Dokončna verzija oktober 2003 POSODOBITEV ŠTUDIJA NA MEDICINSKI FAKULTETI V LJUBLJANI Predlog kurikularne komisije 1
Dokončna verzija oktober 2003
POSODOBITEV ŠTUDIJA NA
MEDICINSKI FAKULTETI V
LJUBLJANI
Predlog kurikularne komisije
1
Dokončna verzija oktober 2003
Kazalo
NAMEN DOKUMENTA 3
PREGLED SODOBNEGA IZOBRAŽEVANJA 4
(1) SPREJEMNI POSTOPEK 4(2) ORGANIZACIJA POUKA 5(3) SPODBUJANJE AKTIVNEGA UČENJA 7(4) ORGANIZACIJSKA PODPORA 7(5) IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV 8(6) NADZOR KAKOVOSTI 8
OPIS STANJA NA MEDICINSKI FAKULTETI V LJUBLJANI PRED PRENOVO ŠTUDIJA 9
(1) SPREJEMNI POSTOPEK 9(2)ORGANIZACIJA POUKA 9(3) SPODBUJANJE AKTIVNEGA UČENJA 10(4)ORGANIZACIJSKA PODPORA 11(5)IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV 12(6)NADZOR KAKOVOSTI POUKA 12
SPREJETA IZHODIŠČA POSODOBITVE 13
PREDLOG POSODOBITVE 15
(1)SPREJEMNI POSTOPEK 15(2)ORGANIZACIJA POUKA 15(3) URNIK 18(4) SPODBUJANJE AKTIVNEGA UČENJA 20(5)ORGANIZACIJSKA PODPORA 21(6)IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV 22(7)NADZOR KAKOVOSTI 22
OKVIRNI TERMINSKI NAČRT 24
LITERATURA 25
2
Dokončna verzija oktober 2003
NAMEN DOKUMENTA
Formalna izhodišča za pripravo dokumenta o prenovi pouka na MF v Ljubljani predstavljajo naslednji
sklepi:
Pristopitev Slovenije k mednarodnem sodelovanju, ki zavezuje Slovenijo k uvedbi kreditnega
sistema, ki bi omogočil izmenjavo študentov
Sklep senata Univerze v Ljubljani, ki je potrdila svojo pripravljenost k uvajanju kreditnega
sistema v svojih članicah in sklepa Sveta za visoko šolstvo, ki je kreditni sistem po predlogu UL
sprejel.
Sklep senata Medicinske fakultete 20. 11. 2000, da se prenovi študij na medicinski fakulteti.
Senat je sprejel sklep, da se začne s postopno prenovo dodiplomskega pouka medicine in
stomatologije in da se na dodiplomskem pouku začne uvajati integrirani način študija. V skladu s
pooblastili senata je Kurikularna komisija, v sodelovanju s predstojniki kateder in inštitutov
odgovornih za dodiplomski pouk na MF, predlagala splošni načrt posodobitve dodiplomskega pouka,
organizacijsko shemo prenove in časovnega poteka posameznih faz prenove. Izbrano gradivo o poteku
prenove je objavljeno na spletni strani MF v Ljubljani [19].
Pričujoče gradivo predstavlja nadgradnjo tega dokumenta in povzema vse sklepe, ki jih je do sedaj
sprejela Medicinska fakulteta. V nadaljevanju dokument predstavlja konkretni predlog prenove
študija, ki je rezultat analize stanja na Medicinski fakulteti v Ljubljani in upošteva možnosti, ki so na
voljo na Medicinski fakulteti. Dokument tako predstavlja predlog vodstvu Medicinske fakultete, kako
prenoviti študij na fakulteti. Način izvedbe tega predloga (zlasti roki izvedbe) so seveda v rokah
dekanovega kolegija in senata fakultete.
3
Dokončna verzija oktober 2003
PREGLED SODOBNEGA IZOBRAŽEVANJA
Medicinske fakultete v Evropski skupnosti in ZDA nenehno posodabljajo izobraževalni proces. V to
jih silijo zunanji in notranji dejavniki. Najpomembnejši zunanji dejavniki so:
(i) spremenjene zahteve do zdravniškega poklica zaradi hitrega naraščanja biomedicinskega znanja in
sprememb v družbi,
(ii) razvoj znanja na področju medicinskega izobraževanja in novih oblik poučevanja,
(iii) razvoj informacijske tehnologije, zlasti svetovnega spleta,
(iv) povečevanje stroškov za zdravstveno dejavnost (trenutno med 6 in 14% bruto družbenega
proizvoda [1]).
Tudi notranji dejavniki zahtevajo redno posodabljanje organizacije dodiplomskega študija medicine.
Ključni notranji dejavniki so:
(i) preobremenjenost študentov z učnim programom,
(ii) podaljševanje dodiplomskega študija,
(iii) padanje udeležbe pri organiziranih oblikah pouka,
(iv) nezadovoljstvo in kritičnost študentov.
Posodobljeno poučevanje poteka v različnih oblikah vendar imajo vse oblike nekaj skupnih točk:
(1) Sprejemni postopek
(2) Spremenjena organizacija pouka
(3) Spodbujanje aktivnega učenja
(4) Poudarek na organizacijski podpori
(5) Izobraževanje učiteljev o poučevanju
(6) Nadzor kakovosti
(1) Sprejemni postopek
Za vpis na mnoge medicinske fakultete ne zadostuje samo odličen učni uspeh v predhodnem šolanju,
temveč tudi uspešno opravljen sprejemni izpit. Izjema temu pravilu so fakultete v Franciji, kjer je vpis
v prvi letnik neomejen in brez sprejemnega izpita, nato pa po 1. letniku opravijo izbor študentov, ker
je vpis v drugi letnik omejen. Sprejemni postopek na mnogih medicinskih fakultetah, tako v Evropi
kot v ZDA, poleg akademskega znanja preverja tudi motiviranost kandidatov za zdravniški poklic in je
praviloma sestavljen iz pisne predstavitve kandidata, preverjanja znanja in pogovora s kandidatom.
Pisna in ustna predstavitev kandidatov pred sprejemno komisijo je odločilnega pomena za njihov
sprejem na fakulteto. Večina kandidatov ima odličen šolski uspeh, zato je izbor odvisen predvsem od
4
Dokončna verzija oktober 2003
njihove zrelosti in presoje primernosti njihovega značaja za poklic zdravnika (npr. imajo željo
pomagati sočloveku, radi delajo z ljudmi in dobro prenašajo stres, so vešči v komuniciranju [2]).
Komisijo lahko sestavljajo samo pedagoški delavci (primer sta University College Medical School v
Londonu in University of Manchester, Faculty of Medicine) ali pedagoški delavci in predstavniki
študentov (primer sta School of Medicine, University of Leeds v Angliji in School of Medicine na
UCSF v ZDA).
(2) Organizacija pouka
Velika količina biomedicinskega znanja in omejen čas študija zahtevata oblikovanje učnega programa,
ki omeji in med seboj poveže teoretično in klinično znanje. Tako so npr. nizozemske fakultete
poskušale omejiti obseg snovi in izboljšati povezavo med teoretičnimi in kliničnimi predmeti z objavo
seznamov kliničnih primerov, znanj in veščin, ki naj bi jih obvladal diplomant medicinske fakultete
(Blueprint 1994: training of medical doctors in the Netherlands). V tem dokumentu je jasno napisan
obseg kliničnega znanja, obseg predklinične snovi pa je omejen na teoretične osnove kliničnih znanj in
veščin. Knjiga tudi predlaga obseg posameznega kliničnega teoretičnega in praktičnega znanja. Tako
je npr. študentovo znanje klinične veščine razdeljeno v štiri stopnje: 1. ima teoretično znanje o veščini,
2. ima teoretično znanje o veščini; le-to je tudi že videl, 3. ima teoretično znanje o veščini, nekajkrat jo
je izvedel pod nadzorom in 4. ima teoretično znanje o veščini in jo rutinsko zna izvesti.
Kljub prenovi klinični del dodiplomskega pouka ni izpolnil pričakovanj. V ospredju sta bili dve
pomanjkljivosti: (i) slaba organizacija in vodenje kliničnih vaj zaradi katere so bili študentje pogosto
prepuščeni sami sebi in imeli premalo stikov z bolniki ter (ii) nezadostno razvijanje zdravniške etike in
primernega odnosa do zdravniškega poklica med praktičnim kliničnim delom. Opisani pomanjkljivosti
pestita tudi medicinske fakultete v drugih razvitih državah, nizozemski primer je samo ilustracija
pogostih slabosti kliničnih vaj dodiplomskega pouka [10].
Stik z bolnikom od začetka pouka
Mnoge MF v EU spoznajo študenta s poklicem zdravnika že v prvem letniku. Tema se obravnava pri
različnih predmetih npr.: zgodnji stik z bolnikom (Early Patient Contact, MF Dublin, Irska [3] in MF
Lund, Švedska [4]), osnove zdravniškega poklica (Praktikum der Berufsfelderkundung in Praktikum
zur Einführung in die Klinische Medizin, MF Univerze Ludwig Maximillian v Muenchenu [5] ali
Foundations of Medical Practice, MF v Liverpoolu, Velika Britanija [6]). Prvi stik z bolnikom lahko
opravijo študentje tudi med poletnimi počitnicami. Tako študentje prvega letnika na MF Krakow,
Poljska [7] opravijo 4 tedne praktičnega pouka po 35 ur tedensko kot bolnišnični strežniki.
Spoznavanje zdravniškega poklica in zgodnji stik z bolnikom omogoča začetek razvijanja zdravniške
etike in učenje primernega odnosa do bolnika od začetka dodiplomskega študija.
5
Dokončna verzija oktober 2003
Raziskave kakovosti komunikacije med bolnikom in zdravnikom potrjujejo pomen učenja te veščine.
Pomanjkljiva komunikacija med bolnikom in zdravnikom je pogost razlog za tožbe proti zdravnikom
(Vir: Why do people sue doctors?). Pri jemanju anamneze zdravniki pogosto prekinejo bolnike predno
izvedo podatke, ki so pomembni za izbiro ustreznega diagnostičnega postopka ali posotpka zdravljenja
(Vir: Skills for communicating with patients)
Integrirani dodiplomski učni program
Nekatere fakultete so poskušale odpraviti pomanjkljivosti dodiplomskega pouka tako, da so celotni
dodiplomski pouk organizirali okoli zbirk najpogostejših znakov in simptomov zaradi katerih obiščejo
ljudje zdravnika. S tem skušajo že pri dodiplomskih študentih razviti način razmišljanja - učenje iz
bolnika (angl. patient based learning), ki je povsem usmerjen na reševanje bolnikovih težav. Izključno
učneje na tak način je za učitelje in študente zelo zahtevno, zato je število MF s to obliko pouka
razmeroma majhno. Je pa res, da je takšen način poučevanja dokazano vsaj enako učinkovit kot
klasični.
Druga, bolj razširjena oblika problemsko naravnanega pouka pa je integriran pouk, kjer poteka
vertikalno povezovanje teoretičnih, predkliničnih znanj s kliničnimi in to v obe smeri in uvaja
ilustrativne klinične primere že v prvem letniku dodiplomskega pouka (npr. MF v Leedsu, Velika
Britanija). Vse države Evropske skupnosti z MF katerih pouk temelji na učenju iz bolnika (npr.
Nizozemska, Finska in Velika Britanija) pa imajo tudi fakultete, kjer uporabljajo samo drugo obliko
problemsko naravnanega pouka (predstavitve izbranih kliničnih primerov – case studies).
Učenje tudi izven izključno univerzitetnih oddelkov bolnišnic
Vse več poučevanja se odvija izven univerzitetnih bolnišnic. Razlogov za to je več. Vse intenzivnejša
obdelava bolnikov v bolnišnicah pomeni, da so bolniki tam krajši čas, takrat pa, ko so, so pogosto tako
zasedeni in bolni, da se težko organizira učenje kliničnih veščin. Vse večja osveščenost o njihovih
pravicah vse pogosteje pomeni, da odklonijo pregledovanje s strani neizkušenih študentov. Zaradi tega
so se razvile druge možnosti poučevanja, predvsem kliničnih veščin. Nekatere fakultete so razvile
poučevanje na modelih (lutkah). Za to poučevanje skrbijo vodje posebnih laboratorijev kliničnih
veščin (skills lab). Vse več poučevanje se izvaja tudi v osnovni zdravstveni dejavnosti, kjer se študenti
srečajo z vsakdanjim delom praktičnega zdravnika na terenu in kjer imajo veliko več možnosti
kliničnega pregledovanja. Zaradi potenciala, ki jim ga nudi družinska medicina, so fakultete razvile
poseben inštitut zdravnika – mentorja, ki ima s fakulteto pogodbo o sodelovanju, vendar mu ni treba
izpolnjevati akademskih kriterijev za fakultetni položaj.
6
Dokončna verzija oktober 2003
(3) Spodbujanje aktivnega učenja
V preteklosti, ko sta bila omejena obseg in dostop do informacij, so MF zahtevale od študentov
predvsem znanje dejstev, faktografsko znanje. Zaradi splošnega dostopa do strokovne literature in
stalnega naraščanja biomedicinskega znanja so se spremenile tudi študijske zahteve. V ospredju ni več
faktografsko znanje ampak sposobnost samostojnega učenja in reševanja teoretičnih ali praktičnih
nalog s pomočjo vseh razpoložljivih učnih virov. Sodobnim zahtevam se prilagaja tudi organizacija
pouka: povečuje se število ur za seminarje in delo v malih skupinah, zmanjšuje pa se delež predavanj.
Kot zgled za sodobno organiziran pouk je predstavljen učni blok Hormoni in presnova na MF v
Leedsu, Velika Britanija [11]. Blok traja 3 tedne (145,5 ure) in je razdeljen na predavanja (26 ur), vaje
(18 ur), predstavitev ilustrativnih kliničnih primerov (21 ur), individualno delo učiteljev s študenti (6
ur), preverjanje znanja (3-krat po 1,5 ure) in samostojnega učenja (70 ur). Skoraj polovica vseh ur v
bloku je namenjena samostojnemu učenju, tako da ima študent dovolj časa za sprotno učenje.
Aktivnim oblikam učenja je prilagojeno tudi preverjanje znanja. Uporablja se veliko različnih oblik
sprotnega preverjanja (npr. ocenjevanje dela v skupini, ustne predstavitve kliničnega primera ali dela z
bolnikom); vse te so del končne ocene.
(4) Organizacijska podpora
Organizacijska podpora študiju medicine postaja vse pomembnejša. Podpora ima v glavnem naslednje
značilnosti.
Zadostno število knjižnic z najnovejšo strokovno literaturo in računalniške učilnice z
dostopom do elektronskih zbirk učnega gradiva
Samostojno učenje zahteva dostop do virov učnega gradiva v elektronski obliki ali na papirju. Na
primer, Univerza v Cambridgeu ima preko 110 knjižnic [8], ki so na voljo dodiplomskim in
podiplomskih študentom. MF nimajo v elektronski obliki samo učnega gradiva ampak tudi
računalniške programe, ki pomagajo študentom utrjevati klinične veščine. V ZDA so razvili program
dostopen na spletu, DXR Clinician [9], ki pomaga študentom medicine razvijati veščino jemanja
anamneze, statusa, naročanja preiskav, postavitve diagnoze in načrtovanja terapije. DxR Clinician so
razvili pred 10 leti na Southern Illinois University in je trenutno standardno učno orodje na ameriških
medicinskih fakultetah, v Evropi pa se uvaja na MF v Španiji, Nemčiji in Avstriji. Program je
sestavljen iz treh delov: (1) zbirke 78 kliničnih primerov, ki pomagajo študentu utrjevati klinično
znanje in veščine, (2) orodja za spremljanje strategije reševanja kliničnih primerov (Clinical
Competency Exam Software) in (3) orodja, ki omogoča dodajanje novih kliničnih primerov ali
spreminjanje podatkov že obstoječih kliničnih primerov (Online Authoring Tool). Podoben program
uporabljajo tudi na nizozemskih medicinskih fakultetah [10].
7
Dokončna verzija oktober 2003
Vloga kurikularne komisije
Kurikularna komisija ima pri načrtovanju in organizaciji pouka osrednjo vlogo. Razen organizacije
prenove študija stalno spremlja potek pouka, predlaga sprotne spremembe in ukrepa takrat, ko ugotovi,
da je kakovost pouka slabša od dogovorjene.
(5) Izobraževanje učiteljev
Izvajanje sodobnih oblik pouka zahteva dopolnilno izobraževanje vseh pedagoških delavcev. MF v
Newcastlu, Velika Britanija [12] prireja enodnevne ali poldnevne tečaje iz pedagogike na katerih učijo
pedagoške delavce veščine dela v malih skupinah, učinkovitejšega predavanja, tutorstva in različnih
oblik spremljanja študentovega znanja. Za reševanje vsakodnevnih težav pri pedagoškem delu so na
voljo tudi priročniki za organizacijo in vodenje sodobnih oblik pouka, npr. zbirka Interesting ways to
teach, založbe Technical and Educational Services iz Velike Britanije [13]. Univerze v Veliki Britaniji
dodatno spodbujajo dopolnilno izobraževanje iz pedagogike na različne načine [14]: (i) ustanavljajo
centre za pedagoško usposabljanje (Univerza v Hertfortshireju), (ii) zahtevajo obvezno šolanje iz
pedagogike za vse zaposlene v času poskusnega dela (Univerza v Warwicku), (iii) krijejo stroške
dopolnilnega izobraževanja na drugi ustanovi (Univerza East London) ali (iv) z denarno nagrado ali z
napredovanjem nagradijo najboljše pedagoške delavce (Univerza v Bristolu).
(6) Nadzor kakovosti
V ZDA in Evropski skupnosti se zagotavlja kakovost pouka na MF s pomočjo notranjega in zunanjega
nadzora. Notranji nadzor temelji na spremljanju učnega uspeha in analizi študentskih anket o poteku in
organizaciji pouka. Mehanizmi zunanjega nadzora kvalitete pouka so zelo različni. V Evropi imajo
najbolj izdelan postopek v Veliki Britaniji, kjer regionalni sveti za visoko šolstvo (npr. Higher
Education Funding Council for England) organizirajo komisije za obisk posameznih medicinskih
fakultet. Te komisije ocenijo pouk po šestih kazalcih: (i) vsebina in organizacija pouka, (ii)
poučevanje, učenje in ocenjevanje, (iii) učni uspeh študentov, (iv) pomoč študentom pri študiju, (v)
učni pripomočki in (vi) notranji nadzor kvalitete in ukrepov za izboljšanje pouka. Na osnovi ocen
pripravijo regionalni sveti za visoko šolstvo skupno poročilo za javnost, ki vsebuje ocene posameznih
medicinskih fakultet in je na voljo na svetovnem spletu [15]. Kakovost pouka na MF v ZDA spremlja
Zveza državnih svetov za medicino (Federation of State Medical Boards of United States) [16] v
sodelovanju z mnogimi medicinskimi zveznimi združenji in organizacijami predvsem pa v
sodelovanju z Nacionalnim svetom medicinskih ekzaminatorjev (National Board of Medical
Examiners, NBME) [17]. NBME skrbi za enotno metodologijo preverjanja znanja na ameriških MF in
izdaja tudi priporočila za sestavljanje preizkusov znanja, na primer Constructing Written Test
Questions For the Basic and Clinical Sciences [18].
8
Dokončna verzija oktober 2003
OPIS STANJA NA MEDICINSKI FAKULTETI V LJUBLJANI PRED PRENOVO ŠTUDIJA
Opis stanja je bil narejen na osnovi študentskih anket (Mundina anketa 1998/99, Študentska anketa
2001/02 in Anketa med sekundariji 2001), rezultatov Analize učinkovitosti študija, ki jo pripravlja
Komisija za kakovost pouka MF ter pogovorov članov kurikularne komisije s študenti in učitelji MF.
Podatki in ocene se nanašajo na stanje poučevanja na MF pred začetkom prenove študija, torej do
decembra 2001.
(1) Sprejemni postopek
Trenutno znanje maturantov srednjih šol iz naravoslovnih predmetov, ki se vpišejo na MF, je slabše
kot pred letom 1995. To je posledica (i) ukinitve sprejemnega postopka (zadnjič za šolsko leto
1994/95), ki je preverjal znanje iz fizike, kemije in biologije ter (ii) zmanjšanega pomena
naravoslovnih predmetov pri maturi. Medicinska fakulteta ima omejen vpliv na izbor kandidatov, ki
vpišejo dodiplomski študij medicine. Za sprejem študentov velja sprejemni postopek, ki je odvisen od
kandidatovega uspeha na maturi in števila prostih mest v prvem letniku (i.e. numerus clausus). Kriterij
za izbor, da mora kandidat med predmeti na maturi imeti vsaj enega naravoslovnega, je posebna
zahteva Medicinske fakultete, ki jo je uspela izposlovati v okviru univerzitetnih pravil. Žal ta zahteva
MF ne omogoča vpisa maturantov z zadostnim znanjem iz vseh naravoslovnih predmetov. Druga
pomanjkljivost maturantov je nezadostno znanje veščine samostojnega učenja. Obe pomanjkljivosti
sta dodatno breme za učitelje v prvih letnikih
(2)Organizacija pouka
Formalni načini pouka vsebujejo 5145 ur, (5500 ur, če štejemo tudi telesno vzgojo in poletno prakso)
kar je v skladu z zahtvami EU. Obseg učne snovi je pri večini predmetov prevelik, da bi ga študentje
uspeli absolvirati v času, predvidenem za organiziran študij, ker v te ure ni vštet dodatni čas, ki je
potreben, da se študenti pripravijo na izpit.
Organizirane oblike pouka so predavanja, vaje in seminarji. Deleži ur posameznih oblik pouka
obveznega dodiplomskega programa na smeri medicina so: predavanja 42,5%, vaje 50,3% in seminarji
7,2%. Navzočnost študentov na predavanjih dosega od 33-67% razen pri interni medicine in kirurgiji,
kjer je 67-100%, v nekaj primerih je manjša. Udeležba na vajah se povsod evidentira in je povsod nad
67%. Takšna je tudi udeležba na seminarjih. Po mnenju učiteljev študentje premalo aktivno sodelujejo
pri predavanjih in vajah.
9
Dokončna verzija oktober 2003
Formalno študij ne predvideva horizontalne in vertikalne integriranosti pouka medicine, saj ima vsaka
katedra svoj predmet, v okviru katerega je povsem samostojna in oblikuje svoj program. Zato je
integriranost pouka med posameznimi predmeti slaba, zlasti med predkliničnimi in kliničnimi
predmeti, zaradi česar prihaja do podvajanja predmetnih vsebin. Ob tem si študentje želijo popestritev
pouka teoretičnih predmetov z izbranimi kliničnimi primeri. Obstajajo sicer poskusi integracije
nekaterih predmetov (npr. Kirurgija in interna, gostovanje nekaterih kliničnih predavateljev na
predklinični stopnji in obratno), vendar so vse te oblike neformalne narave.
Vsi predmeti nimajo delovnega zvezka za vaje z navodili za pripravo, namenom, in potekom vaje ter
za klinične vaje s seznamom znanj in veščin. Snov predavanj in vaj je premalo usklajena. Študentje
slabo poznajo obseg in vsebino izpitne snovi, saj ni seznama potrebnih znanj in veščin. Ponekod je
vsebina organiziranih oblik pouka premalo usklajena z zahtevanim znanjem na izpitu.
Veliko predmetov ima predpisano večje število učbenikov brez jasnih navodil. Nabor priporočene
literature je marsikje zastarel in premalo ekspliciten, tako da študentje ne vedo vedno, kaj je potrebno
naštudirati.
Zgodnjega stika z bolnikom, kot ga poznajo medicinske fakultete v drugih državah, na naši fakulteti
ni. S pacientom se študenti srečajo praviloma šele v tretjem letniku pri predmetu Propedevtika.
Klinični pouk (razen individualnega dela študenta) poteka izključno v okviru pedagoških baz
Medicinske fakultete, katerih glavnino predstavljajo klinike Kliničnega centra. Možnosti, da bi
študentje videli bolnike tudi izven te ustanove, sicer obstojajo (npr. v okviru individualnega dela
študenta), vendar so večinoma neizkoriščene in brez formalnega sodelovanja, ki je večinoma
posledica načina financiranja pouka.
(3) Spodbujanje aktivnega učenja
Večina kateder sicer omogoča študentom, da si na kolokvijih pridobijo določene olajšave pri
zaključnem izpitu, vendar te olajšave in tudi drugi pristopi očitno niso taki, da bi študente motivirali za
sprotni študij. Zaradi tega prihaja do nujnih zamikov v študiju, kar pomeni, da študentje sodelujejo pri
pouku pri enem predmetu, učijo pa se za izpite iz drugih. Študij se na ta način podaljšuje in traja skoraj
osem let. V predpisanem roku (6+1 leto) konča dodiplomski študij 32% medicincev. Polovica
študentov konča študij medicine v 7,5 letih, polovica stomatologov pa v 8,58 letih (podatki za leto
2002)
10
Dokončna verzija oktober 2003
Medicincem sprotno preverjajo znanje pri 25 predmetih, ne preverjajo pa pri 11 predmetih. Pri
nekaterih predmetih uspeh pri sprotnem preverjanju znanja prinaša študentom olajšave pri opravljanju
izpita.
Ponekod je odstotek študentov, ki olajšave dosežejo precejšen (biofizika 64%, biokemija I 6%,
anatomija 19%, histologija 12%, patologija 77%, patološka fiziologija 25%, farmakologija 56%,
fizikalna medicina 90% ,medicinska deontologija 20%), pri ostalih predmetih pa so take olajšave
manjše. Redkejše so sankcije (v nekaterih primerih študent ne more na izpit, če ne opravi kolokvija ali
ne more na ustni del izpita, če ne konča vaj s pozitivno oceno).
Vsak predmet samostojno določi svoj način preverjanja znanja. Zato preverjanje znanja na izpitih
nima enotnih ne kriterijev ne oblik. Pri ustnih izpitih so trajanje izpita, število in vrsta vprašanj
povsem odvisni od izpraševalca.
V zimskem semestru so neusklajeni izpitni roki in organizirane oblike pouka. Zaradi tega se v času
priprave na izpit študentje ne udeležijo organiziranih oblik pouka (tako npr. izostajajo pri pouku
biokemije II zaradi priprave na izpit iz anatomije).
(4)Organizacijska podpora
Večina študentov ima na voljo dostop do interneta v taki ali drugačni obliki. Njihova računalniška
pismenost je zadostna, da bi lahko sprejeli izboljšave študija preko interneta. Medicinska fakulteta v
Ljubljani ima svojo spletno stran in nekatere katedre imajo svoje neodvisne spletne strani. Na
nekaterih izmed njih so na voljo navodila za študij, druge imajo celo na voljo material, potreben za
učenje (npr. Slike, posamezna predavanja). Celostne podobe fakultete na internetu ni.
Knjižnica se otepa s problemom financiranja in vse višjih cen učbenikov in knjig.
Osrednjega laboratorija kliničnih veščin nimamo, res pa je, da imajo posamezne katedre posamezne
modele, na katerih učijo študente veščin.
Študijska komisija deluje dobro in redno in poskuša vedno v soglasju s posameznimi katedrami
reševati nastale probleme.
11
Dokončna verzija oktober 2003
(5)Izobraževanje učiteljev
Na MF ni programa organiziranega rednega izobraževanja bodočih (asistentov) ali mlajših učiteljev
(docentov) iz pedagoških veščin. Izobraževanje učiteljev je prepuščeno posameznim katedram, ki se
tega lotevajo zelo različno. Pogoji za izvolitve v naziv so taki, da vrednotijo predvsem znanstveno-
publicistične dosežke, ne pa pedagoškega znanja.
(6)Nadzor kakovosti pouka
Nadzor nad kakovostjo pouka se izvaja preko vrste rednih anket, s pomočjo katerih se spremlja
kakovost pouka, prehodnost pri posameznih predmetih in letnikih in zadovoljstvo študentov. Te ankete
so redno posredovana ustreznim organom (univerzi in senatu fakultete).
Senat fakultete redno obravnava anketo o uspešnosti pouka na svojih sejah. Delo članov komisij
(študijske in kurikularne) poteka v okviru obstoječih delovnih obveznosti. Možnosti ukrepanja v
primerih, ko se ugotovi, da je kakovost pouka na posameznih katedrah slaba, je zelo malo.
Problematika, povezana s poučevanjem, se redno obravnava na svetih letnikov.
Komisija za kakovost pouka MF pripravlja letno poročilo Analiza učinkovitosti študija na oddelku za
dodiplomski študij (priloga). Drugi vir analize kakovosti dodiplomskega pouka so občasne študentske
ankete, ki so obravnavane in sprejete na ustreznih fakultetnih oz. Univerzitetnih organih.
12
Dokončna verzija oktober 2003
SPREJETA IZHODIŠČA POSODOBITVE
Splošni načrt posodobitve dodiplomskega pouka na MF, ki je bil sprejet na seji senata fakultete
novembra 2000 je vseboval naslednje sklepe:
Priprava in uskladitev seznama kliničnih znanj in veščin, ki se jih mora naučiti študent na
dodiplomskem študiju smer medicina in smer stomatologija.
Komisija je bila zadolžena, da izpelje uskladitev vsebin dodiplomskih predmetov. Uskladitev naj bi
potekala v treh korakih:
uskladitev vsebin predkliničnih predmetov med seboj
uskladitev vsebin kliničnih predmetovmed seboj
uskladitev vsebin med predkliničnimi in kliničnimi predmeti (vertikalna koordinacija vsebin);
Predlog sprememb oblik poučevanja: Kurikularna komisija je bila zadolžena, da pripravi
predlog, kolikšen del pouka bo potekal v obliki aktivnih oblik učenja (npr. seminarji, vaje), predavanj
in samostojnega učenja.
Poudarek pri prenovi študija je na metodah poučevanja in ne toliko na formalni razdelitvi ur med
predmeti.
Individualno delo naj bi vsebovalo vsaj 25% celotnega časa (10 ur tedensko). Predavanja naj bi
predstavljala manjši del urnega fonda kot seminarji in naj jih ne bi bilo več kot 15 ur tedensko
Vzpodbujajo se medsebojne povezave med različnimi predmeti (tako horizontalne kot vertikalne),
medtem ko katedre še vedno ohranjajo svojo avtonomijo. Zaradi tega naj bi vsaka katedra pregledala
svoj način poučevanja in svoj program pripravila tako, da bo vseboval:
edukativne smotre predmeta in posameznih sklopov
natančen urnik
način poučevanja
nosilce
morebitno predvideno sodelovanje z drugimi katedrami in inštituti
izpitne teme
študijsko literaturo
načine preverjanja znanja z bonitetami za oprostitev
13
Dokončna verzija oktober 2003
Predlog sprememb urnika dodiplomskega pouka MF, ki naj bi izboljšal povezanost vsebin med
predmeti s komplementarno vsebino.
Uporablja se kreditni sistem. Število kreditov označuje čas, namenjen za učenje. Znotraj kreditnega
sistema predmeti svobodno oblikujejo program. Kreditni sistem predvideva 40-urni delavnik študenta.
Sprejeta je bila naslednja globalna razdelitev pouka (preglednica 1).
Preglednica 1: Globalna razdelitev pouka po letnikih
Predklinika Klinika Stik z bolnikom Javno zdravje Izbirni Krediti
1. Predklinika 1 sporazumevanje Medicina in družba Izbirni 1 60
2. Predklinika 2 Nega bolnika JZ problemi Izbirni 2 60
3. Predklinika 3 Klinika 1 Propedevtika Okolje in zdravje Izbirni 3 60
4. Klinika 2 Življenjski slog Izbirni 4 60
5. Klinika 3 Javno zdravje 5 Izbirni 5 60
6. Klinika 4 Družinska medicina Izbirni 6 60
skupaj 360
Predlog globalne razdelitve pouka upošteva že sprejeta izhodišča in je sestavljen iz treh temeljnih
delov: osnovni kurikulum, ki se stopnjuje od predklinike preko klinike do t.i. clerkshipa (Klinika 4) ,
javnozdravstveni kurikulum ter izbirni kurikulum. Dodatno je v prvih dveh letih stik z bolnikom, ki se
nadaljuje v tretjem letniku s propedevtiko.
14
Dokončna verzija oktober 2003
PREDLOG POSODOBITVE
Na osnovi preštudirane literature, analize stanja na naši fakulteti in pridobljenih izkušenj v dosedanjem
delu, je kurikularna komisija oblikovala predloge, s pomočjo katerih bi lahko izpeljali celovito
prenovo študija.
(1)Sprejemni postopek
PREDLOG 1: Spremembe sprejemnega postopka
Ugotavljamo, da je sedanji način informiranja kandidatov za vpis študija neustrezen. Kandidati nimajo
na voljo nobenega pisnega gradiva, ki bi jim ponudil osnovne informacije o študiju medicine v
Ljubljani, pa tudi sprejem novincev v času informativnega dne bi bil potreben prilagoditve.
Predlagamo, da se oblikuje delovna skupina, ki bi uvedla te spremembe.
Rok izvedbe predloga: študijsko leto 2003/2004
(2)Organizacija pouka
PREDLOG 2: Formalno sprejetje ciljev pouka na MF
Definiranje ciljev pouka predstavlja osnovo vsakega kurikuluma. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani
cilji pouka niso formalno sprejeti in objavljeni, kljub temu, da je cilj pouka praktično vsem
pedagoškim delavcem jasen. Predlagamo, da se cilji pouka formalno sprejmejo in objavijo na spletnih
straneh fakultete tako v slovenščini kot v angleščini.
Kurikularna komisija je že oblikovala predlog ciljev pouka po letnikih za medicino, podobno je treba
narediti za stomatologijo.
CILJ POUKA MEDICINE
Izobraziti diplomanta, da se bo sposoben vključiti v nadaljnji proces samostojnega in vodenega
izobraževanja na področju medicine v katerikoli izmed medicinskih specialnosti, temeljna znanja pa
mu omogočajo nadgradnjo v znanstveno raziskovalnem delu.
15
Dokončna verzija oktober 2003
CILJ POUKA V 1. LETNIKU
Spoznati osnove normalne strukture na ravni celice in človeka
Poznati osnovne biološke, vedenjske in socialne dejavnike zdravja in razvoja bolezni
Poznati mesto in vlogo medicine v družbi
Spoznati in uporabljati biomedicinsko literaturo
Uporabljati knjižnico
Uporabljati računalnik
Spoznati osnove veščine sporazumevanja z bolnikom
CILJ POUKA V 2. LETNIKUSpoznati osnove normalne strukture na ravni celice in človeka (nadaljevanje)
Spoznati molekularne osnove in mehanizme normalnega delovanja človeškega organizma
Spoznati metode obravnavanja javnozdravstvenih problemov
Seznaniti se z osnovnimi principi nege bolnika
CILJ POUKA V 3. LETNIKU
Poznati osnove patološke strukture in funkcije čolveškega telesa na vseh ravneh
Poznati veščino pregledovanja bolnika
Poznati vlogo okolja v nastanku in razvoju bolezni
CILJ POUKA V 4. LETNIKU
Poznati osnovne klinične predmete po sklopih
Poznati vlogo življenjskega sloga pri nastanku in razvoju bolezni
CILJ POUKA V 5. LETNIKU
Spoznati specialna področja klinike, vezana na organski sistem
Spoznati pomen delovnega okolja na nastanek in razvoj bolezni
CILJ POUKA V 6. LETNIKU
Integrirati znanje in veščine na konkretnem delu ob bolniku v bolnišnici, ambulanti in na domu.
Rok: študijsko leto 2003/2004
16
Dokončna verzija oktober 2003
PREDLOG 3: Usklajenost zahtevanih znanj1
Vsaka katedra oz. predmet izdela seznam zahtevanih znanj, potrebnih za to, da študent uspešno opravi
predmet. Tako napisane vsebine posameznih predmetov se uskladijo horizontalno ( predklinični
predmeti med seboj in klinični predmeti med seboj) in vertikalno (predklinični predmeti s kliničnimi
predmeti). Usklajene vsebine posameznih predmetov predstavljajo vse znanje in veščine, ki jih mora
študent obvladati pri posameznem predmetu. Vsebine so po sprejetju na senatu MF javno dostopne
(npr. na internetu).
Rok izvedbe: jesen 2003
PREDLOG 4: Sodelovanje med predmeti
Predklinični predmeti že sodelujejo v pouku kliničnih in obratno. To sodelovanje je zaenkrat
neformalno in nikjer evidentirano. Predlagamo, da se že potekajoča sodelovanja evidentira in vključi v
predloge urnikov. Obenem pa je vsak predmet vabljen, da se dogovori s kliničnim predmetom ali
predmeti in sporoči Kurikularni komisji s kakšnim deležem svojih ur želi sodelovati pri pouku
kliničnih predmetov. Priporočena oblika takega sodelovanja so seminarji. Obseg takega sodelovanja
naj bi bil približno 10% ur. Predlagamo formaliziranje povezav, ki bodo razvidne iz programov
predmetov.
Rok izvedbe: jesen 2003
1 Usklajevanje zahtevanih znanj se je začelo izvajati pred več kot letom dni. Končano je horizontalno usklajevanje.
17
Dokončna verzija oktober 2003
(3) Urnik
PREDLOG 5: Sprejetje okvirnega urnika
Tako klinični kot predklinični del pouka naj bi se izvedel v obliki tematsko zaokroženih sklopov.
Urnik po posameznih letnikih je prikazan v preglednici 2.
Preglednica 2: Urnik po posameznih letnikih2
Predklinika Klinika/ stik z bolnikom Javno zdravje Izbirni Kreditov1. Anatomija
BiofizikaBiologija celiceBiokemija I
Prva pomoč Sporazumevanje
Medicina in družba
Izbirni 1Poletna praksaTelesna vzgoja
60
2. FiziologijaHistologija z embriologijoBiokemija II
Nega bolnika Veliki zdravstveni problemiStatistika (možno tudi v 3.letmiku)
Izbirni 2Poletna praksaTelesna vzgoja
60
3. Splošna mikrobiologija in imunologijaPatološka fiziologijaPatologija
Propedevtika Okolje in zdravje
Izbirni 3 60
4. SKLOP I: Splošna farmakologija, osnove terapije, preiskovalnih in diagnostičnih metod
SKLOP II: Srce in žilje, Dihala, Ledvica in sečila,
SKLOP III: Prebavila, Endokrinologija in presnova, Hematologija, Skelet in lokomotorni aparat
SKLOP IV: Infekcijske bolezni z epid; Klinična imunologija, alergologija in revmatologija
Življenjski slog
Izbirni 4 60
5. SKLOP I: ŽivčevjeSKLOP II: Koža in podkožjeSKLOP III: Rast in razvoj SKLOP IV: Glava in vrat
Sodna medicinaMedicina dela
Izbirni 5 60
6. Delo ob bolniku: Interna medicina, kirurgija, pediatrija
Družinska medicina
Izbirni 6 60
Za vsak sklop je predvidena nosilna katedra oz. koordinator sklopa.
2 v prvih treh letnikih imajo študenti tudi obvezno telesno vzgojo
18
Dokončna verzija oktober 2003
Predlagamo, da senat sprejme predlagani okvirni urnik in da vodstvo fakultete imenuje koordinatorje
posameznih sklopov, ki izdelajo podrobne programe.
Rok izvedbe: štud.leto 2003/2004
PREDLOG 6: Izdelava natančnega urnika
Po sprejetju globalnega urnika je možno pristopiti k izdelavi natančnega urnika, kjer bi se upoštevale
kadrovske in prostorske možnosti MF. Vrstni red sklopov ni toliko pomemben, v kolikor se izvedejo v
istem letniku. Izdelava urnika upošteva že sprejete usmeritve: zgodnji stik s pacientom, izogibanje
»jahajočim« predmetom in organizacija pouka po sklopih pri kliničnih predmetih.
Uvedba novega predmeta Sporazumevanje v sodelovanju kateder za Psihiatrijo in Družinsko
medicino3
Uvedba poletne praksa v trajanju 5 dni Prerazporeditev ur predmetov v sklopu Medicina in družba4.
Prestavitev predmeta Histologija in Anatomija v celoti v 1. letnik ter predmeta Biokemija 1 v
2. letnik
Velike spremembe v kliničnem urniku
Rok izdelave: štud.leto 2003/2004 (predklinični del) in 2004/2005 (klinični del)
PREDLOG 7: Poenotenje navodil za klinične vaje
Za vse klinične predmete se predpiše enotna oblika pisnih navodil za vaje. Navodila naj bodo
sestavljena iz petih delov: (i) Uvoda (z namenom vaje, priporočeno literaturo in splošnim opisom
poteka vaj); (ii) Seznama veščin s stopnjo zahtevanega znanja posamezne veščine; (iii)Prostora za
vnos anamneze in statusa pregledanih bolnikov; (iv) Izbranih kliničnih primerov za razpravo na vajah
in (v) Evidence študentove udeležbe in opravljanja veščin na vajah.
Namen navodil je poenotiti izvedbo vaj in boljši izkoristek ur vaj.
PREDLOG 8: Novosti pri izbirnih predmetih
Stanje na področju izbirnih predmetov naj bi poskusili uskladiti po enotnih kriterijih, zaradi katerih naj
bi katedre predloge izbirnih predmetov oblikovale na novo v usklajeni obliki. Predlagamo naslednje
kriterije za izbirne predmete:
3 Vsebina predmeta je že sprejeta na seji senata in velja za 2. letnik. predmet je treba prestaviti v 1. letnik4 Predlaga se novi razpored (Biomedicinska informatika (30 ur), Med. deontologija (30 ur); Zgodovina med. (30 ur), Socialna medicina (45 ur); Medicinska terminologija (15 ur)).
19
Dokončna verzija oktober 2003
Izbirni predmet poteka samo v obliki dela v malih skupinah (kot vaja ali seminar), praviloma v
obliki skupnih izbirnih predmetov (t.j. da pri pouku sodelujejo tako učitelji teoretičnih kot učitelji
kliničnih predmetov).
Predmeti od 1. – 6. letnika lahko sodelujejo pri pripravi programov v okviru izbirnega
predmeta Novosti v medicini v 6.letniku.
Raziskovalno delo dodiplomskih študentov medicine in stomatologije, nagrajeno s Prešernovo
nagrado ali priznanjem, se prizna kot opravljen izbirni predmet v obsegu 60 ur
Predlogi naj imajo naslednje elemente:
Predstavitev predmeta:
o Naslov predmeta
o Smer visokošolskega študija (medicina oz. stomatologija)
o Letnik, semester
o Urni obseg predmeta (letnik, semester, predavanja,vaje, seminarji):
o Število študentov, ki lahko vpisujejo predmet
o Nosilec (-lci) predmeta
o Namen predmeta
o Povezanost z drugimi (kliničnimi) predmeti
o Vsebina predmeta
o Študijska literatura
Osnovna
Dodatna
o Obveznosti študentov
o Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja.
Rok izvedbe: pomlad 2004
(4) Spodbujanje aktivnega učenja
PREDLOG 9: Uskladitev preverjanja znanja
Predlagamo, da se najprej izdela posnetek stanja na področju preverjanja znanja pri posameznih
predmetih, kasneje pa se oblikujejo enotni standardi preverjanja znanja, ki bi veljali za celo fakulteto.
Preverjanje znanja naj bo takšno, da spodbuja sprotno, aktivno učenje:
V čim večji meri naj bi se uporabile standardizirane metode (upošteva se priporočila strokovnih
izpitnih komisij za izpitna vprašanja i.e. National Board of Medical Examiners), opravlja se v enaki
20
Dokončna verzija oktober 2003
obliki pri vseh predmetih ali sklopih. Vsak sklop ali predmet si izbere svojo kombinacijo metod
preverjanja znanja. Cilj končnega preverjanja znanja je, da večina kandidatov opravi izpit v prvem
roku.
Po vsakem sklopu je predvideno preverjanje znanja in veščin. Ocena je lahko skupna ali ločena po
posameznih predmetih – po dogovoru med inštituti in katedrami znotraj sklopa. Ne glede na število
izpitov (ocen) za posamezni sklop poteka preverjanje znanja posameznih predmetov znotraj istega
sklopa vedno istočasno. Možna je izvedba skupnega izpita za več sklopov istočasno.
Obseg in globina preverjanja znanja med poukom in na izpitih poteka izključno v okviru seznamov
usklajenih izpitnih tem. Velja tudi obratno; pri vsakem predmetu ali sklopu se obravnava samo izpitna
snov.
Sprotno preverjanje znanja mora biti dovolj zahtevno, da se njegova ocena lahko upošteva pri končni
oceni.
Rok izvedbe: konec študijskega leta 2003/2004
PREDLOG 10: Pobuda za državni izpit
Z ustanovitvijo druge medicinske fakultete v Sloveniji se pojavlja potreba po državni uskladitvi znanja
med obema fakultetama. Zato predlagamo, da da MF v Ljubljani pobudo za enoten državni
predklinični in klinični izpit.
Rok izvedbe: jesen 2004
(5)Organizacijska podpora
PREDLOG 11: Omogočanje multimedijskega učenja.
Spletna stran MF je nujno potrebna posodobitve, tako zaradi promocije fakultete kot tudi zaradi
podpore študiju. Vsaka katedra bi morala na svoji spletni strani predstaviti svoj program študija,
navodila za opravljanje predmeta in po možnosti študijsko gradivo, ki mora biti študentom prosto
dostopno.
Ravno tako je treba ustrezno okrepiti knjižnico z možnostmi multimedijskega učenja.
21
Dokončna verzija oktober 2003
Predlagamo, da se oblikuje delovna skupina, ki bi z ustrezno podporo vodstva MF izdelela celovito
prenovo spletnih strani MF, ki bi morale biti (vsaj nekatere) tudi v angleščini.
Rok izvedbe: študijsko leto 2003/2004
PREDLOG 12: Laboratorij kliničnih veščin.
Laboratorij za pridobivanje kliničnih veščin je posebna učilnica, opremljena z učnimi pripomočki, na
katerih lahko študentje osvojijo tehniko različnih kliničnih pregledov, še predno se v praksi srečajo s
pacienti. Ta pristop se je izkazal za zelo uspešnega, saj študentom omogoča, da osvojijo veščine,
potrebne za delo s pacienti, že pred tem, ko začnejo delati z resničnimi pacienti in da se vsi naučijo
izvedbe istih veščin in razpoznave vnaprej predpisanih bolezenskih stanj
Predlagamo, da se v okviru MF organizira učilnica kliničnih veščin.
Rok izvedbe: po presoji vodstva fakultete
PREDLOG 13: Zunanji sodelavci
Že sedaj nekatere oblike pouka izvajajo zunanji sodelavci, ki nimajo ustreznega statusa kljub temu, da
opravljajo pedagoško delo in da taki učitelji veščin obstajajo na vseh razvitih medicinskih fakultetah.
Predlagamo, da se preuči možnosti, kako njihovo vlogo formalizirati na ustrezen način.
Rok izvedbe: izdelava predloga: januar 2004
(6)Izobraževanje učiteljev
PREDLOG 14: Dodaten kriterij za izvolitev v naziv asistent
Predlagamo, da se Merila za izvolitve v nazive spremenijo tako, da je pogoj za izvolitev v naziv
asistent udeležba na tečaju iz medicinske edukacije, ki ga odobri medicinska fakulteta. Take tečaje
redno vsako leto organizira fakulteta oz. njena kurikularna komisija.Medicinska fakulteta bi na ta
način vzpodbudila redno izobraževanje s področja medicinske edukacije.
Rok izvedbe: izdelava predloga: januar 2004
(7)Nadzor kakovosti
22
Dokončna verzija oktober 2003
PREDLOG 15: Mednarodno sodelovanje
Predlagamo, da se Medicinska fakulteta v Ljubljani poveže s tujimi medicinskimi fakultetami v
enega od projektov izboljšanja kakovosti medicinskega izobraževanja. S pomočjo takih povezovanj bi
lahko npr. tudi opravljali zunanji nadzor (predstavniki MF iz EU ali predstavniki evropskih združenj
za nadzor kvalitete pouka v visokem šolstvu).
Rok izvedbe: izdelava predloga: študijsko leto 2003/2004
23
Dokončna verzija oktober 2003
OKVIRNI TERMINSKI NAČRT
Izvedba predloga je v nekaterih elementih vezana na roke, ki smo jih člani komisije poskusili
predvideti. Nekatere akcije nimajo opredeljenega roka, ker izvedba ni vezana na določen termin ali
ker gre za trajno delo. Grobo lahko terminski načrt prikažemo na naslednji način:
Študijsko leto 2003/2004:
Vodstvo fakultete imenuje delovne skupine, odgovorne za izvedbo posameznih predlogov, ki
jih bo koordinirala kurikularna komisija
V dosedanji urnik se kot novost uvede stik z bolnikom, konkretno v 2.letniku
Sporazumevanje.
Vodstvo fakultete se odloči, katere predloge bo sprejelo
Vodstvo fakultete imenuje komisije in izvajalce, ki bodo izpeljali posamezne predloge.
Kurikularna komisija na osnovi prejetih gradiv kateder in inštitutov pripravi horizontalno in
vertikalno usklajene izpitne teme
Kurikularna komisija pripravi standarde preverjanja znanja,
Vodstvo fakultete sprejme kriterije kakovosti pouka in način nadzora
Kurikularna komisija pripravi vlogo za prenovo študija na MF za predstavitev na organih
Univerze v Ljubljani,
izvede se formalni postopek sprejetja novega programa.
Študijsko leto 2004/2005:
Prehod na prenovljeni urnik v 1. letniku.
Študijsko leto 2006/2007:
Prehod na urnik po sklopih pri kliničnih predmetih.
24
Dokončna verzija oktober 2003
LITERATURA
[1.] Doyle R. By the Numbers: Health Care Costs, Scientific American, April 1999: http://www.sciam.com/1999/0499issue/0499numbers.html , 6. 2. 2002.
[2.] Imperial College - Candidate Selection:http://www.ic.ac.uk/templates/ug01_depts_med_tx_3.asp?P=1745 , 6. 2. 2002.
[3.] University College Dublin, Faculty of Medicine - Programme Description: http://www.ucd.ie/~medicine/medschool.htm , 6. 2. 2002.
[4.] The Undergraduate Medical Program Lund University: http://www.medfak.lu.se/english/ECTSkatalog.php , 6. 2. 2002.
[5.] Faculty of Medicine of the University of Munich – Study Information: http://www.klinikum-grosshadern.de/db/vorlesung-browse.phtml , 6. 2. 2002.
[6.] The University of Liverpool – Courses: http://wwwcgi.liv.ac.uk/cgi-bin/cgiwrap/labusage/DisplayPlainCourseInformation.cgi?year=2002&file=courses_m/medicine_and_surgery.htm , 6. 2. 2002.
[7.] School of Medicine in English 6-year Programme: http://www.cm-uj.krakow.pl/medschool/6year-program.html , 6. 2. 2002.
[8.] University of Cambridge – Libraries & Museums: http://www.cam.ac.uk/cambuniv/libmuseums/libs.html , 6. 2. 2002.
[9.] DxR Clinician: http://www.dxrgroup.com/ , 6. 2. 2002.
[10.] Scherpbier AJJA et al. The New Maastricht Curriculum. Maastricht 2001.
[11.] Biomedical Sciences (course book). School of Medicine, University of Leeds 2000/2001.[12.] University of Newcastle, Faculty of Medicine - Teaching Skills for Medical & Dental
Teachers: http://medical.faculty.ncl.ac.uk/services/staff_dvpt/aut2k.pdf , 6. 2. 2002.
[13.] Technical & Educational Services Limited: http://www.web-direct.co.uk/tes/ , 6. 2. 2002.
[14.] Rewarding and developing staff in higher education. - A guide to good practice: http://www.hefce.ac.uk/goodprac/reward/default.htm , 6. 2. 2002.
[15.] Quality Assessment Reports. Medicine Index – Subject Overview Report: http://www.qaa.ac.uk/revreps/subjrev/Medicine/Medicine%20Index.htm , 6. 2. 2002.
[16.] Federation of State Medical Borads: http://www.fsmb.org/ , 6. 2. 2002.
[17.] The National Board of Medical Examiners: http://www.nbme.org/nbme/index.htm , 6. 2. 2002.
[18.] Constructing Written Test Questions for the Basic and Clinical Sciences : http://www.nbme.org/nbme/publications.htm , 6. 2. 2002.
[19.] Prenova dodiplomskega pouka na MF: http://www.mf.uni-lj.si/mf/fakulteta/index.html , 6. 2. 2002
25