-
asopis za pokrajino Posavje, leto XX, t. 12, etrtek, 9. junij
2016
Aleksander Zupani, direktor JP Komunala Breice d.o.o.:
Ko vidim znanje tiriletnikov, mi je toplo pri srcu str. 14
PRAZNIK KS TRIE str. 8
OBINSKO PRAZNOVANJE str. 20-21
PRAZNIEN LESKOVEC str. 9
DAN SLOVENSKIH IZGNANCEV str. 4
MARKO ZALOKAR, NK KRKO str. 32
JUBILEJ KOZJANSKEGA PARKA str. 3
V znamenju lovskega raja
Praznini utrip v obini Krko
Mladim zaupati in dati prilonost
Obnovili nekdanje taborie
Ko ti za hrbtom poje dva tiso Viol, ti ni vseeno
35 let soitja narave in loveka
Pred poplavami varni ele 20185. izredna seja breikih svetnikov
prebivalcem Krke vasi in Velikih Malenc ni prinesla kaj veliko
dobre volje, saj je rok za tako eleno protipoplavno zaito
prestavljen za dobro leto, na 1. 9. 2018. Lahko pa so zadovoljneji
pri podjetju Infra, saj bodo z dodatnimi dravnimi sredstvi lahko
dokonali akumulacijski bazen HE Breice. Stran 2
Posel je v tujiniPosavska podjetja so vse bolj odvisna od
poslovanja na tujih trgih, je ena glavnih ugotovitev na podlagi
poroila o poslovanju gospodarstva v regiji v letu 2015. Prodor na
tuje trge sicer terja svojo ceno in as, zato je bil dobiek niji kot
leta poprej, a so napovedi kljub temu optimistine.
Tematske strani, str. 1318
KRKO - Torkova slavnostna akademija (na fotografiji letonji
nagrajenci) je bila vrhunec prazninega dogajanja v obini Krko, ki
ga je sestavljalo ve kot 40 prireditev, v sklopu katerih so bile e
posebej obeleene nove pridobitve: rekonstrukcija odseka ceste
Senovo - Belo, energetsko sanirana telovadnica in vrtec O
Koprivnica, obnova stadiona Matije Gubca, zakljuek sanacije plazu v
Drenovcu in otvoritev Spominskega parka Podboje, s katero se
prihajajoo nedeljo zaokroujejo praznini dnevi. Hkrati je bila
letonja osrednja prireditev rekordna po tevilu podeljenih priznanj,
skupno 21, kar je najve po letu 1982. Predvsem na raun novouvedenih
priznanj za jubileje drutev, zavodov, drub itd., kar pa v bodoe
odpira vpraanje o smotrnosti tega priznanja, saj je samo drutev na
obmoju obine registriranih kar 323, od tega jih prihodnje leto kar
okoli 30 praznuje 70, 60, 50, 40, 30 ali 20 let delovanja. Foto:
Bojana Mavsar
Dalmatinova 3, 8270 Krko
Tel. : (07) 490 23 60www.pivnicaapolon.com
Za prijetne urice v starem mestnem jedru
Vabljeni na poletno teraso
-
Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 20162
UTRIP REGIJE
povedali so - o akalnih vrstah v zdravstvu
Janja Zorko Kurini, Gorjane: Kako skraj-ati akalne dobe je
trenutno vpraanje, ki ga poskuajo reiti na razlinih nivojih, vse do
Ministrstva za zdravje, vendar brez dodatnih finannih sredstev po
mojem mnenju ne bo lo. V ambulantah druinske in splone me-dicine,
kjer delam tudi sama, del pacientov na
pregled naroimo. Pregledamo pa tudi vse nenaroene, nujne in
nenujne bolnike, tako da pri nas akalnih dob praktino ni.
Urka Renko, Svibno: Trenutno stanje na podroju zdravstva se mi
zdi precej kaoti-no. Nezasliano je, da morajo ljudje tudi po ve
mesecev, celo let akati na pomemben pregled ali poseg pri
zdravniku. Ob tem po-misleku pa potem peica ljudi, ki ima dovolj
finannih sredstev, preko akalne vrste pride
na vrsto e v enem tednu tu se vpraam o obstoju t. i. social-ne
drave. Zdravstveni sistem bi bilo treba celovito reformirati.
Bogdan Palovnik, Slovenska vas: Osebno v zadnjem asu nisem
potreboval zdravnika, zato teko komentiram ta problem. Prijate-lji
in znanci niso imeli problemov s akalni-mi vrstami. Herka ima
napotnico za pregled pri specialistu. Na spletni strani e-naroanje
je dobila podatek, da ima lahko pregled e ez
nekaj dni na Ptuju, v Novem mestu pa ele septembra. Ta
inter-netna reitev se mi zdi zelo dobra za zmanjanje akalnih
vrst.
SLOVENIJA, POSAVJE - 29. maja so potekale volitve v svet
Kme-tijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in svete obmonih
enot KGZ. Na ravni drave je bila doseena izredno nizka volil-na
udeleba, od skupno 90.801 fizinih volivcev (lastniki, zaku-pniki,
uivalci, imetniki pravice uporabe kmetijskih zemlji in gozdov,
katerih katastrski dohodek za leto 2015 znaa najmanj 106,88 ),
vpisanih v volilni imenik, se jih je volitev udeleilo zgolj 6.133
ali 6,75 %, od 1.454 pravnih oseb (pravne osebe ki so lastnice
kmetijskih zemlji oz. gozdov) po volilnem imeniku pa 252 ali 17,33
%. V volilni enoti 8 - Breice je od 6.282 fizi-nih oseb z volilno
pravico glasovalo le 318 oseb ali 5,06 %, kar je druga najnije
zabeleena udeleba v dravi oziroma med sku-pno 13 volilnimi enotami,
od 112 pravnih oseb po volilnem ime-niku pa 19 ali 16,96 %.
Po zaenkrat e neuradnem poimenskem sestavu so bili v 36-lan-ski
Svet KGZ Slovenije za mandatno obdobje 2016-2020 iz VE Breice, ki
zajema obmoja obin Breice, Krko in Sevnica, iz-voljeni: Anton
nideri in Metelko Gabriel (oba Kmeka lista - Drutvo za razvoj
kmetijstva in podeelja) ter Roman vegli (Drutvo lanov sindikata
kmetov), kot pravna oseba pa Joe Strgar. V 10-lanski obmoni svet
KGZ Breice pa so bili izvo-ljeni Gabriel Metelko, Ale Balon, Franc
Gunar, Rok Curha-lek, Joe Boi (vsi Kmeka lista - Drutvo za razvoj
kmetijstva in podeelja), Stanko Zupani (Forum za kmetijstvo in
pode-elje SDS), Ivan Koar (Drutvo SKZ - Slovenska kmeka zve-za),
Franc Vraneti (Kmeko drutvo Nova Slovenija) ter Boris Oreek in
Boidar Beci (oba Drutvo lanov sindikata kmetov). Glasovanje pravnih
oseb in fizinih volivcev ni potekalo istoa-sno, saj so 25. maja
glasovanje v organe KGZS opravili predstav-niki pravnih oseb, temu
pa so tiri dni kasneje sledile e volitve fizinih oseb za
predstavnike v svet KGZS in svete obmonih enot. B. Mavsar
POSAVJE - Zaradi predloga reorganizacije Sklada kmetijskih
ze-mlji in gozdov, s katerim bi se ukinila obmona izpostava v
Krkem, je Svet regije Posavje s podporo evropskega poslanca Franca
Bogovia na Ministrsvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano ter na
svet Sklada KGZ naslovil protestno pismo. Kot so zapisali v njem,
se krka izpostava, ustanovljena 1. marca 1994, pokriva pa obmoje
upravnih enot Krko, Breice in Sevnica, ukvarja z oddajanjem
kmetijskih zemlji, ki so v lasti RS, v za-kup, urejanjem lastnitva
parcel, nakupom in ostalimi zadeva-mi v zvezi s kmetijskimi
zemljii, ki so v lasti RS, izvaja pa tudi upravljanje in vzdrevanje
hidromelioracijskih sistemov na na-em podroju. Po mnenju Sveta
regije je iz tega razvidno, da ima izpostava Krko izreden pomen za
celotno Posavje. Na podla-gi preteklih izkuenj s podobnimi
reorganizacijami, denimo v primeru Policijske uprave, ki po mnenju
posavskih upanov ni prinesla ne prihranka ne izboljanja storitev,
ostro nasprotuje-jo taknim posegom, ki prinaajo slabe pogoje
tukajnjim pre-bivalcem na e tako razprenem obmoju. P. P.
Volitve v organe KGZS
Svet regije protestiral proti ukinitvi izpostave Sklada KZG
Obinska priznanja bodo po-delili aktivni lanici v ve dru-tvih,
organizatorki obinskih prireditev ter gonilni sili lan-ske pomoi
beguncem na mej-nem prehodu Mireli Kunst, upravitelju kulturnega
doma Borisu Vahtariu ter ljud-skemu umetniku, zbiratelju in
pobudniku obnove nabonih znamenj Francu Lupini. S plaketo obine
bodo za dolgo-letno delo v lokalnih drutvih ter za angairanost pri
upnij-skih dogodkih nagradili pred-sednico Drutva upokojencev
Marijo Bavdek. Denarno na-grado bo ob 35-letnici delova-
V pripravah na obinski praznikBISTRICA OB SOTLI Obina Bistrica
ob Sotli je s sobotnim gostovanjem v Pivki na sreanju krajev,
poime-novanih empeter, priela slovesnosti ob obinskem prazniku.
Pred tem je obinski svet na 13. redni seji potrdil letonje obinske
nagrajence.
nja prejel MePZ Bistrica ob So-tli, naziva astni oban pa letos
ne bodo podelili. Prireditve ob obinskem prazniku se bodo v
Bistrici odvijale ves mesec ju-nij, osrednji dogodki s slav-nostno
sejo obinskega sveta ter kulturnimi, druabnimi in portnimi
prireditvami bodo potekali konec meseca.
Svetniki so obravnavali tudi predlog zakljunega rauna za leto
2015 ter se seznanili s poroilom nadzornega odbo-ra. Lanski proraun
je bil na prihodkovni ravni realiziran v dobrih 1,6 milijonih
evrov, na
odhodkovni je znaal 1,4 mili-jona evrov. Med obinskimi na-lobami
so bile sanacija plazov Kunperk - Metlije, manje ob-nove
vodovodnega omreja, obnova in posodobitev prosto-ra za nujno
medicinsko pomo v zdravstvenem domu, uredi-tev pogodbene pote v
obin-skih prostorih, zakljuili so tudi s projektom Ne pozabi-mo
vasi, namenjenemu ureja-nju javne infrastrukture ter ra-zvoju in
promociji turizma. Ob nijih izdatkih lani, proraun-ski preseek je
znaal nekaj ve 217.000 evrov, si bolje in-vesticijsko leto obetajo
priho-dnje leto, medtem ko letonje mineva v znamenju pridobitve
dokumentacije in prijave pro-jektov na razpise. Poudarili pa so, da
je bistrika obina ena najmanj zadolenih slovenskih obin. Njen dolg
zdaj znaa 85 evrov na prebivalca. Obinski svet se je seznanil e z
nartom za notranjo obnovo poslopja Gabronke, v kate-ri se nartuje
ureditev hostla. Obnova naj bi potekala v dveh delih, za enega
nameravajo ko-
ristiti dravna sredstva za so-financiranje investicij, za
ob-novo prostora za kolesarnico in s tem povezanega turizma ter
olskih dejavnosti v dru-gem delu pa se bodo potegova-li za evropska
sredstva. Direk-tor OKP Rogaka Slatina d.o.o. mag. Bojan Pir in
Roma-na Kolenc iz podjetja Simbio d.o.o. pa sta podala obrazloi-tve
k predlogu o spremembi cen storitev obveznih obin-skih gospodarskih
javnih slub varstva okolja. Ne ravno razve-seljiva novica za obane
je, da se bo zaradi nujnih nalob za izboljave pri odlaganju in
ob-delavi komunalnih odpadkov v podjetju Simbio d.o.o. odvoz
komunalnih odpadkov podra-il. Nova cena se bo na meseni polonici
poznala v 0,33 evrov vijem znesku na osebo in bo stopila v veljavo
z julijem. Sta pa predstavnika obeh podjetij zagotovila, da so z
zdajnjimi nalobami v podjetju problem odlaganja in predelave
odpad-kov reili za ve deset let dol-go obdobje. Emilija terlek
CERKLJE OB KRKI - Do sobote v Sloveniji peto leto zapored
pote-ka mednarodna vojaka vaja Jadranski udar 2016 (angl. Adriatic
Strike), na kateri Slovenska vojska v sodelovanju z zaveznikimi
dravami in ob podpori vojakega letalstva izvaja usposabljanje
usmerjevalcev zdruenega ognja. Na vaji sodeluje okoli 600
ude-leencev, od tega 350 pripadnikov oboroenih sil iz Avstrije,
Bel-gije, eke, rne gore, Danske, Hrvake, Italije, Kanade, Latvije,
Litve, Madarske, Romunije, Slovake, ZDA ter Makedonije kot
opazovalke. Na vaji prvi sodeluje tudi premestljivi zrani
opera-tivni center iz Italije, ki je del strukture poveljstva
zranih sil Nata za Evropo. Velik del zrakoplovov vsak dan vzleta in
pristaja na le-taliu v Cerkljah ob Krki. Usposabljanje
usmerjevalcev zdrue-nega ognja poteka na estih razlinih lokacijah
po Sloveniji, med drugim tudi v obini Sevnica, kjer zrana plovila
letalsko podpo-ro samo simulirajo. Zaradi zagotovitve varne izvedbe
vaje ter var-nega in neprekinjenega zranega prometa so v asu vaje
dnevne zaasne zapore zranega prostora. Veji del usposabljanja se
od-vija podnevi, vse aktivnosti pa konajo do 23. ure. R. R.
Peta izvedba Jadranskega udara
Po besedah direktorja Infre mag. Vojka Sotoka noveli-rani
program zajema zmanj-anje vrednosti infrastruktur-nega dela HE
Breice za slabih 15 milijonov evrov (s pribli-no 156,7 na 141,7
milijo-na evrov). Sprememba izha-ja iz pridobljene pogodbe po
javnem razpisu (s podjetjem Riko), ki ima nije cene od na-rtovanih,
in tako je prilo do zmanjanja investicijske oce-ne. Poleg tega se z
novelacijo terminski plan za gradnjo pro-tipoplavne varnosti Krke
vasi in Velikih Malenc s 30. 6. 2017 prestavi na 1. 9. 2018. Pred
iz-redno sejo se je sestala pro-jektna skupina za spremlja-nje
izgradnje HE Breice, ki je obravnavala tudi zahteve ci-vilne
iniciative (CI) Krke vasi in Velikih Malenc. Kot je dejal
predsednik CI Janez Ivi, za-radi prestavitve terminskega plana niso
preve navdueni, saj so jih e vekrat prepelja-li ejne ez vodo. Roke
pre-
e naprej bodo trepetaliBREICE - Potem ko je podjetje Infra Obino
Breice seznanilo s prvo novelacijo Programa izvedbe objek-tov
vodne, dravne in lokalne infrastrukture ter vodne in energetske
infrastrukture v nedeljivem razmerju za HE Breice, so breiki
svetniki 6. junija na 5. izredni seji podali soglasje k
novelaciji.
stavljajo, ljudje v Krki vasi in Velikih Malencah pa trepe-tamo,
e bomo letos septem-bra spet plavali, je povedal. Njihove zahteve
naj bi svetni-ki na izredni seji tudi spreje-li, vendar so na koncu
odloili, da pred obravnavo in odloa-njem o predlaganih zahtevah
le-te preui statutarno-prav-na komisija, se do njih opre-deli in po
potrebi tudi uskladi s predstavniki CI. Tako usklaje-ne sklepe bodo
svetniki obrav-navali na 12. redni seji v pone-
deljek. Ena izmed zahtev je tudi, da investitor protipoplav-ne
zaite za as zakasnitve iz-gradnje, tj. od 30. 6. 2017 do dokonne
izgradnje, v breme financiranja investicije pri za-varovalnici
zavaruje ogroene zgradbe v obeh vaseh.
Svetnik Igor Zori, tudi pred-sednik odbora za infrastruk-turo,
okolje in prostor v DZ, je dejal, da je vlada e pripravi-la osnutek
zakona o izvreva-nju prorauna RS, s katerim se
zagotavljajo dodatna sredstva za izgradnjo HE Breice (40,7
milijona evrov). Tudi Sotoek je zadovoljen, da bodo z doda-tnimi
sredstvi lahko dokona-li akumulacijski bazen, saj rok za njegovo
polnitev ostaja 15. 12. 2016. Dodal je, da zae-tek gradbenih del za
protipo-plavno zaito sedaj nartuje-jo sredi leta 2017. upan Ivan
Molan je poudaril, da je klju-no, da bo protipoplavna var-nost
urejena do na novo do-loenega roka. V razpravi sta sodelovala samo
Marijan i-bert in mag. Joef Piltaver, pri emer je prvi pokritiziral
pri-pravljavce dokumenta o nove-laciji, e da bi morali biti
kon-kretneji. Obljublja se goloba na strehi, vendar ga je tre-ba
najprej ujeti, je simboli-no dejal ibert, Piltaver pa, da bo z
alostjo podprl noveliran program, z veliko vejim vese-ljem pa
sklepe CI.
R. Retelj
Obinski svet obine Breice se bo v ponedeljek seel na 12. redni
seji. Med drugim bo podaljal mandat in imenoval obinsko vo-lilno
komisijo, podal mnenje k imenovanju ravnatelja O Velika Dolina, se
seznanil s poslovnimi poroili javnih zavodov in agen-cij v obini,
obravnaval sklep o znianju cen javne infrastruk-ture obveznih
obinskih gospodarskih javnih slub na podroju zbiranja meanih
komunalnih in biolokih odpadkov ter pred-vidoma potrdil dokument
identifikacije investicijskih projektov (DIIP) Ureditev atletske
steze pri O Globoko, Venamenske zunanje povrine v KS Velika Dolina,
Venamenski objekt - Je-senice na Dolenjskem, Ureditev prostorov za
Fakulteto za tu-rizem v Breicah in Ureditev kotlovnice ZPTM
Breice.
POSAVJE - Z verajnjim sreanjem v Sevnici se je zakljuil niz
estih sreanj pod naslovom Izzivi Posavja, ki jih je v vseh estih
posavskih obinskih srediih pripravil Zavod Dobra druba, re-gionalno
stiie nevladnih organizacij. Organizatorji so na sre-anjih naredili
izbor izzivov posamezne obine, na podlagi ka-terega bo zavod nudil
podporo nevladnim organizacijam, da s svojimi storitvami naslovijo
posamezne izzive, tiste, ki presega-jo delovanje nevladnega
sektorja, pa bo posredoval pristojnim intitucijam. Ve o vsebini
sreanj pa v naslednji tevilki aso-pisa. P. P.
Zakljuili Izzive Posavja
-
Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 2016
3UTRIP REGIJE
Kot je na slovesnosti pouda-ril direktor KP mag. Teo Hr-voje
Orani, je park, ki sku-paj s Triglavskim narodnim parkom
predstavlja najstarej-e zavarovano obmoje v nai dravi, v tem
obdobju zrasel v sodobno upravljano zavaro-vano obmoje, prepoznano
po edinstvenem soitju narave in loveka, tevilnih dobrih par-kovnih
praksah, ki med dru-gim nudijo prilonosti za ra-zvoj regije, tudi
na podroju gospodarstva, ohranjeni na-ravi in naravnih vrednotah,
bogastvu kulturne dedii-ne ter konkretnem uresnie-vanju
trajnostnega razvoja, ki povezuje loveka z naravo in tradicijo s
sodobnostjo. Od druge polovice 90. let se park usmerja v varstvo
naravne de-diine, leta 1999 pa se je z Zakonom o ohranjanju narave
preimenoval v Kozjanski park s statusom regijskega parka in uvrstil
med naravovarstvene organizacije. Od leta 2004 ve-ji del parka
spada v ekoloko pomembna obmoja Sloveni-je in evropsko pomembna
po-sebna varstvena obmoja Na-tura 2000. Od leta 2010 se obmoje
Kozjanskega ponaa s statusom biosfernega obmo-ja MAB (Man and
Biosphere)
KRKO - Vodstvo Univerze v Mariboru na elu z rektorjem, prof. dr.
Igorjem Tiarjem, je 30. maja obiskalo Fakulteto za energe-tiko v
Krkem. Na Intitutu za energetiko v Vrbini so si ogledali dejavnosti
in novo opremo laboratorijev Fakultete za energeti-ko. Ogleda se je
udeleila tudi direktorica obinske uprave obi-ne Krko Melita opar, s
katero so predstavniki univerze opra-vili neformalni sestanek z
namenom aktivnejega sodelovanja v prihodnosti. Gostje so svoj obisk
sklenili na sedeu Fakultete za energetiko s kolegijem rektorja,
kjer so prisotni obravnavali tudi aktualno problematiko na
fakulteti. Vir: FE Krko
35 let soitja narave in lovekaPODSREDA - Kozjanski park (KP) je
25. maja s slovesnostjo na gradu Podsreda obeleil 35. obletnico
delo-vanja. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade dr. Miro
Cerar. KP so leta 1981 ustanovili kot Spominski park Trebe z
namenom ohranjanja zgodovinskega izroila in naravnih znailnosti
Kozjanskega.
pod zaito Unesca. Razprosti-ra se na nekaj ve kot 200
kva-dratnih kilometrih in pokriva 78 naselij z okoli 10.700
lju-dmi. Premier dr. Miro Cerar je v svojem nagovoru dejal, da je
KP eden od slovenskih bise-rov in izpostavil pomen ohra-njanja
narave v soitju z ljudmi in lovekovimi prizadevanji za preivetje.
Prisotne je pozval, naj jih ta obletnica navda z do-bro voljo in
zanosom, da Slove-nijo ohranimo zeleno.
Slovesnosti so se udeleili tudi ministrica za okolje in prostor
Irena Majcen, minister za go-spodarski razvoj in tehnologi-jo
Zdravko Poivalek, gene-
ralni sekretar na Ministrstvu za izobraevanje, znanost in port
Bruno Rednak, drav-ni sekretar v Kabinetu pred-sednika vlade Tadej
Slapnik, upanja obine Kozje Milen-ca Krajnc ter nekateri drugi
predstavniki posavskih obin, javnih zavodov in lokalne sku-pnosti.
Kulturni program na slovesnosti so oblikovali lani Mokega pevskega
zbora Koz-janski park Kozje, Brencl ban-da, Teater Papelito in
uenci O Bistrica ob Sotli.
Pred slovesnostjo je potekala tudi novinarska konferenca, na
kateri so zaposleni v KP pred-stavili najpomembneje do-
seke in parkovne prakse, ki so jih razvili v preteklih 35 letih
ter po katerih so prepoznav-ni in cenjeni tudi izven meja
Slovenije. Direktor Orani je predstavil dan prej izdano knjigo
Naravni parki Slovenije, trenutno najobsenejo mono-grafijo o
zavarovanih obmojih in naravnih parkih v nai dra-vi, katere
sourednik je. Vodja slube za splone zadeve mag. Valerija Slemenek
je nave-dla, da ima KP 18 zaposlenih in tri preko javnih del. Vodja
slu-be za ohranjanje narave in na-ravovarstveni nadzor Mojca Kunst
je povedala nekaj ve o letos uvedenem naravovar-stvenem nadzoru z
namenom opozarjanja na dejanja, ki ko-dijo naravi. Duan Klenovek je
spregovoril o biotski razno-vrstnosti KP, ki je najbolj znan po
travnikih sadovnjakih, kjer prebivajo nekatere redke ogro-ene
ivalske in rastlinske vr-ste. Barbara Plotajner je kot urednica
predstavila glasilo Soitje, ki so ga izdali ob jubi-leju in povzema
najpomemb-neje dogodke v 35 letih ob-stoja KP. Tatjana Kotnik pa je
najavila 4. festival ekoloke hrane, ki bo 12. junija na gra-du
Podsreda. Rok Retelj
Premierja dr. Mira Cerarja sta pozdravila direktor mag. Teo
Hrvoje Orani in upanja obine Kozje Milenca Krajnc.
Obisk vodstva univerze na FE
e vedno raje posega po slad-kanih pijaah ali usteklenie-ni vodi.
Komunalna podjetja so se zato odloila, da prebi-valcem predstavijo
prednosti, ki jih pitje vode iz pipe prinaa
za zdravje ter jih spomnijo, da imamo v Sloveniji dobro in
ka-kovostno pitno vodo. Ob tem so jim podala tudi nekaj prak-tinih
napotkov, kako lahko tudi sami prispevajo k bolji kakovosti pitne
vode. Urbana intervencija je nastala na po-budo Zbornice
komunalnega gospodarstva, ki je tudi pobu-dnica in koordinatorka
pobu-de Skupaj za boljo drubo.
Podjetje Kostak je akcijo, ki poteka v sklopu pobude Sku-paj za
boljo drubo, pred-stavilo na podronem prven-stvu osnovnih ol
Posavja in Dolenjske v akvatlonu na ba-zenu Brestanica. Vzduje na
bazenu je bilo krasno, otroci in tudi veliko odraslih je z
ve-seljem spilo enega ali ve ko-zarcev hladne senovke pitne vode,
so sporoili iz podjetja.
Zaposleni v Komunali Bre-ice so v okviru vsesloven-ske pobude
Skupaj za bolj-o drubo na Trgu izgnancev
razveseljevali mimoidoe s ko-zarcem svee vode iz pipe. Ta je
pritekla iz posebnega vira mini vodovodnega stolpa, ki so ga
izdelali zaposleni v Ko-munali Breice. eleli smo poudariti pomen in
predno-sti pitja vode iz pipe za zdrav-je, zlasti ob portnih
aktivno-stih. Hkrati smo mimoidoe spomnili tudi na prepoznav-ni
simbol Breic, to je vodovo-dni stolp, ki stoji e 102 leti, je
povedal direktor Komuna-le Breice Aleksander Zu-pani. P.
Pavlovi
KOSTANJEVICA NA KRKI - Na kostanjeviki Mestni trnici, ki so jo
uredili v prostorih nekdanje pote na Kambievem trgu, so 21. maja
praznovali prvi rojstni dan trnice, slovesno odprte 23. maja lani.
Kot je ob tem povedala Vesna Hrovat, direktorica Za-voda Otok, ki
upravlja s trnico, so v prvem letu organizirali 50 trnih dogodkov,
pa tudi deset posebnih trnih dogodkov pod naslovom V tretje gre
rado, izvedli pa so tudi 14 delavnic, pre-davanj ipd. Na trnici se
vsako soboto dopoldne predstavljajo rokodelci, kmetije, podjetniki
ter drutva in zavodi. Hrovatova iz-postavlja dobro sodelovanje s
kostanjevikimi drutvi ebelarjev, vinogradnikov in ljubitelji domaih
kolin, izpostavo Valvasorjeve knjinice, Glasbeno olo Krko, osnovno
olo, upniem, mladi-mi, veterinarsko postajo in s stanovalci Oranove
ulice. P. P.
Prva obletnica Mestne trnice
V praznino obarvani ponudbi sta veliko pozornosti pritegni-la
pianka - mladika slovitega entjernejskega petelina.
Voda prenaa ivljenjsko po-membne snovi po telesu in je prisotna
v vseh pomembnejih telesnih funkcijah. Ker vodo nenehno izloamo,
moramo poskrbeti, da vsak dan spije-
mo zadostne koliine vode. To je e posebej pomembno pri telesni
vadbi, ko izgubimo ve vode in jo moramo nadomesti-ti. Voda iz pipe
je bolja alter-nativa od ustekleniene vode in bolj zdrava izbira od
slad-kanih ali gaziranih pija, saj ne vsebuje dodanih sladkor-jev
ali drugih kodljivih do-datkov. Kljub temu pa veliko ljudi po
portnih aktivnostih
Spodbujali pitje vode iz pipeKRKO, BREICE - Slovenska komunalna
podjetja so 31. maja ob svetovnem dnevu porta predstavila
pred-nosti, ki jih pitje vode iz pipe prinaa za zdravje, predvsem
po portnih aktivnosti. V srediih mest in ob stadionih so mimoidoe
in rekreativce razveselili s kozarcem svee vode iz pipe.
V Kostaku so akcijo izvedli na bazenu Brestanica, kjer je
po-tekalo podrono osnovnoolsko prvenstvo v akvatlonu (fo-to: Kostak
Krko).
Mini vodovodni stolp so izdelali zaposleni v Komunali Brei-ce
(foto: Komunala Breice).
KRKO - Podjetje Kostak, najveje komunalno podjetje v Slo-veniji,
se je 4. junija na 32. sreanju delavcev komunalnega gospodarstva v
Mariboru uvrstilo na prvo mesto v skupni razvrstitvi. Zaposleni v
drubi Kostak so se e posebej izka-zali v portnih disciplinah, kjer
so dosegli prvo mesto, v de-lovnih tekmovanjih pa esto mesto.
Komunaliada je tradicional-no sreanje delavcev komu-nalnega
gospodarstva, ki ga vsako leto organizira eno od slovenskih
komunalnih podjetij, komunalne igre pa se odvijajo e ve kot
tride-set let. Letonja Komunalia-da je potekala v organizaciji
Mariborskega vodovoda. So-delovalo je ve kot 2600 za-poslenih iz 64
slovenskih ko-munalnih podjetij. Med temi
je druba Kostak osvojila kar est zmag in tri druga mesta v
por-tnih disciplinah, v skoraj vseh pa so se uvrstili med prvih
deset. Med delovnimi tekmovanji so se z drugim mestom najbolje
od-rezali v postavitvi kanalizacijskega sistema, sedmi pa so bili v
tekmovanju iz vodovoda. V Kostaku so se v preteklosti e izkazali
kot odlien organizator komunalnih sreanj, zato jim je Zbornica
komunalnega gospo-darstva zaupala organizacijo naslednje
Komunaliade, ki bo juni-ja 2017 v Krkem. Vir: Kostak
Kostak prvi na Komunaliadi
-
Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 20164
UTRIP REGIJE
kronika
KOSTANJEVIAN UMRL 14 DNI PO NESREI - V UKC Ljublja-na je zaradi
hudih pokodb umrl 64-letni moki, ki je bil 11. 5. dopoldan udeleen
v prometni nesrei v Kostanjevici na Krki. Kostanjevian je izven
prehoda za pece na Krki cesti stopil na cestie v trenutku, ko se je
po njem pripeljal 39-letni ko-lesar. Trenje je bilo neizogibno, pri
emer je peec pri padcu utrpel tako hude pokodbe, da je 14 dni po
nesrei izgubil bit-ko z ivljenjem. Gre za osmo rtev prometnih nesre
na obmo-ju PU Novo mesto v obdobju prvih petih mesecev letonjega
leta, od tega etrto med peci.
TRK PRI OBREJU - Pri Obreju se je 1. 6. zveer zgodila pro-metna
nesrea, ki jo je po ugotovitvah policije povzroila 20-le-tna
voznica, ki je zaradi izsiljevanja prednosti trila v vozilo
49-letnega voznika. Oba udeleenca sta bila v prometni ne-srei laje
pokodovana.
ZA VOLANOM KLJUB PREPOVEDI - 27. 5. so sevniki policisti med
kontrolo prometa zasegli dve vozili. V Botanju so ustavi-li
49-letnega voznika osebnega avtomobila Volkswagen golf, ki mu na
podlagi odloitve sodia e tee sankcija preneha-nja voznikega
dovoljenja, zaradi esar so zoper njega napi-sali nov obdolilni
predlog in zasegli vozilo. Oba ukrepa, tako obdolilni predlog kot
odvzem vozila znamke Fiat 55, veljata tudi za 20-letnega voznika,
so ga ustavili v Sevnici. Mladeni je prav tako vozil v asu, ko mu
je bila izreena prepoved vo-nje in zaasno odvzeto vozniko
dovoljenje. 2. 6. popoldan pa so policisti, prav tako med kontrolo
prometa v Sevnici, ustavi-li 52-letnega voznika osebnega vozila
Renault clio. Tudi za sle-dnjega kritelja se je izkazalo, da je
vozil brez veljavnega voz-nikega dovoljenja, za nameek je bil e
vinjen. Clia so zasegli.
UNIUJOA STRELA - 4. junija je strela v veernih urah uda-rila v
streho stanovanjske hie v Podgorju pri Piecah. Kljub intervenciji
gasilskih enot PGD iz Piec, Bizeljskega, Stare vasi, Kapel,
Globokega, Denega sela in Spodnje Pohance so ognjeni zublji v
celoti uniili objekt. Nekaj dni pred tem, 30. 5., so bili sevniki
policisti nekaj pred 13. uro obveeni o poaru stano-vanjske hie v
Sevnici. Po prvih ugotovitvah naj bi lastnik na dvoriu zakuril
ogenj pod parnim kotlom, nakar se je ogenj najprej raziril na seno,
ki je bilo v bliini, zatem pa e na sta-novanjski objekt, balkon in
opa. Ogenj so gasilci pogasili, ko-de pa naj bi bilo za okoli 5000
evrov. Zbrala: B. M.
Rok Kerin, Dobrava ob Krki: Dopust imamo e rezerviran, a nismo e
ni nestrpni, ker gremo ele konec avgusta oz. v zaetku septembra,
saj otroci e ne hodijo v olo. Oba z eno sva zapo-slena v turizmu in
bova imela v poletni sezoni e najve dela. Mislim, da je en veji
dopust na leto povsem dovolj, e pa si lahko pozimi privo-
i e kaken dan smuanja, toliko bolje.
Alan Plavljani, Breice: Dopust vedno plani-ramo vnaprej, med
olskimi poitnicami gremo na morje. Otroka se morja zelo veselita,
midva z eno pa si tudi rada odpoijeva ob morski oba-li, obenem pa
smo takrat ve skupaj. Zdi se mi, da se e kar dosti govori o
dopustnikem asu, ki ga bodo mnogi zaeli e konec meseca. e bo
lepo vreme, bo dopust taken, kot si ga vsi elimo.
Justina Mirt, Senovo: Kljub temu da nas je le-tos e pogostokrat
poteno namoilo in je uvod v poletje bolj kislega, kot sladkega
'okusa', e-lja po dopustu ni ni manja. Ravno nasprotno. Tudi letos
se z druinico e peti zapored odpra-vljamo k sosedom na poitek, v
hrvako Istro. In eprav smo e vajeni vsakega kotika, zme-
raj doivimo kaj novega in se imamo lepo.
Sara Tomi, Dobova: Letonji dopust imam e nartovan, s
prijateljicami sicer e iemo desti-nacijo, saj so na Hrvakem cene
zelo poskoile in bo treba izbrati nekaj drugega. Drugae pa si bom
privoila tudi oddih v rni gori ali Griji, septembra pa e na Malti.
Vsako poletje izkori-stim za dopust, e e ne grem na morje, pa
se
odpravim v hribe, kjer je prav tako zelo prijetno.
V junijskih dneh, ko zadii po poletju, nam misli e uha-jajo v
dopustniki as. Zanimalo nas je, ali imate e nar-tovano, kdaj, kje
in kako ga boste preiveli, ga morda e nestrpno akate ali zaradi
delovnih in drugih obvezno-sti e ne razmiljate veliko o tem.
anketa
Z glavo e na dopustu?
Hlevi, konjunice in barake pri gradu Rajhenburg so bile leta
1941 eno najvejih zbirnih ta-bori za izgon Slovenk in Slo-vencev, v
prostorih gradu pa je deloval nemki okupacijski in preselitveni tab
za Spodnjo tajersko. Iz zbirnega cen-tra je odlo omenjenega leta
45.000 ljudi v nemka izgnan-ska taboria, 10.000 na Hr-vako, 7.500 v
Srbijo. Med nji-
mi je bilo tudi 500 slovenskih duhovnikov. V elji po temelji-ti
obnovi nekdanje konjunice in dela grajskih hlevov kot spo-minskega
objekta je Drutvo izgnancev Slovenije leta 2004 podpisalo z
Mariborsko kofijo najemno pogodbo za dobo 99 let, potek celovite
obnove pa je podrobneje opisala v posebni brouri predsednica DIS
1941-1945 Ivica nidari ter se v njej tudi zahvalila vsem, ki so
S prerezom traku so OC Dobo-va namenu predali upan Ivan Molan,
predsednik KS Dobo-va Mihael Borani in predse-dnik Obmone
obrtno-podje-tnike zbornice Breice Janko Hrastovek. upan Molan je
poudaril, da je bila OC e pred leti narejena, nikoli pa dokon-ana,
zato je vesel, da je pri-lo do tega. Kot je povedal, je s pomojo
izvajalca del, pod-jetja Tomgrad iz Podetrtka, OC Dobova sedaj
komunal-no opremljena (cesta, vodo-vod, kanalizacija, elektrika ).
Podjetnikom, ki se bodo odlo-ili priti v OC Dobova, bo ob-ina
omogoila subvencijo. Do nje bo upravieno podjetje, ki bo v roku
dveh let od prejema pomoi na obmoju OC posta-vilo proizvodno halo,
ohrani-lo delovna mesta vsaj tri leta in dejavnost izvajalo vsaj e
pet let po konani nalobi. Ze-mljie v OC obina prodaja po ceni 17,88
evra na kvadratni meter (brez DDV in brez sub-vencije) oz. s
subvencijo 10,7 evra. Kot je e omenil upan, so na voljo e tiri
zemljia.
Obnovili nekdanje taborieBRESTANICA - 7. junija, na dan
slovenskih izgnancev, je potekal v najvejem zbirnem taboriu za
izgon Slovenk in Slovencev, v hlevih in konjunicah pri gradu
Rajhenburg, dan odprtih vrat. Obeleili so tudi 25-letnico delovanja
Drutva izgnancev Slovenije (DIS) 1941-1945.
prispevali sredstva za obnovo in nadaljnje vzdrevanje.
Minilo je e ve kot 70 let. V tem asu se je svet spremenil in se
poasi pozablja na to, kar smo preiveli v letih faistine-ga
podjarmljenja. Tako imeno-vani sodobni zgodovinarji iz-krivljajo
dogodke, povezane z nacistino in faistino politi-ko ter rasno
premojo. Moril-
ce spreobraajo v junake in nosilce evropske kulture, nji-hove
rtve pa padajo v pozabo. Ne smemo dovoliti, da izpuh-ti spomin na
junatvo borcev proti faizmu, na rtve in vse grozote, ki smo jih
doiveli v letih faistinega reima. Na vse zlo, povezano z vojno,
de-portacije in izgnanstvo, geno-cid in mnoine poboje nedol-nih in
nemonih ljudi, zato je obstoj in delovanje naih orga-
nizacij nujen, tako kot je nujno tudi nae mednarodno
sodelo-vanje, ki si prizadeva, da se he-roizem in rtve faizma ne bi
nikoli pozabilo in da bi tisti, ki so preiveli, uivali zaslueno
spotovanje sedanjih genera-cij, je dejal na junijskem sre-anju s
tevilnimi slovenski-mi izgnankami in izgnanci ter uglednimi gosti
iz tujine pred-sednik Slovake zveze proti-faistinih borcev ing.
Pavel Sekar. Ob tej prilonosti je podelil e spominsko medaljo
Slovake zveze protifaisti-nih borcev slovenskemu dru-tvu izgnancev
ob 25-letnici delovanja ter za poseben do-prinos pri ohranjanju
spomi-na na boj za narodno svobo-do, za razvoj protifaistinega
gibanja v Mednarodnem od-
boru izgnancev in beguncev, rtev faizma in nacizma v le-tih
1920-1945. Predsednica DIS 1941-1945 Ivica nidar-i je z veseljem
pozdravila in predstavila predsednike dru-tev rtev faistinega in
naci-stinega nasilja iz eke, Slo-vake in Ukrajine - ing. Jija
Prokopa, ing. Pavla Sekarja in Markiiana Demidova ter lana
Mednarodnega odbo-ra izgnancev in beguncev r-tev faizma in nacizma
v letih 1920-1945 dr. Juraja Drotar-ja. Ugledni gostje iz tujine so
si ogledali tudi pregledno raz-stavo DIS 1941-1945 o nasilju nad
slovanskimi narodi, ki se nahaja v grajskem kompleksu rajhenburkega
gradu. Smilja Radi, foto: Patricija Novak
Ugledni gostje so si z zanimanjem ogledali razstavo DIS
1941-1945 o nasilju nad slovanskimi narodi med 2. svet. vojno.
V obnovljenem kompleksu nekdanje konjunice v bliini gra-du
Rajhenburg se je odvijalo vseslovensko sreanje Drutva izgnancev
Slovenije ob 25-letnici delovanja.
Podjetnike vabijo v obrtno conoDOBOVA - 7. junija tono opoldne
so ob dobovskem krajevnem prazniku namenu predali komunalno
ure-jeno Obrtno cono (OC) Dobova. Naloba je Obino Breice kot
investitorja stala okoli 410.000 evrov, eno parcelo na obmoju cone
so e prodali, na voljo so e tiri.
Marsikdo ima obutek, da se na podroju con malo dogaja, vendar
sem bil e sam prese-neen nad zadnjo raziskavo, ki je pokazala, da
je naa ob-ina med 25 najaktivnejimi v Sloveniji na gospodarskem
po-droju, je izjavil upan Molan.
Borani je poudaril, da si veje-ga darila, kot je odprtje obrtne
cone, na dan krajevnega pra-znika ne bi mogli zaeleti. Po njegovih
besedah je bila Do-bova neko industrijsko zelo mona in upa, da bo v
priho-
dnosti spet tako, kot tudi, da bodo v OC zaposlitev dobili tudi
domaini. Vasih je bilo tukaj polno smeti in vse zapu-eno, zato
hvala lepa obini in obinskemu svetu, ki je dal soglasje, da se cona
uredi, tako kot mora, je e dejal. Hrasto-vek je dodal, da je vse
prema-lo takih dogodkov, kot je bil ta, saj je otvoritev obrtne
cone ve-lik dogodek za kraj, obino ter seveda vse podjetnike in
obr-tnike, ki se nameravajo iriti in investirati v nove proizvo-dne
obrate. Ob tej prilonosti
se je zahvalil upanu in nje-govi ekipi, da imajo posluh za
podjetnitvo in prisluhne-jo teavam obrtnikov. Pozval je vse
podjetnike, da cono im prej napolnijo. OC Dobova je s strani upnika
Franca Rataja prejela tudi blagoslov, za kul-turni program pa so
pod men-torstvom Silve Zupani po-skrbeli uenci O dr. Joeta Toporiia
Dobova. Otvoritev je povezovala Bojana Zevnik. R. Retelj
Borani, Hrastovek in upan Molan med prerezom traku
SELA PRI DOBOVI - V tukaj-njem gasilskem domu je e isti dan
potekala sveana seja Sveta KS Dobova, na kateri so podelili
priznanja KS in Turi-stinega drutva Dobova. Do-bovska KS 7. junija
praznuje krajevni praznik v spomin na dan srene vrnitve izgnancev v
doma kraj. Ve o tem pa v na-slednji tevilki Posavskega ob-zornika.
R. R.
Sveana seja tokrat v Selah
-
Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 2016
5UTRIP REGIJE
05
Junij 2016 -Junij 2017June 2016 -June 2017
POT DU IN PRIJATELJSTVAZane se v vasi Kostanjek pri pilerjevem
hramu in pelje do stare zidanice, sedaj Galerije Artpl. Nadaljuje
se po obronkih vasi proti Velikemu Dolu do vodnega izvira v
Porodniku. Na poti do Porodnika so slikoviti razgledi na Trdinov
vrh, Sremi, Kum in Lisco ter Bohor. Pri spustu v Porodnik se
oblikuje krona pot mino sten in jam proti Trapistovski poti ali
mimo izvira nazaj v hrib po gozdni uni poti.
Lepo vabljeni na otvoritev umetnike razstave stolov ob Poti du
in prijateljstva, ki bo v nedeljo, 12. 6. 2016, ob
15. uri v galeriji Artpl, Kostanjek 18 (KS Zdole).
BREICE - 2. junija je brei-ki upan Ivan Molan v Vite-ki dvorani
Posavskega mu-zeja sprejel delegacijo eke republike, toneje
predstav-nike mesta Dobany in Stal-ne komisije za razvoj pode-elja
Senata eke republike.
Po slovensko-ekem glasbe-nem uvodu, ko sta najprej na-stopila
Ksenija Kran na kla-rinetu in Uro Polanec na harmoniki ter nato eka
glas-benika z znailnima ekima glasbiloma in v eki narodni noi, je
delegacijo pozdravi-la direktorica Posavskega mu-zeja Alenka erneli
Kroelj, takoj za njo pa e upan Molan. Spomnil je, kako je
pravzaprav nastalo prijateljstvo z mestom Dobany, ki je tudi edino
me-sto, s katerim je breika ob-ina pobratena. Sodelovanje se je
zaelo leta 2002, najprej med glasbenima in osnovnima olama, nato pa
e med politi-nimi akterji obeh mest. Kot je e dejal Molan, se je v
14 letih zvrstilo veliko razlinih sode-lovanj med mestoma, otroci
hodijo na izmenjave in prido-bijo veliko znanj o obeh dra-vah ter
naveejo prijateljstva, obe mesti eno od drugega r-pata pozitivne
prakse na ve podrojih, elja vseh pa je, da to sodelovanje
nadgradijo e
Utrjevali prijateljstvo s ehi
upan Molan v drubi eke veleposlanice, senatorke in u-pana mesta
Dobany
SEVNICA - 6. in 7. junija je v Sevnici potekalo drugo
mednaro-dno sreanje komisije za Savski bazen, ki povezuje tiri
drave ob reki Savi. Delovnega sreanja so se udeleili lani komisije
iz Hrvake, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Kot
soorga-nizator je Obina Sevnica k sodelovanju povabila ve
institucij oziroma podjetij, katerih delo je neposredno ali
posredno veza-no na reko ali obreni prostor. Po opravljenih
strokovnih preda-vanjih, diskusijah in terenskih ogledih je
potekala e razprava in podaja zakljukov. Ve o tem v naslednji
tevilki asopisa. S. R.
tiri desetletja so minila od podpisa o pobratenju krke obine s
srbsko obino Bajina Bata, je dejal na osrednji sve-anosti
slavnostni govornik Radomir Filipovi, predse-dnik Skupine obine
Bajina
Bata: Takrat e nismo vede-li, da bomo v prihodnosti ive-li v
razlinih dravah. Znano je bilo samo, da se bosta mona Sava, ki tee
skozi Krko, in a-robna Drina, ki tee poleg Ba-jine Bate, vedno
zlivali ena v drugo. In kakor se obe reki e vsa leta zdruujeta,
tako sta nai mesti ostali pobrateni tudi po tekih asih, ko je
izgi-nilo bratstvo in enotnost naih narodov in narodnosti sedaj e
nekdanje drave, v kateri smo skupaj iveli. Filipovi je v
na-daljevanju govora tudi izposta-vil, da so mnogi obani obin skozi
leta ohranjali prijatelj-stva, sodelujejo drutva, mla-
Najvija nagrajenca Jernej arn in druba GEN-IKRKO - 7. junija so
popoldanske in veerne ure v Krkem minile v znamenju slavnostne
akademije v poastitev obinskega praznika: spomina na prve krke
borce in vrnitev izgnancev, 21 prejemnikov obinskih priznanj, 40
let pobratenja obin Krko in Bajina Bata ter druenja obanov ob
pogostitvi drutev.
di, podjetniki in drugi, oseb-no pa si eli, da bi v bodoe e
okrepili gospodarsko, kultur-no, portno in turistino sode-lovanje:
Naa hia je, tako kot vaa, gostoljubna. Naa vrata so na iroko
odprta. Zato ste dobrodoli v mestu regate, dobrodoli v mestu sedaj
e irom znane hiice na drinski eri, dobrodoli v mestu enega najlepih
nacionalnih parkov v tem delu Evrope, edinstvene-ga po svojih
endemskih vrstah, kakor so omorike, dobrodoli v mestu arobnega
turistine-ga prstana Srbije. In dobrodo-li tudi v njihovem mestu
cvi-ka, kot je dejal ob zakljuku, saj je v ast 40-letnega
sodelova-nja v letonjem letu Ivan Ur-ban, ki so mu lani v Bajini
Ba-ti podelili tudi naziv astnega obana, pri njih zasadil prvi
vi-nograd, medtem ko namerava-jo oni pri nas zasaditi malinjak.
Tudi upan obine mag. Miran Stanko je v govoru izpostavil, da za
obe obini prihaja as novih prilonosti, ko nas raz-like lahko e
tesneje povee-jo, pa najsi bo to na gospodar-skem, turistinem ali
drugem podroju, sicer pa je bilo pre-pletanje vezi med drubami,
drutvi, obani skozi tiri de-setletja prikazano tudi na slo-vesnosti
s predvajanjem filma o prijateljstvu, ki ga je na pod-lagi reije
Jovana Jelisavia posnel Karantin film iz Bajine
Bate. Sicer pa je krki upan v govoru izpostavil pridobitve v
obini v obdobju od lanskega do letonjega leta in tudi veje
projekte, ki bodo stekli v tem letu, kot je med drugim zae-tek
izgradnje prva dela tretje-ga krkega mostu in nadaljeva-nje
obvoznice: Z mrtve toke so se premaknili tevilni dru-gi dravni
infrastrukturni pro-jekti, ki bodo za dolga desetle-tja spremenili
podobo nae obine. akajo nas e nalo-ge nadgradnje kanalizacijske-ga
sistema in ureditev cestne-ga omreja. Na cilj ostaja biti prodorna,
razvojno naravna-na obina, ki s pogledom preko svojih meja in meja
drave vidi nove prilonosti in jih je spo-sobna izkoristiti za
lasten na-predek. /.../ Obina Krko smo njeni ljudje. Kljub razlikam
lahko vsak po svoje prispeva-mo k skupnemu razvoju z zna-njem in
izkunjami. Tudi brez uspenega gospodarstva lokal-na skupnost ne
more napre-dovati v eleni smeri. Ponosni smo na tevilne gospodarske
drube in manja podjetja, ki z domaim znanjem premikajo meje
lastnega razvoja in s tem tudi razvoja nae obine. Zave-damo se, da
ste vi tiste kljune gonilne sile, ki omogoate sta-bilneje ekonomske
razmere v nai lokalni skupnosti. Tudi na tem podroju nas akajo
tevil-ni izzivi. Na cilj je, da nadgra-dimo infrastrukturne
pogoje
za nove investitorje in omogo-imo novim generacijam de-lovna
mesta.
Tudi velika znaka Obine Kr-ko sta bila podeljena za go-spodarske
doseke. Prejela sta ju Jernej arn za 45 let uspe-ne podjetnike poti
ter dru-ba GEN-I za uspeno desetle-tno rast, v njenem imenu je znak
obine prevzel predse-dnik uprave drube dr. Robert Golob. Poleg
najvijega obin-skega priznanja je upan pode-lil e dva znaka Obine,
ki sta ju prejela Janja Starc z Obmo-ne obrtno-podjetnike zbor-nice
Krko za prispevek k ra-zvoju malega gospodarstva v obini in druba
Numip za uspeen gospodarski razvoj v jedrski energetiki in
proce-sni industriji. Priznanja Obi-
ne Krko so prejeli: ob 70-le-tnici delovanja in za skrb za
ohranjanje okolja Ribika dru-ina BrestanicaKrko in Lo-vska druina
Brestanica ter kot uspeen model tuje investicije v obini in
10-letno drubeno odgovorno delovanje druba Grieshaber logistika.
Kot no-vost so bila letos podeljena ju-bilejna priznanja, prejeli
pa so jih: ebelarsko drutvo Raka ob 110-letnici, PGD Veliki Ka-men
ob 90-letnici, PGD Senu-e, Lovska druina Podboje in Gasilska zveza
Krko ob 60-le-tnici, Valvasorjeva knjinica Krko ob 50-letnici,
Center za
socialno delo Krko ob 30-le-tnici ter Lions klub Krko,
Tu-ristino hortikulturno drutvo Zdole, Posavsko drutvo seni-orjev
menederjev in strokov-njakov in Drutvo likovnikov Krko OKO ob
20-letnici de-lovanja. Plaketa kot poseb-no priznanje Obine pa je
la za minulo prizadevno delo in nesebino pomo pri obvla-dovanju
migrantske krize na obmoju Posavja v roke pred-stavnikom treh
humanitarnih organizacij iz Krkega - Rdee-ga kria, ADRE in
Karitas.
Program je povezoval Bo-tjan Romih, glasbene toke pa so izvajali
Rajhenburki ok-tet, Pevski zbor O Jurija Dal-matina ob spremljavi
Tonija Sotoka z druino, Simfoni-ni orkester Krko ter Ane-la
Stefanovi iz Bajine Bate. Uradnemu delu je tradicional-no sledilo
druenje obanov na trgu ob pogostitvi turisti-nih in drugih drutev z
obmo-ja obine Krko ter glasbi in plesu ob zvokih zasedbe Co-untry
expres iz Polzele, katere lan in bas kitarist je krki ro-jak Edo
Bah.
Bojana Mavsar
Slavnostni govornik Radomir Filipovi
upan mag. Miran Stanko in Jernej arn
Sreanje Mednarodne komisije za Savski bazen
na evropsko raven oz. skupaj sodelujejo pri evropskih
pro-jektih.
V imenu eke delegacije je spregovoril prvi podpredse-dnik Senata
eke republike Pemysl Sobotka, ki je oblju-bil, da bodo svojim
sodravlja-nom ob vrnitvi v domovino o Sloveniji pripovedovali samo
dobre stvari in jim priporo-ili, naj jo tudi kdaj obiejo. eko
delegacijo so med dru-
gim sestavljali e upan mesta Dobany Martin Sobotka, za-stopnica
mesta Dobany v se-natu Dagmar Terelmeov in eka veleposlanica v RS
nj. eks. Vra Zemanov, ki so si zveer v Viteki dvorani ogle-dali
tudi koncert uencev O Breice in Glasbene ole Bre-ice ter Umetnike
ole J. S. Ba-cha Dobany. Za prevod je na sprejemu poskrbela Bojana
Malteri. R. Retelj
Naroila oglasov: [email protected] | 07 49 05 780Naroila
malih oglasov: [email protected] | 07 49 05 780Naroila
zahval: [email protected] | 07 49 05 780
STUDENEC - 2. junija se je med turnejo po Sloveniji tudi v
sev-niki obini ustavila skupina osmih ebelarskih strokovnja-kov in
funkcionarjev iz sever-noindijske pokrajine Panjap. Delegacijo, v
kateri je bil tudi indijski vladni predstavnik za ebelarstvo Madan
Sharma, je sprejel predsednik D Sev-nica Miha Metelko. Indijske
predstavnike je najbolj zani-mal postopek pridobivanja mleka,
certifikacija in emba-laa. udili so se ronemu po-biranju mleka iz
matinikov, ki je kvalitetneji od vakuum-skega, ker prepreuje
oksida-cijo med postopkom, pa tudi majhnosti ebelarstev, kar omogoa
vejo pestrost glede cvetne raznovrstnosti in kako-vosti, odvija pa
se v mnogo te-jih vremenskih razmerah. De-setdnevno turnejo je
indijskim ebelarskim strokovnjakom fi-nanciralo njihovo ministrstvo
za kmetijstvo. Obiskali naj bi po dve ebelarstvi v vsaki slo-venski
pokrajini. V zahvalo so nam podarili vzorke medu iz Panjapa,
gostitelja pa sta jim pripravila pecivo iz medu, za katerega so
gostje eleli recep-ture, ter medeni liker lastne blagovne znamke
Medeni stu-denec, je zakljuil sporoilo lan sevnikega ebelarskega
drutva Janez Levstik. S. R.
ebelarski obisk iz Indije
-
Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 20166
UTRIP REGIJE
e pogledamo Normativni program dela Vlade za leti 2016 in 2017
ter posluamo PR nastope ministra idana, potem pro-blemov skoraj ni
oziroma se jih uspeno re-uje. A delovanje ministra idana v praksi
ob zavedanju, da je od leta 2011 poleg naravnih nesre (v razlinih
oblikah) edi-na stalnica v kmetijstvu kae, da z na-panimi ukrepi
vodi zgreeno politiko. Mi-
nister idan v vlogi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano, predsednika SD ter v vlogi podpredsednika Vlade RS je bil
eden naj-vejih zagovornikov uvedbe t. i. davnih blagajn, ki e kae
ogro-mno negativnih uinkov, predvsem za male in srednje kmete. V
tem mandatu pa je bil njegov najveji projekt ustanovitev dravnega
(strankarskega) podjetja Slovenski dravni gozdovi d.o.o., kjer je
izpogojeval 20+20 mio evrov za ustanovitev podjetja, kjer pa e
ve-dno akamo organe podjetja, predvsem pa Poslovni nart. Treba je
poudariti tudi, da se vztrajno izogiba udelebam na sejah odbo-ra za
kmetijstvo.
Za razliko od ministra pa elimo o ogromno teavah v razlinih
pa-nogah spregovoriti in predlagati reitve v PS SDS. V zadnjem
mesecu sem kot predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano v sodelovanju s poslanskimi kolegi SDS sklical kar pet sej
odbora. Pri vseh tematskih tokah smo predlagali skupaj cca. 25
sklepov. Spre-jeta je bila le peica pa e ti skoraj vedno
popravljeni s strani ko-alicije. Dovolite, da predstavim par
kljunih vsebinskih tok posa-meznih zadev. In sprejete sklepe.
Presodite, koga skrbi za slovensko kmetijstvo, kdo pa se gre
populizem, zadaj pa skrbi le za velike.
Zakon o vinu: s spremembo zakona smo eleli dovoliti toenje
neu-steklenienega vina v gostinskih lokalih in ustrezno znianje
kazni za prekrke. Ker so manji vinogradniki prisiljeni stekleniiti
vina, se zvia tudi sama cena vina. Postavlja se tudi vpraanje
opua-nja vinogradnitva s strani teh malih pridelovalcev. Koalicija
za-kona ni podprla.
Informacija o posledicah nedavne pozebe, ki je prizadela
slovensko kmetijstvo, in monih ukrepih: po veurni razpravi, kjer so
predstav-niki razlini institucij pokazali in razloili vse
razsenosti vpliva po-zebe in snega v zadnjem tednu aprila, smo
sprejeli naslednje skle-pe: 1. Odbor nalaga Vladi, da nemudoma
pozove vse delenike, da se v roku dveh mesecev opravi popis kode
nedavne pozebe in sne-ga; 2. Odbor predlaga ministrstvu, da v roku
estih mesecev Odbor obvesti o predhodni oceni kode, ki sta jo
povzroila nedavna poze-ba in sneg; 3. Odbor predlaga ministrstvu,
da v roku dveh mesecev Odboru posreduje pisno informacijo o
sprejetih in e realiziranih ukrepih za im bolj uinkovito sanacijo
nedavne pozebe in snega; 4. Odbor poziva ministrstvo, da v okviru
proraunskih monosti po-stopno dvigne sofinanciranje zavarovalnih
premij za trajne nasade.
Vpliv ukinjanja mlenih kvot in nizkih cen mleka ter vpliv na
sloven-sko kmetijstvo: razlini deleniki so opozorili, da je
trenutno stanje nevzdrno in pomeni zaetek propada panoge. Na drugi
strani pred-stavniki ministrstva nimajo pripravljenih reitev,
posamezni profe-sorji pa so celo zatrdili, da stanje ni alarmantno.
Lanskoletna od-prava mlenih kvot, ruski embargo in zmanjanje
monosti izvoza mleka na azijske trge so krepko zamajali pridelavo
mleka v Evro-pi in e povzroili propad tevilnih kmetij. Posledica
ukinitve mle-nih kvot je drastino znianje odkupnih cen mleka, ki ne
dosegajo lastne cene prireje. Sprejet sklep: Odbor predlaga
ministrstvu, da v roku treh mesecev poroa pristojnemu odboru v DZ o
izvedenih ak-tivnostih in doseenih rezultatih oziroma trendih, ki
so nastali po uvedbi EU ali nacionalnih ukrepov.
Stanje v podjetju Slovenski dravni gozdovi d.o.o.: koalicija je
v zaet-ku tega leta sprejela zakon, ki naj bi do 1. 7. 2016
uveljavil dravno podjetje z vsemi organi upravljanja in nadzora ter
pripravil Poslovni nart ter uskladitev z delovanjem Sklada
kmetijskih zemlji in goz-dov. V razpravi se je izkazalo, da
podjetje s 1. 7. e ne bo operativno.
Pretirana uporaba antibiotikov v kmetijstvu: grozi nevarnost, da
se bomo brez potrebnih ukrepov za zajezitev problema kmalu vrnili v
as pred antibiotiki, ko zaradi pridobljene odpornosti bakterij ne
bomo mogli ve pozdraviti infekcijskih bolezni. Sprejeta sklepa: 1.
Odbor nalaga Vladi, da v sodelovanju z vsemi deleniki do konca leta
2016 pripravi strategijo o smotrni uporabi antibiotikov v medicini
in veterini in do sredine leta 2017 akcijski nart o izvedbi
strategije ter o tem poroa Odboru; 2. Odbor nalaga ministrstvu, da
tudi v bo-doe zagotavlja ustrezen nadzor nad uvozom ivil iz drugih
drav.
Problemov v slovenskem kmetijstvu pa je e ogromno. Zato
verje-tno minister idan z ekipo zamuja s pripravo Poroila o stanju
v slovenskem kmetijstvu v letu 2015. Ker so baje podatki na meji
ka-tastrofe. Do parlamentarnih poitnic nameravam sklicati vsaj e
tri tematske teme.
Je slovensko kmetijstvo pred propadom?
poslaneva beseda
Pie: Toma Lisec
Od 13. maja so po vsej dra-vi, pa tudi v Posavju, potekale
predstavitvene, izobraevalne, druabne, kulturne in slove-sne
prireditve, ki so namenje-ne promociji vseivljenjskega uenja. Na
naem obmoju so pripravili kar 76 dogodkov s 27 organizatorji.
19. maja je v prostorih Glasbe-ne ole Krko potekal Festival
tudijskih krokov in skupin. Direktorica Ljudske univerze Krko Nataa
Krak je uvo-doma dejala, da je Posavje za-ivelo s tevilnimi
dogodki, ki nagovarjajo potrebe vseh ge-neracij in zajemajo vse
razse-nosti izobraevanja in ue-nja. Vsi, ki projekt v Posavju
soustvarjamo, bodisi v vlo-gi izvajalcev prireditev bodi-si kot
obiskovalci, prispevamo k udejanjanju slogana Slo-venija, uea se
deela. V le-tonjem tudijskem letu smo segli dale: sedem
tudijskih
Tudi Posavje uea se deelaKRKO - Ljudska univerza Krko e 21. leto
zapored koordinira prireditve v okviru Tedna vseivljenjskega uenja
v Posavju, ki poteka pod okriljem Andragokega centra Slovenije, ob
finanni podpori Ministrstva za izobraevanje, znanost in port ter
Obine Krko.
krokov, deset tudijskih sku-pin Univerze za tretje ivljenj-sko
obdobje, 22 jezikovnih, ra-unalnikih in drugih teajev, osnovna ola
za odrasle, kar je skupaj kar 40 izvedenih izo-braevalnih
programov.
Na letonjem festivalu so se predstavili bralni kroek z mentorico
Marijo Leli, An-gleina11 z mentorico Si-
mono Predani, Umetnostna zgodovina, svetovne religije in verstva
z mentorico Mao Mo-horko, Drugi so moje ogledalo z mentorico
Mihaelo Planinc, Peli so jih moja mati z anima-torjema Anico Zorko
in Fran-cem inkom, Slikarski kroek slikanje z akrili z mentorico
mag. Mojco Lampe Kajtna, Ronodelski kroek, Spozna-vajmo kraje v
svoji okolici z
mentorico Zdenko Horvat in animatorjem Slavkom Pir-cem,
Domoznanski tudijski kroek - Spoznavajmo kraje v svoji okolici,
Zdravilna zeli-a in zaimbe, Skupina Ro-marinke, z mentorico Tatjano
Bajc, Spoznavajmo sloveni-no in Slovenijo z mentorico Andrejo
Bukovinski, S fran-coino po svetu z mentorico Simono arn,
Astromonija zvezde in planeti z mentorico Moniko Novak in
strokov-nim somentorjem Sebastja-nom Jako, Pletenje koar iz ibja z
mentorico Natao Kr-ak in Slovenski folklorni ple-si z mentorico
Tatjano Udu. Zbrane je nagovorila tudi kr-ka podupanja Ana Somrak.
Po uradnem delu prireditve so si udeleenci ogledali e prilo-nostne
razstave in okuali pripravljene dobrote ter se po-menkovali o novih
izzivih, ki se jih bodo lotili v jeseni. Marija Hrvatin
Na prireditvi je zazvenela tudi slovenska ljudska pesem.
Informativnega dneva, ki ga je Obina Breice pripravila z
lo-kalnimi partnerji (D Muha, KKK ate in SUP ate), so se udeleili
tudi uporabniki Varstveno delovnih centrov iz Posavja, uenci O dr.
Mi-hajla Rostoharja Krko in la-ni drutva Sonek, ki so se po
zakljueni predstavitvi preiz-kusili v vodnih portih (SUP, kajak in
kanu). Na informativ-nem dnevu so imeli sodelujo-i prilonost, da
povedo pre-dloge in mnenja, kaj vse bi si v sklopu projekta e eleli
in kako naj bodo vadbe organizi-rane, da bodo kar najbolj pri-jazne
do sodelujoih. Ob za-kljuku predstavitvenega dela se je vodja
projekta, podupa-nja obine Breice Katja an-
Informativno-portni dan projekta Obuti svobodo vodeBORT - V
sklopu projekta Obuti svobodo vode, namenjenega vodnim aktivnostim
po meri invalidov in oseb s posebnimi potrebami, je Obina Breice
27. maja, ko obeleujemo svetovni dan multiple skleroze, na jezeru
Bort oz. v tamkajnjem First Wake Parku pripravila
informativno-portni dan.
ar, zahvalila projektni ekipi. Dejala je, da ima veliko
zaupa-nje v ekipo, ki jo drui pomem-ben cilj - v obino Breice
pri-
peljati nekaj novega, dobrega in zdravega za vse.
Projekt Obuti svobodo vode,
ki poteka od januarja letos do konca leta 2018, je v prvi vrsti
namenjen osebam s telesno ali duevno okvaro. Obina Brei-ce eli
skozi projekt vzposta-viti boljo dostopnost tako za javno portno
kot za javno na-mestitveno infrastrukturo, s tevilnimi projektnimi
aktiv-nostmi pa stremi k cilju inva-lidom prijazne obine.
V mednarodnem projektu Obuti svobodo vode so-deluje sedem
partnerjev: slo-venski partnerji Obina Brei-ce, Fakulteta za
informacijske tudije iz Novega mesta in dru-tvo Vilinski klju iz
Kranja ter hrvaki, francoski, irski in e-ki partner. P. P., foto:
Sv. M.
Obiskovalce informativnega dne so po jezeru pri Bortu po-peljali
s kanuji.
BREICE - Prvega junija se ni zael samo nov mesec, temve se je v
Breicah pred portno dvorano priela tudi skupinska vadba, ki poteka
vsak dan med tednom od 7.30 dalje. Po besedah direk-torice Zavoda
za port Breice Simone Zupani so jih na kon-gresu port za vse v
Ljubljani predstavniki ole zdravja prepria-li, da bi bila takna
vadba zanimiva tudi za Breice, in sicer zato, ker se izvaja zunaj
in je brezplana za vse. Priakuje pa se, da se udeleenci vadbe
vkljuijo tudi v olo zdravja, saj s tem pridobi-jo dodatne
ugodnosti. Zavod za port je k sodelovanju povabil ra-zne skupine in
drutva, za katera so menili, da bi jih to zanimalo. Nekatera drutva
so e izkazala tudi interes, da bi vadbo vodila. Prve tri dni so
vadbo izvajali lani ole zdravja iz marjekih To-plic in Novega
mesta. Kako se bo vadba, v katero je vkljuenih e ve kot 1500 ljudi
po vseh urbanih srediih v Sloveniji, razvija-la, pa bodo videli na
podlagi interesa posameznih skupin. R. R.
Breiani jutra prienjajo z vadbo
Prva skupinska vadba pred portno dvorano v Breicah
-
Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 2016 7IZ
NAIH KRAJEV
Najprej so nastopile vse tri sku-pine otrok bizeljskega vrtca,
Palki, Oblaki in Sovice. Spre-mljal jih je otroki pevski zbor O
Bizeljsko pod vodstvom Vil-ka Ureka. Nato je ravnateljica O
Bizeljsko Metka Kran ori-sala zgodovino tamkajnjega vrtca. 2.
februarja 1976 so se uenci preselili v novo olsko stavbo v srediu
kraja, v sklo-pu katere je bil tudi vrtec, saj se je pokazala
potreba po or-ganizirani predolski vzgoji in varstvu otrok. Zaradi
gradnje nove ole in vrtca so v olskem letu 2005/06 predolske
otro-ke preselili na kmetijo Balon na Pieki cesti, kjer so
gostovali do odprtja nove ole ob koncu leta 2007. Z novo olo je
vrtec med drugim pridobil dve igral-nici, skupni prostor,
sanitarije, garderobo, shrambo za rekvi-zite, shrambo zunanjih
igral in zunanji terasi. Aprila 2009 je
Po besedah ravnateljice O Maksa Pleternika Piece Nu-ke Ogorevc
zapis iz kroni-ke za olsko leto 1975/1976 pravi, da je pri oli v
Piecah z enotnim vsakodnevnim de-lom zael delovati olski vr-tec. V
sklopu vrtca se je od leta 1983 dalje odvijala vsa-kodnevna mala
ola, ki se je leta 1986 zdruila z vrtcem in tako je bilo vse do
olskega leta 2002/03, ko je prilo do uki-nitve male ole. Pomemben
mejnik v razvoju in delovanju vrtca je bil 27. januar 2003, ko so
vrtikarji z novozgra-jeno olo in vrtcem, igriem ter opremo
pridobili bolje in ustrezneje pogoje za kvalite-tno izvajanje
predolske vzgo-je. Posebnost delovanja vrtca, v katerega je
trenutno vpisa-nih 18 otrok, je vseskozi kom-biniran oddelek, kamor
e
Bizeljski malki s prvo razstavoBIZELJSKO - 10. maja so v
telovadnici O Bizeljsko pripravili prireditev ob 40. obletnici
bizeljskega vrtca z nastopom otrok, ki obiskujejo vrtec, in kasnejo
otvoritvijo prve javne razstave izdelkov malkov, ki so na-pravili
prve korake v grafiko.
vrtec pridobil otroko igrie z novimi igrali, ki si jih delijo z
uenci prvega triletja.
V letonjem olskem letu vr-tec obiskuje 57 otrok, za ka-tere
skrbijo vzgojiteljice Maja Klemeni, Zdenka Mihelin in Brigita
Pavlin, njihove po-
monice Katarina Zagmaj-ster, Tina Bregar, Adrijana ekoranja in
Maja Vidmar ter perica Vlasta Hodi. Otro-ci so vkljueni v nogometno
olo, uijo se portno abecedo, pleejo, sodelujejo v projektih Bralna
mavrica, Bralna zna-ka, Zdravje v vrtcu, Zeleni na-
hrbtnik, Varno s soncem, Tra-dicionalni slovenski zajtrk in
Dnevi evropske kulturne dedi-ine, vsakodnevno se sreuje-jo tudi z
umetnostjo. Kranova se je zahvalila vodji vrtca Ma-riji Antolovi za
uspene ko-rake v razvoju vrtca in ureditev kataloga, ki je nastal
ob jubile-ju, ter Obini Breice za odli-no sodelovanje in
donatorjem, ki so omogoili izdajo katalo-ga. upan Ivan Molan je
rav-nateljici ob jubileju vrtca pode-lil tudi plaketo Obine Breice.
Razstavo v prvem nadstropju ole je predstavila likovna pe-dagoginja
Tanja Plevnik, ki je poudarila, da so dobili malki prilonost, da
zakorakajo, bo-lje reeno odpleejo v svet sta-romodne umetnosti -
grafike. Razstavo je odprla predsedni-ca Drutva likovnikov Breice
Kristina Bevc. R. Retelj
Prvo razstavo otrok iz bizeljskega vrtca je odprla predsedni-ca
breikih likovnikov Kristina Bevc.
PIECE - 40-letnico je 11. maja s prireditvijo pod sloganom Iz
majhnega raste veliko obeleil tudi vrtec pri O Maksa Pleternika
Piece. Raznolik kulturni program s prisrnim nastopom otrok je
sklenila roj-stnodnevna torta, kot se za tako prilonost tudi
spodobi.
danes vkljuujemo enoletne malke, ki so e v plenicah, in otroke
do vstopa v olo, je de-jala ravnateljica pieke ole. Zagotovo je
poseben peat pi-ekemu vrtcu dala vzgojite-ljica Irena Skrivalnik,
ki je v njem delala polnih 40 let, od samega zaetka pa vse do
upo-kojitve jeseni 2015. Ogoreve-
va je omenila tudi vzgojiteljice Brigito ekoranja, Joico Su-in
in Mojco Pevec. V Piecah so bile kraji as vzgojiteljice e Andreja
Beribak, Zvonka Horen, Mojca nideri in Klavdija Ogorevc.
V vrtcu izvajajo projekte s po-droja naravoslovja, jezika,
umetnosti, porta, razvijajo pevske in plesne sposobnosti. V
sodelovanju s olo se vrtec vkljuuje v Unesco projekte in nateaje,
se povezuje z lokal-nim okoljem in drutvi. Med-se otroci radi
povabijo star-e in stare stare. upan Ivan Molan je ravnateljici ob
jubi-leju vrtca izroil tudi plaketo Obine Breice. V kulturnem
programu, ki sta ga povezova-la uenca ole Tadeja in To-ma, so
otroci vrtca predvsem plesali, ob spremljavi Glasbene ole Krko pa
tudi zapeli nekaj pesmi. Nastopil je tudi otroki pevski zbor O
Maksa Pleter-nika Piece, zapela je Tanita Lipar, zaplesali mini
folkoristi iz vrtca ter lani olske mlaj-e in stareje folklorne
skupi-ne, zakljuil pa je orkester G Krko. R. Retelj
Otroci piekega vrtca v drubi upana, ravnateljice in
Skri-valnikove ob rojstnodnevni torti
BREICE Krajevna skupnost Breice je v sodelovanju z Gi-mnazijo
Breice, Drutvom 1824, Drutvom za oivitev me-sta Breice in Posavskim
muzejem 21. maja pripravila spre-hod v ast praznika mesta Breice in
Krajevne skupnosti Breice, ki praznuje 18. maja.
Mesto Breice je leta 1353 pridobilo z listino potrjene mestne
pravice, je spomnila Alenka erneli Kroelj, predsednica Dru-tva za
oivitev mesta Breice. Predsednik sveta KS Breice Uro kof je uvodoma
poudaril, da si krajani elijo obuditi mestno je-dro, na svetu KS pa
so sklenili, da si elijo biti v bodoe tudi sezna-njeni o nartovanih
dogodkih oziroma posegih v mestu. Sprehod je potekal od lipe pri
250 let stari cerkvi sv. Roka, ki je bila zasajena 25. junija 1991
in posveena nai domovini. Dr. Ivanka Pokar je osveila davnino
praznovanja sv. Roka, ki so ga s stojnicami in razlinimi ponudbami
ter 'telerflajem' obudi-li leta 2014. V Gimnaziji Breice si je nato
kar lepo tevilo zainte-resiranih ogledalo v pritliju galerijo, kjer
razstavljajo nekdanji in sedanji dijaki ter profesorji, ravnatelj
Uro kof pa je popeljal e na ogled prezbiterija cerkve sv. Antona
Padovanskega, ki ga elijo obnoviti, vendar niti kulturno niti olsko
ministrstvo nimata sred-stev za obnovo. Pot je vodila mimo
spomenika izgnancem, ki je delo arhitekta Franca Filipia, do stare
osnovne ole, ki je danes lepo obnovljen Slomkov dom, v njem pa
deluje Drutvo 1824.V preurejenem parku pri obinski stavbi so bili
sprehajalci sezna-njeni s pitnikom vode. Sicer pa je v tej bliini
ivela neko dobro obiskana trnica pod mogonimi kostanjevimi drevesi.
Po zgodo-vini 110-letnega in 524 metrov dolgega mostu, najdaljega v
Av-stroOgrski, je popeljala kustosinja Vlasta Dejak. N. J. S.
LESKOVEC PRI KRKEM - Na Osnovni oli Leskovec so 19. maja
pripravili dobrodelni koncert za nakup elektrine-ga klavirja, s
tevilno udele-bo na njem pa so obiskovalci in donatorji zbrali prek
700 evrov. Glasbeni pouk in glas-beno udejstvovanje uenk in uencev
ter enot leskovkega vrtca pa je ena najbolj udar-nih in popularnih
izvajajoih olskih in obolskih dejavno-sti, katerim rdea in gonilna
nit so glasbenemu ustvarja-nju predani uitelji in vzgoji-teljica:
Robert Fuks in Maa
Od lipe do mostov 25 in 110 let
Sprehajalci ob pitniku v parku pri obini
Dobrodelni koncert za klavir
Petan Omejec, mentorja glas-benim zasedbam Ritem vodo-vodarji in
Mini vodovodarji, zborovodkinji Klavdija Mirt
in Mirjana Marini, ki vo-dita otroka pevska zbora na leskovki
oli in njeni podru-nini oli v Velikem Podlogu
ter vzgojiteljica Petra Urek, ki mlade preko pestrega progra-ma
glasbeno pouuje in moti-vira v enoti leskovkega vrtca Mali Princ.
Poleg navedenih so na koncertu nastopili e step plesalci Plesnega
kluba Lukec in zasedbi Pevci zvoka in An-sambel Slavek, katerih lan
je tudi profesor Robert Fuks. Slednji je tako uence, kolektiv kot
obiskovalce navduil tudi z razstavo avtorskih slik. Dobro-delni
koncert sta duhovito po-vezovala uenec Alja Arh in ena od mamic
olajoih otrok Alenka Voljak. B. M.
Varovanci vrtca Mali princ s Petro Urek
Skrivalnikova dala peat
-
Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 20168 IZ
NAIH KRAJEV
BRUNK - 21. maja je potekal 13. pohod na Brunk, v bliini
srednjeveke cerkve in koporeve hie pa se je v organiza-ciji KO ZZB
NOV Radee, TD Radee in Obine Radee odvi-jala slovesnost v spomin na
vse rtve druge svetovne vojne.
Spominsko mesto na Brunku je eno mnogih nemih prizori krutosti
2. svetovne vojne, je dejal v uvodu slavnostni govornik, predsednik
Dravnega sveta RS Mitja Bervar, in nato orisal ne-katere pretekle
dogodke, ki so bili tragini tudi za druino ko-porc. Na hii, v
kateri so bili 20. decembra 1944 ustreljeni druin-ski lani ter e
nekateri drugi, domaija pa pogana, je spominska ploa, ki spominja
in opominja. Govornik se je dotaknil tudi se-danjega asa: Letos
praznujemo 25 let samostojnosti nae dr-ave, a na alost niti eno
leto enotnosti. Zbrane na dogodku je nagovoril e predsednik KO ZZB
in udeleencev NOB Bla Kra-vogel, ki je nato skupaj z Rudijem
Brilejem in radekim upa-nom Tomaem Reunom poloil venec in svee ob
spominskem obeleju. Spremljevalni kulturni program, ki ga je
povezovala Re-nata nidar, so oblikovali praporaki, Pihalni orkester
radekih papirniarjev in radeka folklorna skupina Brusai. S. R.
Zemlja je preorana in zaseja-na. eprav je nekaj travnikov e
pokoenih, se na nekate-rih e bohotijo diei cvetovi, ki jih v sonnem
vremenu ob-letavajo ebele. Pomlad se po-asi prevea v poletje in
lovci radi zahajajo v gozd, ki je nji-hov raj, je v uvodu dejala
Ro-mana Mislaj, ki je povezovala prireditev, na kateri sta zbra-ne
pozdravila in nagovorila tudi predsednik krajevne sku-pnosti Janez
Virant ter upan Sreko Ocvirk. Drutveno, kulturno in druabno
ivljenje v Triu je bogato in to dela kraj prijeten. Ni vedno vse
od-visno od denarja, temve tudi od pripravljenosti, zavzetosti, da
se nekaj dosee, je dejal upan in nadaljeval, da se naj-veji projekt
v sevniki obi-ni trenutno odvija prav v tem kraju, v katerem bo ob
kon-cu letonjega poletja potekala otvoritve nove ole. Govornika sta
nato v nadaljevanju podeli-la krajevna priznanja posame-znicam oz.
posameznikom in
BOTANJ, DEBELI RTI - 14. maja je v Mladinskem zdraviliu in
letoviu Rdeega kria Slovenije Debeli rti potekalo X. dr-avno
preverjanje usposobljenosti osnovnoolskih ekip prve po-moi.
Preverjanja se je udeleilo osem osnovnoolskih ekip prve pomoi, ki
so bile najbolje na regijskih preverjanjih. Ekipe so se najprej
preizkusile v teoretinem znanju o prvi pomoi in gi-banju Rdeega
kria, nato so veine nudenja prve pomoi pri-kazali na imitatorjih
pokodb z realno prikazanimi pokodba-mi na tirih delovnih mestih.
Zmagala je ekipa PP O Botanj, RKS OZ Sevnica, ki so jo sestavljale
Saa Krnc, Neja Novak, Tina Cigler, Ana Vintar, Hana Androjna in
Nika Resnik. Nji-hova mentorica je uiteljica Polona intler Cigler,
pri pripravi ekipe pa je veliko sodelovala lanica odrasle ekipe
prve pomoi OZ Sevnica Silva Martinek. Vein nudenja prve pomoi in
prepreevanja nezgod se je tre-ba zaeti uiti e osnovni oli in potem
ta znanja v ivljenju ob-navljati oziroma nadgrajevati, zato Rdei
kri Slovenije in 56 obmonih zdruenj vsako leto organizira in izvaja
preverjanja usposobljenosti osnovnoolskih ekip prve pomoi, je
zapisala v sporoilu sekretarka RKS OZ Sevnica Mojca Pinteri Krajnc.
S. R., foto: M. P. Krajnc
V znamenju lovskega rajaTRIE - 27. maja je v domai kulturni
dvorani z osrednjo prireditvijo in s prilonostno razstavo na temo
lovstva obeleila svoj praznik KS Trie. Podelili so tudi
priznanja.
organizacijam, ki s svojim de-lovanjem vplivajo na ivahnej-e in
kvalitetneje drubeno dogajanje v skupnosti. Prizna-nje je prejela
plesna skupina Mlade urerke, ki je ponesla ime domae kraja preko
ob-inskih meja, s svojimi nasto-pi pa obogati marsikatero pri-
reditev v domaem kraju in e marsikje drugje. Priznanje sta
prejela tudi lovec in lovski kinolog Slavko Trinar ter Lovska
druina Trie, ki v letonjem letu obeleuje 70-le-tnico delovanja. Ob
tem je go-spodar LD Trie Tone Knez med drugim dejal: Pravi
lovec
je uvaj narave. Sonaravno go-spodarjenje in varstvo divjadi je
bilo vedno strokovno in eti-no vodilo, zato v naih gozdo-vih e
vedno najdemo divjad, ki je v velikem delu Evrope e izginila.
V kulturnem programu so se z glasbenim nastopom in s kraj-im
skeem na temo lovstva predstavili uenke in uenci O Trie, MoPZ
Drutva vi-nogradnikov Malkovec in lov-ski rogisti iz vasi, ki je
znana po izviru dolenjske lepotice - reke Krke. Po zakljueni
prireditvi so si obiskovalke in obiskoval-ci lahko v razstavnem
prostoru tamkajnjega gasilskega doma ogledali bogastvo in
raznoli-kost ivalskega sveta v naih gozdovih. Zanimivo razstavo je
pripravila Lovska druina Tr-ie pod avtorskim vodstvom Alenke Knez.
Prijetno drue-nje se je nato nadaljevalo ob lo-vskem golau in rujni
kapljici.
Smilja Radi
Prejemniki nagrad (od leve proti desni): gospodar LD Tri-e Tone
Knez, predstavnica skupine Mlade urerke in lovski kinolog Slavko
Trinar
Dravne prvakinje v prvi pomoi
Ekipa PP O Botanj je osvojila 1. mesto na dravnem prever-janju
usposobljenosti.
Slovesno na Brunku
Udeleenci spominske slovesnosti na Brunku so bili enotni v elji,
da se vojna nikoli ve ne ponovi.
SEVNICA - V Knjinici Sevnica je bila do konca maja na ogled
raz-stava likovnih in ronih del lanic in lanov sevnikega drutva
Univerza za tretje ivljenjsko obdobje. S slikarskimi deli so se
predstavili Zala Brus, Pavla ernigoj, Milena Florjani, Ana Hoevar,
Danica Hoevar, Marija Jazbec, Roa Marija Pear, Marko Okorn, Marjan
Peri in Ulrich Rupret, z unikatnimi ro-nimi deli pa Marjana
Otolani, Rezika Jazbec, Antonija Kolman, Janja Glava, Alojzija
Perc, Ivana Romih, Ana Kotnik, Marija tih, Rozika Kadilnik, Anica
Perme, Joa Senica in Marjana Dvojmo. V otvoritvenem kulturnem
programu so svoja literar-na dela predstavile domae ustvarjalke
pesnikih in pripovednih del - Jelka Kolar, Vida Krinik in Anica
Perme. S. R.
Na otvoritvi je zapel pevski zbor Utrinek, nagovor je imel
pred-sednik U3 Sao Jeji.
Razstava U3 v knjinici
-
Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 2016 9IZ
NAIH KRAJEV
Vsem krajankam in krajanom Krajevne skupnosti Podboje
estitamo
ob krajevnem prazniku, vsem obanom pa hkrati estitamo tudi ob
prihajajoem dnevu dravnosti.
Svet KS Podboje
Vabimo vas, da se v okviru praznika KS Podboje udeleite
spremljajoih prireditev:
Sobota, 25. 6. 2016 - Osrednja prireditev ob prazniku Krajevne
skupnosti Podboje
- 18:00 - Kulturni dom PodbojeSveana seja Sveta KS Podboje s
podelitvijo priznanj
- 19:30 - igrie pri O PodbojePodboka no: Druabno sreanje
krajanov in
podelitev srebrnikov; igra ansambel Jerneja Kolarja
Podrobneji program prireditev si lahko preberete v napovedniku
Posavskega obzornika.
Imamo veliko prostora za uresnievanje naih skupnih ciljev, tako
Leskovca pri Kr-kem s pripadajoimi naselji, mesta Krko kot obine,
je dejal predsednik Joe Olovec, ki je na slavnostni seji sveta KS
Leskovec pri Krkem, s kate-ro so obeleili spomin na prvi junijski
dan pred 71 leti, ko so se zaele iz tujine na svo-je domove vraati
prve skupi-ne izgnancev, estital zbranim krajanom in predstavil
zasta-vljene cilje. Slednje si bodo prizadevali realizirati z
zdru-evanjem sredstev iz naslova dvoletnih krajevnih prorau-nov. Po
kljuu razdelitve sred-stev med skupno 16 KS v obi-ni jih na letni
ravni leskovka pridobi od obine za delova-nje in vlaganja v
investicije okvirno 52.000 evrov. Od tega 6.000 namenijo za
delovanje drutev, 4.000 za razne prire-ditve, 3.000 za delovanje KS
idr., medtem ko jim ostane za 8,5 km krajevnih cest, konjo trave,
ostala vzdrevalna dela ter investicije na letni ravni 37.000 evrov,
kar pa ne zado-a za izvedbo vejega tevila ali zajetnejih
investicij. Za po-nazoritev zbranim je ob tem Olovec izpostavil
pred krat-kim odprto obnovljeno kraj-o cesto k cerkvi sv. Ane v
Le-skovcu, za katero so namenili 21.000 evrov, v krajevni
sku-pnosti pa je e vedno veje te-vilo obnove potrebnih in tudi
daljih cestnih odsekov. Med prvimi se bodo lotili ureditve ceste v
Selcah, kjer raunajo tudi na dele obinskih sred-stev, cestnega
odseka v Veni-
Mladim zaupati in dati prilonostLESKOVEC PRI KRKEM - Iz
preteklosti bodo za popotnico vzeli dobre izkunje, prizadevanja pa
gredo v smeri izboljevanja kakovosti bivanja krajanov, je na zadnji
majski dan na slovesnosti v poastitev krajev-nega praznika Leskovca
pri Krkem dejal predsednik sveta KS Joe Olovec.
ah od domaije Rabzelj do ceste Leskovec - Velika vas, v Osredku
oz. Lokah idr.
Med aktualnimi problemi in cilji, s katerimi se sooajo, je e
ureditev protipoplavne zaite v Veliki vasi, razreitev teav s konjo
na tamkajnjem ob-moju, ki ga je, dokler ni pre-lo pod pristojnost
Agencije RS za okolje, KS redno vzdr-evala in opravljala konjo,
medtem ko je sedaj zanemar-jeno in zaraeno, ne zgolj ra-zvoj, pa pa
ohranitev bivalne-ga okolja in vodnih virov pa je ena od prioritet
KS. Prizadeva-nja gredo tudi v smeri razvoja ureditve tretjega
sredia Le-skovca, obmoja rnil na 15 ha povrine, ohranitve in
ob-nove kulturne dediine, kot je rajbarski turn, kar pa brez
sodelovanja z obino in ostali-mi subjekti v prostoru ni mo-goe
realizirati oz. je vzajemno sodelovanje nujno, je poudaril Olovec,
saj KS Leskovec razpo-
laga z idealnim prostorom za razvoj stanovanjskega in
in-dustrijsko-obrtnega okolja v neposrednem zaledju mesta Krko. V
blinji prihodnosti elijo tudi pristopiti k obnovi prostorov v
gasilskem domu, prostora sedea KS, ob tem urediti sejno sobo, ki bi
spre-jela do 40 oseb za sestanke in predavanja, ter treh prostorov
za drutveno delovanje. Dru-tev je 14, veina jih je zelo aktivnih in
predstavljajo go-nilo bogatega drubenega in druabnega utripa v
kraju, pri emer se je optimistino za-zrl tudi v prihodnost: Upam si
trditi in sem preprian, da imamo v Leskovcu 'zlato ge-neracijo'
deklet in fantov, ro-jenih v 90. letih prejnjega sto-letja, ki je
trenutno poveini e na tudiju, a se redno vraa in je zelo aktivna.
Upamo, da si jih bo veina tu ustvarila tudi svoje domove in da bodo
ti, ki e sedaj izkazujejo pripadnost in ljubezen do kraja, ez
nekaj
let prevzeli vajeti vodenja in razvoja v svoje roke. Namre
mladim je treba zaupati in jim dati prilonost v njihovih naj-bolj
ustvarjalnih letih, do ta-krat pa je na nas, da v dobrobit krajanov
postorimo im ve v naem prostoru.
Prostor in podoba kraja pa se spreminjata, kar je lepo raz-vidno
na spremljajoi razsta-vi starih fotografij Leskovca pod naslovom
Korak stoletja, ki je v Media centru osnovne ole na ogled od 27.
maja. Raz-stavo je pripravil Domoznan-ski kroek na Ljudski
univer-zi Krko v sodelovanju s KS Leskovec, v njenem imenu pa sta
razstavo zasnovali Zden-ka Horvat in Ljudmila ri-bar, fotografije
pa prispeval Slavko Pirc. Ob spremljajo-em kulturnem in glasbenem
programu na slovesnosti, ki so jo oblikovali moderator-ka Manca
Marini, lanici glasbene zasedbe M.J.A.V. Ani Frece in Ana Golavek,
olski otroki pevski zbor pod vod-stvom Klavdije Mirt in tolkal-na
zasedba Mini vodovodarji pod vodstvom Roberta Fu-ksa, je predsednik
Olovec po-delil letonji bronasti krajev-ni priznanji s plaketo.
Prejela sta ju Janez Kerin za pomem-ben prispevek v drutvenem
ivljenju KS in prepoznavnost kraja ter Anton Bizjak, rav-natelj
leskovke ole, za pri-zadevanja in skrb za izved-bo investicij v
izobraevalne ustanove, pedagoko, portno in kulturno delo. Bojana
Mavsar
Krajevna nagrajenca Janez Kerin (levo) in Anton Bizjak s
predsednikom Joetom Olovcem
Svet KS Veliki Trn,Franc Leke, predsednik sveta
KRAJEVNA SKUPNOST VELIKI TRN
Ob prazniku Krajevne skupnosti Veliki Trn estitamo vsem
krajankam in krajanom ter vas vljudno vabimo na prireditve, ki bodo
potekale v asu praznika krajevne skupnosti.
Prireditve:- sobota, 18. 6., ob 14. uri - kmeke igre 2016-
petek, 24. 6., ob 20. uri - praznik KS Veliki Trn in praznik
cvika- sobota, 25. 6., ob 19. uri - sveta maa za slovensko
dravo
in njene dravljane- sobota, 2. 7., ob 15. uri - balinarski
turnir
Vsi dogodki bodo potekali na portnih igriih na Velikem Trnu.
Vsem obankam in obanom hkrati tudi estitamo ob prihajajoem dnevu
dravnosti.Dobrodole pri nas, kjer je
kot v raju, je kmetice pozdra-vila Lea Babi. Njen dom ima namre
preudovit razgled na bizeljske vinske gorice. Gostje so kot
dobrodolica akale do-mae dobrote, ki so jih spekle lanice Drutva
kmekih ena Breice, e najve Aktiv kme-kih ena Bizeljsko, katerega
lanice so tudi pomagale pri postrebi in izvedbi sreanja. Babieva je
spekla bizeljski aj-dov kola, ki je seveda hitro el v promet.
Gostiteljica sre-anja je uvodoma predstavila preostala lana druine
Babi, moa Alojza in sina Izidorja, ki sta mu stara pred kratkim
predala kmetijo. Babievi ima-jo vinograd z 12 tiso trtami in zbirko
nekaj manj kot 1500 majolik iz 64 drav sveta, kar so si kmeke ene z
zanima-njem ogledale. O vinogradni-tvu na Bizeljskem je
sprego-vorila vodja breike izpostave kmetijske svetovalne slube
na
Kmetice obiskale Babiev rajBUKOVJE NA BIZELJSKEM - Kmetica leta
2015 Lea Babi iz Bukovja na Bizeljskem je 26. maja na svoj dom
povabila lanice drutev kmekih ena iz cele Slovenije. Kot veleva
tradicija, je naloga aktualne kmetice leta, da povabi ostale
slovenske kmetice v svoj kraj in jim predstavi svojo dejavnost.
Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto Milena Roman. Kmeticam se
je pridruil in jih pozdravil tudi breiki upan Ivan Molan.
Ker je bilo kmetic preve, da bi vse naenkrat obiskale dom
Babievih - prilo jih je oko-li 80 -, so Babievo obiskale v dveh
skupinah ter si ogleda-le tudi kraj Bizeljsko in njego-
ve znamenitosti, med drugim cerkev sv. Lovrenca, kjer je bilo
prvo slubeno mesto blaene-ga Slomka, ter prostore Akti-va kmekih
ena Bizeljsko, v katerih je na ogled fotografska razstava Babieve.
Slovenske kmetice so svoj obisk kmetice leta zakljuile s kulturnim
pro-gramom v izvedbi druine Za-gmajster, uencev O Bizelj-sko pod
mentorstvom Vilka
Ureka in Ljudskih pevcev Bi-zeljsko ter druenjem na Turi-stini
kmetiji Balon - Bela gor-ca. R. Retelj
Lei Babi med majolikami oz. vri za vino najve pomeni ta, ki ga
je na sprejemu kmetice leta prejela od upana Molana.
25. junija bomo dravljani RS Slovenije obeleili 25. obletnico
samostojne drave.
V naslednji tevilki Posavskega obzornika, ki bo izla 23. junija,
bomo v poastitev
spomina na ta dan pripravili praznine strani.
Vabljeni k sodelovanju v obliki voil z dobrimi eljami za bolji
jutri.
-
Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6.
201610
Stra
n pr
ipra
vlja
Ob
ina
Bre
ice
POIIMO JIM DOMZavetie za male ivali Breice, Veterinarska bolnica
Breice d.o.o., Preernova ulica 17a, Breice, Telefon: 07 496 11
56
Uradne ure za obiskovalce: vsak delovnik od 9. do 13. ure,
sobota, nedelja, prazniki po dogovoru z deurnim veterinarjem.
IZ NAIH OBIN - BREICE
Na topel dom in skrbne lastnike aka e nekaj ivali fotografije in
podatke o ivalih si lahko ogledate na
www.veterinarskabolnica.si/zavetisce-za-male-zivali.html.
LIZA (16158B) je mala igriva muca, stara pri-blino 3 mesece.
Cepljena je e proti kunim boleznim in je na-vajena na maji WC. Po
steriliza-ciji jo bodo oddali v posvojitev. Ie muckom prijazen in
odgo-voren dom.
OZY (16131B) je hiperaktiven, poskoen in energien samek nije
rasti, star priblino 1 leto. eli si v ak-tiven, ljube in odgovoren
dom.
BRUT (16139B) je odrasel, 1-2 leti star samek nije rasti,
prijazen in lepo vo-dljiv kua, le drugi samci mu niso najbolj pri
srcu.
OBVESTILO
Obina Breice obvea, da je z dnem 6. 6. 2016 objavljen
JAVNI RAZPIS O DODELITVI POMOI OB NEPREDVIDENIH DOGODKIH V LETU
2016.
Razpisna dokumentacija je objavljena skupaj z javnim razpisom na
spletni strani Obine Breice www.brezice.si v rubriki Javni
razpisi.
Rok za oddajo prijav: v koledarskem letu, v katerem se je nesrea
pripetila oziroma so zaznane posledice nastale kode.
Kontaktna oseba: Jasmina MolanTelefon: 07 620 55 07Elektronski
naslov: [email protected]
OBVESTILO ojavnem razpisu za sofinanciranje malih istilnih
naprav za
komunalne odpadne vode in hinih rpali na obmoju obine Breice v
letu 2016
Obina Breice obvea, da je bil v petek, 3. 6. 2016, na spletni
stra-ni Obine Breice (www.brezice.si, rubrika RAZPISI) objavljen
Javni razpis za sofinanciranje malih istilnih naprav za komunalne
odpa-dne vode in hinih rpali na obmoju obine Breice v letu
2016.
Rok za oddajo vloge s priloeno zahtevano dokumentacijo je
naj-kasneje do 30. 10. 2016 oz. do porabe sredstev. Viina sredstev
javnega razpisa znaa 150.000 evrov.
Na podlagi 60. lena Zakona o prostorskem nartovanju (Uradni list
RS, t. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C,
57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 skl. US, 76/14 - odl. US in
14/15 ZUUJFO) upan Obine Breice objavlja
JAVNO RAZGRNITEVdopolnjenega osnutka
OBINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NARTAza obmoje istilne naprave
Artie OPPN N Artie
ki bo potekala od 15. 6. 2016 do vkljuno 15. 7. 2016 v asu
uradnih ur na Oddelku za prostor Obine Breice, t. pisarne 33, in v
prostorih Krajevne skupnosti Artie.Predmet akta se nanaa na
umestitev istilne naprave Artie. S predmetnim prostorskim aktom se
doloijo merila in pogo-ji za umestitev male istilne naprave do
200PE (PE-populacij-ska enota). Obmoje OPPN se nahaja v zahodnem
delu Arti. Obmoje obravnave je zemljie s parc. t. 838/1 k.o.
Arno-vo selo. Povrina obravnavanega obmoja znaa cca. 19 arov. Namen
priprave OPPN za istilno napravo Artie je zagotovi-tev ustrezne
podlage za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt za
zagotovitev sanacije razprene gradnje.S pripravo ustrezne
prostorske podlage in pridobitvijo gradbe-nega dovoljenja bo
komunalno sanirana razprena gradnja na obrobju strnjenega naselja.
V smislu racionalne izrabe prosto-ra je smiselno del naselja
navezati na predvideno istilno na-pravo oziroma zagotoviti
odvajanje odpadnih voda objektom, ki gravitirajo k istilni
napravi.
Javne obravnave dopolnjenega osnutka tega akta se lahko udeleite
v torek, 28. 6. 2016, ob 16. uri
v sejni sobi (pritlije) na Obini Breice.
Pisne pripombe in mnenja, ki se nanaajo na dopolnjen osnutek
akta, lahko zainteresirani v asu javne razgrnitve podajo pisno v
knjigo pripomb na obini in krajevni skupnosti Artie ali
po-sredujejo po poti na Obino Breice, Oddelek za prostor, Ce-sta
prvih borcev 18, 8250 Breice.Obina bo preuila pripombe in predloge
javnosti ter do njih zavzela stalia, ki jih bo objavila na spletni
strani Obine Bre-ice www.brezice.si na podstrani Oddelka za prostor
ter na obinski oglasni deski Oddelka za prostor.
upan obine Breice Ivan Molan
Mednarodno tekmovanje v an-glekem jeziku je prilonost, da se
tekmovalci pomerijo v zna-nju, si pridobijo izkunje nasto-panja v
tujem jeziku ter spozna-jo druge kulture in spletejo nova
poznanstva ter prijateljstva. Kot je dejal upan obine Bre-ice Ivan
Molan, visoke uvrsti-tve na taknih tekmovanjih do-kazujejo kakovost
ol v Breicah in Posavju, ki so, eprav na ob-robju Slovenije, povsem
primer-ljive z najboljimi olami v sredi-u drave.
Breiki osnovnoolci in sre-dnjeolci so se marca letos ude-leili
regionalnega kroga tek-movanja Svetovni pokal znanja (The World
Scholars Cup) na Osnovni oli Danile Kumar v Lju-bljani. Sodelovali
so uenci in di-jaki z razlinih koncev Sloveni-je in nekaterih drav
z obmoja
MEDVRSTNIKA POMO ZA OHRANITEV SAMOSTOJNO-STI V ZRELIH LETIH
Veina ljudi eli starost preiveti v domaem okolju, v lastnih
go-spodinjstvih. Odhod v dom osta-ja monost, ko je bivanje doma
Breiki uenci in dijaki so se uvrstili na Svetovni pokal znanja
Na Osnovni oli Breice je potekala predstavitev ekipe uencev Osnovne
ole Breice in dveh ekip dijakov Gimnazi-je Breice, ki se bodo v
drugi polovici meseca junija odpravili na mednarodno tekmovanje
Svetovni pokal znanja (the World's Scholar's Cup) v Bangkok na
Tajsko.
Balkana. Najbolje uvreni tek-movanje nadaljujejo na medna-rodnem
tekmovanju na Tajskem (t. i. Global Round).
Ekipo tekmovalcev iz O Brei-ce sestavljajo Nika Cvetanovski,
Gaper Gregorevi in Alen Ju-
lar. V ekipah breike gimnazi-je pa so Sara Roman Atekek, iva
Bezjak, Marua Gabri, Luka Pesjak, Tim Medved in Barbara torman.
Tekmovanje in priprave nanj sta predstavili mentorici -
uiteljica
anglekega jezika na O Brei-ce in mentorica ekipe osnovno-olcev
Petra Va ter mentorica gimnazijskih ekip profesorica anglekega
jezika na Gimnazi-ji Breice Mateja Raul. Sode-lujoi se pomerijo na
estih po-drojih iz izbrane teme, letos je tema Nepopolni svet (An
Imper-fect World), podroja merjenja znanja pa umetnost in glasba,
naravoslovje, zgodovina, knji-evnost, sociologija in posebno
podroje (letos Zloin in pravi-ca). Tako uenci kot dijaki
spre-mljajo teme na internetu in se enkrat do dvakrat tedensko
do-bivajo ter pod vodstvom mento-ric razpravljajo o temah.
Dijaki in uenci bodo na Tajskem sodelovali tudi na Sejmu kultur,
kjer bodo predstavljali Sloveni-jo, Posavje in obino Breice.
Prostovoljci dejavni v projektu Stareji za stareje
zaradi bolezni ali drugih razlogov oteeno. Pomo vrstnikom
sku-ajo stareji prostovoljci organi-zirati tudi z druenjem,
sveto-vanjem in najrazlinejo laino pomojo. Pri osebah, ki izjavijo,
da potrebujejo pomo, izvajajo redne obiske in spremljajo kako-
vost pomoi in njihovo zadovolj-stvo. Pridobljene informacije, v
kolikor se stareji strinjajo, pro-stovoljci posredujejo pristojnim
slubam (obini, RK, Karitasu, Domu upokojencev, patronani slubi
lokalnega zdravstvenega doma, Centru za socialno delo, Zavodu za
pomo na domu, or-ganizacijam, ki organizirajo po-mo na domu, in
drugim nevla-dnim organizacijam, ki delujejo na tem podroju).
Najpomemb-neji doprinos pa so podatki, ki bodo zbrani za statistine
potre-be. Na podlagi analize teh po-datkov bo mogoe vplivati na
obinsko in nacionalno politiko pomoi starejim na domu.
OBINA BREICE PODPIRA PROJEKT STAREJI ZA STAREJE
Projekt Stareji za stareje je bil predstavljen tudi v Evrop-skem
parlamentu, kjer je bil zelo dobro sprejet. Obina Bre-
ice v okviru javnega razpisa za sofinanciranje programov
zdra-vstvenega in socialnega varstva finanno podpira program
Sta-reji za stareje. V letu 2016 je Obina zagotovila 3.000 evrov za
izvajanje programa. Obina sicer program, ki se izvaja od leta 2008,
podpira od leta 2014.
ZA VE PODATKOV SO NA VOLJO KOORDINATORJI PROJEKTA
Prijazno vas vabimo, da pridobi-te e ve informacij na podroju
delovanja Starejih za stareje. Odloite se lahko za nudenje po-moi
ali pa za prejemanje pomo-i, v kolikor jo potrebujete. Za ve
informacij lahko pokliete posavsko pokrajinsko koordina-torico
programa Stareji za sta-reje Ido Krianec na 051 424 028 ali
koordinatorico progra-ma Stareji za stareje v Drutvu upokojencev
Breice Ano Kalin na 041 690 291.
Na obmoju Posavja in obine Breice e nekaj let poteka projekt
Stareji za stareje, ki ga izvajajo drutva upoko-jencev s
prostovoljnim delom svojih lanov. Z organizacijo obiskov vseh
krajanov, starejih od 69 let, elijo prostovoljci spoznati, kako
stareji ivijo na svojih domovih in ali potrebujejo kakno obliko
pomoi. Prostovoljci s svojimi vrstniki preivljajo skupni prosti as
in jim, v kolikor ti potrebujejo kakno pomo in se z njo strinjajo,
to tudi poiejo.
-
Posavski obzornik - leto XX, tevilka 12, etrtek, 9. 6. 2016 11IZ
NAIH OBIN - KRKOSt
ran
prip
ravl
ja O
bin
a Kr
ko
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE STROKOV NAJEMA PRIREDITVENEGA
OTORA
V OBINI KRKO ZA LETO 2016
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje strokov najema
pri-reditvenega otora za izvedene in plaane razne prireditve oz.
dogodke v obini Krko, ki so odprtega znaaja in so dostopni iremu
krogu obiskovalcev ter jih organizirajo razlina drutva oz. zveze
drutev v razpisnem obdobju od 14. 9. 2015 do 4. 9. 2016. Okvirna
viina sredstev, namenjenih za sofinanciranje strokov najema
prireditvenega otora, je 9.000 EUR.
Rok za prijavo je 6. 9. 2016.
Upravienci so drutva in zveze drutev, ki imajo sede v obini Krko
in so organizatorji prireditve oz. dogodka, ki je bil izveden v
obini Krko. Isti prijavitelj se lahko v sklopu tega letnega
raz-pisa prijavi samo enkrat za sofinanciranje strokov najema
pri-reditvenega otora na eni prireditvi oz. dogodku, ki je bil
izve-den v tem razpisnem obdobju. Do sredstev niso upravieni tisti
predlagatelji vlog, ki so za stroke najema prireditvenega otora e
ali e bodo prejeli sredstva iz drugih javnih razpisov ali drugih
virov obinskega prorauna oz. prorauna krajevne skupnosti ali iz
regionalnih, dravnih ali mednarodnih virov.Upravieni stroki v
sklopu tega razpisa so: stroki najema oto-ra, montae in demontae
otora, prevozni stroki otora, ne-upravieni stroki pa: dodatna in
notranja oprema otora (tal-ne obloge, zavese, elektrika,
razsvetljava, ogrevanje, stoli, mize, prireditveni oder, ozvoenje
itd.), WC, kuhinja, gostinske stori-tve. Sofinancirani bodo stroki
prireditvenega otora v viini do 70 % upravienih strokov na osnovi
dokazil o izvedbi in plailu v okviru viine razpololjivih sredstev
za javni razpis.
Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni stani Obine Krko
www.krsko.si v rubriki javni razpisi ali pa jo zainteresira-ni
lahko dvignejo v asu uradnih ur na Oddelku za gospodarske
dejavnosti Obine Krko.
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom posreduje Irena
Mesinger, tel. 07/49-81-292, e-naslov: [email protected]
uradne dni od 8. 11. ure.
V Koprivnici obeleili zakljuek energetske sanacije telovadnice
in vrtca pri OV okviru praznika obine Krko so uenci, uitelji in
vzgojiteljice 1. junija slovesno odprli vrata ole po zakljueni
energetski sanaciji telovadnice in vrtca pri osnovni oli
Koprivnica.
Kot je poudaril