Projekt je podprl Tekmovanje mladih za energetsko modro prihodnost! P P P r r r i i i r r r o o o č č č n n n i i i k k k z z z a a a m m m l l l a a a d d d e e e e e e n n n e e e r r r g g g e e e t t t s s s k k k e e e u u u p p p r r r a a a v v v l l l j j j a a a v v v c c c e e e E E E Y Y Y E E E M M M a a a n n n a a a g g g e e e r r r G G G u u u i i i d d d e e e
56
Embed
PPrriirrooččnniikk zzaa mmllaaddee - European …...¾ Bioklimatsko na črtovanje: Aktivno in pasivno načrtovanje različnih solarnih sistemov, izboljšana osvetljenost prostorov
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Uporabno orodje za mlade evropske energetske upravljavce!
S priročnikom "EYEManager Guide", ki je pred vami, smo želeli pripraviti uporabno orodje, ki bo vsebovalo osnovna znanja za dijake srednjih šol, ki si želijo postati mladi evropski energetski upravljavci. V priročniku so predstavljene vsebine:
- Izdelki, ki porabljajo energijo, ter kako jih čim bolj učinkovito namestiti in uporabljati.
- Vedenjske navade pri varčevanju z energijo z nasveti dijakom o potrebnih znanjih za varčevanje z energijo v vsakdanjem življenju.
- Potek energetskega pregleda so navodila kako zbrati podatke, ki se nanašajo na porabo energije, emisije ogljikovega dioksida ter učinkovitost naprav, zgradb in opreme.
- Priprava načrta varčevanja z energijo, ki vodi dijake skozi izbiro varčevalnih ukrepov na izbranem primeru, z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti, ter ocenitev stroškov, povezanih z izvedbo varčevalnih ukrepov in s tem povezan vpliv na denarne prihranke.
Priročnika ne smemo jemati kot recepta, ki mu je treba slediti. Naš cilj je bil razjasniti in razložiti osnovne postopke, potrebne za izvedbo energetskega pregleda in izboljšanje energetske učinkovitosti. Priročnik lahko služi kot učni pripomoček dijakom in (ali s pomočjo …) njihovih učiteljev o ekonomskih prednostih energijske učinkovitosti, saj vsebuje osnovne nasvete za osveščanje o porabi energije in predlaga različne načine varčevanja z energijo. Pripravljen je bil za potrebe projekta “European Young Energy Manager Championship - EYEManager Championship”, iz programa "Intelligent Energy Europe" (Št. pogodbe: IEE/07/760/SI2.499406) in je del "EYEManager" nabora orodij, ki ga sestavljajo:
1. "EYEManager" priročnik (praktičen vodnik za dijake, mlade evropske energetske upravljavce);
2. "EYEManager" programska oprema (in Navodila za uporabo), spletna aplikacija, ki bo dijakom v pomoč pri analiziranju primerov in pri načrtovanju ukrepov varčevanja z energijo;
3. "EYEManager" pravila tekmovanja, v katerih bo v celoti opisan potek mednarodnega tekmovanja; še posebej: sestava mednarodnih ekip, faze tekmovanja, točkovanje in kriteriji dodeljevanja točk.
Avtorji so v celoti odgovorni za vsebino te publikacije. Vsebina ne odraža nujno tudi stališč Evropske zveze. Evropska komisija ni odgovorna za kakršnokoli uporabo informacij, ki jih vsebuje publikacija.
ECM: Energy Conservation Measure – ukrep za varčno rabo energije
ECO: Energy Conservation Opportunity – potencial varčevanja z energijo
EMCS: Energy Monitoring and Control Systems – sistemi za spremljanje in
reguliranje energije
EU: European Union – Evropska unija
HVAC: Heating, Ventilation and Air-conditioning – ogrevanje, prezračevanje in
hlajenje
LCC: Life Cycle Costs – stroški življenjskega cikla
LPG: Liquefied Petroleum Gas – utekočinjen naftni plin (UNP)
RES: Renewable Energy Sources – obnovljivi viri energije (OVE)
Priročnik za mlade energetske upravljavce
3/52
1. UVOD 1.1 Energetsko-okoljski
problem
Raba energije pospešuje tako človeške
aktivnosti kot socialni in gospodarski
napredek. Količina energije, porabljene
na osebo, je postala eden izmed
pokazateljev modernizacije in
napredka v državi. Državam po svetu
tako proizvodnja in poraba energije
predstavljata enega glavnih izzivov.
Poleg tega je energija povezana z
najbolj perečo socialno problematiko,
ki vpliva na trajnostni razvoj (revščina,
zdravje, službe, rast prebivalstva,
dostop do socialnih storitev,
propadanje zemlje, podnebne
spremembe, kakovost okolja itd.).
Končne uporabne oblike energije, ki so
na voljo (elektrika, ELKO, bencin) se
pridobivajo iz primarnih energetskih
oblik, ki obstajajo v naravi, kot je
premog, zemeljski plin in nafta. To so
fosilna goriva. Njihova raba povzroča
emisije toplogrednih plinov, npr.
ogljikovega dioksida, ki je odgovoren
za 75 % emisij. Ti plini zvišujejo
zemeljski toplogredni učinek (slika
1.1), tako da zvišujejo povprečne
temperature in tako povzročajo resne
in nepredvidljive podnebne pojave.
Slika 1.1: Učinek tople grede
Priročnik za mlade energetske upravljavce
4/52
Poleg tega problema se konvencionalni
viri energije (npr. fosilna goriva)
čedalje bolj izčrpavajo (po nedavnih
raziskavah zaloge nafte, zemeljskega
plina in urana ne bodo trajale več kot
40 let), stroški energije pa se na
splošno povečujejo. Družine plačujejo
vedno več za energijo, ki je pogosto
neučinkovito porabljena. Učinek
proizvodnje in rabe energije se lahko
ublaži z zmanjšanjem porabe ter
preusmeritvijo energetske dobave in
oskrbe na možnosti, povezane s
trajnostnim razvojem. Tehnološki
razvoj imajo daleč največji vpliv na
spremembe v vzorcu rabe dobrin in
storitev. Taka ugotovitev pa ne sme
preprečiti poskusov, da bi se odvrnili
od neracionalnih in potratnih vzorcev
rabe energije.
Šele po preučenih in uresničenih
možnostih učinkovite rabe energije
(URE) nastopi čas, da premislimo o
možnostih izkoriščanja obnovljivih
virov energije (OVE). Ti postajajo vse
pomembnejši kot trajnostni
alternativni viri energije.
Imajo mnogo manjši vpliv na okolje in
ne povzročajo emisij toplogrednih
plinov, veliko pa prispevajo k varnosti
oskrbe z energijo. Sončna energija (za
proizvodnjo toplotne in električne
energije), vetrna energija, vodna
energija, bioenergija, geotermalna,
morska energija so le nekatere od njih.
1.2 Raba energije v zgradbah
160 milijonov zgradb v EU porabi
skoraj 40 % evropske energije in
proizvede preko 40 % emisij
ogljikovega dioksida, delež pa še
narašča. To je celo več kot delež
industrije in transporta (glej sliko 1.2 –
opomba: s »storitvami« so mišljene
stavbe javnega sektorja).
Gospodinjstva porabijo 2/3 energije v
zgradbah.
Slika 1.2: Končna poraba energije v EU27 po sektorjih (Mtoe1)
1 1 Mtoe pomeni 1 milijon ton naftnega ekvivalenta (toe) in je energetska enota: količina energije, ki se sprosti med sežiganjem 1 tone surove nafte, je približno 42 GJ.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
5/52
Ogrevanje prostorov je
najpomembnejša komponenta (57 %
porabe v gospodinjstvih in 52 %
energetske porabe v nestanovanjskih
objektih). Treba je omeniti, da poraba
goriva za ogrevanje zgradb prinese 25
% celotnih emisij CO2 v Evropski Uniji.
Ogrevanje vode zajema 25 % porabe v
gospodinjstvih in 9 % porabe v
nestanovanjskih objektih.
Razsvetljava porabi okoli 4 % celotne
energije v stanovanjskem sektorju
(okoli 9 Mtoe), medtem ko v javnem
sektorju, kjer je v večini uporabljena
razsvetljava s fluorescentnimi
sijalkami, porabi okoli 18 Mtoe ali 14
% celotne energije. Pomemben vidik je
tudi, da razsvetljava v poslovnih
zgradbah proizvaja do 25 % emisij.
Klimatske naprave so hitro rastoči
porabniki v stanovanjskem in javnem
sektorju. Celotna energetska poraba
za klimatske naprave je okoli 3 Mtoe
(0,7 % celotne energetske porabe v
obeh sektorjih skupaj), kar pa naj bi
se do leta 2020 podvojilo. Grafično je
energetska poraba končnih
uporabnikov v zgradbah EU (po
podatkih iz leta 2000) prikazana na
sliki 1.3.
Razsvetljava14%
Hlajenje4%
Drugo16%
Ogrevanje52%
Kuhanje5% Priprava tople
vode9%
Kuhanje7%
Ogrevanje57%
Priprava tople vode25%
Razsvetljava & el. naprave
11%
Slika 1.3: Energetska poraba končne energije v evropskih javnih (levo) in
stanovanjskih objektih (desno)
Slika 1.4: Končna poraba energije v EU27 po gorivih (v Mtoe)
Priročnik za mlade energetske upravljavce
6/52
Trenutno se večina energije,
uporabljene v urbanem okolju,
pridobiva iz neobnovljivih fosilnih
goriv. Kot je prikazano na sliki 1.4,
nafta, zemeljski plin in trda goriva
predstavljajo več kot 70 % celotne
končne energije, porabljene v EU,
medtem ko obnovljivi viri energije
prispevajo zelo majhen odstotek.
1.3 Možnosti izboljšave
Obstaja veliko možnosti učinkovitejše
rabe energije v zgradbah, ob
predpostavki, da celotna energetska
poraba novozgrajenih objektov znaša
samo še 60 % porabe zgradb,
zgrajenih v 70-ih letih. Po mnenju
evropskega energetskega komisarja bi
lahko na račun učinkovitejše rabe
energije v zgradbah do leta 2010
dosegli prihranek do 22 %.
Nekaj koristnih nasvetov:
Grelci za vodo/bojlerji: 10
milijonov stanovanjskih bojlerjev v
EU je starih več kot 20 let. Njihova
zamenjava bi privarčevala 5 %
ogrevalne energije.
Razsvetljava: 30─50 % prihrankov
bi lahko dosegli z uporabo
učinkovitih senzorskih naprav,
nadzornih sistemov, vključevanjem
in integracijo dnevne osvetlitve ter
drugih tehnologij.
Hlajenje: Poraba energije za
klimatske naprave se bo do leta
2020 podvojila. 25 % bi jo lahko
prihranili s pomočjo minimalne in
pravilne uporabe energetsko
učinkovitih klimatskih naprav.
Pridobivanje zelene energije:
Obnovljivi viri energije na mestu
samem, soproizvodnja toplote in
elektrike, povezave s toplotnimi
črpalkami in hladilnimi napravami
prav tako predstavljajo možnost
prihranka energije.
Bioklimatsko načrtovanje:
Aktivno in pasivno načrtovanje
različnih solarnih sistemov,
izboljšana osvetljenost prostorov z
naravno osvetlitvijo in naravno
hlajenje lahko zmanjšajo
energetske potrebe do 60 %.
Boljši energetsko učinkovitost lahko
dosežemo s primernim energetskim
upravljanjem objektov (npr. izbira
najcenejšega dobavitelja energentov
posameznih objektov). Z izboljšanjem
energetske učinkovitosti pri končnih
porabnikih in z uporabo opreme
višjega energetskega razreda se lahko
poraba energije zmanjša od 20─50 %,
v primeru izvedbe novih instalacij (npr.
izvedba izolativnih in delitvenih
ogrevalnih vej) pa celo od 50 do 90 %.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
7/52
2. ENERGETSKO
UPRAVLJANJE
Glavna gonilna faktorja v večini
odločitev glede stroškov poslovanja in
stroškov kapitala v podjetjih, industriji
in vladnih organizacijah sta bila
ekonomska konkurenčnost na
globalnem trgu in izpolnjevanje
standardov za zmanjšanje
onesnaženosti zraka in vode.
Energetsko upravljanje je pomembno
orodje za pomoč organizacijam pri
uresničevanju strogih ciljev. Lahko ga
opredelimo kot nadzorovanje
energetskih tokov skozi sistem, tako
da povečamo neto vrednost sistema.
Vključuje zbiranje, analizo in
spremljanje informacij o porabi
energije ter prepoznavanje,
vrednotenje in izvajanje določenih
ukrepov za povečanje energetskih
prihrankov (E.C., 1995).
Obstaja mnogo razlogov, zakaj
upravljati z energijo: dobro energetsko
upravljanje v stavbah lahko zmanjša
stroške energije in okoljsko škodo.
Poleg tega so mnogi energetski
problemi povezani s storitvenimi in
servisnimi problemi. Reševanje teh
problemov ima povratni učinek
izboljšanja kakovosti delovnega okolja,
kar zviša moralo zaposlenih in njihovo
produktivnost. To pa lahko desetkratno
poveča prihranek energije.
2.1 Energetsko upravljanje
kot trajni proces
Obstajajo različne ravni, na katerih se
lahko načrtujejo in izvajajo energetsko
pomembne aktivnosti. Na eni strani je
splošni koncept energetskega
načrtovanja (načrt aktivnosti in
dejavnosti energetskega upravljanja),
ki navadno vključuje:
opredelitev ciljev,
analizo trenutnega stanja,
analizo možnih ukrepov in
scenarijev,
opredelitev dejavnosti in projektov,
izpeljavo in vrednotenje ukrepov.
Na drugi strani pa je možnost izpeljave
samostojnih ukrepov, ki niso povezani
ali vgrajeni v obsežen koncept
energetskega načrtovanja. Tu naj bi se
različni ukrepi določili na grobo in
medsebojno primerjali brez zbiranja
obsežnih podatkov in brez oblikovanja
celotnega načrta aktivnosti. Izbere se
en sam ukrep in se takoj izvede kot
posamezni projekt.
Poudariti je treba, da je energetsko
upravljanje dolgoročna obveza, ne
nekaj, kar se izvede enkrat in je potem
končano. Če je energetski upravitelj
dobro izvedel fazo pregleda in
načrtovanja aktivnosti, potem je načrt
nadaljnjih izboljšav že osnovan.
Kakorkoli že, potrebe po trajnem
napredku so visoke.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
8/52
Glede na program ENERGY STAR, ki ga
je začela Ameriška agencija za zaščito
okolja (U. S. Environment Protection
Agency (EPA)), bi morali za
vzpostavitev uspešnega energetskega
upravljanja slediti 7 korakom:
• 1. KORAK – Obvežite se k
nenehnemu izboljševanju.
Temeljni element uspešnega
energetskega upravljanja je obveza.
Organizacije se obvežejo, da bodo
za doseganje nenehnih izboljšav
razporedile zaposlene in denarna
sredstva.
• 2. KORAK – Ocenite delovanje.
Gre za periodični proces vrednotenja
rabe energije v vseh večjih objektih
in prostorih organizacij in procesov,
vzpostavljanja osnov za merjenje
prihodnjih rezultatov in prizadevanja
za učinkovitost.
• 3. KORAK – Postavite cilje. Dobro
določeni cilji vodijo v dnevno
sprejemanje odločitev in so osnova
spremljanja in merjenja napredka.
Sporočanje in objavljanje ciljev
lahko zaposlene motivira za podporo
energetskemu upravljanju v celotni
organizaciji.
• 4. KORAK – Naredite načrt
aktivnosti. Uporabljati moramo
podroben načrt aktivnosti, da
zagotovimo sistematični proces
izvajanja ukrepov energetske
učinkovitosti. Plan aktivnosti se
redno posodablja, najpogosteje
letno, z namenom primerjave med
pridobitvami, spremembami v
učinkovitosti ter spremembami
prednostnih nalog.
• 5. KORAK – Izvajajte načrt
aktivnosti.
• 6. KORAK – Ocenite napredek. Za
primerjavo z načrtovanimi cilji
ocenjevanje napredka vključuje
formalni pregled podatkov o rabi
energije in pregled aktivnosti, ki so
bile izpeljane kot del plana
aktivnosti.
• 7. KORAK – Priznajte dosežke.
Zagotavljanje in prizadevanje za
priznavanje dosežkov energetskega
upravljanja je preizkušen korak za
podporno gonilno silo in podporo
programu povečanja energetske
učinkovitosti.
2.2 Načrt aktivnosti
energetskega upravljanja
Načrt aktivnosti energetskega
upravljanja mora vključevati vsaj:
1. dobro določene cilje,
2. poročilo upravljanja,
3. notranje in zunanje zahteve po
sredstvih,
4. kriterije za finančne naložbe,
Priročnik za mlade energetske upravljavce
9/52
5. načrt aktivnosti,
6. nadzorovanje porabe energije in
ciljno vodenje,
7. poročilo vključevanja zaposlenih v
energetsko upravljanje,
8. razvoj načrta usposabljanja (za
zaposlene).
Veliko ljudi meni, da se program
energetskega upravljanja začne in
konča z energetskim pregledom. To
je delno sicer res, a kljub temu da je
pregled ključna zadeva, nikakor ni
edini korak v programu povečevanja
energetske učinkovitosti. Izvajanje
zahtev energetskega pregleda zahteva
nenehno upravljanje skozi večletno
obdobje; to bo ustvarilo dividende, ki
se bodo z leti povečevale. Poleg tega
se mora po prvem obsežnem
energetskem pregledu objekta
vzpostaviti sistem stalnega
spremljanja in nadzorovanja, izvajati
pa je potrebno tudi bolj ciljno
naravnane preglede.
Rezultat energetskega pregleda je
podroben načrt aktivnosti za
pravočasno izvajanje nameravanih
ukrepov za povečanje energetske
učinkovitosti, ki temeljijo na principih
časovnega načrtovanja. To načrtovanje
bi moralo biti narejeno za vsako fazo
izvedbe in vključuje:
• cilje in ukrepe, ki morajo biti
izvedeni v vsaki fazi,
• časovni okvir vsake faze,
• zahtevano organizacijo in proračun
stroškov izvedbe,
• določitev načina nadzorovanja
napredka dela,
• omejitev nadzora ukrepov in/ali
vrednotenje rezultatov vsake faze.
Za določitev ciljev vsake posamezne
faze se morajo upoštevati energetski
prihranki, ki izhajajo iz prejšnje faze
izvajanja. Cilj vsake faze bi moral biti
postavljen z upoštevanjem objektivne
porabe predhodne faze in ne z ozirom
na začetno energetsko situacijo.
Običajen kriterij za omejitev ciljev je,
da bi morala vsaka faza zagotavljati
take koristi za podjetje - ustanovo, da
bi le-to upravičilo naložbo za izvajanje
ukrepov in nadaljevanje načrta
aktivnosti za doseganje energetskih
prihrankov.
Za zaključek je treba omeniti, da se
morajo pri sestavljanju načrtov
aktivnosti za energetske prihranke
upoštevati:
a) primerjava predlaganih ukrepov, ki
izhajajo iz energetskega pregleda;
b) kombinacija različnih nadgradnih
projektov ter njihova koordinacija z
drugimi cilji podjetja;
c) organizacijska raven in tehnična
zmogljivost podjetja za izvajanje
posameznih ukrepov ali svežnja
ukrepov;
d) zmogljivost ustanove, da samo
financira naložbe, zahtevane za
projekte energetske učinkovitosti, z
ozirom na druge prioritete.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
10/52
2.3 Energetski nadzor
Učinkovitejša raba energije je
osnovana na boljšem poznavanju rabe
energije. Bistveno je ohranjati sistem
energetskega upravljanja, ki nenehno
spremlja in nadzoruje, analizira,
preverja in sporoča energetsko
porabo in tako izboljšuje energetsko
učinkovitost. To je tako imenovana
naloga energetskega nadzora, ki mora
biti stalen in se mora osredotočiti na
energetsko porabo ter stroške,
pokrivati pa mora rabo vseh oblik
energije (elektriko, goriva, centralno
ogrevanje in druge).
Izdelan mora biti seznam opreme in
inventarja z nazivno energetsko
porabo, redno ga je treba posodabljati
oz. dopolnjevati. V seznamu mora biti
navedena vrsta opreme, njena
funkcija, namestitev oz. lokacija in
moč. Za obdobja, ko se oprema
uporablja, se morajo redno
izpolnjevati dnevniki delovanja. Če je
na voljo oprema za merjenje
energetskih veličin, lahko tak seznam
dopolnimo s podatki s samega mesta.
V srednjih in velikih objektih je zaradi
realnejših meritev in pridobivanja
natančnejših podatkov priporočljivo
razporediti merilno opremo na različne
točke.
Potrebno je izdelati analizo podatkov
in napisati poročila, ki se morajo
posredovati uporabnikom objekta.
Informacije se obravnavajo glede na
ciljno skupino. Izbrati je treba
komunikacijske poti, odvisne od ciljne
skupine, zato da bi v nadzor vključili
zaposlene in izboljšali njihovo
energetsko ozaveščenost.
Kot del energetskega nadzora bi
moral energetski upravitelj preverjati
pogodbeni energetski status objekta z
dobavitelji energije, saj mora biti moč
vedno primerna ─ ne nižja in ne višja
od potrebne (optimalno zagotavljanje
potreben energije). Višja kot je
pogodbena/priključna moč, večji bodo
fiksni stroški. Zmanjšana pogodbena
moč tako ne vpliva neposredno na
manjšo porabo energije, lahko pa
preko nje bistveno zmanjšamo
stroške dobave energije.
Na liberaliziranem trgu je več
dobaviteljev energije. Vsak porabnik
mora zato redno povpraševati po
boljših in ugodnejših ponudbah
oskrbovanja z energijo. Poleg tega
morajo biti energetske pogodbe
optimizirane v skladu s profilom
energetske porabe. Predvsem kar
zadeva elektriko, obstajajo po navadi
posebne tarife, npr. tarife, ki so nižje
ponoči. Izbirati bi morali take tarife in
električno porabo in jo, kolikor je
seveda mogoče, prestaviti v nočni
čas. Energetski distributerji
zagotavljajo posebne merilne
simulatorje porabe energije, ki
omogočajo določitev najboljše tarife.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
11/52
3 ENERGETSKA
UČINKOVITOST V
OBJEKTIH
Izraz energetska učinkovitost se
pogosto uporablja, vendar ga je težko
definirati ali konceptualizirati.
Izpostavljena sta dva koncepta
energetske učinkovitosti, in sicer
tehnični in subjektivni koncept. Inženir
lahko nekako določi energetsko
učinkovitost z omejeno opremo,
medtem ko bo okoljevarstvenik na to
pogledal s širšega vidika energetske
učinkovitosti. Ekonomisti, politiki in
sociologi imajo prav tako drugačno
predstavo o energetski učinkovitosti.
Pogosto je bil izraz energetska
učinkovitost uporabljen za opis tistega,
kar bi dejansko bilo varčevanje z
energijo. Bolj poljudno bi lahko
energetsko učinkovitost razumeli kot
razmerje učinkovitosti, medtem ko bi
tehniško gledano prihranke raje
pojmovali kot varčevanje in ne
izboljšanje učinkovitosti. Zamislite si
npr. poslovno stavbo z obvestilom:
“Bodite učinkovitejši – uporabljajte
stopnice namesto dvigal!” Če bi se
ljudje zmenili za to obvestilo in hodili
po stopnicah, ali je to zvišanje
energetske učinkovitosti? Energije se
porabi manj, storitve so pa zmanjšane.
Še en primer: Gospodinjstvo se odloči
za posebna termozaščitna vhodna
vrata, varčne luči in podstrešno
izolacijo. Obenem pozimi dvigne
nastavljeno temperaturo na
termostatih pa tudi luči gorijo daljši
čas, pri čemer je porabljena ista
količina energije kot prej. Ali je to
gospodinjstvo izboljšalo svojo
energetsko učinkovitost? V tehniškem
smislu je odgovor da.
Gospodinjstvo doseže višji nivo oskrbe
z energijo (toplejše prostore) z enako
vhodno energijo, oskrba pa se izvaja z
nižjo energetsko jakostjo (manj vatov
oz. lumnov na stopinjo povišane
temperature). Po konceptu,
osnovanem na rezultatih energetske
učinkovitosti, pa ni vpliva, razen če se
višje temperature in daljša obdobja
razsvetljave ujemajo z dodatnimi
potrebami gospodinjstva.
Ko poskušamo priti do definicije
energetske učinkovitosti, lahko o
slednji rečemo:
a. Do zvišanja energetske učinkovitosti
pride, ko je ali vhodna energija
(input) zmanjšana za določeno
stopnjo oskrbe ali ko se poveča oz.
zviša oskrba z določeno količino
vhodne energije.
b. Energetska učinkovitost (v bolj
subjektivnem smislu) je relativna
varčnost ali potratnost, pri čemer se
Priročnik za mlade energetske upravljavce
12/52
vhodna energija uporablja za
zagotavljanje dobrin in storitev.
Energetske storitve obsegajo nešteto
dejavnosti, kot so napajanje vozila,
opekača kruha, gretje bojlerja,
hlajenje pisarne, razsvetljevanje
parkirišča … Biti energetsko učinkovit
sam po sebi pomeni zagotoviti storitve
s količino vhodne energije, ki je
majhna glede na določen standard ali
običajen vnos.
3.1 Izdelki, ki porabljajo
energijo
Izdelki, ki porabljajo energijo, kot so
električne in elektronske naprave ali
ogrevalne naprave, predstavljajo velik
del porabe naravnih virov in energije,
precej pa vplivajo tudi na okolje. V
zvezi s tem je EU objavila Direktivo
2005/32/EC za določitev zahtev za
okoljsko primerno zasnovo izdelkov.
Okoljsko primerna zasnova izdelkov je
preventivni ukrep, namenjen
optimiziranju okoljevarstvene
učinkovitosti izdelkov, ki obenem
ohranijo svojo funkcionalno kakovost.
Ta direktiva ne uvaja neposredno
zavezujočih zahtev za specifične
izdelke, določa pa pogoje in kriterije za
nastavitev zahtev, ki zadevajo okoljsko
pomembne značilnosti izdelkov, in
dovoljuje hitre in učinkovite izboljšave
(s kasnejšimi izvedbenimi ukrepi).
Zlasti pa ta direktiva pospešuje
izboljšave energetske učinkovitosti teh
izdelkov.
Izdelki, ki uporabljajo energijo,
posebej pa gospodinjski aparati (tako
imenovana bela tehnika), že vsebujejo
označbe porabe energije s pomočjo
nalepk in standardiziranih podatkov o
izdelku. To je bilo uzakonjeno z
Direktivo 92/75/EEC. Cilj energetskega
označevanja je informirati in prepričati
kupce, da pri nakupu gospodinjskih
aparatov sprejmejo bolj ‘zeleno’ in
energetsko učinkovito odločitev.
Energijske nalepke zagotavljajo
informacije o gospodarskem vplivu
naložbenih odločitev, tako da
prikažejo, da so višji začetni stroški
povrnjeni z nižjimi stroški energije
skozi celotno življenjsko dobo
aparatov. Ko kupujemo nove aparate,
je priporočljivo kupiti energetsko
učinkovitejše, ker delujejo bolje in
porabijo manj energije. Priporočljiva je
tudi zamenjava starih aparatov za
nove in bolj učinkovite, vendar se za
primerno ovrednotenje naložbe v tem
primeru lahko opravi tehno-
ekonomska analiza.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
13/52
Energetska učinkovitost v EU je
razvrščena v razrede od A++ (najvišja
energetska učinkovitost) do G
(najnižja energetska učinkovitost).
Poleg klasifikacije z barvnimi oznakami
so na nalepkah še druge informacije,
npr. poraba energije, poraba vode,
nivo hrupa. Podobno označevanje je v
skladu z Direktivo o energetski
učinkovitosti stavb (EPBD ─
2002/91/EC) predvideno tudi za
celotne stavbe.
Za javne institucije sta v veljavi tudi
Direktivi o zelenih javnih naročilih
(Green Procurement Directives
(2004/17/EC in 2004/18/EC)). Ti dve
direktivi vključujeta upoštevanje
izbranih okoljevarstvenih vidikov,
določata kriterije ter določbe za javna
naročila javnega sektorja. Tabela
prikazuje druge nalepke o energetski
učinkovitosti in okoljevarstvenih
vidikih, ki se prav tako uporabljajo v
EU in po svetu.
NALEPKA CILJ/NAMEN IZDELKI SPLETNA STRAN Energy Star
Nalepka vsebuje smernice za izbiro energetsko učinkovite pisarniške opreme.
GreenLabelsPurchase, 2006. GreenLabelsPurchase: making a greener procurement
with energy labels. Dostopno: www.greenlabelspurchase.net, 12.12.08.
ISO, 2008. Building environment design – Guidelines to assess energy efficiency of
new buildings – ISO 23045:2008. International Organization for Standardization,
Switzerland.
Krarti, M., 2000. Energy Audit of Building Systems – An Engineering Approach. CRC
Press.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
50/52
PRILOGA 1
Moč v pripravljenosti nekaterih splošnih eleketričnih/elektronskih naprav in
njihov tipični učinek (v Vatih)
Naprava Tipična moč
naprav v pripravljenosti
Tipični učinek v Vatih
Mikrovalovna pečica 7 800 Kuhalnik 5 130 TV 5 70-120 Plazma TV 1-18 350-700 Videorekorder 5 35 Polnilec za mobitel 6 Brezžični telefon 8 Avtomatski odzivnik 8 Glasbeni stolp 10 400 Digitalni dekoder 15 Pralni stroj 2 350-500 Osebni računalnik 10 120 Tiskalnik 15
Računalniški ekran 5
Formula za oceno porabe energije
Formulo lahko uporabite za določitev porabe energije posamezne naprave: (Moč × Število ur uporabe na dan ÷ 1000 = Dnevna poraba Kilovatnih-ur (kWh) (1 kilovat (kW) = 1000 Vatov) Za letno porabo energije pomnožite to vrednost s številom dni v letu, ko je naprava v uporabi. Iz tega lahko izračunate letne stroške delovanja naprave tako, da pomnožite dobljene kWh na leto s ceno porabljene kWh.
Čitalnice, risalnice, učilnice, kuhinje, delovni prostori za detajlna opravila
750
Izložbena okna 1000-3000
Priročnik za mlade energetske upravljavce
52/52
PRILOGA 3 Energetske vrednosti in emisije CO2 za različna goriva Goriva za ogrevanje (vrednosti ustrezajo emisijam CO2 pri popolnem zgorevanju vsakega od goriv na enoto energije)
Emisije CO2 zaradi zgorevanja
Skupne letne emisije CO2 pri ogrevanju tipične hiše
(20.000 kWh/leto) Gorivo
Neto kalorična vrednost (MJ/kg)
Vsebnost ogljika
(%) kg/GJ kg/MWh kg
prihranek v kg glede na nafto
prihranek v kg glede
na plin
Premog 29 75 95 345 9680 -2680 -4280
Nafta 42 85 73 264 7000 0 -1600
Zemeljski plin
52 73 51 185 5400 1600 0
UNP 49,7 82 60 217 6460 540 -1060
Električna energija (UK grid)
- - 128 4601 10600 -3600 -5200
Lesni sekanci (25% VV)2
14 37,5 98 354 500 6500 4900
Lesni peleti (10% VV)2
17 45 97 349 660 6340 4740
Bioplin (60% CH4, 40% CO2)
20 56 103 370 - - -
Opombe: 1 Pri proizvodnji električne energije je vrednost emisij CO2 na enoto odvisna od uporabljenega goriva. 2 Pri lesnih gorivih je potrebno upoštevati vpliv vlažnosti na gostoto lesa: večja je vsebnost vlage na enoto teže (VV), manj je gorivnega lesa. Goriva za transport
Emisije CO2 zaradi zgorevanja Gorivo
Neto kalorična vrednost (MJ/kg)
Gostota (kg/m3)
Gostota energije (MJ/l)
Vsebnost ogljika
(%) g/l kg/gal g/MJ
Bencin 44 730 32 87 2328 10,6 72,8
Dizel 42,8 830 36 86 2614 11,9 72,6
UNP (večinoma propan)
50 510 25 82 1533 7,0 61,3
Bioetanol (iz pšenice)
27 789 21 52 1503 6,8 71,6
Biodizel (iz odpadnega rastlinskega olja)
37 880 33 77 2486 11,3 75,3
Izdajatelj: ApE Agencija za prestrukturiranje energetike d.o.o. Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana Prevod: Inštitut OKO Neprofitni zavod Tisk: Impress d.d. Ljubljana, 2009 Izdajo publikacije je finančno podprla Evropska komisija v okviru programa Inteligentna energija Evrope in projekta EYE Manager Championship.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 620.9(075.2)(035) PRIROČNIK za mlade energetske upravljavce : EYEmanager guide : tekmovanje mladih za energetsko modro prihodnost! / [prevod Inštitut Oko]. - Ljubljana : ApE - Agencija za prestrukturiranje energetike, 2009 ISBN 978-961-92737-0-8 247781120
Podkarpacka Agencja Energetyczna Sp. z o.o.
ul. Szopena 51/213 35-959 Rzeszów, POLAND
www.pae.org.pl
Partnerji projekta
Agenzia per l'Energia e l' Ambiente della Provincia di Perugia
Str. corcianese,218 - Centro Direzionale Quattrotorri Torre E 06070 Perugia, ITALY www.aea.perugia.it
Energikontoret Regionförbundet Örebro
SE-701 83 Örebro, SWEDEN
www.regionorebro.se/energikontoret
Centre for Renewable Energy Sources
19th km Marathonos Avenue 19009, Pikermi, GREECE
www.cres.gr
Agencija za prestrukturiranje energetike, d.o.o.
Litijska cesta 45, SI-1000 Ljubljana, SLOVENIA
www.ape.si
National Institute for R&D in Informatics (ICI)
8-10 M. Averescu Av., 011455 Bucharest 1, ROMANIA
www.ici.ro
Partnerji projekta
Noesis European Development Consulting
Via N. Sauro, 4b, scala B c/o Le scale di Porta Romana I-06034 Foligno (Pg), ITALY
www.noesisonline.eu
Spletna stran projekta EYEManager: www.eyemanager.eu