POSLOVNI NAČRT ZA ZASEBNO LEKARNO PAPEŽ · Študent/ka _____ izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega dela, ki sem ga napisal/a pod mentorstvom _____ , in da v skladu s 1. odstavkom

i

UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

POSLOVNI NAČRT ZA ZASEBNO LEKARNO PAPEŽ

LJUBLJANA, JULIJ 2011 TADEJ PUCELJ

ii

IZJAVA

Študent/ka ________________________________ izjavljam, da sem avtor/ica tega

diplomskega dela, ki sem ga napisal/a pod mentorstvom ________________________ , in da

v skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovolim njegovo

objavo na fakultetnih spletnih straneh.

V Ljubljani, dne____________________ Podpis: _______________________________

iii

KAZALO

UVOD………………………………………………………………………………………….1

1 PREDSTAVITEV SLOVENSKE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI ................................... 1

1.1 Lekarniška dejavnost v Sloveniji ................................................................................. 1

1.2 Lastništvo lekarn in organizacija lekarniške dejavnosti .............................................. 2

1.2.1 Javni zavodi .......................................................................................................... 2

1.2.2 Zasebni lekarnarji ................................................................................................. 3

1.2.3 Podružnice ............................................................................................................ 3

1.2.4 Bolnišnične lekarne .............................................................................................. 3

1.3 Razvrščanje zdravil ...................................................................................................... 4

1.4 Financiranje lekarniške dejavnosti v Sloveniji ............................................................ 6

1.5 Izračun točkovne vrednosti .......................................................................................... 7

1.6 Izračun nabavne cene zdravila za lekarno ................................................................... 8

1.7 Izračun maloprodajne cene zdravila ............................................................................ 8

1.7.1 Obračun lekarniške storitve zdravil na zeleni recept ........................................... 8

1.7.2 Oblikovanje cene zdravil brez recepta (Brp) in zdravil na beli receptni obrazec 9

2 POVZETEK POSLOVNEGA NAČRTA ........................................................................... 9

2.1 Kratek opis podjetja ..................................................................................................... 9

2.2 Priložnosti in strategija .............................................................................................. 10

2.3 Ciljni trgi.................................................................................................................... 10

2.4 Konkurenčne prednosti .............................................................................................. 10

2.5 Ekonomika, dobičkonosnost in možnost žetve .......................................................... 11

2.6 Vodstvena ekipa in kadri ........................................................................................... 11

3 PANOGA, PODJETJE, PROIZVODI IN STORITVE .................................................... 11

3.1 Podjetje ...................................................................................................................... 11

3.2 Panoga dejavnosti ...................................................................................................... 12

3.3 Proizvodi in storitve................................................................................................... 16

3.4 Strategija vstopa in rasti ............................................................................................ 17

3.5 Poslanstvo in vizija .................................................................................................... 18

4 TRŽNA RAZISKAVA IN ANALIZA ............................................................................. 18

4.1 Analiza kupcev .......................................................................................................... 18

4.2 Ugotavljanje potreb kupcev ....................................................................................... 19

4.3 Obseg trga in trendi ................................................................................................... 20

iv

4.4 Konkurenca ................................................................................................................ 21

4.5 Sprotno ocenjevanje trga ........................................................................................... 21

5 EKONOMIKA POSLOVANJA PODJETJA ................................................................... 22

5.1 Kosmati dobiček in dobiček iz poslovanja ................................................................ 22

5.2 Analiza donosnosti .................................................................................................... 22

5.3 Fiksni, variabilni in polvariabilni stroški ................................................................... 23

6 NAČRT TRŽENJA ........................................................................................................... 23

6.1 Celotna trženjska strategija ........................................................................................ 23

6.2 Cenovna strategija ..................................................................................................... 24

6.3 Tržno komuniciranje .................................................................................................. 24

7 PROIZVODNI IN STORITVENI NAČRT ...................................................................... 25

7.1 Geografska lokacija ................................................................................................... 25

7.2 Poslovni prostori ........................................................................................................ 26

7.3 Operativni ciklus........................................................................................................ 27

7.4 Pravne zahteve, dovoljenja in vprašanje okolja ......................................................... 27

8 NAČRT RAZVOJA .......................................................................................................... 28

8.1 Status razvoja in prihodnje naloge............................................................................. 28

8.2 Kritična razvojna vprašanja ....................................................................................... 28

8.3 Izboljšave proizvoda in novi proizvodi ..................................................................... 28

8.4 Sredstva, namenjena razvoju ..................................................................................... 29

8.5 Industrijska lastnina ................................................................................................... 29

9 PODJETNIŠKA SKUPINA IN KADRI ........................................................................... 29

9.1 Organizacijska struktura ............................................................................................ 29

9.2 Ključno vodstveno osebje .......................................................................................... 29

9.3 Politika zaposlovanja in nagrajevanja v podjetju ...................................................... 30

9.4 Upravni odbor ............................................................................................................ 30

9.5 Profesionalni svetovalci in storitve............................................................................ 30

10 TERMINSKI NAČRT ................................................................................................... 30

10.1 Ključne aktivnosti v prvem letu................................................................................. 30

10.2 Terminski načrt .......................................................................................................... 31

11 PREDVIDEVANJE KRITIČNIH TVEGANJ IN IZZIVOV ........................................ 31

11.1 Makro raven ............................................................................................................... 31

11.2 Raven podjetja ........................................................................................................... 31

v

11.3 Simulirana poslovna tveganja .................................................................................... 32

12 FINANČNI NAČRT ..................................................................................................... 32

12.1 Predračun izkaza poslovnega izida ............................................................................ 32

12.2 Predračun bilance stanja ............................................................................................ 33

12.3 Predračun izkaza denarnih tokov ............................................................................... 34

12.4 Davčni status.............................................................................................................. 35

13 PRIDOBIVANJE IN UPRAVLJANJE Z VIRI ............................................................ 35

13.1 Zaželeno financiranje ................................................................................................ 35

13.2 Pridobivanje virov financiranja ................................................................................. 35

13.3 Upravljanje z obratnim kapitalom ............................................................................. 35

SKLEP ...................................................................................................................................... 36

LITERATURA IN VIRI .......................................................................................................... 37

vi

KAZALO TABEL

Tabela 1: Razvrstitev zdravil na listo v Sloveniji .................................................................... 5

Tabela 2: Pregled gibanja števila izdaj receptov v breme javnih izdatkov

v letih 2004-2010 ..................................................................................................... 6

Tabela 3: Pregled gibanja produktivnosti in vrednosti lekarniške točke med letoma

2004 in 2010 v Sloveniji ......................................................................................... 8

Tabela 4: Izračun nabavne cene zdravila za lekarno ............................................................... 8

Tabela 5: Obračun lekarniške storitve za zdravilo na zeleni recept: ....................................... 9

Tabela 6: Obračun lekarniške storitve za izdajo zdravil brez recepta

in zdravil na beli recept ........................................................................................... 9

Tabela 7: Gibanje števila lekarn v letih 2004-2009 .............................................................. 13

Tabela 8: Število izdanih receptov, Slovenija 2009 .............................................................. 15

Tabela 9: Prodaja zdravil brez recepta v Sloveniji

v obdobju med letoma 2008 in 2010 ..................................................................... 16

Tabela 10: Prikaz kosmatega dobička iz poslovanja za odbobje

prvih petih let (v EUR) ........................................................................................ 22

Tabela 11: Prikaz čistega dobička po letih za obdobje prvih petih let ( v EUR) .................... 22

Tabela 12: Izkaz poslovnega izida ( v EUR) ........................................................................... 33

Tabela 13: Bilanca stanja (v EUR) ........................................................................................... 34

Tabela 14: Izkaz denarnih tokov (v EUR) ............................................................................... 34

KAZALO SLIK

Slika 1: Pogostost predpisovanja receptov po starostnih skupinah, Slovenija, 2009 .............. 13

Slika 2: Število izdanih receptov na enega farmacevta po statističnih regijah,

Slovenija, 2009 ........................................................................................................... 14

Slika 3: Vrednost izdanih zdravil v evrih, Slovenija 1999-2009 ............................................ 15

Slika 4: Prikaz stopenj donosov za obdobje prvih petih let .................................................... 23

1

UVOD

Ideja o odprtju družinske lekarne je v družini Pucelj prisotna že več kot deset let. Brigita

Pucelj, z dekliškim priimkom Papež, ima kot magistra farmacije več kot dvajsetletne izkušnje

dela na področju farmacevtske dejavnosti. Vendar pretekla leta zaradi pomanjkanja finančnih

sredstev, neprimernih prostorov in tudi neizdanega javnega razpisa glede možnosti pridobitve

nove koncesije na območju Novega mesta ni bilo realnih pogojev za njeno izvedbo. V letu

2011 so se pokazale možnosti realizacije vseh omenjenih kriterijev, kar je privedlo do

odločitve za izdelavo poslovnega načrta, ki bi predstavljal konkretno osnovo za celostno

podobo zasebne Lekarne Papež, ki bo vključeval tako njeno vodenje kot poslovanje.

Poslovni načrt temelji na predpostavki, da bo družina Pucelj na javnem razpisu uspela

pridobiti koncesijsko pravico za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju Novega mesta.

Poslovni načrt je zgrajen na podlagi predloge za pisanje poslovnega načrta po vnaprej

nastavljenem modelu finančnih projekcij, ki so okvir za izdelavo poslovnih načrtov pri

podjetniških predmetih na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

V prvem poglavju naloge je na kratko predstavljena lekarniška dejavnost v Sloveniji in njena

specifična vloga v poslovanju na trgu. Drugo poglavje vsebuje povzetek poslovnega načrta za

zasebno Lekarno Papež. V tretjem delu je opredeljena lekarniška panoga in natančneje

predstavljena vloga podjetja. Četrto poglavje obsega tržno raziskavo in analizo potrošnikov,

konkurence in lekarniškega trga. Sledijo poglavja, ki obsegajo ekonomiko poslovanja

podjetja, načrt njegovega trženja, proizvodni in storitveni načrt ter načrt razvoja podjetja.

Deveto poglavje podrobneje opredeljuje podjetniško skupino in kadre, medtem ko deseto

obsega terminski načrt podjetja. Zadnja tri poglavja diplomske naloge vsebujejo

predvidevanja kritičnih tveganj in izzivov, finančni načrt in pridobivanje sredstev in

upravljanje z viri. Na koncu naloge so predstavljena še sklepna razmišljanja avtorja.

1 PREDSTAVITEV SLOVENSKE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI

1.1 Lekarniška dejavnost v Sloveniji

Lekarniška dejavnost je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva in

zdravstvenih zavodov ter drugih organizacij z zdravili. Zdravstvena dejavnost obsega glede na

določila Zakona o zdravstveni dejavnosti ukrepe in aktivnosti, ki jih po medicinski stroki in

uporabi medicinske tehnologije upravljajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci pri

varovanju zdravja, preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju bolnikov (ZZDej-UPB2, 2005).

V Sloveniji je v veljavi tako imenovani storitveni sistem financiranja lekarniške dejavnosti, ki

se bo v naslednjih letih uskladil z evropskimi lekarniškimi sistemi. Za razliko od večine držav

Evropske unije, v katerih so osnova financiranja marže, se lekarniška dejavnost pri izvajanju

javne službe v Sloveniji obračunava v okviru storitvenega sistema. Lekarniška dejavnost se

financira iz državne zdravstvene blagajne, in sicer v okviru prispevkov za obvezno in

prostovoljno zavarovanje. Osnovna značilnost storitvenega sistema je, da magister farmacije

2

pri izdaji zdravila opravi določeno storitev, za katero je finančno nagrajen, pri čemer gre za

sistem dogovarjanja vrednosti ene storitve v obliki točk. Gre za dogovarjanje o vrednosti

enote storitve, dogovorjene med financerjema, Zavodom za zdravstveno zavarovanje

Slovenije (ZZZS) in Ministrstvom za zdravje. Skupni vpliv obeh partnerjev pri dogovarjanju

je tako različen, da zaslužki lekarn pri izdaji zdravil na recept, izraženi v maržah, dosegajo

okoli 9 odstotno raven. V najbolj razvitih državah Evropske unije se lekarniška dejavnost

financira preko marž in pribitkov, ki jih plačujejo pacienti in skladi. V primerjavi s tem je

položaj slovenskih lekarn pri financiranju s strani javnih služb bistveno slabši, saj marže

javnih služb v Evropi dosegajo v povprečju od 20 do 25 odstotkov (Ovin, Festić & Šlebinger,

2004, str. 6).

Lastninska struktura lekarn v večini držav EU ni natančno predpisana. Po podatkih iz leta

2001 (Ovin, Festić & Šlebinger, 2004, str. 8) je natančneje določena v Nemčiji, Italiji, Franciji

in Španiji. V Belgiji, na Nizozemskem, Irskem, Norveškem, v Veliki Britaniji in Švici imajo

regulativo, ki dopušča lastništvo lekarn tudi tistim, ki niso po izobrazbi magistri farmacije.

EU trendi na področju lekarništva kažejo favoriziranje privatnih lekarn in prehod na privatno

lastništvo, ter s tem povezano večjo kakovost opravljanja lekarniške dejavnosti (Ovin, Festić

& Šlebinger, 2004, str. 8). V nadaljevanju bo opredeljena organizacija lekarniške dejavnosti

in lastništvo lekarn v Slovenskem prostoru.

1.2 Lastništvo lekarn in organizacija lekarniške dejavnosti

Lekarniška dejavnost je javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije

tudi zasebniki (v nadaljevanju lekarnarji). Zakon o lekarniški dejavnosti je slednjo izvzel iz

pravnega režima tržnih dejavnosti ter definiral njene izvajalce; javne zavode in zasebnike

(ZLD-UPB1, 2004). Nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Slovenije, ki velja

od leta 2000 naprej, predvideva postopni prehod lekarniške dejavnosti v zasebno dejavnost.

Privatizacija lekarn naj bi bila postopna, izpeljana na podlagi zakonskih predpisov.

1.2.1 Javni zavodi

Ustanovitelji javnih zavodov so lahko občine ali mesta. Za ustanovitev morajo javni

zdravstveni zavodi pridobiti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje in soglasje

ministrstva, pristojnega za zdravstvo. Postopek ustanavljanja javnih zdravstvenih zavodov ne

vključuje soglasja Lekarniške zbornice. Javni zavod opravlja lekarniško dejavnost v

organiziranih enotah, ki delujejo kot lekarne ali kot podružnice lekarn. Poleg svoje osnovne

dejavnosti lahko vključujejo galenske in analizne laboratorije, ki služijo za izdelavo in

preizkušanje magistralno in galensko izdelanih zdravil. Prav tako lahko izdelujejo tudi

pomožna zdravilna sredstva.

3

1.2.2 Zasebni lekarnarji

Lekarniško dejavnost lahko na podlagi zakona opravljajo tudi zasebniki, vendar morajo za

svoje delo pridobiti koncesijo. Koncesijo podeljuje upravni organ občine ali mesta, v okviru

katerega bo lekarna tudi delovala. Za podelitev koncesije mora pristojni organ najprej

pridobiti mnenje Lekarniške zbornice in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. S

predlagano podelitvijo koncesije, se mora v zadnji fazi strinjati tudi Ministrstvo za zdravstvo.

Merila in izhodišča za javni razpis koncesije so opredeljena v planu zdravstvenega varstva

republike Slovenije (13. člen , ZLD-UPB1, 2004). S pridobitvijo in podelitvijo koncesije se

določi tudi območje njene veljavnosti. V 15. členu Zakona o lekarniški dejavnosti je

opredeljeno, da lahko posameznik pridobi koncesijo le za eno območje svojega delovanja.

Delovanje zunaj tega območja je možno le preko podružnice (21. člen, ZLD-UPB1, 2004).

Pri zasebnih lekarnah mora vodja oziroma koncesionar izpolnjevati pogoje, kakor veljajo za

vodje v javnih zavodih, in so podrobneje opisanih v 7. in 8. členu Zakona o lekarniški

dejavnosti .

V primeru, da koncesionar ne more več voditi zasebne lekarne, mora v času svoje odsotnosti

za opravljanje dejavnosti pooblastiti osebo, ki je po izobrazbi magister farmacije in ima

opravljen strokovni izpit. Pooblaščenec lahko v danih okoliščinah vodi lekarno največ leto

dni. Dedovanje koncesije pri zasebnih lekarnarjih opredeljuje 20. člen Zakona o lekarniški

dejavnosti. Po Zakonu lahko uradni dedič (zakonec ali otrok koncesionarja) na podlagi izdane

koncesije opravlja lekarniško dejavnost maksimalno pet let po smrti imetnika. V primeru, če

otrok ali zakonec izpolnjuje pogoje za samostojno vodenje lekarne, lahko zahteva izdajo

koncesije na svoje ime. Pri zasebnih lekarnarjih je lastništvo pogojeno s tem, da ima lastnik-

koncesionar farmacevtsko izobrazbo, kar v primeru javnih zavodov ne velja, saj so lastniki

občine oziroma mesta. Za obe organizacijski strukturi pa velja, da mora vodja lekarne imeti

farmacevtsko izobrazbo z opravljenim strokovnim izpitom.

1.2.3 Podružnice

Delovanje lekarniških podružnic ureja Zakon o lekarniški dejavnosti v 21. in 23. členu.

Podružnico lahko ustanovita tako javni zavod, kot zasebnik-koncesionar. Pogoj za ustanovitev

podružnice je ugotovljena potreba po izdaji zdravil v nekem kraju, kjer ni lekarne. Vendar če

na tem območju pride do ustanovitve javnega zavoda ali če drug lekarnar pridobi koncesijo za

tisto območje, poslovanje prek podružnice ni več dovoljeno.

1.2.4 Bolnišnične lekarne

Bolnišnice organizirajo bolnišnične lekarne z namenom preskrbe z zdravili in drugimi

pomožnimi sredstvi, ki se uporabljajo za zdravljenje in nego hospitaliziranih oseb. Tudi pri

bolnišničnih lekarnah lastništvo ni pogojeno s farmacevtsko izobrazbo, medtem ko mora

vodja izpolnjevati enake pogoje kot vodja lekarne v javnem zavodu ali v zasebni lekarni (25.

in 26. člen, ZLD-UPB1, 2004).

4

1.3 Razvrščanje zdravil

V Sloveniji imamo na tržišču okoli 3500 zdravil, od tega je v seznam zdravil, ki jih krije

obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ), vključenih okoli 2009 zdravil. Nekatera od njih se

predpisujejo pod posebnimi pogoji oziroma omejitvami, ki so v breme OZZ, medtem ko so

druga vključena v seznam medsebojno zamenljivih zdravil z najvišjo priznano vrednostjo

(Lista zdravil in razvrščanje zdravil v Sloveniji, 2011). Vsi izdelki, ki so v Sloveniji

registrirani kot zdravila, so že pred dovoljenjem za promet, torej ob pridobivanju dovoljenja,

razvrščeni v naslednje razrede:

1. zdravila na recept, ki se smejo izdajati izključno v lekarnah

2. zdravila brez recepta ali OTC1

izdaja le v lekarnah

izdaja v lekarnah in specializiranih trgovinah2

Komisija za zdravila pri ZZZS vsa zdravila, ki se izdajajo na recept, razvršča v listo,

prikazano v Tabeli 1.

1 Izraz »Over The Counter« opredeljuje zdravila za samozdravljenje, pri katerih za nakup zdravila recept ni

potreben in stroške nakupa bolnik krije sam. 2 Specializirana prodajalna za medicinske pripomočke je prodajni objekt, v katerem se trguje na drobno z

medicinskimi pripomočki,. Specializirana prodajalna za zdravila, ki se izdajajo brez recepta, je prodajni objekt, v

katerem se trguje na drobno s tistimi zdravili, za katera komisija za zdravila pri pristojnem organu tako določi

(Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih, Ur. L. RS, št.101/1999, 4. člen,).

5

Tabela 1: Razvrstitev zdravil na listo v Sloveniji

P100 pozitivna lista; v celoti krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

P100* pozitivna lista z omejitvijo predpisovanja; v celoti krito iz obveznega

zdravstvenega zavarovanja

P75 pozitivna lista; krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v 75 odstotnem

deležu, v celoti le skladno s predpisi

P75* pozitivna lista z omejitvijo predpisovanja; krito iz obveznega zdravstvenega

zavarovanja v 75 odstotnem deležu, v celoti skladno s predpisi

PC100 pozitivna lista za zdravila z najvišjo priznano vrednostjo; do najvišje priznane

vrednosti v celoti krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

PC100* pozitivna lista z omejitvijo predpisovanja za zdravila z najvišjo priznano

vrednostjo; do najvišje priznane vrednosti v celoti krito iz obveznega

zdravstvenega zavarovanja

PC75 pozitivna lista za zdravila z najvišjo priznano vrednostjo; krito iz obveznega

zdravstvenega zavarovanja v 75 odstotnem deležu do najvišje priznane vrednosti,

v celoti le skladno s predpisi

PC75* pozitivna lista z omejitvijo predpisovanja za zdravila z najvišjo priznano

vrednostjo; krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v 75 odstotnem deležu

do najvišje priznane vrednosti, v celoti le skladno s predpisi

V vmesna lista

V* vmesna lista z omejitvijo predpisovanja

VC vmesna lista s seznama medsebojno zamenljivih zdravil

VC* vmesna lista z omejitvijo predpisovanja s seznama medsebojno zamenljivih

zdravil

N nerazvrščeno

Vir: ZZZS, Lista zdravil in razvrščanje zdravil v Sloveniji, 2011.

Glede na omenjeno razvrstitev zdravil na recept, so ta razvrščena na pozitivno in vmesno listo

zdravil, kar ponudnika (ZZZS), obvezuje na kritje v višini 75 odstotkov vrednosti računa za

zdravila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, uvrščena na pozitivno listo. Preostalih 25

odstotkov vrednosti izdanega računa, krije zavarovalnica, ki ponuja dopolnilno zdravstveno

zavarovanje. Za zdravila, uvrščena na vmesno listo, sta deleža kritja izdanega računa obratna.

ZZZS krije 25 odstotkov, medtem kot 75 odstotni del izdanega računa krije prostovoljna

zdravstvena zavarovalnica. Zdravstvene zavarovalnice plačujejo lekarnam na podlagi tako

imenovanega zbirnega računa,3 ki ga jim izstavljajo lekarne. Zbirni račun lekarne uporabljajo

3 Zbirni račun je zbirka računov, ki so pripravljeni na podlagi zahtev ZZZS.

6

kot osnovo za poravnanje obveznosti, ki zadevajo prostovoljno dopolnilno zdravstveno

zavarovanje, ki ga krije zdravstvena zavarovalnica.

1.4 Financiranje lekarniške dejavnosti v Sloveniji

Državljani Republike Slovenije so vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Za obvezno zdravstveno zavarovanje skrbi Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki s strani

obveznih plačil delodajalcev prejema premije, s katerimi se pozneje del izdatkov za zdravila

povrne iz zbranih sredstev ZZZS. Zavarovancem se tako v celoti ali delno povrnejo izdatki za

zdravila na recept. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ –

UPB3, 2006) tako določa obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Velik del

slovenskih državljanov je vključen tudi v sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri

katerem državljani plačujejo dodatne premije, na podlagi katerih prostovoljna zdravstvena

zavarovalnica omogoča, da zavarovancem ni potrebno dodatno plačevati zdravil na recept.

Grafični prikaz spodaj prikazuje gibanje števila izdanih receptov, ki predstavljajo breme

javnih izdatkov.

Tabela 2: Pregled gibanja števila izdaj receptov v breme javnih izdatkov v letih 2004-2010

Leto Št. receptov Indeks rasti receptov

2010 * *

2009 15.625.750 101,41

2008 15.408.817 102,76

2007 14.995.329 101,67

2006 14.748.476 100,61

2005 14.658.633 101,37

2004 14.461.144 -

Legenda: *Uradni podatki ZZZS za leto 2010 še niso objavljeni.

Vir: ZZZS, Poslovna poročila ZZZS; Interni podatki LZS, 2010.

Lekarne pridobivajo prihodek iz javnih sredstev in s prodajo blaga in storitev na trgu. To

pomeni, da lekarne pridobivajo prihodek iz sredstev ZZZS in od prostovoljnih zdravstvenih

zavarovalnic za izdajo zdravil na zeleni recept, iz sredstev, ki jih potrošniki prispevajo za

zdravila na beli recept, in s prodajo blaga in storitev na trgu. Prihodek od izdaje na zeleni

recept pridobivajo po že omenjenem storitvenem sistemu. To pomeni, da lekarna zaračunava

zdravila po nabavni ceni, zavarovalnice pa plačujejo storitve vročitve zdravila in obdelavo

recepta. (Podrobneje opisano v poglavju 1.6)

Ker zdravila na recept predpisujejo zdravniki, lekarne nimajo vpliva na predpisovanje zdravil.

Prav tako nimajo vpliva na ceno zdravil, ki se izdajajo na recept. Tako javne kot zasebne

lekarne poslujejo po enakem principu. Za določanje cen zdravil je pristojna Javna agencija za

zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljevanju JAZMP), ki je kot neodvisni regulatorni

organ pristojen za zdravila in medicinske pripomočke na področju humane in veterinarske

7

medicine. Veleprodajne cene zdravil trgovcev na debelo so lahko enake ali nižje od cen,

predpisanih s strani JAZMP.4

1.5 Izračun točkovne vrednosti

V Sloveniji je v veljavi tako imenovani storitveni sistem financiranja lekarniške dejavnosti.

Osnovna značilnost tovrstnega vrednotenja je, da magister farmacije pri izdaji zdravila opravi

določeno storitev, za katero je finančno nagrajen. V storitev strokovnega delavca se šteje

vsako intelektualno ali fizično opravljeno delo, ki ga je v lekarni potrebno opraviti, da se

potrošniku oziroma pacientu izroči ustrezno zdravilo, na predpisan strokovni način (Ovin,

Festić & Šlebinger, 2004, str. 28).

Temeljne dejavnosti storitvenega sistema financiranja so: izdajanje zdravil na recept, vročitev

zdravila5 in obdelava

6 recepta. Ostale lekarniške storitve in normativi so predstavljeni v

prilogi in dostopni na internetni strani ZZZS.7 Pri storitvenem sistemu gre za sistem

dogovarjanja vrednosti določene storitve v obliki točk. Vrednotenje predvidenega obsega

programa poteka na osnovi realiziranega programa preteklega leta in se izrazi v številu točk.

Pri opredelitvi in določitvi točkovne vrednosti lekarniške storitve so pomembni naslednji

dejavniki (Frankič, 2001, str. 2):

opredelitev zdravstvene storitve (Priloga 7)

kadrovski normativ

časovni normativ

točkovna vrednost

V naslednjem grafičnem prikazu je predstavljen pregled gibanja produktivnosti (število točk)

in gibanje povprečne vrednosti točke.

4 Cene zdravil so oblikovane v skladu z Zakonom o zdravilih (Ur. l. RS, št. 31/2006, v nadaljevanju ZZdr-1).

5 Vročitev zdravila zajema vse delavne faze za fizično predajo enega kosa istovrstnega zdravila, v katero so

zajete naročanje, nabava, hranjenje in izdaja zdravila (Frankič 2001, str. 3). 6 Obdelava recepta predstavlja storitev namenjeno ZZZS vključuje vnos podatkov pacienta, zdravnika, vnos

vrste in količine zdravila. 7 Lekarniške storitve za obračun ZZZS so dostopne internetni strani:

http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/o/063B4273E43145BEC12574E90023ED26?OpenDocument

8

Tabela 3: Pregled gibanja produktivnosti in vrednosti lekarniške točke med letoma 2004 in

2010 v Sloveniji

Leto Št. točk*

(produktivnost)

Indeks rasti

produktivnosti

Povprečna

vrednost točk

v €.

(v €)

Indeks rasti

vrednosti

točke

2010 12.747.181 102,29 2,94 93,93

2009 12.462.105 102,04 3,13 103,81

2008 12.213.176 102,67 3,02 103,61

2007 11.895.399 104,06 2,91 99,32

2006 11.430.972 104,37 2,93 98,65

2005 10.952.375 101,03 2,97 104,95

2004 10.840.785 - 2,83 -

Legenda: *Uradni podatki za ZZZS za leto 2010 še niso objavljeni.

Vir: ZZZS, Poslovna poročila ZZZS; Interni podatki LZS, 2010.

1.6 Izračun nabavne cene zdravila za lekarno

Struktura cene zdravil, ki jih lekarne kupujejo od grosistov oziroma veletrgovcev z zdravili, je

prikazana v spodnji tabeli :

Tabela 4: Izračun nabavne cene zdravila za lekarno

1.7 Izračun maloprodajne cene zdravila

Za izračun maloprodajnih cen zdravil moramo najprej razdeliti zdravila v tri kategorije. V

prvi kategoriji so zdravila na zeleni recept (Rp), v drugi kategoriji so zdravila na beli recept

in zdravila, ki se izdajajo brez recepta (Brp), medtem ko v tretjo kategorijo spadajo zdravila

maržnega oziroma trgovskega blaga.

1.7.1 Obračun lekarniške storitve zdravil na zeleni recept

Cena zdravil na zeleni recept je sestavljena iz veleprodajne cene grosista – veletrgovca, ki za

lekarno pomeni nabavno ceno, kateri (po storitvenem sistemu) dodamo vročitev zdravila ter

obdelavo recepta. Skupnemu znesku na koncu dodamo še delež davka na dodano vrednost

(DDV), ki znaša 8,5 odstotkov. Za vročitev zdravila na zeleni recept je lekarnar nagrajen z

0,16 točke po kosu izdanega zdravila ter z 0,31 točke za obdelavo recepta. Spodnja tabela

prikazuje obračun lekarniške storitve na zeleni recept.

Cena proizvajalca zdravila

+ delež veletrgovca

+DDV 8,5%

= nabavna cena zdravila za lekarno

9

Tabela 5: Obračun lekarniške storitve za zdravilo na zeleni recept:

Število kosov zdravila

x 0,16 točke za vročitev zdravila na recept

+ 0,31 točke za obdelavo recepta

=vrednost lekarniške storitve

Vir: ZZZS, Lekarniške storitve za sklepanje pogodb, 2010.

V letu 2010 (povzeto po Tabeli 3) je vrednost lekarniške točke ovrednotena z 2,94 evra. Tako

znaša vrednost lekarniške storitve za izdajo enega kosa zdravila na zeleni recept 1,38 evra

oziroma 0,47 točke, kar bremeni ZZZS, ki nastopa kot plačnik. Ker je na receptu običajno

izdanih več kosov zdravil, se povprečna vrednost storitve na izdani zeleni recept poviša.

Vsaka opravljena storitev dejansko pomeni zaslužek lekarnarja pri izdaji zdravil na zeleni

recept. Končni kupec zdravila ni plačnik stroškov zdravila (plačnik stroškov je le v primeru,

ko je zdravilo na negativni listi). Plačnik je v tem primeru ZZZS ali oziroma in zavarovalnice,

ki pokrivajo dodatna zdravstvena zavarovanja8.

1.7.2 Oblikovanje cene zdravil brez recepta (Brp) in zdravil na beli receptni obrazec

Končna cena zdravil brez recepta (Brp) in zdravil na beli recept se oblikuje na podlagi

nabavne vrednosti zdravila pri grosistu, obračuna lekarniške storitve vročitve zdravila (0,35

točke) in obračuna DDV, ki znaša 8,5 odstotkov, na nabavno vrednost zdravila in storitev.

Končno ceno v celoti poravna kupec zdravila, izdanega brez recepta. V spodnji tabeli je

prikazan obračun lekarnarjevega zaslužka pri opravljeni storitvi (pri Brp se obračunava samo

vročitev zdravila).

Tabela 6: Obračun lekarniške storitve za izdajo zdravil brez recepta in zdravil na beli recept

1 kos zdravila

X 0,35 točke za vročitev zdravila brez recepta

= Vrednost lekarniške storitve

Vir: ZZZS, Lekarniške storitve za sklepanje pogodb, 2010.

V letu 2010 je vrednost točke pri izdaji zdravil brez recepta po podatkih Lekarniške zbornice

Slovenije znašala 4,5 evra. Zaslužek lekarnarja pri zdravilu brez recepta je tako bil 1,57 evra.

2 POVZETEK POSLOVNEGA NAČRTA

2.1 Kratek opis podjetja

Zasebna Lekarna Papež bo pravno-formalno ustanovljena v avgustu 2011. Sedež lekarne bo v

trgovinskem centru Qulandija Novo mesto, na območju Poslovno-storitvene cone Mačkovec

8 Sistem kritja stroškov zdravil na zeleni recept podrobneje opisano v poglavju 1.4

10

1. Odprtje lekarne je načrtovano v decembru 2011. Po standardni klasifikaciji dejavnosti bo

lekarna registrirana kot G 47.730 trgovina na drobno, specializirana prodajalna s

farmacevtskimi izdelki.

2.2 Priložnosti in strategija

Ideja o odprtju lekarne v družinski lasti je v družini Pucelj prisotna od leta 2000 naprej.

Priložnost za realizacijo se je pokazala ob novici, ,da se bo v Novem mestu gradil nov

nakupovalni center Qlandija. Dne 16. februarja 2010 se je priložnost za odprtje lastne lekarne

okrepila, in sicer z izdajo sklepa 1456 o izvedbi postopka javnega razpisa za podelitev

koncesije za izvajanje lekarniške dejavnosti s strani župana občine Novo mesto.

Priložnost za odprtje nove lekarne je predvsem v odlični lokaciji na obrobju centra Novega

mesta, ki predstavlja hkrati spremembo načina nakupovalnih navad potrošnikov (vse na enem

mestu). Novogradnja ponuja tudi možnost postavitve moderno zasnovane lekarne z bogato

ponudbo izdelkov, dostopnost katere je primernejša od konkurence v centru mesta, ki zaradi

pomanjkanja prostih parkirnih mest strankam ne zagotavlja »hitrega skoka« do svojega

lekarnarja. Priložnost torej vidim v najemu dovolj velikega prostora za delovanje moderne,

prostorne lekarne, ki bo delovala pod »skupno streho« z drugimi trgovinami, kar bo lekarni

omogočalo dovolj velik »bazen« potencialnih strank.

2.3 Ciljni trgi

Ciljne stranke Lekarne Papež bodo v večini prebivalci širše okolice Novega mesta vseh

starostnih skupin, ki bodo združili nakupovanje v trgovinskem centru z obiskom lekarne ali

izkoristili preprost dostop po obvoznici na poti iz delovnega mesta oziroma uporabili

organiziran javni prevoz do trgovinskega centra. Preko tematsko vodenih promocij, delavnic

in predstavitev novih izdelkov v ponudbi Lekarne Papež bo poseben poudarek na dodatnem

obveščanju in osveščanju strank s ciljem pridobiti zaupanje in občutek domačnosti, ki si jo

lekarna za svoje delovanje mora pridobiti.

2.4 Konkurenčne prednosti

Novo mesto je potrebovalo velik nakupovalni center, ki bi združil osnovno ponudbo trgovin v

mestu pod eno streho. Možnost umestitve in odprtje moderne lekarne v nakupovalnem

središču pomeni za Lekarno Papež veliko prednost, pred konkurenco, ki deluje v centru

mesta. Ocenjujem, da Novo mesto potrebuje moderno zasnovano lekarno z bogato ponudbo

zdravil, predvsem maržnega blaga, s preprosto dostopnostjo in notranjo zasnovo, ki bo ljudem

privlačnejša in bolj domača od konkurence.

11

Konkurenčne prednosti Lekarne Papež pred konkurenco na območju Novega mesta so:

lokacija prostorov lekarne znotraj trgovinskega centra

enostaven dostop in brezplačna parkirna mesta

modernejša notranja oprema lekarne

posebna opremljenost lekarne z velikim številom sedalnih površin

tedenske promocije izdelkov in praktične delavnice za obiskovalce

strokovnost zaposlenih in odprt, prijaznejši dostop do strank.

2.5 Ekonomika, dobičkonosnost in možnost žetve

Ocenjujem, da bo za zagon in opravljanje dejavnosti na začetku poslovanja Lekarne Papež

potrebnih 200.000 evrov zagonskih sredstev, ki bodo namenjena za ustrezno notranjo

opremljanje prostorov in ki bodo omogočila končno notranjo podobo lekarne. Poleg stroškov

za ureditev prostora lekarne bo poraba začetnih sredstev namenjena pokrivanju stroškov

nabave začetnih zalog. V prvem letu poslovanja Lekarna Papež ne načrtuje poslovanja z

izgubo. Notranja stopnja donosa poslovanja lekarne v obdobju prvih petih let bo predvidoma

znaša 27,0 odstotkov.

2.6 Vodstvena ekipa in kadri

Ustanovitelj Lekarne Papež bo preko razpisa izbral tri farmacevtske delavce; dva magistra

farmacije in enega farmacevtskega tehnika. Direktor oziroma lastnik ima naziv magister

farmacije in je lastnik podeljene koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti. Lastnik skrbi

za nemoteno delo in koordinacijo poslovanja v lekarni. Poleg menedžerskega dela opravlja

znotraj lekarne tudi dela magistra farmacije.

3 PANOGA, PODJETJE, PROIZVODI IN STORITVE

3.1 Podjetje

Lekarna Papež bo ustanovljena v juliju 2011. Sedež lekarne bo v trgovinskem centru

Qlandija, območje Poslovno-storitvene cone Mačkovec 1, Novo mesto. Lekarna Papež bo s

poslovanjem začela v decembru 2011. Ustanovitelj podjetja bo magistra farmacije Brigita

Pucelj, medtem ko bo lastništvo in koncesijska pravica za opravljanje lekarniške dejavnosti v

Lekarni Papež pripadalo družini Pucelj.

Pomemben del za opravljanje lekarniške dejavnosti je pridobitev koncesije za opravljanje

lekarniške dejavnosti. Na podlagi meril, določenih v okviru plana zdravstvenega varstva

Republike Slovenije, izvede občina ali mesto javni razpis za opravljanje lekarniške dejavnosti

in pridobitev koncesije. Koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti podeli pristojni

upravni organ občine ali mesta v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravstvo, po

poprejšnjem mnenju lekarniške zbornice in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

12

Koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti se podeli posamezniku ki izpolnjuje pogoje iz

7. in 8. člena tega zakona in pogoje za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, določene z

Zakonom o zdravstveni dejavnosti1 (13. in 14. člen, UPB1, 2004).

Dne 16. februarja 2010 je župan Mestne občine Novo mesto izdal sklep številka 1456 o

izvedbi postopka javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje lekarniške dejavnosti na

območju poslovno-storitvenega centra Mačkovec Qlandija.9 Na podlagi izdanega javnega

razpisa se je družina Pucelj, z magistro farmacije Brigito Pucelj, ki izpolnjuje vse pogoje za

opravljanje lekarniške dejavnosti, prijavila na javni razpis.

3.2 Panoga dejavnosti

Lekarna Papež bo uvrščena v lekarniško dejavnost, ki kot del zdravstvene dejavnosti

zagotavlja preskrbo prebivalstva, zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili.

Preskrba z zdravili obsega izdajo zdravil na recept, izdajo zdravil brez recepta in magistralno

pripravo zdravil. Po standardni klasifikaciji dejavnosti bo lekarna registrirana kot G 47.730

(trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi izdelki).

Konec leta 2009 je bilo v Sloveniji 24 javnih lekarniških zavodov. Število teh se od leta 2004

ni spremenilo. Vendar se je v tem obdobju povečalo število njihovih lekarn; in sicer iz 153 na

169, število podružnic pa s 33 na 35. Konec leta 2009 je bilo v Sloveniji 86 zasebnih lekarn,

kar je za 9 zasebnih lekarn več kot leta 2004, in pomeni 11,7 odstotni porast števila zasebnih

lekarn od leta 2004 (Lekarne, 2010). Mnenja strokovnjakov na temo razvoja zasebnega

lekarništva v Sloveniji so pozitivna in naklonjena razvoju tovrstne panoge.

Boštjan Aver, nekdanji predsednik zdravstvene zavarovalnice Vzajemna meni: »Zasebne

lekarne povečujejo konkurenčnost v lekarniški dejavnosti. Zasebniki si želijo le dobiček in se

zato bolj prizadevajo pridobiti stranke, so torej do porabnikov bolj prijazni in lahko znižujejo

cene drugim izdelkom in zdravilom, ki niso na recept in jih lekarne tudi prodajajo.«10

Samo

Fakin, predsednik ZZZS, je zasebnemu lekarništvu prav tako naklonjen: »Razvoj tako

imenovane mešane javno-zasebne mreže izvajalcev zdravstvenih storitev je smiseln in

primeren, saj vnaša elemente večje tekmovalnosti med izvajalce zdravstvenih storitev,

izboljšuje kakovost obravnave zavarovanih oseb in dostopnost do zdravstvenih storitev. Poleg

tega zasebniki s koncesijo s svojim vlaganjem v prostore in opremo razbremenjujejo vire

javnega financiranja.«11

9 Razpis za podelitev koncesije za izvajanje lekarniške dejavnosti, št. 1601-3/2010 , Mestna občina Novo mesto

10 Aver, B. (2009, 30. 10): Dobro obveščeni: Pomoč in podpora zasebnikom. Najdeno 14. maj 2011 na spletnem

naslovu: wwwlekarnabitenc.si/finance3.pdf 11

Fakin, S. (2009, 30. 10): Dobro obveščeni: Pomoč in podpora zasebnikom. Najdeno 14. maj 2011 na spletnem

naslovu: wwwlekarnabitenc.si/finance3.pdf

13

Tabela 7: Gibanje števila lekarn v letih 2004-2009

Leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2004-2009

(rast v %)

Število javnih zavodov 24 24 24 24 24 24 0

Število javnih lekarn 153 156 157 161 167 169 10,45

Število podružnic javnih

lekarn

33 31 33 34 33 35 6,06

Bolnišnične lekarne 2 2 2 2 2 2 0

Število zasebnih lekarn 77 79 78 80 82 86 11,67

Število podružnic

zasebnih lekarn

4 5 8 10 10 12 300,00

Skupaj število

lekarniških enot

269 273 278 287 294 304 13,01

Vir: Lekarniška zbornica Slovenije, 2010.

Poraba zdravil tako pri nas kot drugod v razvitem svetu narašča. Ključni razlog je v staranju

prebivalstva. Tako je po podatkih Eurostata 2009 delež starostnikov v Sloveniji znašal 16,5

odstotkov v primerjavi s celotno populacijo. Starejšim od 65 let, ki se po merilih Svetovne

zdravstvene organizacije uvrščajo med starostnike, se ambulantno predpiše in v lekarnah

izdaja največ zdravil med vsemi starostnimi skupinami. Delež receptov za starostno skupino

prebivalcev nad 65 let glede na število vseh izdanih receptov z leti narašča in je v letu 2009

predstavljal malo manj kot 50 odstotkov vseh izdanih receptov. Od vseh receptov, ki so bili

predpisani ženski populaciji, je bilo 43,54 odstotkov receptov predpisanih ženskam, starejšim

od 65 let. Od vseh receptov, predpisanih moški populaciji, je bilo 37,71 odstotkov predpisanih

moškim, starejšim od 65 let (Kobal Grup, Rus & Marčič, 2010, str. 248-252).

Slika 1: Pogostost predpisovanja receptov po starostnih skupinah, Slovenija, 2009

Vir: IVZ, Zdravstveni statistični letopis, 2009.

14

V Sloveniji je obremenitev farmacevtskih delavcev dokaj neenakomerno porazdeljena, kar

izhaja iz statistike, pridobljene na podlagi spremljanja izdanih receptov na enega farmacevta

po statističnih regijah. V letu 2009 je v povprečju največ receptov izdal lekarnar v pomurski

regiji (25.648 receptov), najmanj pa lekarnar v gorenjski regiji (14.477). Glede na podatke

prikazane, v Sliki 2, se statistična regija Dolenjska po številu povprečno izdanih receptov na

farmacevtskega delavca (nekaj manj kot 20.000) uvršča nad slovensko povprečje , ki znaša v

letu 2009 17.567 izdanih receptov na enega farmacevta.

Slika 2: Število izdanih receptov na enega farmacevta po statističnih regijah, Slovenija, 2009

Vir : IVZ, Zdravstveni statistični letopis za leto 2009.

Tabela 8 prikazuje podatke o predpisovanju zdravil v Sloveniji v letu 2009. Število izdanih

receptov se je v letu 2009 povzpelo na 15.985.971, pri čemer je povprečna vrednost izdanega

recepta v letu 2009 znašala 29,07 evrov. Povprečno število izdanih receptov na prebivalca v

Sloveniji je v letu 2009 znašalo 7,83. Omenjeni podatki nam bodo služili kot podpora pri

določanju izračuna vrednosti skupnih prihodkov, podrobneje opisanih v poglavju 4.3.

15

Tabela 8: Število izdanih receptov, Slovenija 2009

Skupina Število Rp Indeks Število Rp na

prebivalca

Vrednost

vseh Rp

(v EUR)

Indeks

2009/2008

Vrednost

na recept

(v EUR)

Lastniška

zdravila

15.675.423 102 7,68 458.408.211 104 29,24

Ostalo12

310.548 86 0,15 6.231.572 90 20,07

Skupaj 15.985.971 101 7,83 464.639.783 104 29,07

Vir: IVZ, Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji po ATC klasifikaciji v letu 2009, str. 5.

V letu 2009 je vsak prebivalec Slovenije v povprečju prejel zdravila, predpisana na zdravniški

recept v vrednosti 228 EUR. Skupna vrednost prodanih zdravil v Sloveniji se od leta 1999

vsako leto postopoma povečuje. V letu 2003 je bila uvedena Lista medsebojno zamenljivih

zdravil,13

ki je trend rasti trga zdravil do leta 2007 močno umiril. Zaradi odobritve finančnih

sredstev za financiranje dražjih bioloških zdravil14

s strani države so v letu 2008 zabeležili

višjo porabo bioloških zdravil, kar je močneje pripomoglo k povišani skupni vrednosti izdanih

zdravil glede na predhodna leta.

Slika 3: Vrednost izdanih zdravil v evrih, Slovenija 1999-2009

Vir: IVZ, Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji po ATC klasifikaciji v letu 2009, str. 7.

12

V začetku leta 2005 je ZZZS obvestila lekarne o novem načinu poročanja. Lekarne so temu navodilu

prilagodile svoje poročanje in sedaj ni možno več pridobiti podatkov o številu in vrednosti receptov z

magistralnimi pripravki in galenskimi izdelki, zato so prikazani pod rubriko »Ostalo«. 13

Medsebojno zamenljiva zdravila so tista zdravila, ki jih organ, pristojen za zdravila, opredeli in objavi kot

primerna za medsebojno zamenjavo, ob čemer upošteva, da mora biti pri teh zdravilih verjetnost nastanka

klinično pomembnih razlik v učinkovitosti in varnosti ustrezno nizka oziroma zanemarljiva (Ur.l. RS, št

31/2006). 14

Biološka zdravila so zdravila, proizvedena s pomočjo tehnik molekulske in celične biologije.

16

Po podatkih National Association (AESGP) je trg prodaje zdravil brez recepta v Sloveniji leta

2008 dosegel vrednost 40,7 milijonov evrov. Do leta 2010 je trg zrasel že na 44,8 milijona

evrov, kar predstavlja 10 odstotno rast trga obdobju zadnjih treh let. Trg zdravil, izdanih brez

recepta, predstavlja nekaj manj kot 10 odstotkov15

celotnega trga zdravil. Najvišji delež

prodaje zdravil, izdanih brez recepta, so zdravila za kašelj in prehlad ter analgetiki, sledijo

izdelki samozdravljenja za prebavo, kožo ter vitamini in minerali. Podatki o prodaji zdravil

brez recepta so predstavljeni v Tabeli 9.

Tabela 9: Prodaja zdravil brez recepta v Sloveniji v obdobju med letoma 2008 in 2010

2008 2009 2010 Rast v

odstotkih

Prehlad in kašelj 11,5 13,0 13,0 13,04

Analgetiki 11,0 13,0 13,0 18,18

Prebava 7,0 7,0 7,0 0

Koža 5,7 5,8 6,0 5,26

Vitamini in minerali 5,5 5,7 5,8 5,45

Skupaj 40,7 44,5 44,8 10,07

Vir: AESGP, National Association, 2011.

3.3 Proizvodi in storitve

Osnovna dejavnost Lekarne Papež bo lekarniška dejavnost, ki bo vsebovala oskrbo

prebivalcev z zdravili ter svetovanje za njihovo varno, pravilno in racionalno uporabo. Poleg

zdravil bomo nudili tudi zdravila za izdajo brez recepta, medicinsko-tehnične pripomočke,

sredstva za nego in varovanje zdravja ter prehranska dopolnila. Lekarna Papež bo storitve in

izdelke nudila v prostorih, v katerih bo delovala, v kateri bodo potekala strokovna dela:

nabava in izdaja zdravil za uporabo v humani medicini

nabava in izdaja farmacevtskih snovi

nabava in izdaja medicinskih pripomočkov

nabava in izdaja sredstev za nego in varovanje zdravja

izdelava magistralnih pripravkov

izvajanje svetovalne in strokovno informativne dejavnosti s področja uporabe zdravil,

medicinskih pripomočkov in sredstev za varovanje zdravja

izvajanje farmacevtske skrbi16

zagotavljanje neprekinjene preskrbe z zdravili

15

Delež, ocenjen glede na Tabelo 15 . 16

Farmacevtska skrb je odgovorno zagotavljanje zdravljenja z zdravili za dosego pozitivnih končnih izidov,

namen katerih je optimizirati bolnikovo kakovost življenja, kar je povezano z zdravjem. (Najdeno 3. maja 2011

na spletnem naslovu, http://www.mojalekarna.si/poslanstvo,)

17

3.4 Strategija vstopa in rasti

Ideja o odprtju lastne lekarne na območju Novega mesta, je v družini Pucelj prisotna že preko

deset let. Dne 16. februarja 2010, ko je župan mestne občine Novo mesto izdal sklep št. 1456

glede izvedbe postopka javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje lekarniške

dejavnosti na območju poslovno-storitvenega centra Mačkovec, Novo mesto (Qlandija), je

družini Pucelj pravno-formalno omogočil realizacijo zastavljene. Dela za ureditev celostne

podobe lekarne (notranja oprema, zunanja oprema) bodo predvidoma zaključena v sredini

novembra 2011. Registracija bo potekala v juliju 2011. Lekarna Papež bo začela predvidoma

delovati v decembru 2011.

Prepoznavnost vstopa nove lekarne na področju Novega mesta bo močno podprta z

oglaševalsko akcijo lokalnih medijev (Radio Krka, časopis Dolenjski list, televizija Vaš kanal

in brezplačniki). Preko oglaševanja bomo skušali pridobiti kupce v novo, sodobno opremljeno

lekarno, z veliko ponudbo izdelkov, akcijskimi cenami, urejenimi brezplačnimi parkirišči ter z

urejeno avtobusno povezavo (ciljna skupina: starejša populacija). Konkurenčne lekarne na

področju Novega mesta se nahajajo v mestnem središču, kjer je gneča in plačljiva parkirišča.

K prepoznavnosti lekarne bodo prispevali mesečno organizirane promocije izdelkov,

delavnice o zdravi prehrani in prehranskih dopolnilih, brezplačna merjenja holesterola,

krvnega tlaka in podobno. Aktivnosti bodo organizirane v predprostoru lekarne in pred

lekarno z namenom druženja in seznanjanja z različnimi izdelki, ki jih bo mogoče tisti dan

kupiti po akcijskih cenah.

Vstopna strategija lekarne bo prilagojena lokaciji, na kateri bo delovala. Ker gre za trgovinski

center večjega obsega z celodnevnim pretokom potencialnih kupcev,, bo vizualna podoba

Lekarne Papež nekoliko drugačna od običajne lekarne. Skrb za celostno podobo lekarne bo

namenjena pridobivanju ugleda, zaupanja in prepoznavnosti. Vodilo celostne podobe bo, da

se bo kupec, ko bo stopil v predprostor lekarne počutil, kot da bi stopil v dnevno sobo.

Predprostor bo vseboval oblazinjeno pohištvo, na katerem se bodo stranke lahko prijetno

namestile, lahko pregledale katalog izdelkov, storitev in ugodnosti, ali se seznanile z

informativnim gradivom o izdelkih, pri čemer bo na voljo strokovno osebje lekarne.

V strategiji rasti načrtujemo, da bodo prihodki pri zdravilih, izdanih na recept, rasli z 2

odstotno letno ravnjo, pri zdravilih brez recepta in pri maržnem blagu pa z 3 odstotno letno

rastjo. Strategija rasti je podana na podlagi vse večje prepoznavnosti lekarne v regiji, z

odlično geografsko lego ob vpadnici avtoceste v Novo mesto (na sredini poti med Ljubljano

in Zagrebom) ter v neposredni bližini turističnega kraja Otočec in Term Šmarješke Toplice.

(Podatki s predpostavljeno letno rastjo so navedeni v poglavju 3.2.).

18

3.5 Poslanstvo in vizija

Poslanstvo podjetja: Oskrbovanje prebivalstva novomeške (in širše) regije z zdravili ter

izvajanje svetovalne in strokovne dejavnosti lekarništva.

Vizija podjetja: Postati sodobna lekarna na širšem področju Novega mesta, ki jo odlikuje

vrhunsko strokovno osebje, pestra ponudba izdelkov in skrb za dobro počutje strank ob

vsakokratnem obisku.

4 TRŽNA RAZISKAVA IN ANALIZA

4.1 Analiza kupcev

Potencialne stranke Lekarne Papež so v prvi ravni razdeljene na dva segmenta.

V prvi segment so uvrščene stranke, ki se bodo posluževale zdravil na recept, stranke, ki bodo

kupovale zdravila brez recepta, in stranke, ki bodo uporabljale dodatne storitve. Potencialni

obiskovalci Lekarne Papež so stranke vseh starostnih skupin iz širše okolice Novega mesta. V

mestni občini Novo mesto, upravnem in administrativnem središču dolenjske regije, živi po

podatkih GZDBK17

35.966 ljudi. Ocenjujemo, da bo večji del obiskovalcev starejših od 30

let. Ker so se navade kupcev z leti spremenile, vse več ljudi pričakuje enostavno dostopnost

do svoje trgovine, zagotovljeno brezplačno parkirno mesto in čim več storitev, združenih na

enem mestu. Kot del tržne raziskave in analize trga je bila v septembru 2010 opravljena

anketa (v celoti se nahaja v prilogi 4), v kateri je sodelovalo 85 naključnih obiskovalcev

trgovinskih centrov, obiskovalcev mestnega središča in obiskovalcev zdravstvenega doma.

Anketa je omogočila jasnejši vpogled v segment potencialnih kupcev Lekarne Papež.

Starostna struktura anketirancev je bila naslednja; 33 odstotkov anketirancev je bilo starejših

od 65 let, 40 odstotkov anketirancev je spadalo v starostno skupino med 41 in 65 let, v

skupino od 20 do 40 let je bilo zajetih 27 odstotkov vseh sodelujočih. Rezultati ankete so

pokazali pozitivne odzive pri odpiranju nove lekarne. Kar 79 odstotkov anketirancev je

odgovorilo, da znotraj kompleksov nakupovalnih centrov na območju Novega mesta

pogrešajo lekarniške storitve. Na vprašanje, ali bi vam obisk lekarne v trgovinskem centru

pomenil priročnost ali odročnost, kar 46 odstotkov anketirancev odločilo za priročnost,

medtem ko je 26 odstotkov anketirancev ostalo neopredeljenih. Na vprašanje, kaj vas najbolj

moti pri obstoječih lekarnah v Novem mestu, je kar 39 odstotkov vprašanih odgovorilo, da jih

najbolj moti dostopnost do lekarne. Šele na drugem mestu z 27 odstotki je bila cena zdravil,

čemur je sledila izbira izdelkov (25 odstotkov) in strokovnost (9 odstotkov vprašanih)..

V drugi segment strank so uvrščeni večji kupci, kot so: Zdraviliški center Šmarješke in

Dolenjske Toplice, Dom starejših občanov Novo mesto, privatne ambulante ter rekreativna

športna društva. Za prodor do drugega segmenta bo nujno postopno utrjevanje ugleda lekarne

17

Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele Krajine 2010

19

ter uspešno in prodorno delovanje vodstva lekarne pri zagotavljanju ponudbe kvalitetnejših in

cenovno dostopnejših izdelkov od konkurence.

4.2 Ugotavljanje potreb kupcev

V tem delu poglavja bodo stranke segmentirane na drugi ravni. Razdeljene bodo v več

razredov, vendar s predpostavko, da bodo glede na potrebe, zdravstveno stanje in časovno

obdobje, spadale v več opredeljenih razredov in podrazredov. Razredi so bolj natačno

opredeljeni v Prilogi 5, iz katere je razvidno, da bodo stranke, ki bodo prejemale zdravila na

recept, opredeljene v prvem razredu. V drugem razredu bodo kupci, ki bodo kupovali zdravila

in izdelke brez recepta. V tretjem razredu bodo kupci kozmetike, medicinskih pripomočkov in

prehranskih dopolnil. Naslednji korak predstavlja opredelitev navad in potreb kupcev po

starostnih skupinah.

V gospodarsko razvitih državah zaradi podaljševanja življenjske dobe in manjše rodnosti

narašča delež prebivalstva, starejšega od 65 let. Za starejše je lekarniški farmacevt pogosto

najlažje dostopna zdravstvena oseba. Farmacevt ne samo, da izda zdravilo, temveč poda

informacije o zdravilu in spremlja uporabo zdravila, kot tudi povezuje bolnika z zdravnikom

in ostalim zdravstvenim osebjem. Če želimo privabiti zadostno število starejše populacije v

Lekarno Papež, jim je treba poleg zdravil na recept znati ponuditi preostali del ponudbe. Pri

tem je ključnega pomena, da se osredotočimo na njihove potrebe in navade. V ta namen

povzemam nekaj ugotovitev iz raziskave, objavljene v reviji Farmacevtski vestnik (Horvat,

Kos, 2009, str. 135-140).

Študija ugotavlja, da moramo biti pri starostnikih v lekarniški dejavnosti še posebej dovzetni,

saj imajo pri komuniciranju pogosto težave z vidom, sluhom, zmanjšano koncentracijo ter z

utrujenostjo. V ta namen smo pri ureditvi in opremljanju Lekarne Papež, opisane v Poglavju

6, posebej upoštevali prilagoditev lekarniških prostorov. Izhajali smo iz ugotovljene potrebe,

da lekarna potrebuje večje čakalne prostore z večjim številom sedežev. Pri okencih za

pogovor s farmacevtom bodo postavljeni zvočni ojačevalci, ki bodo služili za lažjo

komunikacijo med farmacevtom in stranko. Poleg tega bodo postavljeni veliki vrtljivi zasloni

za lažji vizualni prikaz informacij, ki jih stranka od lekarniškega delavca pričakuje. Študija

navaja tudi, da starostniki želijo več zasebnosti, kar bo v lekarni rešeno tako, da bo okence

odmaknjeno od čakajočih strank.

Če smo se v prejšnjem odstavku osredotočili na starejšo populacijo, bomo v nadaljevanju

izhajali iz potreb in zadovoljstva z lekarniškimi storitvami kupcev vseh starostnih skupin, ki

bodo zajete v poslovnem načrtu. Iz zgoraj omenjene študije smo povzeli, da stranke

največkrat omenjajo zasebnost, oziroma pomanjkanje le-te. V raziskavi o potrebah in

zadovoljstvu z lekarniškimi storitvami stranke pogosto navajajo dostopnost, ki se meri po

naslednjih dejavnikih: lokacija lekarne, cestne povezave, avtobusne linije, dostopnost

parkirišč, odpiralni čas lekarne, razpoložljivost prek telefona, čakalni čas, ter dostopnost

ponudnika zdravstvene oskrbe. Stranke od ponudnikov lekarniške storitve pričakujejo tudi

20

strokovno znanje ponudnika farmacevtskih storitev, poglobljeno osebno svetovanje o jemanju

zdravil in njihovih stranskih učinkih. V ta namen bo poleg strokovnih izobraževanj

farmacevtskih delavcev v Lekarni Papež zagotovljeno seznanjanje strank z organiziranimi

mesečnimi predstavitvami izdelkov in načinih zdravega življenja ter osebnimi delavnicami za

pomoč in svetovanje. (Dejavnosti so podrobneje opisane v Poglavju 3.4.) V zadnjem delu

raziskava navaja, da si kupci želijo širok nabor izdelkov in hitro dobavljivost.

4.3 Obseg trga in trendi

Glede na raziskavo, tržno analizo in predpostavke konkurenčnih lekarn je cilj Lekarne Papež

pridobitev 17 odstotnega tržnega deleža pri zdravilih, izdanih na recept, v občini Novo

mesto,.

Lekarna Papež bo v prvem letu poslovanja dosegla 45.000 predpisanih receptov.

Povprečna vrednost recepta vsebuje 0,79 točke na izdan recept (vrednotenje dela

lekarnarjev z zdravili na recept), kar predstavlja 35.544 točk.

V lekarni bodo zaposlene štiri osebe, od tega trije magistri farmacije, ki smejo izdajati

zdravila na recept.

V Lekarni Papež bo na zaposlenega magistra farmacije prišlo 15.000 letno predpisanih

receptov (Povprečje za dolenjsko regijo je nekaj manj kot 20.000 predpisanih receptov

na farmacevta18

letno.).

Povprečna vrednost točke znese 2,94 evra na točko.19

Skupna vrednost storitve dela

lekarnarjev znaša skupaj 104.500 evrov.

Skupni prihodek od prodaje zdravil na recept, z izračunano povprečno predpostavko 29

evrov na recept,20

kar znaša na letni ravni 1.305.000 evrov prihodkov.

Javne lekarne prihodke razdeljujejo na javni in tržni del. Razmerje prihodkov med

tržnim in javnim delom javnih lekarn se giblje okoli 30:70,21

in je odvisno od

posamezne lekarne. Glede na lokacijo in strukturo Lekarne Papež je predpostavljena

nižja izdaja števila zdravil, izdanih na recept, glede na lekarniško povprečje.

V »tržnem« delu predpostavljamo višjo prodajo zdravil glede na razmerje prihodkov

»tržnega« lekarniškega povprečja v celoti.

Ocenjujemo, da bo v Lekarni Papež razmerje med »tržnim« delom in »javnim« delom

35 poti 65.

Z zdravili brez recepta bo Lekarna Papež dosegala 20.000 točk (Ovrednotenje dela

lekarnarjev z zdravili brez recepta.).

Na letni ravni bo storitev lekarnarjev z zdravili brez recepta (4,5 evra na točko22

) znesla

90.000 evrov. Ob predpostavki povprečnega izdanega računa zdravila, izdanega brez

18

Podatki, povzeti iz Slike 2. 19

Podatki, povzeti iz Tabele 2. 20

Podatki, povzeti iz Tabele 8. 21

Ocene so izluščene iz pregleda finančnih poročil različnih javnih in zasebnih lekarn, pridobljenih na spletnih

straneh Ajpesa. (Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence, statistiko in storitve) 22

Cena za točko izdanega zdravila brez recepta je po podatkih Lekarniške zbornice Slovenija 4,5 evra oziroma

1,57 evra (0,35 točke) na vročitev BRp.

21

recepta v vrednosti 7 evrov, ob čemer je v vrednost že zajeta storitev vročitve zdravila

1,57 evra, prihodki za zdravila brez recepta znesejo 400.000 evrov na leto.

Prihodke pri maržnem blagu ocenjujemo na 455.000 evrov, in sicer ob predpostavki

povprečne vrednosti 15 evrov na izdani račun). Na ta način dobimo razmerje prihodkov

»tržnega« in javnega dela v razmerju 35:65.

»Tržnemu« delu bo predvidoma pripadalo 35 odstotkov skupnih prihodkov, kar na letni ravni

znese okoli 855.000 evrov prihodkov. V tržni dejavnosti lekarne znašajo povprečne marže na

maržno blago, (medicinske pripomočke, kozmetiko, prehranske dodatke itn) med 30 do 35

odstotki. Glede na predstavljene podatke, lahko na območju občine Novo mesto izračunamo

tržni delež zdravil, izdanih na recept. S podatkom, da v občini Novo mesto živi po podatkih

GZDBK 35.966 ljudi in da je povprečno število izdanih receptov na prebivalca Slovenije

7,8323

, pridemo do seštevka, da je v občini Novo mesto izdanih 281.161 receptov. S

predvidoma 45.000 letno predpisanimi recepti v Lekarni Papež in 281.161 predpisanimi

recepti v občini Novo mesto lahko izračunamo, da je predviden tržni delež24

lekarne Papež na

področju Novega mesta 16 odstoten. Glede na celotno lekarniško dejavnost v Sloveniji bo po

prihodkih od javnega dela Lekarna Papež dosegala 0,28 odstotni tržni delež.

4.4 Konkurenca

Neposredno konkurenco Lekarni Papež predstavljata javni zavod Dolenjske lekarne (Lekarna

Novo mesto) in zasebna Lekarna Novak. Obe omenjeni lekarni delujeta v občini Novo mesto,

natančneje v samem mestnem jedru Novega mesta. S svojo mrežo trinajstih lekarn po

Dolenjski in Beli Krajini so Dolenjske lekarne v letu 2009 dosegle skupni prihodek v višini

20.686.046 evrov. Koliko prihodkov od tega prinašajo izključno lekarne v novomeški občini,

iz podatkov Ajpesa (za leto 2010) ni bilo mogoče razbrati. Drugi neposredni konkurent

Lekarni Papež je Lekarna Novak, skupni prihodki katere so v letu 2009 znašali 3.135.734

evra. Posredno konkurenco Lekarni Papež predstavlja še Medis center Ingrid Okleščen s.p. s

ponudbo medicinskih in ortopedskih pripomočkov ter izdelkov zeliščne lekarne. Skupni

prihodki Medis centra so v letu 2009 znašali 443.754 evrov.

4.5 Sprotno ocenjevanje trga

Pri sprotnem ocenjevanju bodo sodelovali vsi zaposleni v Lekarni Papež. Lastnik lekarne bo

mesečno organiziral sestanke z zaposlenimi, na katerih bodo predstavili svoje osebne

predloge izboljšav. Naloga vseh zaposlenih bo, da budno spremljajo povpraševanje in

predloge strank. Naloga lastnika bo, da predloge in povpraševanje preudarno umesti v

ponudbeni program. Lastnik bo mesečno analiziral dosežene plane, jih primerjal s

predpostavljenimi plani ter jih na mesečnih sestankih z zaposlenimi tudi predstavljal.

23

Podatki, povzeti iz Tabele 15. 24

Tržni delež, izračunan za »javni » del prihodkov lekarne.

22

5 EKONOMIKA POSLOVANJA PODJETJA

5.1 Kosmati dobiček in dobiček iz poslovanja

Da pridemo do kosmatega dobička, moramo od prihodkov iz poslovanja odšteti proizvajalne

stroške in amortizacijo opreme. Od kosmatega dobička moramo odšteti še stroške prodaje in

stroške financiranja. Tako lahko po izkazu poslovnega izida pridemo do dobička iz

poslovanja. S pomočjo izračunov in preko finančnih projekcij, prikazanih v Prilogi 1, bo

Lekarna Papež v prvem letu poslovanja ustvarila 75.623 evrov kosmatega dobička.

Tabela 10: Prikaz kosmatega dobička iz poslovanja za odbobje prvih petih let (v EUR)

1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto

Prihodki poslovanja 2.264.211 2.318.058 2.373.280 2.429.773 2.487.708

Proizvajalni stroški 2.176.089 2.228.072 2.281.473 2.336.173 2.392.350

Amortizacija 12.500 12.500 11.000 11.000 11.000

Kosmati dobiček iz prodaje 75.623 77.486 80.808 82.600 84.359

Stroški prodaje 15.384 13.344 13.674 14.037 14.436

Stroški uprave 0 0 0 0 0

Dobiček iz poslovanja 60.239 64.142 67.134 68.563 69.922

5.2 Analiza donosnosti

Iz predpostavk in izračunov načrtujemo, da se bo čisti dobiček v prvih petih letih povečeval.

V prvem letu načrtujemo 45.318 evrov, na koncu petega leta poslovanja lekarne pa 55.938

evrov čistega dobička. Lekarna Papež bo, v obdobju prvih petih let poslovanja dosegala 27,0

odstotkov interne stopnje donosa.

Tabela 11: Prikaz čistega dobička po letih za obdobje prvih petih let (v EUR)

1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto

Dobiček iz rednega delovanja 56.647 62.742 67.034 68.563 69.922

Izredni prihodki 0 0 0 0 0

Izredni odhodki 0 0 0 0 0

Dobiček pred davki 56.647 62.742 67.034 68.563 69.922

Davek od dohodka 11.329 12.548 13.407 13.713 13.984

Čisti dobiček 45.318 50.193 53.627 54.851 55.938

Na Sliki 4 so prikazani kazalniki stopenj donosa ROA (donosnost sredstev podjetja), ROE

(donosnost lastniškega kapitala), ter kazalnik ROS, ki kaže, ali podjetje z višjo prodajo dosega

višji dobiček.

23

Slika 4: Prikaz stopenj donosov za obdobje prvih petih let

5.3 Fiksni, variabilni in polvariabilni stroški

Stroški pri poslovanju Lekarne Papež bodo deljeni na fiksne in variabilne. Medtem ko se

fiksni stroški z obsegom poslovanja ne spreminjajo, se variabilni z obsegom poslovanja

spreminjajo. Fiksni stroški bodo sestavljeni iz stroškov najemnin, vzdrževanja, plač

farmacevtskih delavcev,stroškov izobraževanja, oglaševanja, amortizacije in računovodskih

storitev. Med variabilne stroške bodo šteti stroški nabave zdravil in maržnega blaga.

6 NAČRT TRŽENJA

6.1 Celotna trženjska strategija

Trženjska strategija Lekarne Papež bo temeljila na pristopu nove, prijaznejše in r dostopnejše

lekarne za vse uporabnike njenih storitev. Lekarna bo osredotočena na več različnih

segmentov kupcev. Za kakovostno osveščanje bodočih kupcev o novi lekarni in njenih

storitvah bo potrebno izpolnjevati zastavljen plan tržnega komuniciranja, ki bo vseboval

oglaševanje v tiskanih medijih, na radiu in lokalni televiziji.

Osnovni mediji, ki bodo uporabljeni za promocijo Lekarne Papež, bodo: tednik Dolenjski list,

ki dosega bralce na Dolenjskem, Beli krajini, Posavju ter na Kočevsko-ribniškem območju.

Časopis izhaja v nakladi 14.500 izvodov, kar pomeni, da njegov doseg po oceni branosti

(NRB) znaša okoli 54.000 bralcev na teden. Drugi medij je radio Krka, najbolj poslušan radio

na južnem in jugovzhodnem delu Slovenije z okoli 35.000 poslušalcev na dan. Tretji medij je

visoko brani mesečni brezplačnik Novi medij.

24

6.2 Cenovna strategija

Pri določanju cenovne politike mora podjetje preučiti številne dejavnike. Proces določanja

cenovne politike poteka po naslednjih fazah; podjetje izbere cenovni cilj, čemur sledi faza

opredelitve povpraševanja, ocenitve stroškov in njihova analiza, faza cen in ponudb

konkurentov. Vsemu navedenemu sledi odločitev metode določanja cen in na koncu določitev

končnih cen ponujenih izdelkov in storitev (Kotler, 2004, str. 473).

Lekarniška dejavnost je glede strategije določanja cen manj fleksibilna kot druge dejavnosti,

saj je velik del cen vnaprej predpisan, medtem ko so lekarniške storitve točkovane po

posebnem sistemu, opisanem v Poglavju 1. Po poprejšnjem izračunu, podanem v poglavju 4.3

je realni tržni delež za zdravila, izdana na recept na področju Novega mesta 16 odstoten,

medtem ko je cenovno strategijo za zdravila, izdana brez recepta, in za maržno blago

nemogoče oblikovati z večjim odstopanjem od cen konkurence. Strategija cen Lekarne Papež

bo v prvem dvoletnem obdobju primerljiva s cenami konkurence, medtem ko bo nadaljna

strategija oblikovanja cen odvisna od obsega poslovanja in pridobljenih rabatov (s strani

dobaviteljev), kar se bo izkazalo šele preko poslovanja Lekarne Papež.

6.3 Tržno komuniciranje

Cilj oglaševanja je informirati porabnike o imenu in sloganu novega ponudnika, o osnovnih

lastnostih in prednostih ponudnika ter njegovih izdelkov in storitev. Osnovni cilji odnosov z

javnostmi v trženju kot celoti, je funkcija informiranja, poučevanja in pridobivanja

potrošnikov ponujenih storitev in izdelkov. Vloga posameznih instrumentov komuniciranja je,

da vsak izmed njih informira o tistem delu trženjskega spleta, ki ga lahko potencialnim

kupcem najbolje predstavi. Vsak instrument komuniciranja ima na določeno stopnjo

sprejemanja informacij pri potencialnih kupcih različen vpliv. Učinki posameznih

instrumentov so odvisni od lastnosti komunikacijskih poti, ekonomske učinkovitosti in

preferenc prejemnikov. (Govoni, Eng, Galper, 1986, str. 483). Del širšega pojma odnosov z

javnostmi je zagotavljanje publicitete, ki je bo za Lekarno Papež še posebej pomembna, saj

vzpostavlja (in ohranja) dobro ime podjetja v širši javnosti.

Lekarna Papež bo svojo dejavnost oglaševala v tiskanih medijih, na radiu, in v oglasnih

prostorih (city light), ter preko lastne spretne strani. Za oglaševanje bo prvo leto namenjenih

10.880 evrov. Glavnino stroškov oglaševanja bo predstavljalo oglaševanje preko radia. (Več

v Tabeli 11).

25

Tabela 11: Stroški tržnega komuniciranja za prvo petletno obdobje (v EUR)

Oglaševanje 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto

City light (avtobusne postaje) 1.960 1.960 1.960 1.960 1.960

Radio Krka 4.320 4.320 4.320 4.320 4.320

Dolenjski list 1.840 1.840 1.840 1.840 1.840

Novi medij 960 960 960 960 960

Promocije 3000 3300 3630 3990 4390

Skupaj 12.080 11.380 12.710 13.070 13.470

V Novem mestu bo zakupljen oglasni prostor podjetja Europlakat, ki vsebuje dvajset lokacij

za postavitev »city light« plakatov, ki so nameščeni na avtobusnih postajah po mestu.

Zakupljen bo dvotedenski termin oglasnih prostorov, kar bo zneslo 1960 evrov (Cenik

oglaševanja Europlakat, 2011). Za tiskanje reklamnih plakatov bo namenjenih dodatnih 342

evrov. Za oglaševanje na Radiu Krka bo namenjenih 2160 evrov (Cenik oglaševanja na

Radio Krka, 2011). Zakup oglasnega prostora bo trajal 2 meseca, in sicer bo radijski oglas

predstavljen kot trikratni dnevni blok po 15 sekund, kar skupaj znese 120 reklamnih blokov v

dveh mesecih. Drugi del reklamnih blokov bo razporejen skozi celo leto, kar znese dodatnih

2160 evrov (Cenik oglaševanja na Radio Krka, 2011). Pri tiskanih medijih bo osredotočenost

na tednik Dolenjski list in mesečnik Novi medij. V tedniku bo za zakup osmine strani

oglasnega prostora za obdobje dveh mesecev namenjenih 1840 evrov (Cenik oglaševanja

Dolenjski list, 2011). V mesečniku pa bo za štirimesečni najem četrtine strani oglasnega

prostora namenjenih 960 evrov (Cenik oglaševanja Novi medij, 2011). Stroške tržnega

komuniciranja bodo predstavljale tudi vsakokratne promocije v prostorih lekarne in pred

lekarno, ki bodo potekale skozi celo leto. Stroški promocij, ki bodo objavljeni tudi na spletni

strani lekarne25

so ocenjeni na 1800 evrov.

V naslednjih letih poslovanja Lekarne Papež se bo skušalo obdržati enakomerno oglaševanje

skozi celo leto, ohraniti stroške letnega oglaševanja na isti ravni, medtem ko bo za promocije

namenjenih vsako leto 10 odstotkov več sredstev glede na predhodno leto.

7 PROIZVODNI IN STORITVENI NAČRT

7.1 Geografska lokacija

Nov trgovski center Qlandija, ki se razprostira na površini 27.000 m², je začel delovati v

začetku leta 2011. V centru, v katerem deluje 45 trgovin in nekaj gostinskih lokalov, bo

začela predvidoma v decembru 2011 delovati tudi Lekarna Papež. Prednost pred lokalno

konkurenco lekarne je v tesnejšem stiku z množico potencialnih kupcev, kar omogoča

nakupovalni center, ki združuje več dejavnosti pod eno streho. Nakupovalni center je

postavljen na odlično tranzitno lego, tik ob avtocestni vpadnici v Novo mesto (približno na

25

Del komuniciranja s strankami Lekarne Papež bo predstavljala internetna spletna stran, ki bo informativnega

značaja, zato so stroški njenega delovanja zavedeni pod stroške prodaje Za postavitev internetne strani bo

predvidenih 3300 evrov, za njeno mesečno vzdrževanje pa 960 evrov na leto.

26

sredini med Ljubljano in Zagrebom). Dovoz je z dograditvijo dolenjske avtoceste v letu 2010

postal glavni avtocestni dostop do Novega mesta. Indeks dnevnih migracij v občino Novo

mesto je dosega najvišjo raven v Sloveniji, in znaša 115 in več indeksnih točk.26

Statistični

podatki kažejo na veliko število dnevnih migracij preko vpadnice v prestolnico Dolenjske.27

Trendi kažejo, da se vse več dejavnosti umika na obrobje mest, stran od cestno-parkiriščnih

gneč v centrih mest. Prednost pred konkurenco Lekarne Papež je tudi v tem, da strankam ni

potrebno hoditi v mestno središče samo zato, ker tam delujeta edini dve lekarni v mestu. Tako

lahko brez gneče in iskanja prostih parkirnih mest v središču mesta poleg ostalih dnevnih

nakupov in tedenskih nakupov sproti opravijo tudi obisk lekarne. Prednost Lekarne Papež je

tako enostaven dostop do nakupovalnega središča, brezplačno parkiranje, in funkcionalen

ambient, ki omogoča hiter dostop do prijetne in sodobno opremljene lekarne, s kvalitetno

ponudbo izdelkov in storitev.

7.2 Poslovni prostori

Lekarna Papež bo za svoje poslovanje najela 110 m² prostora v trgovinskem centru Qlandia

Novo mesto. Mesečni najem bo znašal 20 evrov na kvadratni meter, kar na letni ravni znaša

26.400 evrov. Predvideni stroški vzdrževanja, ogrevanja, vode, varovanja (kot delež skupnih

deljenih stroškov trgovinskega centra) bodo znašali 15.520 evrov. Prostor bo prostoren,

opremljen z oblazinjenim pohištvom. Lekarniški pult bo pomaknjen na levo stran lekarne (in

ne na konec lekarne). Za pultom bo manjše tedensko skladišče za zdravila in prostor za

izdelavo magistralnih pripravkov. Lekarniški prostori bodo razporejeni in opremljeni tako, da

bodo omogočali kakovostno delo v skladu z dobro lekarniško prakso, kakor jo opredeljuje

Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti (Povzeto po 8. In 9. členu Pravilnika

o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti, Ur. l. RS, št. 39/2006). Lekarna Papež bo

vsebovala naslednje prostore:

- prostor za prevzem zdravil in medicinskih pripomočkov

- prostor za izdajo zdravil in medicinskih pripomočkov-oficino28

- prostor za shranjevanje zdravil in medicinskih pripomočkov-materialko

- prostor za izdelavo magistralnih pripravkov

- prostor za čiščenje pribora in ovojnine-pomivalnico

- prostor za svetovanje

- prostor za opravljanje strokovno administrativnih nalog

- prostor sanitarije in garderobo.

26

Povzeto po: Karta 1, Indeks delovne migracije, občine, Slovenija . Najdeno 27. maja 2011 na spletnem

naslovu http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3401 27

Delovne migracije, Slovenija, 2009 – končni podatki, Statistični urad Republike Slovenije. Najdeno 27. maja

2011 na spletnem naslovu http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3401 28

Oficina lekarne je prostor, v katerem izdajajo zdravila in druge izdelke ter svetujejo o njihovi uporabi.

27

Pravilnik med drugim določa, da skupna površina prostorov ne sme biti manjša od 70 m2 za

lekarno z največ dvema izdajnima mestoma. Površina oficine in materialke ne sme biti manjša

od 40 m².

7.3 Operativni ciklus

Operativni ciklus Lekarne Papež bo prilagojen delovnemu času trgovinskega centra Qlandija,

v katerem bo lekarna obratovala. Odpiralni čas lekarne bo med deveto in enaindvajseto uro

med delavniki, prav tako v soboto, v nedeljo pa med deveto in petnajsto uro. Operativni ciklus

zaposlenih v lekarni bo potekal po sistemu dveh sodelavcev v dveh izmenah; lekarniški tehnik

in magister farmacije skupaj, z dnevno menjavo sodelavcev ob štirinajsti uri popoldne.

Dopoldanska ekipa bo ostala v lekarni do šestnajste ure in bo v tem času urejala, pomagala pri

naročilih, v skladišču in pri administrativnem delu. Četrti član, lastnik in vodja lekarne, bo

prav tako del ekipe sodelavcev, in bo poleg tega delal kot magister farmacije, zadolžen za

koordinacijo in nemoteno poslovanje lekarne. Naročanje zalog bo potekalo po delovnem

programu, na podlagi katerega se bo ob padcu zaloge na signalno zalogo, obvestilo

farmacevta, ki bo nato po svoji presoji opravil naročilo za povečanje zalog. Dobavitelji za

zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili in pripomočki se bodo izbirali na področju

Slovenije, in sicer glede na ponudbo, dobavne roke, ponujene rabate in glede na korektnost

poslovanja z Lekarno Papež.

7.4 Pravne zahteve, dovoljenja in vprašanje okolja

Za opravljanje lekarniške dejavnosti predstavlja ključni del pridobitev koncesije za

opravljanje tovrstne dejavnosti. Na podlagi meril, določenih v skladu z načrtom

Zdravstvenega varstva Republike Slovenije, izvede občina ali mesto javni razpis za pridobitev

koncesije in opravljanje lekarniške dejavnosti. Koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti

podeli pristojni upravni organ občine ali mesta v soglasju z Ministrstvom za zdravstvo in po

že pridobljenem mnenju lekarniške zbornice in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti se podeli posamezniku, ki izpolnjuje pogoje iz

7. in 8. člena tega zakona in pogoje za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, določene z

Zakonom o zdravstveni dejavnosti (povzeto po 13. in 14. členu, ZLD-UPB1, Ur.l. RS, št.

36/2004). Lekarno lahko vodi magister farmacije, ki ima poleg splošnih pogojev za sklenitev

delovnega razmerja opravljen strokovni izpit in obvlada slovenski jezik. Nobena pravna oseba

niti posameznik ne sme v pravnem prometu poslovati pod imenom lekarna, če ne opravlja

lekarniške dejavnosti. Lekarniška dejavnost je v skladu s prvim členom Zakona o lekarniški

dejavnosti del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih

zavodov in drugih organizacij z zdravili (1., 7. in 8. člen, UPB1, 2004).

28

8 NAČRT RAZVOJA

8.1 Status razvoja in prihodnje naloge

Pomemben dejavnik razvoja Lekarne Papež je izbira ustreznega projektantskega biroja, ki bo

omogočil izpeljavo zastavljene ideje vizualne podobe lekarne, ki temelji na prijetnem videzu

in dobremu počutju, kar bi pomenilo odklon od običajnega sterilnega lekarniškega videza. Iz

tovrstnih razlogov je kot izvajalec del notranjega opremljanja izbrano podjetje Silvatica

Mengeš d.o.o. Za izdelavo projekta, izvedbo in nadzor del in izdelavo oziroma nakup notranje

opreme načrtujemo stroške v višini 113.000 evrov.

Prva naloga lekarne bo, kako čim hitreje in učinkoviteje (poleg bogate ponudbe izdelkov ter

pestrega programa delavnic in predstavitev) pridobiti čim širši krog strank in zagotoviti, da se

bodo zadovoljno vračale v »domačo lekarno« po izdelke in nasvete. Osnovni cilj je zgraditi

dolgoročno zaupanje v izdelke in storitve Lekarne Papež.

Druga pomembna naloga prodor prodaje izdelkov lekarne Papež v določene zdravstvene

institucije, kot na primer v Dom starejših občanov Novo mesto, ter v zdravilišči Dolenjske in

Šmarješke Toplice. Prav tako je cilj prodreti do vse večjega števila rekreativnih vadbenih enot

ter jim predstaviti in približati ponudbo varnih in koristnih prehranskih dopolnil, ki jih danes

potrebujejo tako profesionalni kot rekreativni športniki.

8.2 Kritična razvojna vprašanja

Najbolj kritično vprašanje za Lekarno Papež bo, ali bo novo zgrajeni center privabil tržno

zanimive trgovine in Novemu mestu ponudil dovolj kakovostno ponudbo. Ob tem ne gre

zanemariti tveganja, da bo brez dobre celostne ponudbe trgovinskega centra tudi obisk

Lekarne Papež manjši. Velik izziv bo tudi, ali bo s kakovostno ponudbo, koristnimi

delavnicami in širokim naborom izdelkov in storitev uspelo v trgovinski center pridobiti

zadostno število starejših strank.

8.3 Izboljšave proizvoda in novi proizvodi

Ponudba zdravil na recept in brez recepta ter ostalih pripomočkov bo naraščala glede na

povpraševanje kupcev in trendov, ki jih bo prineslo poslovanje lekarne. Za izboljševanje in

posledično uvajanje novih prodajnih poti lekarne »mlajše generacije« se bo postopoma

uvajalo koriščenje in uporaba Spletne Lekarne Papež. Stroški izdelave spletne strani

predvidoma znašajo med 8.000 in 10.000 evri, in se v prvih petih letih poslovanja ne bodo

zniževali. Investicija je ob zagonu lekarne sorazmerno visoka, zato je časovno manj primerna.

Poleg tega bo potrebno nenehno spremljanje dogajanja konkurentov, zato bo področje

postavitve internetne prodajalne postavljeno kot prednostna naloga v drugem petletnem

načrtu.

29

8.4 Sredstva, namenjena razvoju

Glede na to, da bo lekarna postavljena na novo, se v prvih petih letih ne načrtuje namenskih

sredstev za razvoj. V načrtu so le sredstva, namenjena izobraževanju farmacevtov štirikrat

letno, kar za izobraževanje na letni ravni znaša 2000 evrov. Pri celotni strokovni ekipi, v

naslednjih letih poslovanja pričakujemo veliko prizadevanja pri širjenju ponudbe novih

izdelkov in storitev, ki bodo širili in dopolnjevali ponudbo lekarne.

8.5 Industrijska lastnina

Na področju lekarniške dejavnosti vprašanje industrijske lastnine ne igra pomembnejše vloge,

temveč je delovanje lekarne na določenem območju zavarovano s podeljeno koncesijsko

pravico za opravljanje lekarniške dejavnosti. 15. Člen zakona za lekarniško pravi:« Z

odločbo o podelitvi koncesije je določeno tudi območje, na katerem se lahko opravlja

lekarniška dejavnost. Posameznik, ki želi opravljati lekarniško dejavnost, lahko pridobi

koncesijo le za eno območje (15. člen, ZLD-UPB1, 2004).

9 PODJETNIŠKA SKUPINA IN KADRI

9.1 Organizacijska struktura

V Lekarni Papež bo zaposlenih pet ljudi, in sicer; direktorica bo magistra farmacije, ki je

hkrati lastnica koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti. Poleg direktorice bosta

zaposlena še dva magistra farmacije in farmacevtski tehnik. Lastnica bo kot vodja lekarne in

lekarniške strokovne ekipe odgovorna za vse aktivnosti, ki bodo potekale v lekarni. Naloge

vodje lekarne bodo; razporejanje dela, nabava, skrb za finance, administrativna dela in

pomoč pri izdaji zdravil na recept in brez recepta. Naloge magistrov farmacije bodo; izdajanje

zdravil na recept in brez recepta, pomoč in svetovanje pri izbiri zdravil in pripomočkov,

priprava magistralnih pripravkov, pomoč pri načrtovanju in naročanju zalog zdravil, skrb za

urejenost lekarne in profesionalni odnos do strank. Naloge farmacevtskega tehnika bodo;

izdajanje zdravil brez recepta, prodaja pripomočkov in prehranskih dodatkov, pomoč in

svetovanje pri izbiri zdravil in pripomočkov, pomoč pri pripravi magistralnih pripravkov,

pomoč pri načrtovanju in naročanju zalog zdravil, skrb za urejenost lekarne in profesionalni

odnos do strank.

9.2 Ključno vodstveno osebje

Za nemoteno poslovanje Lekarne Papež bo skrbela lastnica, magistra farmacije Brigita Pucelj.

Delovno osebje bo razdeljeno v dve delovni strokovni ekipi, v katerih bo magister farmacije

odgovorna oseba delovne izmene.

30

9.3 Politika zaposlovanja in nagrajevanja v podjetju

Poleg zaposlenega lastnika bosta zaposlena še dva magistra farmacije in farmacevtski tehnik29

za določen čas enega leta. Po preteku enega leta se bo glede na realizirana pričakovanja

lastnika pogodbe o zaposlovanju podaljšalo za nedoločen čas. Osnovna mesečna plača

magistra farmacije bo znašala 3.400 evrov bruto, mesečna bruto plača farmacevtskega tehnika

pa 2.300 evrov bruto. V Lekarni Papež bo letni dvigi plač znašal 4 odstotke.30

Z zaposlitvijo

za nedoločen čas se bo povečala varnost zaposlenih, kar bo prispevalo h graditvi skupnega

dobrega imena lekarne. Nagrajevanje zaposlenih bo odvisno od uspešnosti lekarne in

zadovoljstva lastnika glede izpolnjevanja delovnega plana zaposlenih.

9.4 Upravni odbor

Lekarna Papež bo podjetje v zasebni lasti. O vseh poslovnih in strokovnih odločitvah bo

odločal lastnik s pisnimi sklepi. Upravnega odbora v podjetju ne bo.

9.5 Profesionalni svetovalci in storitve

Za vodenje poslovnih knjig in svetovanje bo skrbel računovodski servis Biro bonus d.o.o,

poslovna enota Novo mesto. Za vzdrževanje prostorov bodo skrbeli vzdrževalci trgovinskega

centra Qlandija. Storitev vzdrževanja (čiščenje, odvoz smeti, varovanje itd.), bo določeno v

pavšalnem znesku, ki se bo izračunaval glede na površino, zasedeno v trgovinskem centru.

Urejanje in posodabljanje spletne strani bo opravljalo podjetje Neting, internetni marketing

Domen Čampa s.p. Za potrebe plačilnega prometa bo odprt račun pri SKB banki, poslovna

enota Novo mesto, ter pri NLB banki, poslovna enota Novo mesto.

10 TERMINSKI NAČRT

10.1 Ključne aktivnosti v prvem letu

Aktivnosti, ki bodo potekale v fazi ustanavljanja in v prvem letu delovanja Lekarne Papež:

Izdelava poslovnega načrta

Priprava projektne dokumentacije

Registracija lekarne

Izdelava načrta notranje opreme

Izbira dobaviteljev notranje opreme

Dogovarjanje z dobavitelji o prodajnem naboru

Podpis pogodbe o najemu prostorov

Urejanje prostorov lekarne

29

Ob morebitnem pomanjkanju osebja Simulacija 4 prikazuje dodatno zaposlitev farmacevtskega tehnika.

Število zaposlenih bi se povečalo iz štiri na pet oseb. 30

Statistični urad Republike Slovenije - Primerjava rasti plač v javnem in zasebnem sektorju. Najdeno 5. junija

2011 na spletnem naslovu, http://www.vlada.si/si/teme.

31

Razpis za zaposlitev

Priprava spletne strani

Oglaševanje

Odprtje lekarne

10.2 Terminski načrt

Terminski načrt se nahaja v Prilogi 6.

11 PREDVIDEVANJE KRITIČNIH TVEGANJ IN IZZIVOV

11.1 Makro raven

Makroekonomska politika na trg lekarniške dejavnosti vpliva posredno. Slabe makro

ekonomske razmere na mednarodnem trgu zahtevajo, da državne blagajne zmanjšujejo ali

ohranjajo javna sredstva, namenjena lekarniško-zdravstveni dejavnosti na isti ali zmanjšani

ravni, ob naraščajočih stroških, ki spremljajo lekarniško dejavnost. Posledično to pomeni

zmanjševanje vrednosti in obsega razpoložljivih lekarniških točk javnega značaja.

Poslabšanje mednarodnih ekonomskih razmer in posledično zmanjševanje dohodkov

prebivalstva lahko privede do upada prodaje višje cenovnih zdravil brez recepta, visoko

kakovostne kozmetike, prehranskih dopolnil, ki imajo močan vpliv na poslovanje lekarne.

Trenutna zakonodaja ščiti lekarniške enote v 79. členom ZZdr-1, ki določa, da mora promet,

ki poteka v lekarnah in specializiranih prodajalnah, spremljati ustrezna podpora v obliki

svetovanja. Odločitve na tem področju sprejema Javna agencija Republike Slovenije za

zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Z morebitno spremembo 79. člena ZZdr-

zakona, s spremenjenimi smernicami ali celo s povečano listo so omogočene prodaje zdravil

OTC v specializiranih prodajalnah in, kar je najbolj tvegano, celo v navadnih trgovinah, kar bi

ogrozilo primarni namen in obstoj lekarniških enot.

11.2 Raven podjetja

Tveganja na ravni podjetja izhajajo iz podjetja samega ali iz neposrednega okolja podjetja. Na

tej ravni imajo podjetja na različne situacije večji vpliv, če zmanjšujejo tveganja, ter glede na

svoje preference nenehno prilagajajo načrtovano poslovanje podjetja. Na poslovanje Lekarne

Papež bo vplivala vsesplošna ponudba trgovinskega centra Qlandija, saj bo le s kakovostno

ponudbo in izvirnim programom center znal pridobiti kupce v svoje središče in posledično v

Lekarno Papež, ki lahko na račun slabše ponudbe trgovinskega centra postane slabše

obiskana. Lekarna Papež si bo prizadevala pridobiti stranke s privlačno in kakovostno

ponudbo, prepoznavnostjo in bogatim spremljevalnim programom, ter si bo kot del

trgovinskega centra prizadevala, da bo ta dobro obiskan. Kljub temu obstaja možnost, da bo

ob slabši ponudbi centra lekarna sama ne bo zmogla privabiti želenega števila kupcev.

32

Tveganje predstavlja vse večji vpliv tudi za obseg posameznih mestnih javnih lekarniških

zavodov. Vpliv se posledično širi na dobavitelje, ki bi lahko pod vse večjim vplivom velikih

javnih lekarniških zavodov zaostrili pogoje poslovanja z manjšimi zasebnimi lekarnami.

Tveganje v primeru Lekarne Papež predstavlja tudi zadržanje delavcev lekarne za daljši rok.

Veliko oviro predstavlja uspešno farmacevtsko podjetje Krka z več kot 8000 zaposlenimi.

Podjetje ima v Novem mestu mnogo obratov, ki z nenehnim širjenjem proizvodnje in

iskanjem kvalitetnega in izkušenega kadra predstavlja velik izziv za lekarniško dejavnost v

novomeški regiji. Visok dejavnik odhoda lekarniških delavcev iz lekarn predstavljajo visoke

plače in sistemi nagrajevanja, ki jih omenjeno podjetje omogoča. V zvezi s tem si bo lekarna

Papež prizadevala za vzpostavitev visoke pripadnosti lekarniški strokovni ekipi.

11.3 Simulirana poslovna tveganja

Za simulirana poslovna tveganja je uporabljen model za prikaz projekcij in simulacij. S

spreminjanjem predpostavk so v nadaljevanju v obliki simulacij, podrobneje predstavljenih v

Prilogi 3, v kateri so predstavljena morebitna tveganja in različni možni scenariji,.

Osnovna simulacija

V prvi simulaciji bodo uporabljeni in upoštevani podatki, predstavljeni v poslovnem

načrtu Lekarne Papež.

20 odstotni padec prometa z zdravili na recept

Lahko se zgodi, da v trgovinski center pritegnemo premajhno število ljudi, ki bi v

lekarno prihajali po zdravila na recept. Velik del te populacije bi bili lahko starostniki .

Vpliv zmanjšanega povpraševanja, vpliv recesije

Zaradi recesije bo zmanjšan obisk lekarne in posledično 25 odstotni padec prodaje

izdelkov iz skupine »maržno blago«.

Povišanje obsega dela

Povišanje obsega dela zahteva dodatno zaposlitev farmacevtskega tehnika.

Optimistična simulacija

Lahko se zgodi, da bi glede na omenjene predpostavke osnovne simulacije presegli

načrtovani obseg prodaje maržnega blaga in zdravil brez recepta za 10 odstotkov.

12 FINANČNI NAČRT

12.1 Predračun izkaza poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno

prikazano stanje poslovnega izida za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se

sestavlja (SRS, 2006, str. 188). Prihodki iz poslovanja Lekarne Papež so sestavljeni iz štirih

delov. Prvi del prihodkov prestavljajo zdravila, izdana na recept v višini 1.305.000 evrov, ter

(kot drugi del prihodkov) 104.500 evrov za storitve storitvenega sistema lekarnarja. Tretji del

prihodkov predstavljajo zdravila, izdana brez recepta v višini 400.000 evrov. Zadnji, četrti del

prihodkov v prvem letu poslovanja, sestavljajo prihodki od prodaje maržnega blaga v višini

455.000 evrov. Rast prihodkov od prodaje zdravil, izdanih na recept, bo v prvih petih letih

33

poslovanja bo znašala 2 odstotka na leto31

Prihodki, ustvarjeni na podlagi zdravil brez recepta

in maržnega blaga, bodo povprečno rasli za 3 odstotke na leto.32

Tabela 12: Izkaz poslovnega izida (v EUR)

1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto

Prihodki poslovanja 2.264.211 2.318.058 2.373.280 2.429.773 2.487.708

Proizvajalni stroški 2.176.089 2.228.072 2.281.473 2.336.173 2.392.350

Amortizacija 12.500 12.500 11.000 11.000 11.000

Kosmati dobiček iz prodaje 75.623 77.486 80.808 82.600 84.359

Stroški prodaje 15.384 13.344 13.674 14.037 14.436

Stroški uprave 0 0 0 0 0

Dobiček iz poslovanja 60.239 64.142 67.134 68.563 69.922

Prihodki financiranja 0 0 0 0 0

Odhodki financiranja 3.592 1.400 100 0 0

Dobiček iz rednega delovanja 56.647 62.742 67.034 68.563 69.922

Izredni prihodki 0 0 0 0 0

Izredni odhodki 0 0 0 0 0

Dobiček pred davki 56.647 62.742 67.034 68.563 69.922

Davek od dohodka 11.329 12.548 13.407 13.713 13.984

Čisti dobiček 45.318 50.193 53.627 54.851 55.938

12.2 Predračun bilance stanja

Izkaz bilance stanja je temeljni izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje

sredstev in obveznosti do njihovih virov v določenem trenutku (na koncu poslovnega leta ali

medletnega obdobja), za katero se sestavlja (SRS, 2006, str. 176).

Ustanovitveni kapital Lekarne Papež bo znašal 120.000 evrov. Lastniki podjetja bodo svoje

prihranke vložili v podjetje v obliki denarja. Podjetje bo za nabavo opreme in opredmetenje

osnovnih sredstev lekarne najelo dolgoročni kredit za obdobje dveh let v višini 80.000 evrov.

V prvih petih letih Lekarna Papež ne načrtuje večjih finančnih naložb.

31

Podatki so podrobneje opredeljeni v projekcijah v Prilogi 1, pod razdelkom »Proizvod zdravila na recept« 32

Podatki podrobneje opredeljeni v projekcijah v prilogi 1, pod vrstico »Zdravila brez recepta ter maržno

blago«

34

Tabela 13: Bilanca stanja (v EUR)

-1 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto

Sredstva 120.000 221.904 222.034 272.049 266.431 262.421

Sredstva (razen denarja) 0 170.500 158.000 147.000 136.000 125.000

Neopredmetena sredstva 0 0 0 0 0 0

Opredmetena osnovna sredstva 0 100.500 88.000 77.000 66.000 55.000

Finančne naložbe 0 0 0 0 0 0

Terjatve iz poslovanja 0 0 0 0 0 0

Zaloge materiala / trgovskega

blaga 0 70.000 70.000 70.000 70.000 70.000

Zaloge proizvodov 0 0 0 0 0 0

Denar 120.000 51.404 64.034 125.049 130.431 137.421

Obveznosti do virov sredstev 120.000 221.904 222.034 272.049 266.431 262.421

Kapital 120.000 165.318 215.511 269.138 263.989 259.927

Osnovni kapital 120.000 120.000 120.000 120.000 120.000 120.000

Zadržani dobiček 0 45.318 95.511 149.138 143.989 139.927

Dolg 0 56.587 6.523 2.911 2.442 2.494

Obveznosti do financiranja 0 43.333 3.333 0 0 0

Obveznosti iz poslovanja 0 13.254 3.190 2.911 2.442 2.494

12.3 Predračun izkaza denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno

prikazane spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno leto in medletna obdobja, za

katera se sestavlja (SRS, 26.1, 2006, str. 197). Lekarna Papež v prvem letu poslovanja

načrtuje negativni denarni tok, v naslednjih letih petletnega obdobja pa pozitivni denarni tok.

V četrtem in petem letu si lastnik izplača po 60.000 evrov zadržanih dobičkov na leto.

Tabela 14: Izkaz denarnih tokov (v EUR)

-1 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto 5. leto

Denar konec obdobja 120.000 51.404 64.034 125.049 130.431 137.421

Čisti dobiček 45.318 50.193 53.627 54.851 55.938

Amortizacija 12.500 12.500 11.000 11.000 11.000

Povečanje dolga 56.587 -50.064 -3.612 -469 52

Povečanje kapitala (brez

dobička) 0 0 0 -60.000 -60.000

Povečanje sredstev (brez

denarja) 183.000 0 0 0 0

Denarni tok -68.596 12.630 61.015 5.382 6.990

35

12.4 Davčni status

Lekarna Papež bo vključena v sistem davka na dodano vrednost v skladu z Zakonom o davku

na dodano vrednost (ZDDV-1). Lekarna bo obračunavala vstopni in izstopni DDV po nižji in

višji davčni stopnji. Po nižji, 8,5 odstotni stopnji DDV, bo lekarna obračunavala nakup in

prodajo zdravil, izdanih na recept, za zdravila brez recepta, ter za obračunavanje lekarniških

storitev. Višjo, 20 odstotno stopnjo vhodnega in izhodnega davka, bo lekarna obračunavala

pri maržnem blagu.

13 PRIDOBIVANJE IN UPRAVLJANJE Z VIRI

13.1 Zaželeno financiranje

Na podlagi opravljenih projekcij je za zagon in nemoteno delovanje Lekarne Papež, potrebnih

200.000 evrov sredstev.

13.2 Pridobivanje virov financiranja

Za nemoten zagon poslovanja Lekarne Papež bo družina Pucelj vložila 120.000 evrov lastnih

prihrankov, pridobljenih na podlagi dedovanja. Za zagotavljanje likvidnosti podjetja in za

začetno investicijo, ki bo obsegala opremljanja lekarne, bo najet dolgoročni kredit za obdobje

dveh let v višini 80.000 evrov.

13.3 Upravljanje z obratnim kapitalom

V Lekarni Papež bo potekalo negotovinsko poslovanje pri zdravilih, izdanih na recept.

Terjatve do ZZZS in do prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic bodo izpostavljene preko

zbirnih računov. Ostali promet Lekarne Papež bo potekal gotovinsko. Obveznosti bodo

nastajale predvsem v odnosu do dobaviteljev; veletrgovcev z zdravili. Glede na to, da

mesečne terjatve izhajajo do urejenih institucij, v katerih se držijo plačilnih rokov (do 30 dni),

ter na podlagi gotovinskega poslovanja v lekarni, bodo obveznosti Lekarne Papež lahko

izplačane na dneve valut. Obveznosti do plačevanja mesečnih dohodkov zaposlenih in

najemnin bodo izplačane do desetega dneva v mesecu.

36

SKLEP

Namen diplomskega dela je bilo izdelati poslovni načrt zasebne Lekarne Papež, ki bo začela

obratovati decembra 2011. Lekarniška dejavnost je specifično področje, pri kateri je vstop na

tržišče še posebej težaven, saj po eni strani temelji na pridobitvi koncesijske dejavnosti s

strani mesta ali občine, po drugi pa ga urejuje zdravstvena zakonodaja s posebnimi

omejitvami (na primer v oglaševanju) in sistemi točkovanja lekarniških storitev. V Novem

mestu v tem času (julija 2011) opravlja lekarniško dejavnost en javni zavod (Dolenjske

lekarne) in en zasebni lekarnar (Lekarna Novak), kar predstavlja lekarni Papež direktno

konkurenco. Pomemben dejavnik glede zaposlovanja kadra (ki v tem smislu predstavlja

konkurenco) lekarni je ugledno in uspešno farmacevtsko podjetje Krka iz Novega mesta.

Na podlagi naštetih razlogov bo za Lekarno Papež še posebej pomembno, da bo takoj na

začetku uspela sestaviti uspešno ekipo sodelavcev, s pomočjo katerih bo izkoristila številne

konkurenčne prednosti. Te se v prvi vrsti nanašajo na strokovnost in domačnost osebja, na

sodobno opremljen prostor, ki kupcem omogoča dobro počutje in pristnejši stik s

farmacevtskim osebjem, in ugodno geografsko lego. Ker bo Lekarna Papež sestavni del

trgovinskega centra Qlandija, bo imela že na začetku poslovanja zagotovljen pretok

potencialnih kupcev. In ker se trgovinski center nahaja na tranzitni geografski legi (ob

avtocestni vpadnici v Novo mesto in na sredini poti med Ljubljano in Zagrebom), bo lahko v

dobršni meri izkoristila velik odstotek dnevnih migracij, ki potekajo na omenjeni relaciji.

Brezplačna parkirna mesta bodo kupcem še dodatno omogočala cenovno (in časovno)

ugodnejši dostop pri izbiri svoje najljubše lekarne.

Lekarna Papež ima, kakor opredeljuje poslovni načrt, vse možnosti, da se v relativno kratkem

času razvije v sodobno in uspešno zasebno podjetje, v katerem se bodo zaposleni dobro

počutili, kupci pa radi vračali. Kot taka lahko pomeni prvi korak k sodobnejšemu lekarništvu

v Sloveniji, ki »hodi v korak s časom« s posluhom za potrebe in želje svojih kupcev.

37

LITERATURA IN VIRI

1. Ambulantno predpisovanje zdravil v letu 2009. Najdeno 12. maja 2011:

http://www.ivz.si/Mp.aspx/Ambulantno_predpisovanje_zdravil_v_Sloveniji_v_letu_2009

.pdf?ni=78&pi=6&_6_Filename=2874.pdf&_6_MediaId=2874&_6_AutoResize=false&

pl=78-6.3.

2. Cenik oglaševanja na city-light plakatih v Novem mestu. Najdeno 23. aprila 2011 na

spletnem naslovu http://www.europlakat.si/media/citylight.pdf

3. Cenik oglaševanja Europlakat. Najdeno 23. aprila 2011 na spletnem naslovu

http://www.europlakat.si/media/europlakat_cenika4_2011_citylight_web.pdf

4. Cenik oglaševanja v Novem mediju. Najdeno 23. aprila 2011 na spletnem naslovu

http://www.novimedij.si/gradivo/NM_cenik_10.pdf

5. Cenik oglaševanja na radiu Krka. Najdeno 22. aprila 2011 na spletnem naslovu

http://www.radiokrka.com/Radio/Marketingwwwradiokrkacom.aspx

6. Cenik oglaševanja v Dolenjskem listu. Najdeno 22. aprila 2011 na spletnem naslovu

http://www.dolenjskilist.si/si/etc/cenik/

7. Drnovšek, M. & Stritar, R. (2007). Podjetništvo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

8. European Self-Medication Industry. Najdeno 2. maja 2011 na spletnem naslovu

http://www.aesgp.be/publications/Facts-Figures.asp

9. Frankič, D. (2001). Storitveni sistem v lekarnah Slovenije. Ljubljana: Lekarniška zbornica

Slovenije.

10. Gibanje potrošnje zdravil s starostjo. Najdeno 15. junija 2011 na spletnem naslovu

http://www.sfd.si/uploads/datoteke/nacionalna_strategija_vkljucevanja_lekarnistva10.jun

ij2011.pdf

11. Govoni, N., Eng, R. & Galper, M. (1986). Promotional Management. New Jersey:

Prentice-Hall, Inc.

12. Horvat, N. & Kos, M. (2009). Zadovoljstvo pacientov z lekarniškimi storitvami.

Farmacevtski vestnik, (60), str. 135-140.

13. Kobal Grup, D., Rus, V. & Marčič, R. (2010). Komunikacija s starostniki v lekarni.

Farmacevtski vestnik, (61), str. 248-252.

14. Kotler, P. (2004). Management trženja ( 11. Izdaja). Ljubljana: GV Založba.

15. Lekarne. Najdeno 10. aprila 2011 na spletnem naslovu

http://www.lzs.si/Uporabneteme/Statistika/Lekarne/tabid/110/language/sl-

SI/Default.aspx

16. Lista zdravil in razvrščanje zdravil v Sloveniji. Najdeno 27. maja 2011 na spletnem

naslovu http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/Cenik_lista?OpenView&count=1000

17. Mnenja o zasebnem in javnem lekarništvu. Najdeno 7. aprila 2011 na spletnem naslovu

http://www.lekarnabitenc.si/finance3.pdf

18. Odločanje o postavitvi spletne lekarne. Najdeno 30. maja 2011 na spletnem naslovu

http://www.lekarnar.com/infos/o-lekarni--2

19. Oprema lekarn. Najdeno 7. maja 2011 na spletnem naslovu

http://www.silvatica.si/oprema/index.html

38

20. Organiziranje lastništva lekarn v Evropi. Najdeno 5. maja 2011 na spletnem naslovu

http://www.lbfa.lv/atteli/3-

Pielikums%20Nr2%20Pharmacy%20Ownership%20%20Establishment.pdf

21. Ovin, R., Festić, M. & Šlebinger, M. (2004). Narodnogospodarske posledice financiranja

lekarniške dejavnosti v Sloveniji. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

22. Podatki dnevnih migracij delavnih migrantov Slovenije v letu 2009. Najdeno 16. aprila

2011 na spletnem naslovu http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3401

23. Podatki o predpisovanju zdravil v breme ZZZS v letu 2010. Najdeno 22. maja 2011 na

http://www.kemofarmacija.si/index.php?option=com_content&view=article&id=2522%3

Apodatki-o-predpisovanju-zdravil-v-letu-2010-v-breme-

zzzs&catid=43%3Aprometzzdravili&Itemid=111&lang=sl

24. Pogostost predpisovanja zdravil po statističnih regijah v letu 2009. Najdeno 18. aprila

2011 na spletnem naslovu

http://ivz.si/Mp.aspx/LEKARNI%C5%A0KA_DEJAVNOST.pdf?ni=0&pi=7&_7_Filena

me=2939.pdf&_7_MediaId=2939&_7_AutoResize=false&pl=0-7.3.

25. Poraba in predpisovanje zdravil v Sloveniji. Najdeno 24. maja 2011 na spletnem naslovu

http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/CEECE65B19F25E4FC1257552002BEC54

26. Poslovno poročilo Goriške lekarne 2007. Najdeno 10. aprila 2011 na spletnem naslovu

http://www.sempeter-vrtojba.si/ads-gids/mma_bin_public.php?id=523

27. Povprečna rast plač v Sloveniji za leta 2009 do 2012. Najdeno 17. maja 2011 na

spletnem naslovu

http://www.vlada.si/si/teme_in_projekti/izhod_iz_krize/place_v_javnem_sektorju/primerj

ava_rasti_plac_v_javnem_in_zasebnem_sektorju/

28. Program zdravstvenih storitev. Najdeno 9. maja 2011 na spletnem naslovu

http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/0/e89e07f4d96561dec1257856003fd7a8/$FIL

E/Poslovno%20poro%C4%8Dilo%20za%20leto%202010_18.4.2011.pdf

29. Pučko, D. (2003). Strateško upravljanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

30. Razpis za podelitev koncesije za izvajanje lekarniške dejavnosti. Najdeno 20. junija 2010

na spletnem naslovu

http://www.novomesto.si/media/objave/priponke/2010/5/lekarne2010.pdf

31. Qlandija-dežela nakupov. Najdeno 5. maja 2011 na spletnem naslovu

http://www.qlandia.si/o-qlandii.

32. Seznam zdravil, ki se izdajajo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

Najdeno 22. aprila 2011 na spletnem naslovu http://www.ivz.si/register/

33. Slovenski računovodski standardi 2006. Najdeno 10. junija 2011 na spletnem naslovu

http://www.si-revizija.si/publikacije/index.php#SRS

34. Standardna klasifikacija dejavnosti 2008. Najdeno 3. aprila 2011 na spletnem naslovu

http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx?cvn=4978

35. Zakon o lekarniški dejavnosti. Uradni list RS št. 36/2004-ZLD-UPB1.

36. Zakon o zdravilih. Uradni list RS št. 31/2006-ZZdr-1, 45/2008-ZZdr-1A.

37. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uradni list RS št. 72/2006-

ZZVZZ-UPB3.

39

38. Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list RS št. 23/2005-ZZDej-UPB2.

i

PRILOGE

Kazalo prilog

Priloga 1: Projekcije ................................................................................................................... 1

Priloga 2: Kazalniki .................................................................................................................... 5

Priloga 3: Simulacije .................................................................................................................. 8

Priloga 4: Rezultati ankete ....................................................................................................... 11

Priloga 5: Ugotavljanje potreb kupcev po razredih (x) ............................................................ 14

Priloga 6: Terminski načrt ........................................................................................................ 14

Priloga 7: Seznam storitev, ki jih opravljajo lekarne ............................................................... 15

1

Priloga 1: Projekcije

PROJEKCIJE 2011 Simulacija: 1

Mesec Leto

OBDOBJE: -1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV V DRUGI PODATKI

BILANCE

BILANCA STANJA

SREDSTVA 120000 203512 205688 207595 208685 210492 212215 213355 215212 216985 218175 220081 221904 221904 222034 272049 266431 262421

SREDSTVA (RAZEN DENARJA)0 202968 180917 179875 178833 177792 176750 175708 174667 173625 172583 171542 170500 170500 158000 147000 136000 125000

NEOPREDMETENA SREDSTVA0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA0 111958 110917 109875 108833 107792 106750 105708 104667 103625 102583 101542 100500 100500 88000 77000 66000 55000

FINANČNE NALOŽBE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

TERJATVE IZ POSLOVANJA0 21010 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ZALOGE MATERIALA / TRGOVSKEGA BLAGA0 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000

ZALOGE PROIZVODOV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

DENAR 120000 543 24772 27720 29852 32700 35465 37647 40545 43360 45591 48540 51404 51404 64034 125049 130431 137421

OBVEZNOSTI DO

VIROV SREDSTEV

120000 203512 205688 207595 208685 210492 212215 213355 215212 216985 218175 220081 221904 221904 222034 272049 266431 262421

KAPITAL 120000 122809 125865 129870 133489 137521 141566 145225 149297 153382 157080 161192 165318 165318 215511 269138 263989 259927

OSNOVNI KAPITAL 120000 120000 120000 120000 120000 120000 120000 120000 120000 120000 120000 120000 120000 120000 120000 120000 120000 120000

ZADRŽANI DOBIČEK 0 2809 5865 9870 13489 17521 21566 25225 29297 33382 37080 41192 45318 45318 95511 149138 143989 139927

DOLG 0 80702 79823 77725 75196 72971 70649 68130 65915 63603 61094 58889 56587 56587 6523 2911 2442 2494

OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA0 80000 76667 73333 70000 66667 63333 60000 56667 53333 50000 46667 43333 43333 3333 0 0 0

OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA0 702 3156 4392 5196 6304 7316 8130 9248 10270 11094 12222 13254 13254 3190 2911 2442 2494

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

PRIHODKI POSLOVANJA 188684 188684 188684 188684 188684 188684 188684 188684 188684 188684 188684 188684 2264211 2318058 2373280 2429773 2487708

PROIZVAJALNI STROŠKI 181674 181174 181174 181674 181174 181174 181674 181174 181174 181674 181174 181174 2176089 2228072 2281473 2336173 2392350

AMORTIZACIJA 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 12500 12500 11000 11000 11000

KOSMATI DOBIČEK IZ PRODAJE 5969 6469 6469 5969 6469 6469 5969 6469 6469 5969 6469 6469 75623 77486 80808 82600 84359

STROŠKI PRODAJE 2257 2257 1087 1087 1087 1087 1087 1087 1087 1087 1087 1087 15384 13344 13674 14037 14436

STROŠKI UPRAVE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

DOBIČEK IZ POSLOVANJA 3712 4212 5382 4882 5382 5382 4882 5382 5382 4882 5382 5382 60239 64142 67134 68563 69922

PRIHODKI FINANCIRANJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODHODKI FINANCIRANJA 200 392 375 358 342 325 308 292 275 258 242 225 3592 1400 100 0 0

DOBIČEK IZ REDNEGA DELOVANJA3512 3820 5007 4523 5040 5057 4573 5090 5107 4623 5140 5157 56647 62742 67034 68563 69922

IZREDNI PRIHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

IZREDNI ODHODKI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

DOBIČEK PRED DAVKI 3512 3820 5007 4523 5040 5057 4573 5090 5107 4623 5140 5157 56647 62742 67034 68563 69922

DAVEK OD DOHODKA 702 764 1001 905 1008 1011 915 1018 1021 925 1028 1031 11329 12548 13407 13713 13984 0,20 Davek od dohodka PO

0 0 0 0 0

3512 3820 5007 4523 5040 5057 4573 5090 5107 4623 5140 5157 56647

ČISTI DOBIČEK 2809 3056 4005 3619 4032 4045 3659 4072 4085 3699 4112 4125 45318 50193 53627 54851 55938

IZKAZ DENARNIH TOKOV

DENAR KONEC OBDOBJA120000 543 24772 27720 29852 32700 35465 37647 40545 43360 45591 48540 51404 51404 64034 125049 130431 137421

ČISTI DOBIČEK 2809 3056 4005 3619 4032 4045 3659 4072 4085 3699 4112 4125 45318 50193 53627 54851 55938

AMORTIZACIJA 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 12500 12500 11000 11000 11000

POVEČANJE DOLGA 80702 -879 -2098 -2529 -2225 -2322 -2519 -2215 -2312 -2509 -2205 -2302 56587 -50064 -3612 -469 52

POVEČANJE KAPITALA (BREZ DOBIČKA)0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -60000 -60000

POVEČANJE SREDSTEV (BREZ DENARJA)204010 -21010 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 183000 0 0 0 0

DENARNI TOK -119457 24228 2949 2132 2848 2765 2182 2898 2815 2232 2948 2865 -68596 12630 61015 5382 6990

PODATKI IME PODJETJA: Vnesi firmo podjetja

SKUPINA: S.00.00 - vnesi šifro skupine

2

POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V OBDOBJU

POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V OBDOBJU4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4

ANALIZA RAZMERIJ DO DRŽAVE IZ NASLOVA DDV

TERJATVE ZA DDV KONEC OBDOBJA41409 18709 18475 18575 18475 18475 18575 18475 18475 18575 18475 18475 18475 18940 19384 19839 20307

OBVEZNOSTI ZA DDV KONEC OBDOBJA20399 20399 20399 20399 20399 20399 20399 20399 20399 20399 20399 20399 20399 20911 21437 21976 22529

SALDO IZ NASLOVA DDV 21010 -1690 -1924 -1824 -1924 -1924 -1824 -1924 -1924 -1824 -1924 -1924 -1924 -1971 -2053 -2137 -2222

NEOPREDMETENA SREDSTVA Število enot: 1 64,00

SKUPAJ NABAVNA VREDNOST0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00

SKUPAJ AMORTIZACIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ POPRAVEK VREDNOSTI0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ NEODPISANA VREDNOST0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ NABAVE V OBDOBJU0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

NEOPREDMETENO SREDSTVO

NABAVNA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

AMORTIZACIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Amortizacijska stopnja

POPRAVEK VREDNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

NEODPISANA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

NABAVE V OBDOBJU 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDV

NEPREMIČNINE Število enot: 1 77,00

SKUPAJ NABAVNA VREDNOST0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ AMORTIZACIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ POPRAVEK VREDNOSTI0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ NEODPISANA VREDNOST0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ NABAVE V OBDOBJU0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

NEPREMIČNINA

NABAVNA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

AMORTIZACIJA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Amortizacijska stopnja

POPRAVEK VREDNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

NEODPISANA VREDNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

NABAVE V OBDOBJU 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDV

OPREMA Število enot: 3 90,00

SKUPAJ NABAVNA VREDNOST0 113000 113000 113000 113000 113000 113000 113000 113000 113000 113000 113000 113000 113000 113000 113000 113000 113000

SKUPAJ AMORTIZACIJA 0 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 1042 12500 12500 11000 11000 11000

SKUPAJ POPRAVEK VREDNOSTI0 1042 2083 3125 4167 5208 6250 7292 8333 9375 10417 11458 12500 12500 25000 36000 47000 58000

SKUPAJ NEODPISANA VREDNOST0 111958 110917 109875 108833 107792 106750 105708 104667 103625 102583 101542 100500 100500 88000 77000 66000 55000

SKUPAJ NABAVE V OBDOBJU0 113000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 113000 0 0 0 0

SKUPAJ VSTOPNI DDV 22600 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 22600 0 0 0 0

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

NABAVNA VREDNOST 60000 60000 60000 60000 60000 60000 60000 60000 60000 60000 60000 60000 60000 60000 60000 60000 60000

AMORTIZACIJA 500 500 500 500 500 500 500 500 500 500 500 500 6000 6000 6000 6000 6000 0,10 Amortizacijska stopnja

POPRAVEK VREDNOSTI 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500 5000 5500 6000 6000 12000 18000 24000 30000

NEODPISANA VREDNOST 0 59500 59000 58500 58000 57500 57000 56500 56000 55500 55000 54500 54000 54000 48000 42000 36000 30000

NABAVE V OBDOBJU 60000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 60000 0 0 0 0 0,20 Stopnja DDV

OPREMA

NABAVNA VREDNOST 50000 50000 50000 50000 50000 50000 50000 50000 50000 50000 50000 50000 50000 50000 50000 50000 50000

AMORTIZACIJA 417 417 417 417 417 417 417 417 417 417 417 417 5000 5000 5000 5000 5000 0,10 Amortizacijska stopnja

POPRAVEK VREDNOSTI 417 833 1250 1667 2083 2500 2917 3333 3750 4167 4583 5000 5000 10000 15000 20000 25000

NEODPISANA VREDNOST 0 49583 49167 48750 48333 47917 47500 47083 46667 46250 45833 45417 45000 45000 40000 35000 30000 25000

NABAVE V OBDOBJU 50000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50000 0 0 0 0 0,20 Stopnja DDV

RAČUNALNIŠKA OPREMA

NABAVNA VREDNOST 3000 3000 3000 3000 3000 3000 3000 3000 3000 3000 3000 3000 3000 3000 3000 3000 3000

AMORTIZACIJA 125 125 125 125 125 125 125 125 125 125 125 125 1500 1500 0 0 0 0,50 Amortizacijska stopnja

POPRAVEK VREDNOSTI 125 250 375 500 625 750 875 1000 1125 1250 1375 1500 1500 3000 3000 3000 3000

NEODPISANA VREDNOST 0 2875 2750 2625 2500 2375 2250 2125 2000 1875 1750 1625 1500 1500 0 0 0 0

NABAVE V OBDOBJU 3000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3000 0 0 0 0 0,20 Stopnja DDV

FINANČNE NALOŽBE Število enot: 1 115,00

SKUPAJ NALOŽBE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ ZMANJŠANJE NALOŽB0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ PREJETE OBRESTI IPD.0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

NALOŽBA

NALOŽBA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ZMANJŠANJE NALOŽBE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

PREJETE OBRESTI IPD. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Letna obrestna mera

TERJATVE IZ POSLOVANJA Število enot: 1 123,00

SKUPAJ TERJATVE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ ZMANJŠANJE TERJATEV0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ PREJETE OBRESTI IPD.0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

TERJATEV

TERJATEV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ZMANJŠANJE TERJATVE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

PREJETE OBRESTI IPD. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Letna obrestna mera

ZALOGE MATERIALA / TRGOVSKEGA BLAGA

SKUPAJ VREDNOST ZALOGE MATERIALA0 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000

VREDNOST MATERIALA 1 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000 70000

KAPITAL

SKUPAJ GIBANJE KAPITALA120000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 120000 0 0 -60000 -60000

POVEČANJE / ZMANJŠANJE KAPITALA120000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 120000 0 0 0 0

DELITEV DOBIČKA 0 0 0 60000 60000

OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA Število enot: 1 138,00

SKUPAJ OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA0 80000 76667 73333 70000 66667 63333 60000 56667 53333 50000 46667 43333 43333 3333 0 0 0

SKUPAJ ZMANJŠANJE OBVEZNOSTI0 -80000 3333 3333 3333 3333 3333 3333 3333 3333 3333 3333 3333 -43333 40000 3333 0 0

SKUPAJ DANE OBRESTI IPD.0 200 392 375 358 342 325 308 292 275 258 242 225 3592 1400 100 0 0

OBVEZNOST

OBVEZNOST 80000 76667 73333 70000 66667 63333 60000 56667 53333 50000 46667 43333 43333 3333

ZMANJŠANJE OBVEZNOSTI -80000 3333 3333 3333 3333 3333 3333 3333 3333 3333 3333 3333 -43333 40000 3333 0 0

DANE OBRESTI IPD. 0 200 392 375 358 342 325 308 292 275 258 242 225 3592 1400 100 0 0 0,06 Letna obrestna mera

3

OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA Število enot: 1 146,00

SKUPAJ OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ ZMANJŠANJE OBVEZNOSTI0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ DANE OBRESTI IPD.0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

OBVEZNOST

OBVEZNOST 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ZMANJŠANJE OBVEZNOSTI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

DANE OBRESTI IPD. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Letna obrestna mera

PRIHODKI POSLOVANJA / SPREMENLJIVI STROŠKI Število enot: 4 154,00

SKUPAJ PRIHODKI 0 188684 188684 188684 188684 188684 188684 188684 188684 188684 188684 188684 188684 2264211 2318058 2373280 2429773 2487708

SKUPAJ IZSTOPNI DDV 0 20399 20399 20399 20399 20399 20399 20399 20399 20399 20399 20399 20399 244788 250934 257245 263713 270353

SKUPAJ STROŠKI MATERIALA0 163759 163759 163759 163759 163759 163759 163759 163759 163759 163759 163759 163759 1965109 2011012 2058089 2106214 2155551

SKUPAJ STROŠKI STORITEV0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ STROŠKI DELA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ ZALOGE PROIZVODOV0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ VSTOPNI DDV 0 17274 17274 17274 17274 17274 17274 17274 17274 17274 17274 17274 17274 207293 212403 217648 223020 228534

PROIZVOD ZDRAVILA NA RECEPT

NETO PRODAJNA CENA 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0

PRODANA KOLIČINA 3750 3750 3750 3750 3750 3750 3750 3750 3750 3750 3750 3750 45000 45900 46820 47755 48710

ZALOGA KONEC OBDOBJA (KOLIČINA)0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

PRIHODEK 108750 108750 108750 108750 108750 108750 108750 108750 108750 108750 108750 108750 1305000 1331100 1357780 1384895 1412593

IZSTOPNI DDV 9244 9244 9244 9244 9244 9244 9244 9244 9244 9244 9244 9244 110925 113144 115411 117716 120070 0,09 Stopnja DDV

STROŠKI MATERIALA 108750 108750 108750 108750 108750 108750 108750 108750 108750 108750 108750 108750 1305000 1331100 1357780 1384895 1412593

STROŠKI STORITEV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

STROŠKI DELA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

VREDNOST ZALOGE PROIZVODA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

VSTOPNI DDV 9244 9244 9244 9244 9244 9244 9244 9244 9244 9244 9244 9244 110925 113144 115411 117716 120070

SPREMENLJIVI STROŠKI / ENOTO29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00

MATERIAL / TRGOVSKO BLAGO0,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0

VSTOPNI DDV V MATERIALIH 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5

MATERIAL 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 29,0 0,09 Stopnja DDV

CENA ENOTE MATERIALA 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00 29,00

POTROŠEK (MATERIALA NA ENOTO)1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0

ZUNANJE STORITVE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

VSTOPNI DDV V STORITVAH 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

STORITEV 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDV

CENA STORITVE 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0 0 0

NEPOSREDNO DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

CENA DELA 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

CENA DELA 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

PROIZVOD ZDR. Z RECEPTOM(TOČKE)

NETO PRODAJNA CENA 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9 2,9

PRODANA KOLIČINA 2962 2962 2962 2962 2962 2962 2962 2962 2962 2962 2962 2962 35544 36260 36985 37725 38479

ZALOGA KONEC OBDOBJA (KOLIČINA)0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

PRIHODEK 8708 8708 8708 8708 8708 8708 8708 8708 8708 8708 8708 8708 104499 106604 108736 110911 113129

IZSTOPNI DDV 740 740 740 740 740 740 740 740 740 740 740 740 8882 9061 9243 9427 9616 0,09 Stopnja DDV

STROŠKI MATERIALA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

STROŠKI STORITEV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

STROŠKI DELA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

VREDNOST ZALOGE PROIZVODA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SPREMENLJIVI STROŠKI / ENOTO 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

MATERIAL / TRGOVSKO BLAGO0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

VSTOPNI DDV V MATERIALIH 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

MATERIAL 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDV

CENA ENOTE MATERIALA 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

POTROŠEK (MATERIALA NA ENOTO)0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

ZUNANJE STORITVE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

VSTOPNI DDV V STORITVAH 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

STORITEV 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDV

CENA STORITVE 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0 0 0

NEPOSREDNO DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

CENA DELA 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

CENA DELA 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

ZDRAVILA BREZ RECEPTA

NETO PRODAJNA CENA 7,0 7,0 7,0 7,0 7,0 7,0 7,0 7,0 7,0 7,0 7,0 7,0 7,0 7,0 7,0 7,0 7,0

PRODANA KOLIČINA 4758 4758 4758 4758 4758 4758 4758 4758 4758 4758 4758 4758 57096 58809 60573 62390 64262

ZALOGA KONEC OBDOBJA (KOLIČINA)0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

PRIHODEK 33306 33306 33306 33306 33306 33306 33306 33306 33306 33306 33306 33306 399672 411662 424012 436732 449834

IZSTOPNI DDV 2831 2831 2831 2831 2831 2831 2831 2831 2831 2831 2831 2831 33972 34991 36041 37122 38236 0,09 Stopnja DDV

STROŠKI MATERIALA 25836 25836 25836 25836 25836 25836 25836 25836 25836 25836 25836 25836 310031 319332 328912 338780 348943

STROŠKI STORITEV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

STROŠKI DELA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

VREDNOST ZALOGE PROIZVODA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

VSTOPNI DDV 2196 2196 2196 2196 2196 2196 2196 2196 2196 2196 2196 2196 26353 27143 27958 28796 29660

SPREMENLJIVI STROŠKI / ENOTO 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43

MATERIAL / TRGOVSKO BLAGO0,0 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4

VSTOPNI DDV V MATERIALIH 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5

MATERIAL 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 5,4 0,09 Stopnja DDV

CENA ENOTE MATERIALA 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43 5,43

POTROŠEK (MATERIALA NA ENOTO)1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0

ZUNANJE STORITVE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

VSTOPNI DDV V STORITVAH 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

STORITEV 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDV

CENA STORITVE 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0 0 0

NEPOSREDNO DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

CENA DELA 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

CENA DELA 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

4

MARŽNO BLAGO

NETO PRODAJNA CENA 15,0 15,0 15,0 15,0 15,0 15,0 15,0 15,0 15,0 15,0 15,0 15,0 15,0 15,0 15,0 15,0 15,0

PRODANA KOLIČINA 2528 2528 2528 2528 2528 2528 2528 2528 2528 2528 2528 2528 30336 31246 32183 33149 34143

ZALOGA KONEC OBDOBJA (KOLIČINA)0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

PRIHODEK 37920 37920 37920 37920 37920 37920 37920 37920 37920 37920 37920 37920 455040 468691 482752 497234 512152

IZSTOPNI DDV 7584 7584 7584 7584 7584 7584 7584 7584 7584 7584 7584 7584 91008 93738 96550 99447 102430 0,20 Stopnja DDV

STROŠKI MATERIALA 29173 29173 29173 29173 29173 29173 29173 29173 29173 29173 29173 29173 350077 360580 371397 382539 394015

STROŠKI STORITEV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

STROŠKI DELA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

VREDNOST ZALOGE PROIZVODA 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

VSTOPNI DDV 5835 5835 5835 5835 5835 5835 5835 5835 5835 5835 5835 5835 70015 72116 74279 76508 78803

SPREMENLJIVI STROŠKI / ENOTO11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54

MATERIAL / TRGOVSKO BLAGO0,0 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5

VSTOPNI DDV V MATERIALIH 2,3 2,3 2,3 2,3 2,3 2,3 2,3 2,3 2,3 2,3 2,3 2,3 2,3 2,3 2,3 2,3

MATERIAL 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 0,20 Stopnja DDV

CENA ENOTE MATERIALA 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54 11,54

POTROŠEK (MATERIALA NA ENOTO)1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0

ZUNANJE STORITVE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

VSTOPNI DDV V STORITVAH 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

STORITEV 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,00 Stopnja DDV

CENA STORITVE 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

POTROŠEK (STORITEV NA ENOTO) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0 0 0 0

NEPOSREDNO DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

CENA DELA 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

DELO 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

CENA DELA 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

POTROŠEK (DELA NA ENOTO) 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

PROIZVAJALNI STALNI STROŠKI

SKUPAJ PROIZVAJALNI STALNI STROŠKI0 17915 17415 17415 17915 17415 17415 17915 17415 17415 17915 17415 17415 210980 217060 223383 229959 236799

SKUPAJ VSTOPNI DDV 1083 983 983 1083 983 983 1083 983 983 1083 983 983 12196 12212 12229 12246 12264

NAJEMNINA 2200 2200 2200 2200 2200 2200 2200 2200 2200 2200 2200 2200 26400 26400 26400 26400 26400 0,20 Stopnja DDV

BRUTO PLAČA 4 12500 12500 12500 12500 12500 12500 12500 12500 12500 12500 12500 12500 150000 156000 162240 168730 175479 0,00 Stopnja DDV

izobraževanja 500 500 500 500 2000 2080 2163 2250 2340 0,20 Stopnja DDV

STROŠKI VZDRŽEVANJA 900 900 900 900 900 900 900 900 900 900 900 900 10800 10800 10800 10800 10800 0,20 Stopnja DDV

ELEKTRIKA 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 220 2640 2640 2640 2640 2640 0,20 Stopnja DDV

VODA 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 40 480 480 480 480 480 0,20 Stopnja DDV

OGREVANJE 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 200 2400 2400 2400 2400 2400 0,20 Stopnja DDV

TELEFON ,INTERNET , TELEVIZIJA 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 75 900 900 900 900 900 0,20 Stopnja DDV

DROBNI MATERIAL 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 960 960 960 960 960 0,20 Stopnja DDV

RAČUNOVODSKE STORITVE 1200 1200 1200 1200 1200 1200 1200 1200 1200 1200 1200 1200 14400 14400 14400 14400 14400 0,20 Stopnja DDV

STROŠKI PRODAJE

SKUPAJ STROŠKI PRODAJE0 2257 2257 1087 1087 1087 1087 1087 1087 1087 1087 1087 1087 15384 13344 13674 14037 14436

SKUPAJ VSTOPNI DDV 451 451 217 217 217 217 217 217 217 217 217 217 3077 2669 2735 2807 2887

OGLAŠEVANJE 757 757 757 757 757 757 757 757 757 757 757 757 9084 9084 9084 9084 9084 0,20 Stopnja DDV

POSTAVITEV SPLETNE STRANI in vzdr.1250 1250 80 80 80 80 80 80 80 80 80 80 3300 960 960 960 960 0,20 Stopnja DDV

STROŠEK PROMOCIJ 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 3000 3300 3630 3993 4392 0,20 Stopnja DDV

STROŠKI UPRAVE

SKUPAJ STROŠKI UPRAVE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

STROŠEK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDV

IZREDNI PRIHODKI

SKUPAJ IZREDNI PRIHODKI0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

PRIHODEK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDV

IZREDNI ODHODKI

SKUPAJ IZREDNI ODHODKI0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ VSTOPNI DDV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

ODHODEK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,00 Stopnja DDV

KAZALNIKI

5

Priloga 2: Kazalniki

KAZALNIKI

CILJNE SPREMENLJIVKE

KAPITAL 120000 122809 125865 129870 133489 137521 141566 145225 149297 153382 157080 161192 165318 165318 215511 269138 263989 259927

DOBIČEK 0 2809 3056 4005 3619 4032 4045 3659 4072 4085 3699 4112 4125 45318 50193 53627 54851 55938

DENAR 120000 543 24772 27720 29852 32700 35465 37647 40545 43360 45591 48540 51404 51404 64034 125049 130431 137421

STRUKTURA PRIHODKOV (v %)

SKUPAJ PRIHODKI 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

SKUPAJ PRIHODKI OD PRODAJE100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

PROIZVOD 57,6 57,6 57,6 57,6 57,6 57,6 57,6 57,6 57,6 57,6 57,6 57,6 57,6 57,4 57,2 57,0 56,8

PROIZVOD 4,6 4,6 4,6 4,6 4,6 4,6 4,6 4,6 4,6 4,6 4,6 4,6 4,6 4,6 4,6 4,6 4,5

PROIZVOD 17,7 17,7 17,7 17,7 17,7 17,7 17,7 17,7 17,7 17,7 17,7 17,7 17,7 17,8 17,9 18,0 18,1

PROIZVOD 20,1 20,1 20,1 20,1 20,1 20,1 20,1 20,1 20,1 20,1 20,1 20,1 20,1 20,2 20,3 20,5 20,6

PRIHODKI FINANCIRANJA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

IZREDNI PRIHODKI 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

22

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV V

OBDOBJE

STRUKTURA PRIHODKOV

PROIZVOD PROIZVOD

PROIZVOD PROIZVOD

IZREDNI PRIHODKI PRIHODKI FINANCIRANJA STRUKTURA ODHODKOV (v %)

SKUPAJ PRIHODKI 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

SKUPAJ STROŠKI MATERIALA 86,8 86,8 86,8 86,8 86,8 86,8 86,8 86,8 86,8 86,8 86,8 86,8 86,8 86,8 86,7 86,7 86,6

SKUPAJ STROŠKI STORITEV 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

SKUPAJ STROŠKI DELA 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

AMORTIZACIJA 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,5 0,5 0,5 0,4

SKUPAJ PROIZVAJALNI STALNI STROŠKI9,5 9,2 9,2 9,5 9,2 9,2 9,5 9,2 9,2 9,5 9,2 9,2 9,3 9,4 9,4 9,5 9,5

SKUPAJ STROŠKI PRODAJE 1,2 1,2 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,7 0,6 0,6 0,6 0,6

SKUPAJ STROŠKI UPRAVE 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

ODHODKI FINANCIRANJA 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 0,0 0,0 0,0

IZREDNI ODHODKI 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

DAVEK NA DOBIČEK 0,4 0,4 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,6 0,6 0,6

ČISTI DOBIČEK 1,5 1,6 2,1 1,9 2,1 2,1 1,9 2,2 2,2 2,0 2,2 2,2 2,0 2,2 2,3 2,3 2,2

75%

80%

85%

90%

95%

100%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV V

OBDOBJE

STRUKTURA ODHODKOV

ČISTI DOBIČEK DAVEK NA DOBIČEK IZREDNI ODHODKI ODHODKI FINANCIRANJA

SKUPAJ STROŠKI UPRAVE SKUPAJ STROŠKI PRODAJE SKUPAJ PROIZVAJALNI STALNI STROŠKI AMORTIZACIJA

SKUPAJ STROŠKI DELA SKUPAJ STROŠKI STORITEV SKUPAJ STROŠKI MATERIALA

POVPREČNA SREDSTVA NA ZAPOSLENEGA V OBDOBJU

POVPREČNA

SREDSTVA NA

ZAPOSLENEGA 40439 51150 51660 52035 52397 52838 53196 53571 54025 54395 54782 55248 55476 55492 61760 67310 66106

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV V

SR

ED

ST

VA

OBDOBJE

POVPREČNA SREDSTVA NA ZAPOSLENEGA

6

PRIHODEK NA ZAPOSLENEGA

PRIHODEK NA

ZAPOSLENEGA 47171 47171 47171 47171 47171 47171 47171 47171 47171 47171 47171 47171 566053 579514 593320 607443 621927

ČISTI DOBIČEK NA ZAPOSLENEGA

ČISTI DOBIČEK NA

ZAPOSLENEGA 702 764 1001 905 1008 1011 915 1018 1021 925 1028 1031 11329 12548 13407 13713 13984

0

100000

200000

300000

400000

500000

600000

700000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV V

PR

IHO

DE

K

OBDOBJE

PRIHODEK NA ZAPOSLENEGA

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

16000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV V

?IS

TI D

OB

I?E

K

OBDOBJE

ČISTI DOBIČEK NA ZAPOSLENEGA

STRUKTURA OBVEZNOSTI KONEC OBDOBJA (V %)

CELOTNE OBVEZNOSTI100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

KAPITAL 60,3 61,2 62,6 64,0 65,3 66,7 68,1 69,4 70,7 72,0 73,2 74,5 74,5 97,1 98,9 99,1 99,0

DOLG 39,7 38,8 37,4 36,0 34,7 33,3 31,9 30,6 29,3 28,0 26,8 25,5 25,5 2,9 1,1 0,9 1,0

STOPNJE DONOSOV

ROA (ČISTI

DOBIČEK /

POVPREČNA

SREDSTVA) ROA 0,21 0,18 0,23 0,21 0,23 0,23 0,21 0,23 0,23 0,20 0,23 0,22 0,27 0,23 0,22 0,20 0,21

ROE (ČISTI

DOBIČEK /

POVPREČNI

KAPITAL) ROE 0,28 0,29 0,38 0,33 0,36 0,35 0,31 0,33 0,32 0,29 0,31 0,30 0,38 0,30 0,25 0,23 0,24

RETURN ON SALES

(ČISTI DOBIČEK /

PRIHODEK) ROS 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 I II III IV V

OBDOBJE

STRUKTURA OBVEZNOSTI KONEC OBDOBJA

DOLG KAPITAL

7

0,00

0,05

0,10

0,15

0,20

0,25

0,30

0,35

0,40

I II III IV V

ST

OP

NJE

LETO

STOPNJE DONOSOV

ROA ROE ROS

INTERNA STOPNJA DONOSA (IZ PODATKOV PO LETIH) 0 I II III IV V

INTERNA STOPNJA DONOSA 27,0% -120000 0 0 0 60000 319927

8

Priloga 3: Simulacije

PROJEKCIJE 2011 SIMULACIJE

KAPITAL Obdobje

Številka simulacije -1 1 2 3 4 5

simulacija 1 120000 165318 215511 269138 263989 259927

simulacija 2 120000 149809 183168 219641 197014 175146

simulacija 3 120000 141945 167019 194771 162968 131454

simulacija 4 120000 144438 171876 201851 172118 142506

simulacija 5 120000 180847 247024 317114 328922 342326

DENAR Obdobje

Številka simulacije -1 1 2 3 4 5

simulacija 1 120000 51404 64034 125049 130431 137421

simulacija 2 120000 31871 31213 75323 63224 52404

simulacija 3 120000 21665 14583 49954 28661 8177

simulacija 4 120000 25304 19935 57543 38333 19764

simulacija 5 120000 71054 95906 173398 195748 220215

0

50000

100000

150000

200000

250000

300000

350000

400000

-1 1 2 3 4 5

ka

pit

al

Gibanje vrednosti kapitala

simulacija 1

simulacija 2

simulacija 3

simulacija 4

simulacija 5

0

50000

100000

150000

200000

250000

-1 1 2 3 4 5

den

ar

Gibanje vrednosti denarja

simulacija 1

simulacija 2

simulacija 3

simulacija 4

simulacija 5

9

DOBIČEK Obdobje

Številka simulacije -1 1 2 3 4 5

simulacija 1 0 45158 50193 53633 54854 55941

simulacija 2 0 29649 33359 36473 37373 38132

simulacija 3 0 22745 26034 28711 29157 29446

simulacija 4 0 24683 27824 30339 30607 30700

simulacija 5 0 61882 67324 71187 72850 74389

Dolg/ObveznostiObdobje

Številka simulacije -1 1 2 3 4 5

simulacija 1 0 26 3 1 1 1

simulacija 2 0 26 3 1 1 1

simulacija 3 0 26 3 1 1 1

simulacija 4 0 26 3 1 1 2

simulacija 5 0 25 3 1 1 1

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

-1 1 2 3 4 5

do

bič

ek

Gibanje vrednosti dobička

simulacija 1

simulacija 2

simulacija 3

simulacija 4

simulacija 5

0

5

10

15

20

25

30

-1 1 2 3 4 5

Do

lg/O

bvezn

osti

Stopnja zadolženosti (v%)

simulacija 1

simulacija 2

simulacija 3

simulacija 4

simulacija 5

10

ROA Obdobje

Številka simulacije -1 1 2 3 4 5

simulacija 1 0,00 0,21 0,23 0,22 0,20 0,21

simulacija 2 0,00 0,15 0,17 0,18 0,18 0,20

simulacija 3 0,00 0,12 0,14 0,15 0,16 0,19

simulacija 4 0,00 0,12 0,15 0,16 0,16 0,19

simulacija 5 0,00 0,28 0,27 0,25 0,22 0,22

ROE Obdobje

Številka simulacije -1 1 2 3 4 5

simulacija 1 0,00 0,38 0,30 0,25 0,23 0,24

simulacija 2 0,00 0,25 0,22 0,20 0,20 0,23

simulacija 3 0,00 0,19 0,18 0,17 0,17 0,22

simulacija 4 0,00 0,21 0,19 0,18 0,18 0,21

simulacija 5 0,00 0,52 0,37 0,29 0,25 0,25

0

0,05

0,1

0,15

0,2

0,25

0,3

-1 1 2 3 4 5

RO

A

Gibanje ROA

simulacija 1

simulacija 2

simulacija 3

simulacija 4

simulacija 5

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

1 2 3 4 5 6

RO

E

Gibanje ROE

Nizi1

Nizi2

Nizi3

Nizi4

Nizi5

11

Priloga 4: Rezultati ankete

Starost anketirancev:

Kaj vas moti pri obisku obstoječih lekarn v Novem mestu?

12

Ali v nakupovalnih centrih v Novem mestu pogrešate lekarno?

Bi vam obisk lekarne v trgovinskem centru pomenil priročnost ali odročnost?

13

Bi kupovali zdravila brez recepta preko spletne lekarne?

14

Priloga 5: Ugotavljanje potreb kupcev po razredih (x)

otr

oci

mla

dost

nik

i

stare

jši

spol

M/Ž

ZDRAVILA NA RECEPT x x x m/ž

Zdravila brez recepta

Prehlad, gripa in vročina x x x m/ž

Kašelj x x x m/ž

Odpornost x x x m/ž

Bolečina x x x m/ž

Alergije in srbenje x x x m/ž

Prebavila x x m/ž

Sklepi x m/ž

Hujšanje x x m/ž

Srce in ožilje x m/ž

Stres, nemir in nespečnost x x m/ž

Menopavza x ž

Osteoporoza x m/ž

Oči x x m/ž

Kajenje x x m/ž

Naravna zdravila x x x m/ž

Potovanja x x m/ž

Kozmetika

BIO kozmetika x x m/ž

Sončenje x x x m/ž

Repelenti x x m/ž

Hujšanje x x m/ž

Usta, dlesni in zobje x x x m/ž

Potenje x x x m/ž

Lasje in lasišče x x x m/ž

Suha koža x x x m/ž

Mastna in občutljiva koža x x x m/ž

Obraz x x x m/ž

Intimna nega in genitalije x x x m/ž

Prehrana in dopolnila m/ž

Vitamini in Minerali x x m/ž

Prehranska dopolnila x x m/ž

Odpornost x x x m/ž

Prehrana x x m/ž

Probiotiki x x x m/ž

Pripomočki za nosečnice x x ž

Hujšanje x ž

Čaji in drugi naravni

izdelki x x x m/ž

Koncentracija in spomin x x m/ž

Stres x x m/ž

Priloga 6: Terminski načrt

15

št.. Aktivnosti v letu 2011 J F M A M J J A S

O

N D

1. Izdelava poslovnega načrta

2. Priprava projektne dokumentacije

3. Registracija lekarne

4. Izbira dobaviteljev notranje opreme

5. Izdelava načrta notranje opreme

6. Dogovarjanje z dobavitelji o prodajnem naboru

7. Podpis pogodbe o najemu prostorov

8. Urejanje prostorov lekarne

9. Razpis za zaposlitev

10. Priprava spletne strani

11. Oglaševanje

12. Odprtje lekarne

Priloga 7: Seznam storitev, ki jih opravljajo lekarne

16

Lekarniške storitve za sklepanje pogodb z ZZZS Šifra OPREDELITEV ZDRAVSTVENE STORITVE NORMATIV TOČKOVNA

KADROVSKIČASOVNI VREDNOST

70010 VROČITEV zdravila je fizična predaja enega kosa zdravila, ki 1 mag. farm. 0,48 0,16

vključuje naročanje in prevzem zdravila, analizo, strokovno 1 ing. farm. 0,08

evidenco, shranjevanje, impliranje, kontrolo serije izdelave 1 farm. tehn. 0,43

in datum zapadlosti, pripravo za izročitev in izročitev zdravila

71010 OBDELAVA RECEPTA zajema pregled glave recepta in 1 mag. farm. 0,82 0,31

ordinacije, razvrstitev zdravil, navodilo za uporabo zdravila, 1 ing. farm. 0,18

vodenje evidenc in strokovno administrativna dela 1 farm. tehn. 1,00

71020 OBDELAVA NAROČILNICE – vrstica 1 mag. farm. 0,35 0,10

1 farm. tehn. 0,25

72100 RAZDELITEV zdravil in sanitetno medicinskega 1 farm. tehn. 0,08 0,01

materiala iz originalne embalaže (1 kom)

72000 IZDELAVA MAGISTRALNO PRIPRAVLJENIHZDRAVIL za storitve od šifre 72010 do 72221 se za vsako

naslednjo

količino ali za njen del, vendar ne manjši kot 25 % predvidene količine poveča točkovna vrednost za 50 %

I. FARMACEVTSKE OBLIKE ZA PERORALNO UPORABO

72010 Tehtanje in merjenje ene sestavine (do 1000g) 1 mag. farm. 0,67 0,25

1 farm. tehn. 1,00

72070 Mešanje praškov (do 300g) 1 mag. farm. 6,70 2,73

1 farm. tehn. 12,00

72080 Razdelitev praškov do 0,5g (1kom) 1 farm. tehn. 0,25 0,03

72090 Razdelitev praškov v škrobne, želatinske ali 1 farm. tehn. 0,50 0,06

druge kapsule (1 kom)

72030 Raztapljanje ali razribavanje 1 mag. farm. 4,17 0,97

1 farm. tehn. 1,17

72020 Mešanje dveh ali večih tekočin (do 1000g) 1 mag. farm. 1,75 0,42

1 farm. tehn. 0,58

72050 Priprava peroralne antibiotične suspenzije 1 mag. farm. 5,17 1,21

1 farm. tehn. 1,50

II. FARMACEVTSKE OBLIKE ZA ORALNO UPORABO

72010 Tehtanje in merjenje ene sestavine 1 mag. farm. 0,67 0,25

1 farm. tehn. 1,00

72070 Mešanje praškov 1 mag. farm. 6,70 2,73

1 farm. tehn. 12,00

72030 Raztapljanje ali razribavanje 1 mag. farm. 4,17 0,97

1 farm. tehn. 1,17

72020 Mešanje dveh ali večih tekočin 1 mag. farm. 1,75 0,42

1 farm. tehn. 0,58

72121 Izdelava farmacevtskih oblik za oralno uporabo: 1 mag. farm. 7,67 2,50

prašek, pasta, raztopina, suspenzija 1 farm. tehn. 8,34

III. FARMACEVTSKE OBLIKE ZA DERMALNO UPORABO

72010 Tehtanje in merjenje ene sestavine 1 mag. farm. 0,67 0,25

1 farm. tehn. 1,00

72070 Mešanje praškov 1 mag. farm. 6,70 2,73

1 farm. tehn. 12,00

72030 Raztapljanje ali razribavanje 1 mag. farm. 4,17 0,97

1 farm. tehn. 1,17

72020 Mešanje dveh ali večih tekočin (do 1000g) 1 mag. farm. 1,75 0,42

1 farm. tehn. 0,58

72120 Izdelava farmacevtskih oblik za dermalno uporabo 1 mag. farm. 7,67 2,50

krema, mazilo, gel, pasta, suspenzija, 1 farm. tehn. 8,34

emulzija do 300g raztopina (do 1000g)

IV. FARMACEVTSKE OBLIKE ZA OČI

17

72010 Tehtanje in merjenje ene ingredience 1 mag. farm. 0,67 0,25

72020 Mešanje dveh ali večih tekočin 1 mag. farm. 1,75 0,42

72040 Izdelava kapljic za oko 1 mag. farm. 22,00 4,40

72140 Izdelava mazila za oko 1 mag. farm. 22,00 4,40

72220 Priprava sterilnih farmacevtskih 1 mag. farm. 5,00 2,74

oblik za oči 1 farm. tehn. 15,00

72041 Priprava gotovih antibiotičnih kapljic za 1 mag. farm. 5,17 1,21

izdajo (priprava raztopine,…) 1 farm. tehn. 1,50

V. FARMACEVTSKE OBLIKE ZA VAGINALNO UPORABO

72010 Tehtanje in merjenje ene sestavine 1 mag. farm. 0,67 0,25

1 farm. tehn. 1,00

72150 Izdelava mase za globule (do 100g) 1 mag. farm. 9,67 3,29

1 farm. tehn. 11,67

72160 Oblikovanje globul (za 1 kom) 1 farm. tehn. 0,50 0,06

VI. FARMACEVTSKE OBLIKE ZA REKTALNO UPORABO

72010 Tehtanje in merjenje ene sestavine (do 1000g) 1 mag. farm. 0,67 0,25

1 farm. tehn. 1,00

72151 Izdelava mase za svečke (do 100g) 1 mag. farm. 9,67 3,29

1 farm. tehn. 11,67

72161 Oblikovanje svečk – (za 1 kom) 1 farm. tehn. 0,50 0,06

VII. POSEBNI POGOJI PRIPRAVE

72221 Izdelava farmacevtskih oblik z 1 mag. farm. 5,00 2,74

antibiotikom ali s kemoterapevtikom 1 farm. tehn. 15,00

72210 Izdelava pripravkov iz citostatikov 1 mag. farm. 6,00 3,29

1 farm. tehn. 18,00

72211 Sterilizacija (do 1000g) 1 mag. farm. 5,00 2,74

1 farm. tehn. 15,00

VIII. OSTALO (storitve, za katere ZZZS ni plačnik)

72180 Izdelava želatine (do 300g) 1 mag. farm. 10,00 3,32

1 farm. tehn. 11,34

72060 Mešanje čajev 1 mag. farm. 1,67 0,68

1 farm. tehn. 3,00

72110 Izdelava decoctov in infuzov (do 300g) 1 mag. farm. 5,67 1,95

1 farm. tehn. 7,00

72130 Maceracija (trajanje do 24ur) 1 mag. farm. 7,67 2,50

1 farm. tehn. 8,34

72190 Izdelava mase za pilule 1 mag. farm. 10,00 3,32

1 farm. tehn. 11,34

72200 Obdelava pilul (za 10kom) 1 farm. tehn. 1,00 0,12

VIR:http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/o/575FF02E05796A82C1256B890058A3B3?OpenDocument