no-vin; iz Zore dalmatinske broj 31. leta 1846: PosloviceMorlakah u Dalmacii; iz grammatike Metelkove ; iz kme-tijskih i rokodelskih Novic: Prislovice tajerskih Sloven-cov sbrane po A. Krempelnu; zatim: 500 slovenskih pre-govorov iz: Beilage zum ilirischen Blatte Nr. 11. 1832od D ora - S. od ovoga jo 500 poslovic neizdanih i spisod g. S: Poslovice iz Krajnske.U spisovanju ove knjiice sem upotreboval naj vecBabukicevu: Osnovu slovnice slavjanske nareja ilirskoga;onda Berlicevu i Murkovu grammatiku; i slovnicu v serbskuVuka tefanovica; Slowansky Narodopis P. J. Safarika.V Praze 1. 1843 i tako dalje.

Blagovoljno proitaj ovu knjiicu, dragi domorodce!i ako najde nekakovu pogreku i opazi, da sem poser-nul, prijazno mi oprosti, lehko, da ravno moja pogrekadrugoga uenejega na istinu uputi. Ja sem mislil; ^Bo-lje slogu iskati, nego u neslogi stati!"U Celovcu leta 1848.

Matia Majer.


10/138


11/138

Ocl slavenskoga jezika injegovih uareejalt. i.

Ze u naj starejih asih je bil slavenski narod velik injegov jezik daleko i iroko po svetu razprostranjen.To priaju pisatelji starih asov, kteri imcnuju narod na:Antes, Henetos, Venetos, Hiros, Sclabos. Polibius*) pie. Ostaluzemlju pri jadranskomu morju ima drugi starodavni narod , imenujuse Veneti , imajui drugi od galskoga razlini jezik." Te pisateljje ivil 183 let pred rojstvom Kristovim i e tada je pisal, dajenarod na starodavni narod." Tudi Tacitus i Plolomaeus tverdita,da je e ob njuju asu bil narod venedski (slavonski) prevelik na-rod. Jornandes , **Q kteri je ivil blizo leta 552. po Kr. to jasnopove pisu: Po neizmernih prostorih prebiva preljudnati narod Vi-uidov. Ako ravno su njihova imena razlina po razlinih plemenihi mestih, se vlastito vendar Slaveni i Anti imenuju." Prokop ***)pie okolo leta 553. po Kr. sledea: Odtuda proti severu su ro-dovi Antov (Slavenov) , jih je , kolikor listja i trave."

Slavenski jezik je bil e u starih asih izversten,

bogat i izobraen, da se je upotreboval za vsakoverstnaverozakonska i svetovna opravila.Na jezik je bil izversten , bogat i izobraen e tada, ko jepri nektcrih sada visoko izobraenih narodih vladala e tverda temaneznanstva (Mittelalter). e pred tisu leti, blizo leta 863. po Kr.sta dva brata iz Soluna Metud i Konstantin (sv. Ciril) , slavenskaapostola, poslavenila sv. pismo, liturgiu , to je, sv. mesu, asoslovjei druge cerkvene obrede, feilavcnina se je upotrebovala za pes-

*) Lib. II. c. 17. Quod superest deinde spalnim ad adriaticum sinumalius populus longe antiquissimus obtinebat. Venetos vocant, sermonediverso a Gallis utentes."**) De Gctarum rebus gestis c. 5. ,,per immensa spatia Vinidarum natiopopulosa consedit. Quorum nomina licet nune per varias familias ctloca mutentur, principaliter tamen Sclavini et Antes nominantur."***) Ulteriora ad septemtrionem habent Antarum populi infiniti."


12/138

8nitvo , za pravdarstvo, za dogodovinu, za opravila javna i do-maa. U Slavii seje na deravnih sborih, na spraviih, na skup-inah i susednjah govorilo i pisalo po slavensko; da ovde samojednu spomenim : gorutanski vladari su se od neizvestnih asov do12. veka po slavensko ustanovljali ; e sada stoji kameniti vladarskiprestol na Gospe-svetskom polju (Maria-Saaler Feld) dve uri odCelovca s elavenskim napisom:VERI.MA SVETI VERIPRAVDO BraNY VDOVEto je: ima svetu veru namre vladar. Mnogo se je sicer slaven-skih starin, listin i knjig u tolikora asu zgubilo, mnogo tudi na-vla pokonalo, vendar je tverda istina, da se je slavenski jezik eod starodavna upotreboval u vsakoverstnih verozakonskih i svetov-nih, javnih i domaih opravilih; to nam pria liturgia slavenska isv. pismo poslavenjeno po sv. slavenskih apostolih Cirilu i Metodu,kakor je e dan dananji pri pravoslavnih Slavenih u obiaju; topriaju stari slavenski spisi, postavim: Rukopis Frisinski iz 9. sto-letja, zakon vinodolski spisan leta 1280., pravda ruska, dogodov-ina Nestorova, Rheimsko i Ostromirsko evangelije, spis kraljo-dvorski, i kronika Dalimilova i mnogo drugih razlinih starih spi-sov i listin. Kako cvetee je e od nekada bilo eskoslavenskonareje, pria jasno knjiga: Vibor z literaturv eke. Dil prvniod nejstarich asov a do poatku XV. stoleti. Nakladem eskehomuseum. V Praze 1845.

3.Slavenski jezik je bil u velikoj asti.Sv. Oe, papa Ivan Vin. je pisal od pisma i jezika slaven-

skoga leta 880. u listu (bullP) Svatopluku, vladaru Moravskomui Panonskomu, sledea: *) Pismena posledni slavenska od nekogaKonstantina (^Cirila) , filosofa ali mudrijana iznajdena , s kterimi bise Bog, kakor se spodobi, hvalil i slavil po vsojj pravici pohvalju-jemo, ter ukaemo, da bi se istim jezikom Jezusa Krista, Boganaega slava i dela pripovedala. Niti je to pravoj veri ili naukutogod protivno ali mee istim jezikom slavenskim pevati, ali svetoevangelje, ali sveto pismo novoga i staroga zaveta dobro prestav-ljeno i iztolmaeno citati, ali vse druge asoslovne slube pevati:ker, kteri je nainil tri glavne jezike, judovski namre, gerki i la-

*) Diibncri Ann. ITI. p. 190. ,,Literas denique slavicas a Constantino quo-dam philosopho rcpertas , quibus Dco laudcs debitas resoncnt, jure lau-damus ct, ut in eadem lingua Christi Dci nostri praeconia et opera cn-narrcntur, jubemus. Ncque sanac fidci vel doctrinae aliquid obstat, sivemi.ssas in eadem slavonica lingua canere, sive saerum cvangelium vellectiones divinas novi et veteris testamenti bene translatas et interpre-tatas Icgcrc aut alia horarum oflicia omnia p.-altcrc: quoniam qui fecittres linguas prinripales hacbream scilicct, graeoam et latinam , ipsecreavit et alias omnes ad laudcm et gloriam euani."


13/138

tinski, onaj isti stvoril je vse druge na hvalu i slavu svoju." Odslavenskih apostolov sv. Cirila i Metoda ustanovljeni! i od svetogaOca papa Ivana pohvaljenu i ukazanu slubu boju ima e dendenanji u slavenskom jeziku blizo 57 milionov pravoslavnih Sla-venov, zvunaj toga e Karavlahi na pol latinsko govorei, sta-nujuci u Moldavii i u Karavlahii obhadjaju sv. liturgiu u slaven-skom jeziku. Sv. Ote papa Innocenc je leta 1248. tudi rimo-katolikim kristijanom dovolil, da smeju slubu boju i vse drugecerkvene obrede obsluivati i obhadjati u svojem materinskom je-ziku, kteroga povelja se e denanji den dere katoliki kristjaniu Senjskoj i Kerkoj diecesi (Zeng, Cherso) u Dalmacii i na otokuVelji, imajuci rimske mesne bukvi, rimsko asoslovje, rimski slu-ebnik (^ritual) u slaveninu prestavljene.Naj visi vladarji su jezik na visoko cenili i ga za koristnogaspoznali , imenito cesar Karol IV. i Ivan Juri II. izbornik sakson-ski. Kako ga je cesar Karol visoko cenil , vidi se iz zlate li-stine*])? kteru je toti cesar leta 1356. izdal, kjer se u 30. lankutako le od slavenskoga jezika ukae: Ukaemo , da sini i dedii inasledniki svetlih knezov izbornikov, namre: kralja Ceskoga, knezaPalatinskoga , vojvoda Saksonskoga i Markgrafa Braniborskoga,ker mislimo, da neminu verojetno naravno znaju, da su se je eod mladosti nauili, od sedmoga leta svoje starosti se poduavajuu italianini i slavcnini, ker to nije samo koristno, terao takeposebno potrebno." Zato je Ivan Juri II. izbornik saksonski na-vadno imenoval slaveninu linguam principum" jezik vladarski,ker su se ga morali sinovi kurfirtski uiti po deravnom zakonu.

4-Slavenski jezik je e sada izversten, bogat, prijeten

i daleko i iroko po svetu razirjen.Ja ne menim ovde obirno opisovati, kako je jezik na iz-versten bogat i prijeten, ja navodim ovde samo, to Safarik o sla-venskih narejih pie: Ich mochte den Klang des Illirischen im Ge-sang und der Poesie mit dem Ton der Violine, des Altslavischenmit dem der Orgel, des Polnischen mit dem der Cvther verglei-cben; oder ist das AKslavische in den davidischen Kirchenhvm-nen dem hallenden Sturz eines Waldstromes, das Polnische einesFelinski dem reitzenden Gelispel und Gesausel einer Quelle ahn-lich, so ist das Illirische im Munde der landlichen Erato dem

*) Aurea bulla Caroli IV. Romani imperatoris Norimbergae et Metis anno1356 sancita. Vidi Dobrovsky: Slovanka II. stran 112 127; lanek30. glasi tako le: .,Statuimus : ut illustrium Principum, puta regis Bo-hemiae, Comitis Palatini, Oucis Saxoniae et Marchionis Brandenburgen-sis Electorum filii et haeredes et successores cum verisimiliter theutoni-cum idioraa ibi naturaliter inditum scire praesumantur et ab infantiadidicisse incipiendo a septimo aetatis suae anno in grammatica Italica.ac Slavica linguis instruantur, cum illud non solum utile, inimo sammenecessarium habeatur."


14/138

10sanften Murmeln und Girren elncs Baches durch die Blumenwiesendes Thales gleich; das erste trifft, erschiittert und iibervvaltiget,wie der Sturm; das zweite \veckt, ergreift und bezaubert, wiedas Rauschen des Windes durch herbstliche Zitterpappeln ; dasdritte beschleicht , ervvarmt und entziickt, \vie ein leichtes Wehenund Wogen der Mailuft." Slaveni su jeden od naj veih naro-dov na zemlji, njih blizo 80 milionov du; slavensko govori blizopolovina Evrope, tretjina Asie i velik prostor Amerike, zato piejeden naih pesnikov, da nad Slaveni nikada sunce ne zaide.

; s.Slavenski jezik se obino deli fne gledec na staro-slaveneinu) na eetiri nareja, namre: eko i polsko,ilirsko i rusko 5 nareja se dele na podnareja, ova opetna raznoreja. Sada piemo ti 14 do 16 knjievnih jezi-kih i v jezikicih.Cesko-slavensko govore ehove , Moravani , Slovaki,Slezani i Luiani, vsih ukupa blizo 8 milionov. Ovo nareje sedeli na dvojno po d nareje: eko i ugersko-slovensko.Poljsko govore Polaci njih blizo 10 milionov. Ovo na-reje ne ima podnareja, samo jedno raznoreje, to je: kaubsko.Ilirsko govore Serblji, njih 5,294.000; Horvati, njih S01.000;Slovenci, njih 1,187.000; nekteri pripoitaju tu sem take Bulgare,njih blizo 4 milione, to je ilirsko govoreega naroda blizo 11 mi-lionov. Ovo nareje ima slovensko, horvatsko i serbskopodnareje, nekteri pripoitaju tu sem i bulgarsko.Rusko nareje govore Rusove, njih 51,184.000 glav. Delise na tri podnareja: velikorusko, malorusko i belo-rusko.

U slovstvu smo daleko zaostali za drugimi narodi.e od nekada su nas razline okolnosti u slovstvu zadere-vale. Samo na kratko ovde napomenim kervave vojske i velikenesree jih sldujue, ktere su vekrat narod na zadele i slovstvo

i narodno izobraenje ve ali manje zaderevale. Kolikokrat i kakokervavo su se morali Slaveni vojskovati u raznih asih s Rimljani,s Bizantinci, s Huni, s Obri, s Franki, s Nemci, s Madjari, sTatari, s Turci i tako dalje. Da vojske slovstvo zaderuju, to seve , pa e mnogo kodljiveje, kakor vojske same, ako ravno okrut-ne, su bile testo nesree, ktere su za nesrenimi bitkami sledile inarod kadkada dolgo tlaile; pomislimo samo to je alostnoga za-delo ilirske Slovence po nesrenih vojskah s cesarom Karlom ime-novanim Velikim, to Slavcne na Odri i Labi u 11. i 12. veku;sto Serblje po nesrenoj bilki na Kosovom polju u Serbii , to Ce-hoslavenc po bilki na Beloj gori i. t. d.


15/138

11 T.

Naj vec nas u slovstvu sada zaderuje to: da pi-emo mesto u jednom obem knjievnom jeziku u 14 do16 jezikih i jezikieih i da imamo za to mesto jednogacvetecega slovstva 14 do 16 literatur i literaturic.Na jezik ima nekoliko narejah i podnarejah. To nije udno,nego naravno; nije slovstvu ni malo kodljivo, nego koristno.Nekoliko narejah i podnarejah ima vsaki samo po nto vei i-vuci jezik, kako bi jih ne imel na daleko po svetu razprostranjenii razsejani slavenski? J ako bi u nekojem jeziku ne bilo ni jednoganareja, bi se vendar s vremenom sama od sebi nektera porodila,samo izumerli jeziki ostanu nepremenjeni , kakorni su. Naemujeziku to nije kodljivo, nego koristno. Za jezik, kteri se izobra-evati hoe, kakor ravno na, je dobro da ima nekoliko narejahi podnarejah, da se po njih knjievni jezik obogati i polepa; iznjih lehko jemlje, kakor iz nekoga zaklada, potrebna i primernaslova, slovnike izraze, poslovice, prireja i tako dalje. Stogod nimajuvsa nareja i podnareja, lepoga, krepkoga i njenoga u sebi, vseknjievni jezik lehko na se potegne, se s tem oplemeni, obogati,izobrazi i se vsim svojim podnarejem priblia , ni potreba tolikonovih, narodu neznanih slov i drugih izrazov kovati ali jih iz tud-jih jezikov si izposudjevati. Pa kodljivo je, da se imenuje i pie:eki, polski , ilirski, ruski jezik, mesto da bi se reklo i pisalo:nareje. Narejah je ve, slavenski jezik samo j eden. kodljivoje, ako vsako slavensko pleme, ktero ima le 10 ali 4 ali 3 mi-lione du, ali njih e manje, hoe imeti svoj posebni knjievnijezik i svoje posebno slovstvo; kodljivo je ako hoemo za vsakudeeluv nkako nareje ali podnareje povzdvigniti za knjievni je-zik. kodljivo je, da piemo u 14 do 16 narejih i podna-rejih, da imamo zato 14 do 16 knjievnih jezikov i jeziki-ev, za to pa tudi mesto jednoga, velikoga , bogatoga i cvetecegaslovstva 14 do 16 slavenskih literatur i smenih literaturic.

8-Pisuci u 14 ali 16 knjievnih jezikih i jezikieih nebudemo nikadar imeli tako cvetecega slovstva, kakor binam trebalo i veljalo.Slovstvo veselo cveti, ako ima mnogo izverstnih knjig iz vsih

znanostih, da se pak moe mnogo ovakih knjig napisati, nasvet izdati i razprodati: treba mnogo izverstnih pisateljev i mnogoitateljev. Ve je pisateljev i to izverstnih, i ve je zajedno ita-teljev: ve i uenejih knjig se bude spisalo i razprodalo, to erei: veseleje bude precvetalo slovstvo. Ravno tako tudi: manjeje pisateljev i itateljev, manje e biti knjig, slabeje e prihadjatii slovstvo. Piui u 14 ali 16 knjievnih jezikih razdelimo ravnos tim nae pisatelje, knjige i itatelje na 14 ali 16 stran; vsaki


16/138

12del je manjl od celine; quaelibet pars minor toto, ovo jetverda resnica (axiom} , ktere dokazovati ni treba. Na ve delovko ee razdrobimo, na vec stran ko se razkropimo, manje e biti caeteris paribus na vsakoj strani pisateljev, knjig- i itate-Ijev, to ce rei: slabeje ce biti slovstvo. To je jasno i naravno koda zadene pa nas vse.U nekterih dosadanjih kuj. jezikih se naunih knjig e izdatine moe, ako bi ravno imeli gotove. Da knjiga nekoja moe nasvetlo se izdati bez kode, se mora od nje razprodati naj manje400 iztiskov, da se doplaa saj za naj veu potrebu, tiskarina,ernilo i papir. Kde je e kak krajcarek za knjigarja, kteri takeivi le od dobika, ki ga vjame, a ne od kode, kteru preterpi.Kde je take e neto za pisatelja, kteri se je uil, trudil i znojil?Vsaki delavec je svojega plaila vreden i u svoju vlastnu koduse nikto rad ne trudi. Kako bi pa razprodal, postavim, samo medilirskimi Slovenci 400 iztiskov u slovenskom podnareju spisanihvelikih visoko -naunih knjig, postavim, o modroljubju, o lubi , na-ravoslovju, zemljomrstvu, matematici, zvezdoznanstvu, zgodovini,bogoslovju i t. d. Tudi ne veseli pisatelja velikim trudom naunihknjig spisovati, ako ne ve, ali jih e kto kupiti i citati ali ne.Najel se bude sicer kadkada nekteri posebno iskren i premoendomorodnomiselni pisatelj, kteri bude iz same ljubezni do naroda injegove prosvete kakovu naunu knjigu na svoj troek izdal, makaru svoju kodu, da e obtovati svoj trud i svoje novce, samo da neostane narodno slovstvo popolnoma jalovo. I'a taki iskreni, mar-ljivi i zajedno premoni pisatelji su redko vsejani, redke eju bitii naune knjige. Samo kakada kak pisatelj, samo po redkom kakanauna knjiga je pa lastovica po zimi, jedna lastovica i jeden cvetpa ne ini proletja. Jeden pisatelj, jeden lovek sam, dub pose-kan, pravi naa poslevica. e deset pisateljev ni mnogo za ute-meljiti cvtee slovstvo, kakor tudi deset buelic, e tako marlji-vih, ne ini velik roj; tudi 10 knjig ne ini bogatu knjinicu. Dalje tudi naj izverstneja glava, naj iskreneji domorodni pisateljasoma opea i obnemaga, ako vidi, da je delavcov tako malo,dela pa toliko. Samo nekteri pisatelji, nek su sebi izverstneji, nemogu spisati mnogo knjig iz vsih znanostih. Pisatelj je podobenevi (korjancu) , ktera se uzdvigne i visoko pod oblake leti, akoje pod jasnim nebom, u tesnoj kletci zaperta pa samo iz klinca naklinec skaklja; pisatelju pioemu za velik narod se serce vnema,visoke misli ga obletaju, piuemu pak samo za jedno koleno na-roda, ktero samo 3 ali 4 milione broji, vse misli slabe. Tudimali narod moe imeti cvtee i veliko slovstvo, pa nemogue je,da bi imel narodi broje le 3 ali 4 milione du; ne pozabi:caeteris paribus toliko pisateljev i itateljev, nasldovnetoliko slovstvo, kakor narod broje 10, 20, 40 ali 80 milionovdu. Tu ni ne pomaga, da su pisatelji izverstni i iskreni; u ma-lom narodiu jim prostora manjka, je ravno taka, kakor ee tudi


17/138

13ne moe na dveh pedih zemlje izzidati mesto, ktero bi bilo 4 ver-ete dolgo i 4 iroko.Da u 14 do 16 knjievnih jezikih piemo, to je kodljivaslana, ktera nam cvetje naega slovstva smodi; to je podjed, e-rui erv, kteri podjeda korene i votli sam sterenj slavenske lipe;to je huda bolezanja, erna morija, ktera nae ljudstvo vmarja idesetini; je naj nevarneji i naj okrutneji vrag, kteri nam narodneusmileno davi ; tako razdeleni i razdrobleni ne budemo nigdardoakali cveteega slovstva.

9-Slovstvo imeti moramo i to slovstvo veliko i cvetece.Narod bez slovstva je riba bez vode, ptica bez perutnic, se-nosek bez kose, tergovec bez blaga. Posebno velja to od naroda,

kteri ivi bez slovstva u sredi narodov visoko izobraenih, s kte-rimi neprestano i neposredno obuje; on je kakor siromak medoholimi bogatui. Amerikanski i afrikanski divjaki mogu saj zasada e biti i ostati narod tudi bez slovstva; njih zaituju i braneneizmerne ume, dubrave, gojzdi i druge neznane puave, razlu-ujue jih od narodov izobraenih. Vse inae je s nami Slaveni.Mi se den i den neprestano i neposredno obhodimo s narodi vi-soko izobraenimi; bez slovstva nam pogibelj neposredno preti, bezslovstva pridemo u ni. Mi potrebujemo slovstva i to velikoga,ker je narod na velik, i velike take njegove potrebe; samo pocveteem slovstvu moemo stupiti med narode izobraene, kakor na-rod izobraeni i njim ravni. Nektere molitne i pobone knjiice,basni, pesmice i. t. d. se sicer u vsakom dosadajnom knjievnomjeziku mogu na svetlo izdati; dobre su, hvalevredni take pisatelji,kteri jih spisuju pa vse ovake knjiice su premalo za na-rod, kteri se eli izobraziti; one ne ine cveteega slovstva;samo s njimi ne moemo stupiti med izobraene narode , ne mo-emo, pokazavi na nje, oholo rei: Glejte! ovo je nae slovstvo,ktero obsee vse loveanske znanosti." Nektere molitne knjiicese e za amerikanske divjake u Ljublani kadkada tiskaju, mi usredi izobraene Evrope prebivajui potrebujemo vsakako veegaslovstva od onih divjakov. Po maticih se izdajaju sicer takeuprav naune, izverstne, velike i mnogocene knjige, pa samo pomaticih ne budemo se dokopali do cveteega slovstva ; one su ne-izmerno koristne, pa su vendar samo parnik , samo toplice (Trei-behaus) za slovstvo. Polje naega slovstva je prostrano i veliko ,kakor je velik tudi na narod, ez dolgo i iroko polje pa tudinaj vei toplica no dosee. Skerbimo , da bude nae slovstvo takokrepko, da bude take pod jasnim nebom samo raslo.

io.Jedina cesta, do cveteega slovstva je ta ... da

se dosadanji knjievni jeziki i jezikici med seboj pribli-


18/138

14uju i sloe tako, da budemo imeli mesto 14 do 16 lite-ratur i literaturic jedno veliko slovstvo.To je: conditio sine qua non!Kdor koli narodno slovstvo ljubi i slavenski jezik izobraevati eli,nek si prizadeva vsestrano, da se nai dosadanji knj. jeziki medseboj prebliuju. To, i samo to se imenuje jezik izobra-evati. Vse drugo izobraevanje, bruenje i sladkarenje naihjezikov, narejah i podnarejah je toliko, kakor ako bi s sitomvodu zajemal, s kapu po gori vetar teral, rakom vigal ali posnegu penicu sejal. Lepo poje pesnik na:Samo sloge duh jediniBudi naa oba dika,Angjeo mira medju siniJedne majke i jezika.

ii.Slogoj i uzajemnostju bi nae slovstvo tako veseloprecvetalo, kakor e svet hije nigdar vidil.Ako bi se nai dosadanji knj. jeziki pribliali med seboj i sesloili, bi gotovo bilo vsih vkup ve pisateljev, Uateljev i veknjig, kakor ako smo razdeleni i razkropleni na 14 ali 16 stran;to se ree: slovstvo bi veseleje precvetalo; kakor pesnik kae:Vie oih vidi vie

Vie mislih vie smatra,Vie rukah ve napie,Iz vie iskar biva vatra.Ako je ve pisateljev su tudi izverstneji i ueneji, jeden drugigau uenosti i umetnosti podpira; to je jeden sozidal, na tem zida

drugi i tretji dalje , to je jeden izmislil , s tem se drugi vsi lehkosoznane, ni potreba vsakomu sopet od poetka poeti, jedenstupi tako reku drugomu na ramena, slovstvo raste kakor pira-mida; njihova slovstvena mo raste kakor se ree: in pregres-sione arithmetica; 10 slonih pisateljev ne ima samo desetkrattoliko slovstvene moi nego ve, ko stokrat toliko, kakor vsaki posebi. Pisatelju se od veselja serce iri, visoke i imenitne misli gaobletaju, ako ve, da ne govori samo jednoj strani naroda, samojednomu kolenu, nego, da ga poslua veliki jeden narod i vsispisi njegovi prihadjaju vaneji i beseda krepkeji, Naa poslo-vica pravi Sloga jai, nesklad tlai.

12-Gotovo je moguce, da se naa nareja i podnarejapribliaju i sloe, saj u 4 nareja.Ali je mogue, da bi se vsa naa nareja u jeden jediniknjievni jezik sjedinila?Vsaki ivui jezik ima nektera nareja i podnareja, posta-


19/138

15vim: italianski, francoski, nmeki i tako dalje. Imenito Nemci supred nekoliko leti spoilali razlinosti svojega jezika i su jih najlise neto ve od 122;*) i vendar imaju Italiani, Francozi, Nemcii vsaki izobraen narod jeden jedini knjievni jezik. Sto je kodinih narodov mogue , za sto bi se ravno nam ubranilo ? Nemciimaju mnogo narejah, ve kakor mi, ktera su med seboj razli-neja, kakor naa, pa vendar ne piu u narejih, nego se pametnodere jednoga obega knj. jezika, za to pa tudi nemeko slovstvoveselo cveti i nemeka beseda velja! Gotovo je mogue, da se nai dosadanji knj. jeziki pribliaju,pa to se moe i mora le po malim uiniti, a ne na jeden mah;sloimo se sada saj u 4 nareja, eskoslavensko , polsko, ilirsko i

*) Na primer beseda: ,,Horet! es ging einmal ein Saemann aus um zusaen" se u razlinih krajih Germanie verlo razlino izgovarja, ka-kor pie K. Vladislav Zap u svojem zemepisu , del II. svazek I. str. 46.namre okolo Hanovera se pravi: Hitrt tau , et gunk ein Saegemannut, tau saegen, u Staroj Marki okolo Magdeburka: Horch tau, etgink en Bucr up't Feld tumSeen, okolo Hamburka: Hort to, een Buhrgiing ut, sien Saat to say'n, u Meklenburgo- Scktceriiisku : Haretto, su, dar gink een Sajer uut, to sajen, okolo Brunvika: Horettau, suh, et gung en Saiemann ut, to saien, u Harcu: Hart zu,siit, es kang a. Siimann aus, zu sae, okolo Paderbornu: Horet to,su, et chink 'n Scimann ut, to seien, med Lipskom i Durinkom:Hfirt zu , siiht, 's gung a mal a Sianiann aus, zu siiin, u Voigt-landu: Horcht auf, un liisst euch soge , a miil ging a Bauer naus , zensii'n, u Sao - IHeininkah : Hort zu, sich , es gieng a. Samoh os, zusaa, okolo Ansbaha: Hart zu, sich, es gieng a. Soama aufs Soaaus, okolo liassela: Hehrt zu, sich, es gink en Sehmann us, zesehen, okolo Trejse u Kurheskim: Horrt zu, secht, ess gung enSaemann aus, ze sile, okolo Kolina pri Renu: Kikk, et jing aZiemann us, zu zien, okolo Bonna: Hort zo, siich, et ging eneSaer eruus , zo saen, na pogorji Eifeli: Gett iigt, seet, et gengSmal enne Siimann us , iim zo siien, okolo Ziveibruka: Horcht zu,'s iseh e mal e Bauer 'naus ins Feld gang, vor ze sae, okoloSpeira: Hart e mal zu, selit, 's iseh e Saemann nausgange sae, uAUgavi blizo Fiissen i Nesselicanga: Heared zue, lueg, 's iseht a Sil-cma ausg'gange, z' saed, okolo Stutgarta: Horet me an, a Baueriseht zum Saa naus gangi ufs Feld, okolo Donauicertha: A Somaiseht ausganga, seim Soma osz'werfa, okolo Bavovskoga Gmunta:Hairet zua, gukket, es giiht a Saemann aus, zum siian , okoloWurcburka: Hiir a mol, as is a Samo ausganga, za saa, okolo Ao-rimberka: Hiiirt zou, segt, es is a Bauer ausganga z' saa, okoloEichstadta: Itza schau , a Baur is zum san ganga, okolo lUnihova:Lossts enk sogng, a moi is a Bauer aufs Sah'n nausganga, okoloBrixena u Tirolih: Da hearts a mal zue, as iseht a mal a Paur zesan aussigangn. Dr. Firmcnich u Berlinu je sbral nareja nemkogajezika i jih izdal u knjigi: ,,Gcrmaniens Volkerstimrnen" celih 505nemekih narejah je nagromadil i Nemci vendar e krie na njega imu oitaju, daje poverno sbiral , da nije vsa sbral. (Vidi: Kvety,1. 1847, islo 133.) Ako imaju Nemci ved od 505 narejah ... pavendar samo jeden jedini knjievni jezik zato bi mi Slaveni ne mo-gli se u jednom knj. jeziku sloiti?!


20/138

16rusko. To bi bila perva stopinja k jediloma jedinomu slavenskomujeziku, k jednoj oboj literaturi. Tukaj cu govoriti posebno odilirskoga i eskoslavenskoga nareja.

Od ilirskoga nareja i nje-govili pocliiarejab* 13.

Ilirska podnareja se leliko sloe u jedno knjievnonareje.

Ilirsko se govori u sledeih pokrajinah: U Dalmacii, u Hor-vatskoj, Slavonii, Dubrovniku, u Istrii, na Gorikim, u Korukoj,Krajnskoj , Stajerskoj , u Medjumurju , Podunavju , u Bakoj , uBanatu, u Serbii, Bosni, Hercegovini, Cernogori i u Bulgarskoj;izvan toga u nekojih predelih Benatskoga (nj'h 23,000), Arnaut-ske, Macedonie i Tracie do same Gerke. U vsih ovih pokraji-nah se govori samo jedno nareje, ktero se imenuje ilirsko i sedeli na tri podnareja, namre; nahorvatsko, slovensko iserbsko. To nareje se imenuje s jednu reju: ilirsko, sicer bise moralo imenovati tako le: Dalmatinsko- horvatsko- slavonsko-dubrovako- istriansko- goriko- koruko- krajnsko- tajersko- med-jumursko- bako- banatsko- serbsko- bosansko- hercegovako- er-nogorsko- bulgarsko-slavensko nareje. Ovi golemi naslov je pakoitno predolg, da bi se u spisih upotreboval, naj prilineje i najobineje se imenuje nareje nae da je ilirsko.

Ilirska podnareja horvatsko, slovensko i serbsko (Tmlgarsko")se lehko sloe u jedno knjievno nareje, loeje kakor se obinomisli. Ova podnareja su si mono podobna'; naravno, ker samojedno nareje ine; tako su si podobna, da priprosti i neueni ljudiiz raznih il. podnarejah, ako se sostanu, se govorei dobro razu-me, izuzami nekoje neznatne izraze. Ako e neueni ljudi, ni-jedne slovnice neznajui znaju besedu tako oberniti, da se raznail. nareja govorei, razume bogme, slaba bi bila, ako bisamo ueni, tudirani ljudi ne znali ali ne hoteli svoje podna-reje toliko spremeniti, da bi se razumeli, se ostalim il. podna-rejem pribliali i u jednom obem knjievnom nareju sloili.Ako se vsako podnareje ostalim samo za jednu stopinja priblia su tri nareja e za tri stopinje, za tri koraaje blieje kakorpopred. Vsako izmed treh podnarejah je treba samo za tretjinuputa da se ostalim blia i e budu se sreala, da se sloe uknj. nareje. Lehko bi jih sloili, vse se moe, ako se eilebratsko sloe nek bi bilo pa e tako teko, u knjievnom je-ziku se sjedinki moramo, inae se ne budemo dokopali cveteega


21/138


22/138

18doben: razumljiveji i ugodneji je za narod; zato moramo knj. il.nareje tako izobraevati, da bude, kolikor moguee, podobno vsimil. podnarejem , da se pa od drugih slavenskih narecjah vendarne oddaljuje.

16.Pervo i naj vije pravilo kod izobraevanja ilirskogaknjievnoga nareja glasi tako lePii u svojem ilirskom podnareju, pa tako, da bude,

kolikor moguee, podobno vsim ilirskim podnarejem, i dase ne oddaljuje od drugih slavenskih narecjah.Ovo pravilo je temeljito, to se ovako dokae: Pii u svojempodnareju to je za to, ker je vsaki u svojem govoru najokretneji, i u njem lehko, gladko i ljubko pie, ako bi pa kto ujeden mah zapustivi svoje podnareje se silil na tudje, bi bil vesslog prisiljen , kakor derven i bukov.

Knjievno il. nareje mora biti podobno vsim ilirskim pod-narejem, slovenskomu, horvatskomu, serbskomu i bulgarskomu,ker je za vse ilirsko pleme, za Slovence, Horvate, Serblje i Bul-gare, je mesto vsili podnarejah; ako bi bilo podobno samo jedno-niu ali dvema narejema, bi dopadlo samo jednoj ali dvem stranamnaega naroda, pa ne vsim. Lepi i ugodneji je pak vsakako,ako vsemu narodu dopade, kakor ako bi samo jednoj ali dvem stra-nam dopadel ali ni jednoj. Ravno za to ne moemo vzeti za obe knji-evno nareje niti podnareja slovenskoga,"niti horvatskoga, niti serb-skoga, niti bulgarskoga, niti posledni starodubrovnikoga, niti cerkve-noslavenskoga. Ako bi nam trbalo knjievnoga jezika samo za Slo-vence, bi bilo naj prilineje podnareje slovensko, za Horvate hor-vatsko, za Serblje serbsko, za Bulgare bulgarsko, za stare Du-brovane starodubrovniko, za Slavene, kteri su iveli ob asu Ci-rila i Metoda cerkveno- slavonsko; mi pa ne trebujemo knj. jezikaza stare Slavene, niti za stare Dubrovane, nego za na sada ivuinarod; ne samo za Slovence, ali samo za Horvate, ali samo zaSerblje, nego za vsa ilirska plemena zajedno; toga radi moraknjievno ilirsko nareje biti vsim svojim podnarejem podobno, daje vsim lehko razumljivo i ugodno.

Knj. il. nareje mora biti il. podnarejem podobno, po-polnoma s jednim, s dvema ali s vsimi jednako biti ne moe, kersu med seboj razlina. Dalje mora biti, kolikor moguee, vsimpodobno. Bolj je podobno nekojemu podnareju, bolj dopade ljudemonoga podnareja; bolj je podobno vsim podnarejem zajedno, raz-umljiveje i ugodneje je vsemu narodu; ako je, kolikor moguee,podobno, je tudi, kolikor mogue, razumljivo i ugodno.

Knj. nareje nek se ne oddaljuje od drugih slaven-skih narecjah. To je naravno! Naj vei nesrea za nae slov-stvo je ravno to, da smo na mnoge knjievne jezike razdleni,ako elimo bolje doakati, moramo s vsoj eiloj, s vsoj moju, s


23/138


24/138

20Ravnaj izkluivo samo razlike obstojee med podna-

rejimi k jednomu istomu nareju spadajuimi.Ravnaje svoje nareje pazi pred vsim na vsa inaslavenska nareja i polle na etimologiu.To e rei: Ilirsko -slovensko podnarecje sme sada samo ona-kove stvari ravnati i sprcmenjovati, u ktcrih se od podnarcja hor-vatskoga i serbskoga razlikuje; horvatsko samo one, u kterih serazlikuje od il. slovenskoga i serbskoga; serbsko samo, u em seod horvatskoga i il. slovenskoga razlikuje. Isto tako sme eina ako nam je istina, da se knjievno pribliamo i potle sloimo samo one stvari gladiti i brusiti, u em se od ug. slovenine ug. slovenina samo, u em se od eine razlikuje. To semoe take inae kazati ovako le: Skerbimo za sada pred vsim, dase podnareja ilirska sloe u jedno knj. ilirsko nareje;... da seeina i ug. slovenina sloite u jedno eskoslavensko nareje; ...a ne silimo se na jeden mah u slavenskom jeziku pisati. Akobi hotel Slovenec ravnati i spremenjovati , ne samo u em se nje-govo podnarecje od il. podnarejah razlikuje, nego zajedno i vseono, u em se razlikuje od eskoslavenskoga, poljskega i ruskoganareja, njemu bi se moralo poeti u glavi verteti. Se podnarejase teko sloe u jedno knj. nareje, sto bi e le bilo, kadar bihoteli na jedenkrat vse vkup meati ! Cehi su pred nekoliko letiskusili po vseslavensko pisati i su morali od ove namere odustati,skoro nisu u slavenskom jeziku piui jeden drugoga razumeli.Naj pred se vsi Slaveni sloimo u 4 nareja , to je conditio sinequa non to su temeljne zidine, na kterih se potle zida, ktor bise silil na jedenkrat po slavensko pisati, bi bil podoben gospodarjuhoteemu drugo poshodje zidati popred kakor pervo. Zato mo-ramo sada samo one stvari poravnati , u kterih se podnareja jed-noga istoga nareja razlikuju i ravnajederati se obe veljanih pravil,ne narinovati za knjievni jezik brez promene nijednogaizmed naih dosadanjih 14 ali 16 knj. jezikov i jezikicev;ne siliti jednostranosti i starinskih izrazov (archaismen}cerkvenoslavenskih , ali posebnosti i jednostranosti starihpisateljev u knjievno nareje.

18.^Vse do sada reeno od narejah u obe i od il. knj.nareja i njegovih podnarejah po sebe velja, mutatis mu-

tandis, i od knj. eskoslavenskoga nareja i njegovih pod-narejah.eskoslavensko scv pie sada u dveh podnarejih: u esko- iugarsko-slovcnskom. Sto se je do sada reklo od slavonskih nare-jah i podnarejah u obe, velja i od eskoslavenskoga; namre:


25/138


26/138

22knjigi HIasove" str. 123} piu : Po slogi vsih stane narod sam u sebisilen, svoboden, vesel, tudjincem vaen, prijateljem mil, protivnikomu nevarnosti straen i nepredobljiv: po neslogi stane se narod nesamo nesreen, nego i zaveren, nesloga razdrobi i skazi vse sile,uini nemogua vsa velika poduzetja i dela ; ona pripravi narodu nevarnost, da ga izvanjski neprijatelji preobladaju i potlae, kermed dvema neslonoma se tretji smeji; ona ogreni vse ivlenje,ona ogori vse ine radosti i prijetnosti, s jednoj besedoj, nesloninarod rije u svojem vlastnom oserju. Pri slogi joter nijeden na-rod nije poginul, ona je, ne redko, uinila iz maloga i slabogavelik i slaven narod, ona je mnogi veliki kakor prah po vetruraznesla. Jer neprijatelj se samo toga podstupi i loti, o kteromve, da je od iznutra raztergan, omedleven i gnjilov; onoga se pakboji, onoga u pokoju pusti, o kterom ve, da je sloen, moen iverst. Narodna nesloga je narodno samoubojstvo; mali pa sloninarod je e ne redko premagal velikoga pa neslonoga. Narodlehko zadenu mnoge hude nesree, kune bolezni, morija, slabeletine, dragota, glad, lakota, zguba u vojskovanju, tergovanju,da zguba svobode i deele, pa njegova naj vei nesrea je iznu-trajno razdroblenje i razkolnitvo, tem narod sam sebi kopa blinjigrob, do kteroga se sam pokoplje, iz kteroga ve ostati ne moe.Ako ti je tvoj narod mil , ne budi sebien (selb.stsiichtig") , sleiiz sebe samoljubje i kodljive strasti, i okrasi se s narodnostju islogoj ; obetuj narodu, da mu ohrani jedinstvo, raje svoju vlastnupravicu i premoenje, da ako bi bilo potreba, jote svoj vlastniivot. Narod sostoji iz pojedinih ljudi, mudrost pojedinih ljudi jemudrost naroda; im ve je premonih, korenitih i slonih sinov:tem premoneji, koreniteji i sloneji je narod. Na proti tomu , akose u narodu ukazuju povsuda nesloga i nesklad , prepiri i stranketo je znamenje, da te narod dozreva k sunosti i pogubi, da nijevreden stati med narodi ; on sam sebi kova elezje , verige , navlastne noge i me na vlastni vrat." Str. 120. Seimo vsaki vsvoje persa i podajmo si ruke, da se smirimo i sloimo."

Sto se u . 13. 14. 15. i 16. kae od ilirskoga nareja injegovih podnarejah , velja vse, s vsimi dokazi, tudi od eskosla-venskoga i njegovih podnarejah :Ceskoslavenska podnareja ([eko i ugerskoslovensko) selehko sloita u jedno knjievno nareje.

Iobraovajc knj. eskoslavensko nareje se moramo stalnih,obe veljanih pravil derati.Iz govora vsega eskoslavenskoga naroda se morajo ustano-

viti stalna pravila, kako se mora knj. eskoslavensko nareje iz-obraevati.

Pervo i naj vije pravilo kod izobraevanja knj. eskoslaven-skoga nareja glasi tako le:Pii u svojem podnareju (eskom ali ugerskoslovenskom ),pa tako, da bude, kolikor mogue, podobno vsim eskoslavenskimpodnarejem i da se ne oddaljuje od drugih slavenskih narejah.


27/138


28/138

34pri brata, nego i kod nas samih. Ova tverdovratnost nas u knj.jeziku razstavlja , kakor nkakovi kinezki zid , to pa je vse jed-nako, ako stoji na naem ali na susedovom zemljiu, svakako nasrazstavlja i nam vsim koduje. Ako vsaki izmed nas tverdokorno prisvojem ostane, ako se ne uganemo iz svojega mesta, ako vle-emo, kakor zli susedi , vodu vsaki samo na svoj mlin, ne budemose nikadar ejedinili u knjievnom jeziku, nego budemo uvek u 14ali 16 jezikih pisali, cveteega slovstva pa ne imeli pri vsoj hva-lovrednoj iskrenosti za na jezik, za nae slovstvo i za sreu iizobraevanje naroda. Dalje: Ktor nee brata za brata, e tu-djina za gospodara."

c. Ini govore: Mi necemo nikakoga novoga jezika sikovati i izmiljevati.Ta je prava! Kto pa hoe nesto takovoga poeti? Naj vijei poglavitno pravilo glasi ^. 16.): Pii vsaki u svojem podna-reju, to je Slovenec po slovensko, Horvat po horvatsko, Serb poserbsko , isto tako Ceh po eko, Slovak po ug. slovensko i t. d.Ali se to pravi, nov jezik kovati i izmiljevati, kadar se ree:pii vsaki u svojem nareju ali podnareju? Nektere stvari sebudu morale, istina, poravnati, spremeniti, u kterih se namrepodnareja razlikuju, zato se ovomu pravilu pristavi: pii u svo-jem podnareju, pa tako, da bude, kolikor moguc, podobno vsimpodnarejem (^ilirskim ali eskoslavenskim); nekaki nov jezik neenikto kovati i izmiljevati: nego na suprot dosadanji knj. jeziki ijezikii se budu tako izobraevali, da bude vsaki izmed njih vsimpodnarejem ([svojega nareja) bolje podoben kakor do sada. Po-glejmo sto se bude spremenilo za knj. nareje

1. mesto tudjih reih, namre mesto germanismov, latinis-mov, turcismov, graecismov i t. d. budemo po malo poeli upo-trebovati slavenske rei i izraze;

3. mesto jednostranih reih i izrazov (jdiotismov i solicis-mov), kteri su samo u jednoj pokrajini znani, ali samo od jednogaali drugoga pisatelja izmileni, budemo polagano sprijeli rei iizraze vsemu narodu ali barem veoj njegovoj strani znane;

3. mesto nedoslednih reih i izrazov budemo vzeli dosledne(etvmologike)4. ako je u kojem podnareju ve reih i izrazov za jeden

isti sluaj, za jednu istu stvar, emo upotrebovati u knj. narejuonu re i oni izraz, kteri je dosledneji, i vsemu narodu ali veojnjegovoj strani znan, razumljiv i ugoden.Tako mi sunca! to se ne pravi, nov jezik kovati, nego tose po vsoj pravici mora imenovati jezik izobraevati; to je pravibrus jezika. Sta spremeniti i poravnati elimo, ne bude delalonam jezika neznanoga i tudjega, nego razumljivejcga i uprav sla-venskoga. Naa nareja i podnareja su si mnogo blija i mnogopodobneja, kakor se obino misli; bolje jih lovek pregleduje iprispodablja, podobneja i blija se mu ine. Podnareja i narejane mogu biti tako strano med seboj razlina , ker vsa ukup samo


29/138


30/138

26slovenina ne sjedinite i ne slonite u jedno knjievno eskoslaven-sko nareje, da se u njim vse pie, togod je za izobraene ljudinamenjeno. Od vsih razlik, ktere se med einu i ug. sloveninuznajdu, nek ecina poravna le jedno estnajstimi CVitO* u o- s^~venina take jedrni estnajstim bi bilo dakle poravnanih razlikjedna osmina CVs3 ostale e asoma same se izgubiti i zibnuti. Tako se moraju takodjer ilirska podnarecja izobraevati dotle, doklerse ne sloe u jedno knj. ilirsko nareje. A to ce biti onda? Onda budemo pisali namesto u 14 ali 16 knjievnih jezikihi jezikiih samo u 4 narejih onda budu ova nareja neprestanim prispodabljanjem , vzajem-nim oziranjem pojedinih narejah na ostala, slonim upotrebovanjemobinejih, navadnejih i med Slaveni razprostranejih izrazov i re-ih medjusobno tako podobna, kakor sada, postavim, horvatsko pod-nareje serbskomu; ali kakor ecina ug. slovenini

onda se ne bude ve reklo: ovi ali oni govori u nareju ilir-skom, eskom, potekom, ali ruskom, nego on govori slavenski pamalo povlee, zavije po ilirsko, eko, poljsko ali rusko

onda se budu ljudi udovali nad ovoj knjiicoj rekoi: Oj toje udno! pisatelj je takove stvari dokazoval, ktere su bez doka-zovanja jasne, kakor beli d en , namre: da slavenski narod neob-hodno potrebuje velikega slovstva; da narod, kteri obsee 40, 60ali 80 milionov ljudi, ima caeteris paribus veje slovstvo odnarodia, kteri obsee samo 3 ali 4 milione du; da se slovenskanareja i podnarecja pribliovati moraju, i da mora vsako malikopopustiti; da je sloga, medjusobna ljubav i slavenska vzajemnostnam Slavenom potrebna, kakor ptici krila, da leti; da je lepe ipravilneje, ako se tako pie, da vsemu narodu dopade ali veojnjegovoj strani, kakor da dopade samo jednoj pokrajini.

f. Vse prav., poree moebiti nekto , pa vsakomu budeneugodno, ako bi imel neto preme niti u svojem dosa-danjem knjievnom jeziku. Zato bi bilo neugodno.? Sajse nikto ne sili , vsakomu ostane popolnoma svobodno ali pisati uknjievnom nareju (ilirskom, eskoslavenskom) ali u svojem do-sadanjem pokrajinskom jezikiu; pameten se ne bude branil, akose mu pokae, kako da moe lepe, pravilneje i vsemu plemenu,ne samo jednoj strani, ugodneje i razumljiveje pisati, ker se takene branimo oblei in\->to sterganoga i proderanoga oblaila lepo iastno.

g. O pet i ni obraz uj o i bruse jezik bez obe ve-Ijanih pravil, kakor jed nom u ali dr ugomu nare j u alipisatelju dopade, su zaljubleni u malikosti nekojega nareja,kakor dtca u svoje igraice, vsaka malikost se jim zdi imenitna;skoro bi bilo potreba, da bi jim na vsaki samoglasnik po dva, trinadglaske ali ba sekirice (Musiknofen") nastavil, da bi bilo natenko po njihovom gustusu, kakor se ravno u njihovoj obljublenojdeeli govori; dlaku na etveru cpaju, odtuda toliko prepira bezkonca i kraja; kolikor ljudih, toliko udih.


31/138

27Za slogu je take kodljivo, a ko pisat clj samo svoje na-reje zna, drugih pa ne, kojim bi se vendar priblievati imel.Kako e se kojoj pokrajini priblievati, ako bi ne vedel na kojoj

strani sveta lei? Kako se moe pisatelj priblievati nekojemu na-reju, kojega ne pozna? Za to prav pie Kolar: Samo koji 4 po-glavitna nareja (^esko, poljsko, ilirsko i rusko} pozna i razumi,samo oni nek vzame pero uruke, da bude slavenski pisatelj. Slavnoi lepo ime Slaven ne zaslui u naem vremenu oni , kteri je medSlaveni pervi, naj vei i naj moneji, nego oni, kteri se proti inimslav. plemenom i narejem zaderi naj sloneje i naj uzajemneje."

h. Nekoji bi radi knjievni jezik tako izobrazili,dabi bil, kolikor m ogue, podoben nareju starih pisa-teljev, postavim, starih dubrovnikih pesnikov 16. i 17. stoletja. To ne velja. Mi moramo knjievno nareje tako izobraevati, dabude, kolikor mogue, vsim podnarejem podobno i narodu lehkorazumljivo. Za sada ivui narod mora biti knj. jezik, a ne za starepisatelje. Na narod se moramo u tom poslu neprenehoma ozirati.Spisi starih pisateljev u obe su nam dragi spomeniki nekdajne izo-braenosti Slavenov, oni daju nam tako rekuc temelj i gradivo zanae sadajno slovstvo , za pravilo u vsih stvarih nam pak ovispisi sluiti ne mogu, da bi njihovo nareje nepremenjeno za knj.jezik vzeli. Oni namre imaju svoje neveljane posebnosti i tudjinis-ine; postavim, dubrovniki pesniki svoje italianisme, svoj herdjavipravopis, u tom jih nasledovati ne smemo; oni su pisali samo zaDubrovnik i za poblinje slavenske pokrajine, oni nisu si prizade-vali, kakor mi moramo nastojati, pisati kolikor mogue lehko raz-umljivo zajedno za Serblje, Horvate i Slovence i t. d. Njihovonareje je pesniko, knjievno nae nareje mora biti prikladno nesamo za pesni , nego i za vsakoverstne stvari i umetnosti. Njihovonareje je pretesno, u njim nae vsestrano i obe ilirsko narejeprostora nima, uprav tako, kakor je Dubrovnik sam tudi pretesenza vse nae ljudstvo. Dubrovani sami sada ne govore vec tako,kakor su ovi pesniki pisali , kamo li vse nae pleme. Komu izmednjih seje senjalo od knjievne sloge i slavenske uzajemnosti? Onisu pisali samo za jednu stranu, sadajni pisatelji piu pa za vse naeil. pleme , u tom stoje dakle mnogo vije od dub. pesnikov.

i. Ne kteri pisatelji (serbski) ljube preve cerk ve-li o si a vensko nareje; oni piu (^zametjujuc svoje prekrasnoserbsko} i posvetne stvari u staroslavenini , ali meaju u serbinuilu boju cerkvenoslavenskih i ruskih rih i slovnikih izrazov, ivse to vsaki, kakor se mu naj bolje ini , i ovu staroslavenskorusko-perbska smesu imenuju onda jezikom klasieskim. Takova jezinasmesa nije niti je, niti zec. Cerkveno nareje je sveto, se mora uasti imeti i ne spodobi se, upotrebovati ga za vsakoverstne po-svetne stvari; to bi se reklo: miscere saera profanis. Tudi Nemcinisu vzeli za knj. jezik ono nareje, u kojem je sv. pismo od Ulfilapisano. Nareje cerkveno je izmed vsih najbogateje glede veroza-konskih, svetih i cerkvenih rei i izrazov, mnogo uboneje glede


32/138

28rei i izrazov za posvetna opravila, za vsakoverstne umetnosti iznanosti, za vsakdanje norije i ludorie, radi toga je naravno zasvetovni knj. jezik manje prikladno. Serbina pak, kakor ju narodgovori, je lepa, razgovetna i uprav junaka, zato vsa slavenskaplemena serbske narodne pesni i togod je po narodno serbsko pi-sanoga prerado itaju i se izvanrednoj krasoti i milini dive; sto vie,i neslavenski narodi si serbske narodne pesne, izdane poVuku Stefa-novicu Karadiu, u svoje jezike prestavljaju, da bi se s Ipotojnjihovoj nasladjivali ; a sto kau nekoji Serblji od svojega lepoganareja? Gledaj uda velikoga! oni sami ga zameuju tverdci,da je samo svinjarski i govedarski jezik i da je pokvaren odpervoga." Serbski govor ima, istina! nekoje mahne, koje i-vue nareje jih neima? ima, postavim, mnogo turcismov, ne-koliko graecismov i jeduostranih posebnostih (idiotismov), ove mahnetreba po malo izravnati, to se pak ini, ako se mesto njih upravslavenske rei i izrazi iz blinjih narejah izposude i upotrbuju,a ne, ako se nekakova cerkvenoelavenskoruskoserbska smesa piebez stalnih, obe veljanih pravil. Kako se lovek moe nadati,da se budu takovi pisatelji priblievali inim ilirskim podnarejem,horvatskomu, slovenskomu i t. d., ako se e od svojega vlastnogale oddaljuju i ga zameuju? Koji niti svojoj kapi dobro ne misli,kako e drugomu dober biti? Samo dobro, da ima takodjerpisateljev nadahnutih svetoj slogoj i slavenskoj uzajemnostju; nanjih stoji budunost slavenskoga slovstva.

j. Posebno kodljivo je takodjer, ako nkdo hoe je d nonareje ali podnareje, budi k ter okoli hoe, za knji-evni jezik nepr emnjeno vsemu narodu silo m nari-nuti. Jedno pojedino koleno nekojega naroda, bilo ono i naj ime-nilneje, nije nikada ves narod, nego samo jedno koleno. Isto takojedno pojedino podnareje ali nareje, budi e tako razprostranjenoi bogato, vendar nije nikada govor vsega naroda, nego samojednenjegove strane. Knjievni jezik (knj. nareje) mora pa biti za vse- stra-ne, za ves narod, dakle mora izrasti iz vsih podnarejah. Jedno pod-nareje samo za se, nek je bogato, kako to hoe, vendar neimatoliko reih i izrazov, kolikor vsa podnareja skupa, zato bi semorali upotrebovati tudjinismi , posebnosti (jdiotismi) u reih i izra-zih, ali pa bi se morale nove rei kovati, vse to pa naredi jeziktekorazumljiv i nekako neznan. Vsako podnareje, postavim, ilir-sko mora, to ima u sebi tudjega i jednostranoga, izmniti a u-prav slavonskimi rmi i izrazi, tem eju se vsa il. podnarejaHjcdiniti u jedno knj. il. nareje. S vsemi svojemi malinami se pane sme nijedno narje za knjievni jezik ilom narinovati, to bibila sila; naa poslovica pa kae: Sila nije nikadar mila!

Nemci su, istina, jedno nareje, Miensko (Meissen), zaknj. jezik povzdignili, zato je pa tudi med njim i med obinim go-vorom ljudstva, postavim, u Pruskoj , Svabskoj, Tirolsko) i t. d.velika, velika razlika, i je teko razumljiv za priproste Nemce,


33/138

29uprav zato, ker se jo ustanovil samo iz jednoga nareja ne gledena ostala. Ne nasledujmo jih u toni.

Nektcri govore: Skunja ui, da tista literaturanaj vesel eje cveti, ktera se najedno nareje uteme-lji." To je istina, da vsaka stvar na jeden tverd temelj postavlenakrepko stoji, pa e krepkejc bude stala, ako ima tri ravno tako monetemelje; deblo, ktero ima tri mone korene, miza, ktera ima trimone noge, ne budete slabeje stale, kakor s jednini korenom i sjednoj nogoj ; ravno tako take knj. il. nareje i vsako drugo ne bude stalo slabeje, ako se na ve podnarejih utemelji.U knjigi IUasove" na str. 110. se glede toga sledea itaju:U obe takova literatura je srena, kteroj mnogo narejah k slu-bi stoji, ker lehko iz vsakoga neto dobroga vzame i si izposudi; kolikor narejah toliko zakladov, kterih pesnitvo, slovnice islovari lehko uivaju i se lehko izveruju; samo nek ne sili berzovsako pleme, da bi nad drugimi gospodovalo i panovalo, samo nekse ne slini berzo vsako narejice na prestol (posebne) literatureker odtuda po tom za narod ve kode i sramote, kakor koristi islave izvira. Jednoga sunca dosti na nebu , jednoga knjievnogajezika dosti u literaturi. Cim ve (knj.) narejah u nekterem na-rodu i nekteroj literaturi, tim razdrobleneji slabi i zato ne-sreneji je te narod, tim razcepleneja i alostneja je literatura.Nemci, Francozi i Vlahi su bili u tom mudreji, kakor mi centri-fugalni, nesloni i vse razdelujui Slaveni. Nemci imaju velikoV narejah, nego li mi Slaveni, pa niti Svajceru, niti Svabu,niti Rakuanu, niti Hanoveranu, niti Sedmigradskomu od svojeGermanie oddaljenomu Saksu to nije na um prilo, da bi vsakiu svojem narejicu po svojem knjige pisal i tako svoje ljudstvoizobraeval. Gotovo je le to prava resnina izobraenost i raz-svetlenost, ktera se prisveti iz celoga naroda, a ne iz jedne stran-ice ali is jednoga nareja. Ktor u slavenskom narodu mnostvonarejah zmenuje, te uini toliko, kakor naj slavneji auetor ispisovatelj; skoz to namre ini, da je narod velik, moen, celi sposoben za literaturu i izobraenost. Mali narod nikada ne moeimeti izobraenosti i literature, uprav zato, ker je mali. Zato jenam Slavenom posebno potrebna re, da bi se vsi med seboj jedendrugoga poznali , barem (saj) naa etiri naj glavneja nareja,to je eskopolsko i ruskoserbsko , da bi se tim navadili ne razlu-ovati se, nego se sjedinovati." Na strani 113. Tudjih jezikov,latine, nemine, madjarine i t. d. se uimo po pet po est let,zato ne posvetujemo vlastnomu jeziku saj polovicu toliko asa?Peeni golubi nikomur do ust iz neba ne padaju."

. 20.Recept, to je predpis lekarski, kako se nareje bo-

lujuce na neslogi i neuzajemnosli ozdravi i bez sile kslogi i uzajemnosli prisili.


34/138

30Ovi predpis je za nas neslone Slavene" posebno vaen ivekrat imamo lepo prilonost upotrebiti ga. Ako ste dve na-

reji, pervo elece slogu, drugo bolujue na neslogi, nek pisateljiglonoga nareja sledei lek priprave:Recipe: a. Naui se dobro obadveh narejah; b. prispodobinju med seboj; c. zabiljei si njeju razlike; d. pusti male razlikeu obadveh narejih, nek ostanu; e. presudi pravino ove imenit-neje razlike u pismenih, reih, slovnikih izrazih i u slogu Mizotako, kako to se bude povedalo u ovoj knjigi glede razlik izmedilirskih podnarejah; f. posledni izberi si i upotrebuj u svo-jih spisih iz onih razlik one reci i slovnike izraze, kteresu med S lav eni obineji, znaneji, raz sir ene j si.Za bolezen neslogu jezicnu samo ovi lek pomaga, pa pomagagotovo; ima tudi tu vlastitost, da ga mora lekar pripraviti i samzauiti i da je nekako grenek, terpek, kakor navadno vsaka dobralekaria, i da ozdravi, jai i sloi obedve nareji u jeden knji-evni jezik; pisatelji vsakoga naih 14 ali 16 knjievnih jezikovmoffu ovi lek s velikoj korisfju upotrebiti. Ova lekaria ini, danareje elece slogu, se oisti od svojih jednostranih i neveljanihposebnostih (idiotismov) i od tudjinismov, da se olepa i obogati sremi i izrazi obe slavenskimi nareja neslonoga. Za koliko seslono nareje olepa i obogati, za toliko neslono oslabivlja i seoboa tako, da pride prav u ni, ker mu nareje slogu elece nepusti nic drugoga vlastnoga izvan samih neveljanih jednostranihposebnostih i tudjinismov; tako da, kakor posebno nareje, obstatine moe i ini s slonim sloeno knj. jezik.

. 21.Knjievni jezik je nam neobhodno potreben, vendar

ostane govor priprostoga ljudstva u raznih stranah razli-en, tudi se bude e u napred pisalo u vsili dosadanjihknj. jezikicih.

Slovenci, Horvati, Serblji i Bulgari, isto tako i Cehove i Slo-vaki eju pisati i u napred vsaki u svojem podnareju vse, toje samo za priprosto ljudstvo svojega plemena, posta-vim , molitne i kmetijstva se tiue knjiice. Nijednomu podna-reju se to ne brani i braniti ne moe, naravno niti Slovakom, po-sebno ker je njihovo podnareje za vse Slavene verlo vano. Ovoje podnareje izmed vsili zapadnih naj podobneje i naj blije ju-goiztonomu govoru; ima mnogo raznorejah, to je ovde njegovanaj veja prednost, ako ravno nekteri to za veliku mahnu progla-uju; u njim se ile vsili slav. narejah dotikaju, prikriaju i sjc-dine; ovo nam moe sluiti, kako to nijedno ino, za most iz jed-noga nareja u drugo; na jednoj strani se pribliuje eini , nadrugoj polini, na treljoj ilirini na etvertoj ruini; ini mise, kakor da ima ctiri rukc, ktere na etiri stranc etverim sla-venskim narejem prua. Samo da bi nesrenu neslogu slavensku


35/138


36/138

32imamo ml Iliri i u oWc vsi Slaveni samo dvojna pismena,to je: latinska i cirilska. Latinskimi piemo Slovenci i Horvati(Jake ehove , Moravci , Slovaki i Poljaki) , cirilskimi Serblji iBulgari O a^e Rusi i jo vec drugih narodov).Nekteri Slaveni terjaju, da bi Iliri (i u obe Slaveni) za-vergli latinska, drugi da bi opustili cirilska pismena, a opet inihoeju, da bi si nova izmislili. Ako bi hoteli ustrei pervimdvem strankam , bi morali ba zavrei i latinska i cirilska , da binam nic ne ostalo. Ign. A. Berlic pie u predgovoru k svojojGrammatik der ilirisehen Sprache, Agram 1842, na strani XVII. *)Es ist kein Heil fiir unsere Literatur, bevor \vir uns, und zvvarmit Vcnverfung des einst aus Noth angenommenen lateinisehen Al-fabets, mit unsern leiblichen Briidern Serbo-Iliriern vereinigen, und\vcil wir ohnehin eine und dieselbe Sprache sprechen , beiderseitsdas ciriliseh Vuk\sche Alfabet annehmen, vvelchcs \vohl zuletzt gc-schehen \vird und muss, nur moge es bald sein; das ist mein in-nigster Herzensvvunsch! ^ Ovo je gola istina, vendar:Sada latinska pismena zavrei ne moemo;sto i sam Berlic kae. U latinskih pismenih imamo na sloni pra-vopis, kteri ima sicer nektere mahne i nedostatke, pa je vendar:

1. izuzami cirilicu, je d en od naj izverstnejih u Evro-pi, pohvaljen od naj uenejih jezikoslovcov;

2. nas Ilire, latinoj piuce, nekda na deset pravopisov raz-deljene, vee i sjedinjuje; zapustimo li latinska pismena i njimi sloni pravopis, se p overne k nam opet stara smenjava i pra-vopisno bezzakonje;

3. nas vee s Ceho- i Lehoslaveni, latinoj piueimi4. nas so znani s ostalimi zapadnimi narodi, tako-

djer latinu upotrebujuimi. Sto bi pomagalo Slovencem i Horva-tom, ako bi, zapustivi sloni pravopis i latinska pismena, samocirilicu pisati hoteli? Morali bi posleduic vendar latinskih opet seuiti e radi eho- i Lehoslavenov i radi inih zapadnih narodov,postavim: Italianov, Francozov, Anglicanov i t. d. Sada moramolatinska pismena vsakako zaderati.

*) Za nae slovstvo nijc pomoi, dokler ne zaveremo latinu, nekda zailu sprijetu, i se ne sloimo s svojimi pristnimi brati Scrbo-Iliri, skterimi bez toa jedno isto nareje govorimo i piemo, i dokler sen| sjedinimo d Vukovom cirilskom alfabetu, sto se poslednie e imora zgoditi, samo da bi se skoro zgodilo) to je moja naj sernejaelja!"


37/138

33jih; neklerim dopade bolje, to je okruglo, nekterim to je uglasto.To je gustus, de gustibus non est disputandum. Teko cirilicu i-taju, toga nisu pismena kriva, nego to, ker su cirilice premalonavadjeni i moraju tako stermno i tverdno gledati , da jim solze naoi prilete; iz toga pa ne sledi, da se mora cirilica zavreti, negoda se je moramo bolje navaditi, da se ne budemo itajui solzili.

Cirilicu J liri (i u obe vsi Slaveni) zapustiti nesmemo1. Ona je uprav slavenska, i jo toga radi vsakomu pra-vomu vlastencu mila i draga;2. je sveta, od slavenskih apostolov svetoga Cirila i Metoda

iznajdena, od rimskih papeev, imenito od sv. Olca Ivana VIII.leta 880. pohvaljena; (Gledaj . 3.)

3. ona je naj popolneji alfabet za vsa nareja slavenska,bez rogov, bez kerpanja;4. je udno daleko razprostranjena. Cirilice se slueu liturgii i u vsih cerkvenih obredih Slaveni pravoslavni i uniati,

njih vse ukup blizo 61 milionov; u svetovnih opravilih, budi po-sebnih ali javnih, se cirilica upotrebuje od Rusov u vsoj Rusii,dalje od Serbljev i Bulgarov;

5. izvan toga se e vedno raziruje; asiatski rodovimedjauci na Rusiu budu nedvojbeno od Rusov izobraenje i za-jedno cirilska pismena sprijeli , kao su uinili Karavlasi u Moldaviii Valahii, kteri svoj polo-latinski i polo-slaveneki jezik cirilskimipismeni piu.

25.Zaderimo obadvojna pismena latinska i cirilska; na-vadimo se dobro obadviuh vsi Slaveni i ne kovajmo no-

vih alfabetov.Nmci uivaju svoja nmeka i bez vse potrebe , kakor birekel, za kratek as take latinska, gotika, kanclej, fraktur i,kozel ve, e kakova pismena; zato bi mi Slaveni ne mogli baremdvoja vzajemno uivati, namre: cirilska i latinska? Nas k tomusila sili; sila pa kola lomi; sada se glede pismen samo tako sloitimoemo, ako obadva alfabeta uzajemno zaderimo, se obadviuhnauimo i dobro navadimo. Dr. Ljudevit Gaj pie u Daniciilirskoj leta 1839. na listu 47. u vanom proglasu: Svaki naedobe ilirskoga izobraenja uenik deran je u nas znati azbukucirilsku, kao nau pravu starinsku vlastitost, kojom su se u starodoba nai od jedne i druge cerkve praddi sluili i koju su Iliriiztone cerkve pod slavnim posebnim imenom serbskim ne samo zase, vee i za nas neoskvernjenu zauvali. Abeceda jest sve Evrope dakle i naa : ta nam dakle smeta i jednom i drugom , i des-nom i levom rukom sluiti se, kad nam u sva vremena i jedna idruga neobhodno potrebita ostaja: jedna blie serdca radi nainstva,druga radi obirnoga ioostranstva." Vsaki razsvetleni i izobraeni3


38/138

34Slaven spozna dolnost i potreba znati obadva alfabeta. U Galicii,Bukovini , u Ugarskoj , Horvatskoj i u Slavonii se inoraju eirilskiSlaveni e od nekada po cesarskom ukazu u samih selkih ali kme-tijskih uilnicah uiti citati i pisati cirilskimi i zajedno latinskimipismeni. Potrba je, da se i latinski Slaveni obodvojnih pismendobro navade. Ktor se je latinskih pismen nauil, spozna lehko ujednoj uri cirilska i u dveh urah lehko bere, kakor velja. U vsa-kom slavenskom bukvaru (Abcbiichlein} i u vsakoj si. itanki morabiti zato Iatina i cirilica, tiskana i pisana, samo s toj razlikoj, daje kod latinskih Slavenih popred Iatina, kod cirilskih pa popred ci-rilica a onda Iatina. Kakov bi to bukvar bil, kakova bi to itankabila, ako bi se iz nju lovek nauil samo nkoje slavenske knjigecitati, postavim, samo latinskimi , ali samo cirilskimi pismeni izdane ?Kakor se u obe eirilski Slaveni obadveh alfabetov ue, tako lehkoto uine i latinski; to bi ne bilo ni novoga; e u 16. stoletju suizdajali ilirski Slovenci Pr. Trubar, Janez plem. Ungnad, Ant. abAle.vandro Dalmata i njihovi pomagavci slovenske knjige ne samolatinskimi, nego take glagolskimi i cirilskimi pismeni tiskane i eleta 178S. se je za latinske Ilire cirilskimi pismeni u Venedkahtiskala ,,izpovd karstjanska." Ilirske knjige 17. veka u Rimu, uJakinu ^Ankona}, u Venedkah i t. d. latinskimi pismeni izdane seizpriavaju i izgovaraju , da su samo toga radi latinskimi pismenitiskane, ker nije bilo cirilskih; latinski Slaveni su dakle upotrebo-vali zraven latine i cirilicu, koju su zapustili radi pomankanja pis-men i samo za ilu se posluili latine. Ako e denanji den ei-rilski Slaveni imaju obadva alfabeta, za sto bi to ne mogli uinitii latinski, kakor je take nekada bilo?Nekterim sta dva alfabeta za Slavene preve, ele namre,da bi se vsi u jednom sjedinili, blaga elja! pa sto ine,da bi ovu namera dosegli? Nova pismena izmiljuju. Dvojna pis-mena su jim preve, ako e nekolikero novih skovamo, nebude jih manje, nego naravno ba ve. Ne kovajmo novih .pismen,prestanimo samo okolo alfabeta se peati, ne budimo uvek Abece-sehutz-i (abeeedarji") ; dosti imamo na dvojnih pismenih; komur jelatinski sloni pravopis premalo popolen, premalo izversten , si lehkopomaga, nek u cirilici (gradjanskoj^) pie, ona ima pismen dostiblizo za ves slavenski jezik. Nekteri pisatelji latinske strane uistini svoje naune knjige cirilicoj na svetlo izdajati poinju, po-stavim: Dr. Fr. Mikloi svoja dela: lladices linguae slovenicaeveteris dialeeti. Lipsiae 18-45; Vitae sanetorum. Viennae 18-17;Stanko Vraz, Vkoslav Babaki i Drag. llakovec svoje sostavke uBakoj Vili. Nemci upotrebuju smsoma latinska i nemeka pis-mena, cesto je napis nekojega sostavka latinski, sostavek sam panemeki glede pismen. Blizo tako e asom i kod Siavenov bili,ako se budemo alfabeta i azbukc dobro navadili; ueni nai pisa-telji budu po vsoj prilici u svojih naiu nih knjigah tada raje ciri-lice (gradjanske po g. Vuku Slefanovieu Karadiu poravnane) seluili, ker je naj popolneji alfabet, bez rogov i bez kerpanja.


39/138


40/138

36 27-U nekterih stranah ilirskih se pisme h tako slabo izgovara,da se skoro ni ne uje; zato ga nekoji pisatelji take ne piu,vendar se vsakako pisati mora, ali ga kto izgovara ali ne, posta-vim namesto: ora, pra, lad, leb, maati, pii: ora/i, praA, /tlad,

/jleb , ma/tati.Pisme h se vsakako upotrebovati mora.. 28.

Jzgovaraj po ilirski i u obe po slarenski pisme(j ili kao nemeki y ili kao h a pii vsigdar y.

Ovaj g izgovaraju kakor h: Slovenci Goriki, Venatski i veidel Korokih, gornji Krajnci i stanovnici otokov primorskih Kerke,Raba i resa, i vsi Cehoslaveni, postavim: /dava, /jrad, /tora,no/ia, ro/j. I Rusove ga kadkada izgovaraju kakor /t, posta-vim: /lospod, /tosudar, Aospodstvuju, bla/todat, blagoslovit. Akoravno se ovaj g ne redko kao h izgovara , vendar Iliri , Poljacii Rusove, njih skupa Mizo 70 milionov, piu vsigdar g: ^rlava,


41/138

37II. Od pojediiiib reili.

A. Kako nek se piu? 31.

IMsi rei u knj. nareju:1. Kakor jih ves narod, ali vea njegova strana

izgovara;2. kakor etimologia kae;3. kakor druga slavenska nareja izgovaraju.Sloni govor vsega naroda je ovde naj vie pravilo. Ako ves

narod jednako govori , se ne sme ni ve etimologizovati , gladiti,tergati ali sladkariti; po ilirsko se ree, postavim: bik, krava; pe-telin (petal, pevac"), koko; konj, kobila; ovde se ne sme etimo-logizovaje pisati: bik, bikinja; petelin, petelinka; konj, konjka,nego kakor vsi il. Slaveni govore: krava , koko, kobila.Ako pa narod razlino izgovara rei, onda gledaj na etimo-logiu i na druga slavenska nareja.

. 32.Ne pii u reili preve pismen.Niti .samoglasniki niti soglasniki se ne podvostruuju , izvanako ste dve rei tako sloene, da se perva kona s tem pismenom,

s kterim sledea pone; postavim: oddati, i%%idati , oddchnitise. Serblji piu sicer tudi: yoo, poo , voo, pa poslednje o jele mesto pismena l.

. 33.Ne pii u recih premalo pismen.a) Slovenci radi izpuaju samoglasnike i soglasnike : 6, d,

/, t i v. Serblji izpuaju samoglasnike i soglasnike: d, h i t.Obadvoje je krivo. Slovenci piu, p.: Bliz, bod, Celovc , drazga,hodil, kukovca , kmal, kupvavc, lepga, Ione, love, loej , mat,mem, menti , pjanvat, povedla, srova klaja, stri, tak, tud, vidmo,zastopla. . .Izpuaju soglasnike, p.: c, esen, klee, puati, sternie. .

d, meja, preja, rojen, saje, sojen. . .j, boi. . .t, lahen, labnost. . .v, ladati, Ladislav, las, last. . .Pii po ilirsko: Blizo, bud, Celovec, dragoga (dra-gega), hoditi, kukovica, kmalo, kupevavec, lepoga,lonec, lovec, loej, mat?, nemo, meniti, pijanevat i ,povedala, sirova klaja, stori, tako, tudi, vidimo, za-stupila; ecen, klee, puati, sternice; rnerfja,


42/138


43/138


44/138

40obem govoru naroda ali proti etimologii se jezik ne moe nikakolepati, sladkariti ali brusiti. Etimologia je temelj vsakoga jezika,mora biti zato i naega. Izbrii pamet iz glave, slogu iz serca,zakone iz zakonika i nastati e popolno bezzakonje; isto tako za-pusti etimologiu, i vsaki e po svojoj glavi jezik viti, lepati isladkariti. Koliko ljudih, toliko udih. Temeljna pismena se iz-puati i preesto spremenjati ne smeju, ako ravno su to pogostoinili dubrovniki pesniki ; mi moramo jih samo u dobrih stvarihnasledovati, a ne u njihovom herdjavom pravopisu ili u nedosled-nom, neetimologikom pisanju reih. Etimologika pravila su jed-naka za vsa slav. nareja i podnareja, bolj se vsi po njih rav-namo, bolj eju se i naa nareja i podnareja izjednaiti, pribli-ati, sloiti. Nedoslednim pisanjem se rei spremne, da se jedvapoznaju da, nektere uprav neto drugoga pomene, p. serbskitacun (ein serbisches Gevvolbe) i serpski tacun (ein Gevvolbe\vo man Sicheln A*erkauft); odtuda je, da Nemci mesto imenovano:Serbski grad po nemeko herdjavo imenuju Sichelburg; tako jetudi, ako se Venedke nedosledno imenuju MIetke" kakor bi rekelod mleti. Zato prav pie V. Babuki u svojoj slovnici ilirskojMi sudimo, da se ovakovim pisanja nainom nauk istoga jezikapreve obteava, ter zato da je bolje ovakova pretvaranja (i iz-puavanja) u pismu tako cesto ne potrebovati."

Nekteri govore: Ako bi se u reih pismena tako izostavljalai spremenjala, bi bilo nae knj. nareje sladjahno, blagozvuno iuprav pesniko." Sladjahno i blagozvuno bi bilo, pa samo zaonu stranu naroda, kde je navada pismena tako izostavljati i spre-menjati, vsim inim bi ne bilo niti sladjahno niti blagozvuno nego nedosledno i neetimologiko. Lep, blagozvuen i pesniki je-zik je le tisti , kteri ima za vsaku stvar prikladne rei. Skoz iskoz pomehan i posladen jezik bi bil prikladen samo za ljuvenepesmice Ljubici i Milici, kakor Nemec govori, za Liebesseufzeran den Mond; a pisatelj pak, budi pesnik ali prozaista, ne opi-suje samo ljuvene merdjele merdjelice, nego i ostale vesele i a-lostne, prijazne i okrutne prigodbe, ne samo svatbe, nego i kervavevojske; on ne pie samo sladjahno:SviIo prelo materino zlato,

Svilo prelo tiho govorilo" nego kadkada take: Kuko jedna!" ali:IIajd 1 otole boji prokletnici!Djavoli vi ponijeli duu !A oganj ve izgorio ivi,I voda vas djerdosala mutna'." Kadar pisatelj opisuje ali opeva nto nepravednoga i okrut-noga, se uneme u njegovom plemenitom sercu pravedni gnjev, i

on eli, da bi bila tada njegova pesem ali beseda, kakor hudaburja, kadar iz ernih oblakov na vse strani bliska i gromi, ondapotrebuje ostrih, verstih, tverdih i, da tako reem, gromovitihreih; to e tada siromak pisatelj s zbabnelim, skoz i skoz meh-


45/138


46/138

48. 37.

Slovenci pisme / piu, Horvati ga i pi.u i izgovaraju ; p. da/,spa/, .skaka/, ui/; mozo/, uge/; isto tako i Bulgari. Serblji iz-govaraju i piu namesto njega o: pepeo, mio , dao, video, kopao.Kako se mora pisati u knjievnom jeziku? Narod razlino izgovora.zato se mora paziti na etimologiu i na ina slavenska nareja.Po etimologij se mora pisati Z, p. pepe/, mi/, da/, vide/,kopa/, ore/, ker se pie i govori: pepela, mila, dala, videla, ko-pala, orli... Ovde se vidi da je temeljno pisme /.Po inih slav. narejih:/piu i izgovaraju,ehove, p. ore/, nosi/, psa/, libi/, jeh/a, pope/, mi/, da/...

njih 4,414.000,Horvati, p. da/, spa/, skaka/... njih . . . 801.000,Bulgari, p.zak/ad, se/o, da/eko pobe/. ..njih 3,287.000,dakle Slavenov / izgovaraj uili i piuih .... 8,502,000.

Poljski tverdi / piu i izgovaraju:Poljaci, njih 9,365,000,Veliko rui, njih 35,314.000,dakle poljski tverdi / piuih i izgovarajuih Slavenov 44,679.000,

Dalje piu poljski tverdi /, ako ravno ga izgo-varaju kakor v :Malo rui, njih 13,144.000,Belorusi, njih 2,726,000;posledni piu prosti /, ako ravno ga izgovaraju ka-kor u:Ilirski Slovenci, njih 1,187.000,

dakle Slavenov piuih ali prosti ali poljski tverdi /izgovorajuih ga ali kakor ?? ali kakor u . . . . 17,057.000.Tada je Slavenov ali prosti ali poljski tverdi /piuih i zajediio izgovarajuih, ali barem piuihvse vkupa 70,238.000.S erbij i piu i izgovaraju o, p. pepeo, mio,dao . . . njih 5,294.000.Slovaki piu i izgovaraju ti, njih .... 2,753,000.

Slovenci, Horvati i Serblji (Bulgari) bi se radi sloili u kuj.nareju, sada se pita, ali eju / ali po serbsko o pisati?Glede na etimologiu se mora pisati /, isto tako glede na o-stala slav. nareja. Ve kakor 70 milionov Slavenov pie / iliprosti ili tverdi poljski; Slovenci su navad jeni / pisati, Horvati i pi-sati ga i izgovarati; o pie samo 5,294.000 Serbljev: ali bi biloSlovencem i Horvatom koristno daleko veu stranu naroda (70 mi-lionov) zapustiti i se pridruiti zoper etimologiu i -zoper svojapravilneju dosadanju navadu daleko manjoj strani naroda (5 mi-lionomj ? . . . Dakle :


47/138

43Pii u kuj. ilirskom nareju i u slavenskom jeziku

/ Qi) p. da/ 3 mi/, pepe/ . . .Take Serbljem ne bude drugoga ostalo, kakor po malo osta-lemu slavenstvu se priblievati. Sto eju sami? Tudi Malorusi,Belorusi i Slovenci ne izgovaraju / razgovetno i ga vendar piu,nek sloge radi ovo i Serbij i ine. Knj. jezik ne moe popolnomajednak biti s govorom prostoga ljudstva jedne deele, to je nemo-gue. To pak je svobodno pisati ili prosti i I i poljski tverd i Z; menise zdi naj prikladneje, da bi Slaveni izgovarajui l kao v, alikao u, ali o pisali poljski tverdi /, ker se podmolkleje i pisme-nom v, u, o podobneje izgovara, kakor prosti Z. Pa ovo je samomoja misel.Ravno tako je Slovakom neobhodno potreba, pisati /, p. da/,ore/ . . . mesto u: dal, orew . . . To etimologia terja, tako pie vekakor 70 milionov Slavcnov; u piu pa samo oni, njih ne celo 3milioni, ali nije mnogo koristneje za njih same, da se u nekterojstvari zataje; nekteru neveljanu posebnost svojega podnareja opustei se ostalomu slavenskomu svetu pridrue, nego da bi tverdoglavou neslogi osamotneli stali??

. 38.Slovenci ilirski piu ol, izgovaraju pa kao ou , p. do/g, volk,poZn; Horvati i Serblji u, p. dwg, vwk, pwn. Koje je priklad-

neje za knj. il. nareje?U ovakih reih piu Z (budi prosti ali tverdi poljski) vsi Sla-veni (njih blizo 72 milionov) izuzami same Horvate i Serblje, njihblizo 6 milionov. Pisme / pisati je zato pravilneje i obineje upravna toliko, na kolikor je 72 milionov vec od 6 milionov. Poluglasnik pred ovim pismenom / stojei se pa verlo raz-lino pie; od naj vee strane (ve kao od 52 milionov) Slave-nov se pie ol, namre: od Velikorusov, Malorusov i Belorusov, odSlovencov i kadkada take od Poljakov, ako ravno Malorusi, Belo-rusi i Slovenci izgovaraju ou. Ostali Slaveni ovi poluglasnik aliizostavljaju, kakor Cehoslaveni, p. vik, plni, ali piu u, p. luti,dlh; ovo poslednje i Poljaci ine u nekterih reih, ako ravno uinih opet piu el, il, o/, p. pe/ni, v?7k, o/ti (s tverdim Z-om).Ako prav prevdari, je jedno jaje, kterikoli samo-glasnik se postavi za poluglasnika, ker vsi blizo jednakoglase, ako jih naglo, na pol i podmolklo izgovori, kakor se na-ravno poluglasnik izgovoriti mora, samo da jednako piemo radisloge; pa celo izpustiti ga, mislim, bi ne bilo prav. Polu-glasnik namre je take nekaki glasnik i treba, da se pie; vsakaslovka mora imeti svoj samoglasnik, ker se samoglasniki i dvoj-glasniki piu, zato bi se izrinoval samo poluglasnik? U izgovoruse slii, ako ravno malo kraje, zato bi se ne imel take vidti?Vea strana Slavenov poluglasnike pie, isto tako i drugi narodi;soglasniki / i r nemogu veljati za poluglasnike, ker bi ovo bilo


48/138


49/138

45ehove take vsigdar e: lovec, konec, pes, patek, krepek,den, len . . .Rusi vci del e, u asu take o: lovec, konec, pes, me,den, len; pesok, pjatok, krepok . . .Poljaci te i e: lovjec, komec, p'es, dz?'en (deri), ime,len, piatek . . .Slovaci imaju o: pesok, hernok, ptaok . . .

Jedini S erbij i imaju: lovac, konac, pas, petak, krepak,alostan, lan, dan, daska, orao . . .Daleko vea strana Slavenov pie za blagozvuni samoglas-nik pisme e, kadkada o, i jedini Serblji a; veoj strani se pakvelja pridruiti, dakle:

Pii u il. kuj. nareju i u obe u slavenskom jezikuza blagozvuni samoglasnik pisme e; p. lovec, petek,den, alosten.

Jedini il. Slovenci piu u nekterih reih o, izgovarajui ga

ali kao on, ali kao neto srednjega med a i o, mo, golob, dob,zob; soditi, roka. Serblji, Horvati i Rusi pisu vsigdar u, p. ium,golab, dwb, zab; saditi, raka; Cehovi ili u ili ou: ma, dab,zab; sowditi, roaka. Poljaci ta: ma, d tab . . . Slovencov je samoneto ve od jednoga miliona, po pravici se terjati ne moe, da bivsi ostali Slaveni, njih toliko milionov, se morali u tom s Slovencisluiti, loeje i nagleje se sloi manja strana s veoj; dakle:

Pii u il. knj. nareju w, kde Slovenci piu o, p.im/, golwb, dttbj zwb$ sttditi, rwka.

.42.U razlinih ilirskih pokrajinah se rei jako razlinim glasomizgovaraju, ker je vsakomu svobodno po svojem izgovarati; u tomje ilirsko nareje u vsim elavenstvu naj svobodneje, i ravno zato zaslogu naj sposobneje.

Pii u il. knj. nareju samo onda naglaske, kadarbi drugae govor nerazumljiv biti mogel, p. liik caepa; lukarcus; sud judicium, siid vas; lug lixivia, lug lucus; kupiti colli-gere; kupiti emere . . .

.43.Skoro strah loveka obleta, kadar vidi, kako se slavenska

vlastna imena kvare i herdjavo piu sada u nemekom ali italian-skom, sada u latinskom, i kozel ve, u kterom pravo- ali krivopisu.Tako pisane imena su prave spake i nakaze, postavim namesto:Konjsko, Lipalja ves, Velkovec, Serbskigrad, se pie: Quiska aliKumsko, Diepholzkirchen, Volker-markt , ichelburg, me-sto: Triglav, Borljanka, Smereje, se pie: Terglu, Florianka,


50/138

46Sch?narotzervald (T), mesto: Kozji herbet, Kozril Erbeth! Pri vlastnih imenih osob take nije mnogo drugae. Nekada imeprav smeno poboljaj , p. mesto: Komar narede: Komayer ; Ker-mar, Gretschmar, Gretschma.yer. U asu se prav ne ve, stotako prckrojeno ime pomeni; nekada se pa naleti samo od sebe, dau istini neto znamenuje, ako ravno neto vse drugoga, kakorje znamenovalo izvorno od poetka, postavim: Ledar, Kanar, Ku-re, Zerec, Zajic, Klobasar (po koruko izpustivi A") Lobasar,Klancar se pie pokvareno: Leder, Kastner. Kurz, Scherz,iaid.scliutz^ Lohwaxser, Glanzer ... Tako takodjer imena oko-lic: Berda, Lom, Reber, Log, Grobniko polje, se prekroje uVPurtefi) Lamm, Erbcrg, Loch, Krapfeld. Ime Kavise pie takole: Kautschitsck , Caucig, Kaaczich i Kavzhiz/i;

7 -_ ff V. .7 Jnatskim se imenuju sami: Slavence; Italijani jih zovu : Slavonti aliSelavonti; Nemci jih klicu: Schklafonter - koruki Slovenci ime-nuje ove svoje venatske brate mesto: Slavence klafontarje!To je popolno bezzakonje! . . .

Pii slavenska imena vsigtlar i u vsakoni jeziku poslavensko.

Proti ovomu pravilu se prigovaraju sledea:1. ako po slavensko i pravilno piem, budu nekteri ime-na krivo itali, postavim mesto: icov, budu izgovorili: Z?-

zekoff. Vsaki narod pie u svojem pravopisu, ne glede na to alibudu ini narodi u njem citati znali, ali ne. Italijani piu: Civitavecchia; Francosi: Bordeaux, Chateauroux, vsaki po svojem, a ne:Tschhoita \Yedschia^ Wordoh, Schateruh, Piimo dakle imi Slaveni svoja imena po slavensko, a ktor jih boe pravilno iz-govarati, nek se naega pravopisa ui. Drugi narodi se mnraju odnas uiti naa vlastna imena prav citati, a ne mi od njih krivo njepisati. Inae bi morali mi svoja imena pisati zallaliane po italian-sko , za Francose po francosko , za Nemce po nmeko , kakor jegada, zaliboze! kod il. Slovencov navada;

2. eigene Namen haben keineRegel; vlastna imena nei-maju pravila. Smuk rez verb! to bi se po pravici takole rei imelo: vlastnaimena imaju pravila, pa krivo piui jih ne znaju. Dalje: ako nijepravila, ako je svobodno pisati imena, kakor je komu drago, ondamora svobodno biti jih i po slavensko i pravilno pisati;

3. ako bi poeli slavenska imena, posebno imena osob, poslavensko i pravilno pisati, bi se lehko prigodi la nekakasmenjava.

Snirnjavc ne bude, ako vsigdar pravilno i vsigdar jednakopie, nego ;


51/138


52/138

48.46.

Pii u eskoslavenskom nareju samo onda naglaske,kada bi drugacie govor nerazumljiv biti mogel; pii ounamesto au, i o namesto u.K emu blizo na vsaki samoglasnik postavljati naglaske? Alije glas (^Accent) e u izgovoru ljudstva oznaen, su naglaski zaCehe nepotrebni, ako je pak razlien, nek ostane glasovanje vsa-komu svobodno; vsaki naglasek je nepotreben, kteri se ne stori za dvoj-

miselnost odvratiti; vsaki nepotrebni naglasek je pa kodljiv koliek uUstom nesrenom plotu, kteri nas razdruuje, da se u slogi i uuzajem-nosti, ne sdruimo u jeden knjievni jezik i u jednu obu literaturu.Samo u slovnicah i u slovarih su naglaski esteje potrebni. Ilirsko na-reje je u tom naj svobodneje. Cehi (Hanka i mnogi drugi) ne-potrebne naglaske izpuaju; mesto au piumnogi ou [u Kvetih)i tako se sreno zrnirom bolj bliamo. Cehi i Poljaci piu e-petavi r, Slovaci i ostali Slaveni piu mesto njega prosti r. Nekohrani u braterskoj ljubezni vsaka strana svoje; ktor je pisal e-petavi r do sada, pii ga svobodno jo na dalje, ovinevini roinad pismenom r nee nas smetati , ako ravno bi ga Cehove i Po-ljaci lehko pisali brez ovoga roia i na svojem mestu vendar ga e-petavo izgovarali, kao su to nekada, istina, sami inili, i to Nemciu tajerskoj jo dan denanji ine piui: fertig, Wirth i izgova-jui: ferschtig, Mirscht. Pa ni zato, ostanimo sada vsaki prisvojem. Ali bi ne bilo mogue , da bi se Cehoslaveni zadovoljilis tremi i, namre: i, i, j , postavim: jisti, essen? Ali naroddela govore veliku razliku med i i ? Ako se u govoru ne delavelika razlika, nek bi se e u pismu ne naznaovala. U osta-lom je to samo tako moja tiha, krotka misel, i ja ves lojalen; takeja i pisme y nisva u sovratvu, ako ravno med nami Iliri nije u-domaeno (hat kein Indigenat).Pisme u ima dve pogreki u sebi, je dvakrat jednostrano, kerobsee dva pismena u i o namesto jednoga o i to na s ob, to jeobodvoje nedosledno i to nikto ne pie izvan samih Cehov (nj' n4 milioni proti 74 milionom ostalih Slavenov), je dakle neetimolo-giko i nije prav slavensko. Izgovara se sicer blizo, kakor bi ui o zajedno slial, pisati se pa vendar mora etimologiko i kakorvea strana Slavenov izgovara i pie , namre : o. Kam bi to lo,ako bi vsaki tako pisal, kakor se ravno u njegovoj krajini zavija?Koruki Slovenci izgovaramo, postavim: Bnoeh, ruoeh, stuoeh,piemo pak vendar pravilno: Bog, rog, stog. Sto bi ljudi rekli,ako bi mi vse nasob nastavili i e naglaske naverh, postavim:

k e iB u h , rub, s t u h .... ?


53/138

49B. Kako nek se upotrebuju?

. 47.Vsaka re navadna pri ilirskih Slavenih, budi kde-koli hoe i kakorna hoe, je ilirskoslavenska i se sliiu ilirski renik.Vsaka re navadna pri ehoslavenih , budi kdekoli hoe i ka-korna hoe, je eskoslavenska i se slii u eskoslav. renik i t. d.Vsaka rec na pravom mestu upotrebovana je lepa.Slavenska re je lepa od (udje.U vsemu narodu navadna re je lepa od navadne samou jednoj ali nekterih stranah naroda.

U veoj strani naroda navadna re je lepa od na-vadne samo u manjoj pokrajini.Dosledna fetimologika) re je lepa od nedosledne.Jednostavna re je lepa od sloene.Tono oznaena re je lepa od dvojsmiselne.Naj neveljaneja izmed vsili rei je bez potrebenovo izmiljena re.To su resnice (Axiome) za vse slavenstvo, ne trebaju do-kazovanja; iz njih izviraju sledea pravila za ilirskoga pi-satelj a:

1. Ne zametuj nijedne reci ilirskoslavenske, budikakorna hoe, budi navadna pri Slovencih, Horvatihali S erbij i h.Ako je za jednu islu stvar ve rei:

2. Upotrebuj raje re slavensku od tudje, posta-vim: blagoslov, blagosloviti, istina, knez, medja, mernost, milostfpomo), milostljiv, napev, nevoljivost, obrest, obina, plailo,poplaati, prepir (prikor), prepirati (prikarjati), primer, raun,samien (^nezakonski, neoenjen, neudana), susedina, kerpec( keilipec), uilie, vladika . . . namesto tudjih: egen, egna-ti, kapital (ali polatineno: glavnica'), firt, confin, masa,gnada , gnadljiv, via, nid, interess (im), gmajna, Ion,lonati, kreg , kregati, eksempel, rajtinga, ledih stanu, ko-muna, pinaa, ola, kof (biskup) . . . Scrblji nek se uvajuturkih, gerkih i ostarelih staroslavenskih rei, p. han, hat . . .vtori, tore, pola. Upotrebuj: eh, eka deela, Morava, Mo-ravec,Labud . . . mesto : Pemec, Pemsko, Marsko, Marec, Lavaali Lavamiind. Po imenih nemekih se moraju naravno Nemeipopitati, po slavenskih Slaveni. Nemec p. ree: Lavant , La-vamiind; ako Slovenca popraa po ovoju imenu, odgovori: Labud.To je jasno. Ja ne vem, sto se nekojem e nto mea po glaviod nekojega drugoga imena Labud, da hoeju iloma slovenskoime Labud iz nkakove Lave" nainiti? 4


54/138


55/138

51\veitern, umschreiben; po slavonsko bi bila takova reitost gerda,kraje ko se ree, jedernejcilepejepo naki, zato ,sepie: srebermna , govedina, mesto: sreberno orodje, meso odrogatc merhe, Silherzeitg, Riml/leisch; Igralice, Spielor/, top-inetro, ArtUer\e-Wesen[Voi'ps) ; luhemarica, Wasser-Melonen-U(irtners-Wcib; zapravljiv, zur Vershvvendung geneigt, ljubez-1, der Licbe wiirdig, roga/, mit Hurnern versehen, gora/,Z"o//Gebirge, jama*/, vollLiJcher; jamica*/, voli kleiner LOcher;belkast, ein icenig \veiss, zelenkast, etivas griin; holehan, cintoenig krank ... U slavenini su e koneovke (Endsilben) mestocelih nemekih reih.

7. Ne upotrebuj dvojsmiselnih reih, nego gledaj,da vsaku re u pravom smislu napie.Dvojmiselne rei su, postavim: Uenik, rumeno, plavo, god,

reven, truden, merha it. d. po il. slovensko znae : Professor, gelb,blau, Festtag, elend, miide, Luder; po serbsko pak : Schiiler, roth,blond, Jahr, eifrig, schvvanger, Vieh. U knj. il. nareju upotrebujove rei u sledeem smislu: uitelj Professor, uenec Schiiler, ru-meno gelb, erljeno roth, modro blau, plavo blond, praznik Festtag,leto Jahr, beden elend, gorljiv eifrig, truden miide, nose schvvan-ger, mercina (merha) Luder, ivina Vieh.Razlui naroden , narodnost (national, Nationalitaef) od neroden,nerodnost (unfruchtbar, schlecht, Unfruchtbarkeit , Schlechtigkeitizobraen, izobraenost (gebildet, die Bildung) od bezobrazen,bezobraznost. Hocbgebildet se ree : razsvetlen ; die hohe Bildungprosvela, prosvellenoet. Sledee rei se pa ne smeju nikada upo-trebovati : Moda die Mode (_to bi bilo muda), nego : nonja, obiaj,navada, ega... u muziki ne: piano, da capo ali da kapo,rep., nego: rahlo, e jedenkrat, jo jedanput; ponovi, sprevzami.Berdo je Vorgebirge ; Berg se imenuje gora; kern die Haupl-spitze des felsigen Gebirges; kernica, die Gebirgskante, take po-tok, kteri izpod kerna izvira, ali dolec, po kterom kernica tee,odtuda u Korukoj toliko imen od rei kern : Kernos, das SchlossGurnitz, Kernos gora Garanass, Podkernos, vesGurnitz, Kernjak,Keminih, Kernskigrad i mnogo Kernic ; lahko, da se tu semslii take ime : Karnia. U obe bi se meni prav ugodno zdelospisovati mslopis kake slavenske pokrajine e zato, ker ima sla-venina toliko lepih vlastnih imen krajev i okolic, tako da e samoime okolicu opie.

8. Ne ko vaj bez naj vee potrebe novih reih. Vsakanova re je vsemu narodu neznana uprav zato, ker je novoizmilje-na; ve je pa neznanih reih, neznaneji prihadja jezik. Prejiivsa slavenska nareja, podnareja i raznoreja, pregledaj vse sla-venske renike pred, kakor pone novu re kovali ; vsaka mednarodom navadna re, budi u kteromkoli neznatnom kutu, je lepaod novo skovane, ker je harem nekde znana, nova pak upravnikde. Blizo vsaki si prizadeva sloiti re etimologiko, pa skunja4*


56/138

52ui, da nikde nije (olike razlike i nesloge, kakor u recih za jednuistu stvar od raznih pisateljev izmiljenih. Neveden ali len najraji bez potrebe nove rei izmiljuje, ker ne ve, da je za ovunjegovu stvar re e nekde u obiaju i ker ju nee pojiskati. Nevem, to je neugodneje, ali upotrebovati tudju neslavensku re,ali novu skovanu ; lepo nije niti jedno niti drugo. Tudju re nekadae upotrbovati ne moe, ako bi rad, postavim u besedi (\Sa1z):Ein chuler der ersten Klasse kaufte 2 Riess Papier, se ne moenikako rei : Uenec pervoga klasa je kupil dva risa papiraklas na

pravilakakoizobr00maje СНАЂИТЕ СЕ

Documents