Poštu ina plačana T gotovini Posamezna Številka t din Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV LETO III. - Štev. 21. NOVO MESTO, 23. MAJA 1952 TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA IZHAJA VSAK I'K Urit ČETRTLETNA NAROČNINA 100 D I N T I T O Brez uradne proslave, ki bi žalila | skromnost velikega ljudskega člo- veka, slavi 25. maja vsa Jugoslavija rojstni dan svojega največjega sina, maršala Tita. Slavi ga ljudstvo sa- mo, brez pobude od zgoraj, spontano, iz lastnega občutka ljubezni in hva- ležnosti do tistega, ki ga je povedel in organiziral v osvobodilni borbi, ki ga je z varno roko vodil skozi strašna vojna leta do slavne zmage, ki je naše narode iztrgal iz kremp- ljev fašizma in iz krvi medsebojnega prepira, jih združil v bratstvu, za- snoval njihovo novo ljudsko državo in jim odprl pot k svetli in srečni bodočnosti. Naše ljudske množice so že leta in leta v stalnem stiku s svojim ve- likim voditeljem. Poslušale in odgo- goslavije, je pokazala, da nedavna sprememba imena aaše ljudske voj- ske ni bila le gola sprememba ime- na. Novo ime je bilo samo zunanja oznaka za izredni razvoj, ki ga je naša ljudska oborožena sila prežive- la vsega skupaj v nekaj mesecih po osvoboditvi Beograda, oznaka nove, najvišje stopnje, ki jo je naša obo- rožena sila dosegla na svoji slavni poti od prvih partizanskih skupinic do moderne, močne armade. V ne- premagljivem, herojskem zaletu je zmagovito dokončala veliko stvar osvoboditve, uničujoč v ogorčenih bojih okupatorja in njegove izdajal- ske hlapce, ki na naših frontah niso kapitulirali niti iz zavesti gotove propasti niti iz politične preračunlji- vosti, temveč so se še po oficielni Kai hoče htušč in trušč krog nas? Kaj hoče hruSč in trušč krog nas? Petletka naša teče. Mi kar pustimo času časi Petletka naša teče. Ves naš odgovor, ves dokaz: Petleika naša teče. Visoko spoštovanemu tovarišu Maršalu Titu za rojstni dan OTON ZUPANČIČ (1949) varjale so njegovim pozivom v bor- bo, spremljale njegove besede in ak- cije, izvrševale njegova navodila ter se pri tem naučile, da se morejo mir- no zanesti nanje in da ne bodo nikdar pogrešile, če bodo delale po njih. V najhujših urah, kakršnih je bilo dovolj v tej vojni, jim je njihovo moralno silo ohranjalo trdno in glo- boko zaupanje v njegovo hrabrost in njegovo modrost V urah uspeha in zmage so se zopet obračale nanj, da mu izrazijo svojo hvaležnost. Čim proslavi zmage v svetu borili z obu- pano zagrizenostjo, dokler ni bila tudi poslednja skupina z orožjem prisiljena k predaji. Toda politično delo ni bilo nič manjše od vojaškega. Niti ene evrop- ske države ni, ki bi bila žrtev faši- stične okupacije in ki bi, potem ko se je osvobodila z lastno silo svojega ljudstva* na dan zmage imela tako široko in trdno zgrajen, nepremagljiv temelj za svojo politično, ekonomsko in socialno obnovo, kakor naša od Tudi letos so množice delovnih ljudi vasi in mest sprejemale In pozdravljale nosilce Titove Štafete dalje je trajala vojna, čim bolj se je osvobodilna borba razvijala in raz- plamtevala, tem tesnejša in trdnejša, toplejša in iskrenejša je postajala povezanost med širokimi ljudskimi plastmi in voditeljem njihove borbe. Ko se je liku izrednega vojaškega voditelja, liku slavnega vojskovodje pridružil še vedno ostreje začrtani lik modrega političnega voditelja, lik izrednega državnika, ki je z varno roko vodil krmilo usode naših naro- dov, tedaj je med njim in našimi narodi nastala tako iskrena in čvrsta vez, s kakršno poprej niti eden izmed naših narodov ni bil povezan s svo- jimi voditelji, vsi naši narodi skupaj pa v vsej svoji dolgi zgodovini go- tovo nikdar. Srca naših narodov so se zlila v eno veliko srce, ki je utri- palo v srcu njihovega Tita. A ko se je vojna približevala h kraju, so bili naši narodi priče nove velike slave, s katero se je na večne Čase okrasila naša mlada Jugoslo- vanska armada, čudežno delo Tito- vih rok. Slavna velika poslednja ofenziva, ki je prinesla končno osvo- boditev domovine in naših zasužnje- nih bratov onstran starih meja Ju- temeljev prenovljena država. Kljub pobožnim željam sovražnikov in la- žiprijateljev, domačih in tujih re- akcionarjev po državljanski vojni v naši domovini, željam, ki nedvomno spadajo na smetišče reakcionarnega idiotizma, so naši narodi že za časa osvobodilne vojne same, že za časa hude borbe za osvoboditev, rešili ce- lo vrsto osnovnih vprašanj svoje bodočnosti, z reševanjem katerih se druge države nepripravljene sreču- jejo šele po svoji popolni osvoboditvi. Naša država spada v resnici med tiste, ki jih je vojna najbolj razde- jala, ki so dale najtežje žrtve, ki so jih najbolj ropali in uničevali. Toda kljub temu nobena druga evropska država, ki je bila okupirana, niti ta- ka, ki je najmanj trpela, danes ne more pokazati tiste politične trdno- sti in enotnosti, tiste notranje orga- nizacije, odločnosti in umirjenosti, ki je tako očitna v naši državi. Razlog za to je prav v dejstvu, da je bila borba naših narodov proti fašizmu nepomirljiva, brezkompromisna, do kraja dosledna in do kraja resno pojmovana in energično vodena. Razlog je prav v tem, da so naši narodi med borbo za svojo osvobo- ditev izpod fašističnega jarma pra- vilno spoznali, da lahko zagotovijo svojo zmago in svojo bodočnost samo tedaj, če vse svoje državno življenje organizirajo na nov način. Toda pri tem velikem delu, da bi položili nove temelje za nacionalno, politično, eko- nomsko in družbeno življenje ter na- predek naših narodov in naše nove demokratične federativne državne skupnosti, gre prva in glavna zaslu- ga Titu. Izredna nacionalna in poli- tično morala, ki danes tako visoko dvigujeta najširše množice naših narodov, sta plod njegovega vztraj- nega boja in njegovega modrega in pogumnega vodstva. On je tisti, ki je naše narode naučil velike resnice, da ni tako hudega niti obupnega po- .ložaja, iz katerega bi ljudstvo ne na- šlo zmagovitega izhoda, če se zaveda svoje časti, če ljubi svojo svobodo, če je enotno v pripravljenosti na žrtve za obrambo svoje neodvisnosti in za dosego svoje sreče in napredka. Popolnoma v nasprotju z zaključkom pretekle vojne so naši narodi danes prepričani, da jih tisti, ki so jih v vojni vodili, ne bodo prevarali, prav tako pa tudi zaupajo, da jih bo ista varna roka vodila tudi skozi nove, čeprav največje, pričakovane ali ne- pričakovane težave, ki bi nanje mo- gli naleteti. Zato v času, ko maršal Tito, ki zasluži priznanje vsega demokratič- nega in svobodoljubnega sveta kot najdoslednejši borec proti fašizmu, sprejema od narodov osvobojene Hrvatske in Slovenije navdušene po- zdrave, vsa domovina prekipeva od čustev največjega priznanja in brez- mejne ljubezni, zaupanja in vdanosti do svojega velikega voditelja. Kakor so bile ta ljubezen, zaupanje in vda- nost včeraj velike, so danes še večje in brezmejnejše. Spontano in radost- no ljudsko proslavljanje njegovega rojstnega dne je najboljši dokaz za to. Ljudstvo in Tito sta na veke zra- sla v eno veličastno ustvarjalno enotnost, ki je z ničemer ni mogoče razbiti. V tej enotnosti je osnovno poroštvo naše velike bodočnosti. Moša Pijade (Beograd, 24. maja 1945) Bela Krajina pozdravlja maršala Tita — ljubljenca jugoslovanskih narodov Bela Krajina je imbla tudi tokrat čast, da je bila prva med nosilci ene izmed republiških Titovih štafet. Ze v ponedeljek 19. maja so iz vseh strani črnomaljskega okraja pohitele proti Črnomlju krajevne štafete ljudske mladine, fizkulturuikov, Protiletalske zaščite, gasilcev, Planinskega društva in vojakov JLA. Ob dveh popoldne so štafete pritekle v Črnomelj. Nad 2000 mladincev je sodelovalo v letošnji šta- feti, ki sodi po svojem pomenu in ob- segu med največje prireditve zadnjih let. Štafeto je v Črnomlju sprejelo nad 2000 ljudi. Ob lgranjtl črnomaljske godbe so se razvile velike manifesta- cije na čast ljubljenemu tovarišu mar- šalu Titu. Štafeto je sprejel tovariš Janez Zu- nič, sekretar okrajnega komiteja Par- tije v Črnomlju, ki je nato orisal de- javnost maršala Tita in njegove ne- minljive zasluge v letih ljudske revo- lucije in v izgradnji socialistične do- movine. Iz Črnomlja je štafeta krenila ob treh popoldne v smeri Kočevja ob navdušenem vzklikanju in pozdrav- ljanju tisoeglave množice, ki tudi to- krat pošilja ljubljenemu voditelju na- ših narodov čestike k rojstnemu dnevu in mu želi še mnogo, mnogo let sreč- nega življenja v blagor naših narodov. Ohrafnl lludshl odbor t Crnomlfu te sprelel proračun V četrtek 15. maja je imel OLO Črnomelj drugo redno sejo, na kateri je bil obravnavan in sprejet proračun za leto 1952. Za sejo je vladalo med odborniki precejšnje zanimanje, kar je razumljivo ob mnogih željah posa- meznih občin, ki se živo zanimajo za komunalno in ostalo gospodarstvo svo- jih krajev. Dohodki okrajnega proračuna zna- šajo skupno z dohodki občin letos 112 milijonov 737.000 dinarjev, prav toliko pa tudi izdatki. Najvišja postavka med dohodki je dotacija (pomoč) republi- ške vlade, ki znaša 59 milijonov 677 ti- soč dinarjev ali celih 53 odstotkov proračuna! V tej pomoči se zrcali po- moč republiške vlade in gospodarsko razvitejših okrajev nerazvitim prede- lom naše republike. Prav ta pdmoč pa tudi najbolj udarja po zobeh tiste po- sameznike v Beli krajini, ki nasedajo sovražni propagandi in šepetajo, da Bela krajina samo daje, nič pa ne pre- jema. Naslednja najvišja postavka do- hodkov je dohodnina kmetov, akumu- lacija tovarn in podjetij, takse itd. Za investicije in finansiranje gospodar- stva bo porabljenih letos v okraju 2S milijonov dinarjev, za prosveto in ljud- sko kulturo 30 milijonov 576 tisoč di- narjev, za socialno zaščito 11 milijo- nov 580 tisoč dinarjev, za zdravstvo 9 miiljonov 174 tisoč dinarjev, za držav- no upravo 30 milijonov 907 tisoč dinar- jev in za proračunske rezerve 2 in pol milijona dinarjev. »' Dohodki občin so predvideni pred- vsem v udeležbi občin na izterjani do- hodnini. Prav tej bo treba letos po- svetiti več skrbi. Slabo poteka tudi plačevanje davkov od obrtnikov, ki skušajo zatajiti svoje dohodke, s čimer so se letos pečala tudi nekatera žup- nišča. Pri pregledu je bilo na primer samo v štirih župniŠčih — v Semiču, Tudi po Krki in Savi smo poslali štafete 15. maja opoldne se je podala na pot Štafeta novomeških kajakašev, Članov Bro- darsko-pomorskega društva. Ob Igranju vo- jaške godbe se Je sedem kajakaSev priprav- ljalo na težavno pot po Krki, medtem pa se Je na Loki zbralo več sto ljudi. Ob nav- zočnosti predstavnikov oblasti. Partije, orga- nizacij ln podjetij je sekretar Ljudske tehni- ke France Zoran predal štafetno palico, ličen Izdelek Tovarne Igrač, vodji Štafete kapetanu Cirilu Pucu, France Adam pa je prebral pozdravno resolucijo, s katero zagotavljajo delovni ljudje Novega mesta maršalu Titu svojo vdanost in ljubezen ter mu želijo fie mnogo let uspešnega delovanja v procvit naše države. Potem ko so pozdravno pismo zvili v štafetno palico, so kajakaši ob Igra- nju godbe odveslall po zeleni Krki. Do Kostanlevice so morali premagati pet Jezov, Čez katere so čolne nosili. V St. Petru so Jih pozdravili pionirji, v Kostanjevici pa jih Je zvečer pričakalo blizu 200 ljudi z zastavami. Sprejem v Kostanjevici Je bil nadvse prisrčen, žene pa so pogumne kaja- kaše pogostile kakor svoje sinove. Naslednje Jutro so odveslali proti Brežicam, med potjo pa so se morali boriti Se s štirimi Jezov', izmed katerih jim Je Jez v Krški vasi pri- zadejal največ dela. t Ob Izlivu Krke v Savo so Štafetno palico predali republiški kajakaški Štafeti, kapetan Ciril Puc pa Je z njo nadaljeval pot po Savi do Zagreba. Stafetna palica nuvomešklh kajakaSev Izdeletek tovarne igrač Metliki, Podzemlju in na Vinici — ugo- tovljenih 1 milijon zatajenih dohodkov. Pomembna postavka je predvidena letos za kulturo in ljudsko prosveto. Malo manj bo vloženo v investicije in nadaljnjo razširitev gospodarstva v okraju, od občin in njihove iznadlji- vosti pa je v veliki meri odvisno, kako bodo svoje dohodke še povečale v obli- ki lokalnih doklad in krajevnih pri- spevkov, A. K. Preimenovanje pošt Direkcija PTT je v zvezi z novim zakonom o razdelitvi ljudske republi- ke Slovenije na okraje, mesta in ob- čine preimenovala na Dolenjskem na- slednje pošte in pomožne pošte: Rat je se preimenuje v Hinje, Sv. Križ pri Litiji v Gabrovka, Št. Janž na Dol. v Šentjanž na Dolenjskem. St. Jernej v Šentjernej, St. Peter pri Novem mestu v Ofočec ob Krki, St. Rupert pri Mokronogu v Šentrupert pri Mokronogu, St Vid pri Stični v Šentvid pri Stični. V ITALIJI: »KDOR NE BO VOLIL, BO STORIL SMRTNI GREH,..« Radio Vatikan fe 14 maja po svo- jem pridigarju Lombardiju ponovno pozval množice vernikov, da na občin- skih volitvah glasujejo za demokršČan- sko stranko, ki da je »napredna stran- ka centra* in edina sposobna, da ohra- ni sedanji red v deželi. Dejal je tudi. da bo sleherni vernik storil smrtni greh. če ne bo glasovali Vremenska napoved V splošnem lepo, a nestalno vreme, zopet topleje. Okrog 26. maja večje de- ževje, posebno na jugu Slovenije kra- jevne nevihte.
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Poštu ina plačana T gotovini Posamezna Številka t din
Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
L E T O III . - Štev. 21. NOVO MESTO, 23. M A J A 1952
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
I Z H A J A V S A K I'K Uri t Č E T R T L E T N A NAROČNINA 100 D I N
T I T O Brez uradne proslave, ki bi žali la |
skromnost velikega ljudskega č loveka, slavi 25. maja vsa Jugoslavija rojstni dan svojega največjega sina, maršala Tita. Slavi ga ljudstvo samo, brez pobude od zgoraj, spontano, iz lastnega občutka ljubezni in hvaležnost i do tistega, ki ga je povedel in organiziral v osvobodilni borbi, ki ga je z varno roko vodil skozi s trašna vojna leta do slavne zmage, ki je naše narode iztrgal iz krempljev fašizma in iz krvi medsebojnega prepira, jih združil v bratstvu, zasnoval njihovo novo ljudsko državo in jim odprl pot k svetli in srečni bodočnost i .
Naše ljudske množice so že leta in leta v stalnem stiku s svojim velikim voditeljem. Pos lušale in odgo-
goslavije, je pokazala, da nedavna sprememba imena aaše ljudske vojske ni bila le gola sprememba imena. Novo ime je bilo samo zunanja oznaka za izredni razvoj, ki ga je naša ljudska oborožena sila prež ive la vsega skupaj v nekaj mesecih po osvoboditvi Beograda, oznaka nove, najv i š je stopnje, ki jo je naša oborožena sila dosegla na svoji slavni poti od prvih partizanskih skupinic do moderne, močne armade. V nepremagljivem, herojskem zaletu je zmagovito dokončala veliko stvar osvoboditve, uničujoč v ogorčenih bojih okupatorja in njegove izdajalske hlapce, ki na naših frontah niso kapitulirali niti iz zavesti gotove propasti niti iz pol i t ične preračunlj i vosti, t emveč so se še po oficielni
Kai hoče htušč in trušč krog nas? Kaj hoče hruSč in trušč krog nas?
Petletka naša t eče . Mi kar pustimo času časi
Petletka naša t eče . Ves naš odgovor, ves dokaz:
Petleika naša t eče . Visoko spoš tovanemu tovarišu
Maršalu Titu za rojstni dan OTON ZUPANČIČ (1949)
varjale so njegovim pozivom v borbo, spremljale njegove besede in akcije, i zvrševa le njegova navodila ter se pri tem nauči le , da se morejo mirno zanesti nanje in da ne bodo nikdar pogreš i le , če bodo delale po njih. V najhujš ih urah, kakršn ih je bilo dovolj v tej vojni, jim je njihovo moralno silo ohranjalo trdno in globoko zaupanje v njegovo hrabrost in njegovo modrost V urah uspeha in zmage so se zopet obračale nanj, da mu izrazijo svojo hvaležnost . Č im
proslavi zmage v svetu borili z obupano zagrizenostjo, dokler ni bila tudi poslednja skupina z orožjem prisiljena k predaji.
Toda pol i t ično delo ni bilo nič manj še od vojaškega . Niti ene evropske države ni, ki bi bila žrtev fašis t ične okupacije in ki bi, potem ko se je osvobodila z lastno silo svojega ljudstva* na dan zmage imela tako široko in trdno zgrajen, nepremagljiv temelj za svojo polit ično, ekonomsko in socialno obnovo, kakor naša od
T u d i letos so m n o ž i c e d e l o v n i h l j u d i v a s i i n mes t s p r e j e m a l e In p o z d r a v l j a l e n o s i l c e T i t o v e Š t a f e t e
dalje je trajala vojna, č im bolj se je osvobodilna borba razvijala in raz-plamtevala, tem tesnejša in trdnejša, toplejša in i skrenejša je postajala povezanost med š irokimi ljudskimi plastmi in voditeljem njihove borbe. Ko se je liku izrednega vojaškega voditelja, liku slavnega vojskovodje pridružil še vedno ostreje začrtani lik modrega pol i t ičnega voditelja, lik izrednega državnika, ki je z varno roko vodil krmilo usode naš ih narodov, tedaj je med njim in našimi narodi nastala tako iskrena in čvrsta vez, s kakršno poprej niti eden izmed naš ih narodov ni bil povezan s svojimi voditelji, vsi naši narodi skupaj pa v vsej svoji dolgi zgodovini gotovo nikdar. Srca naših narodov so se zlila v eno veliko srce, ki je utripalo v srcu njihovega Tita.
A ko se je vojna pribl iževala h kraju, so bili naši narodi priče nove velike slave, s katero se je na v e č n e Čase okrasila naša mlada Jugoslovanska armada, čudežno delo Titovih rok. Slavna velika poslednja ofenziva, ki je prinesla končno osvoboditev domovine in naših zasužnjenih bratov onstran starih meja Ju-
temeljev prenovljena država. Kljub pobožnim že l jam sovražnikov in la-žiprijateljev, domačih in tujih re-akcionarjev po državljanski vojni v naši domovini, že l jam, ki nedvomno spadajo na smet i šče reakcionarnega idiotizma, so naši narodi že za časa osvobodilne vojne same, že za časa hude borbe za osvoboditev, rešili celo vrsto osnovnih vprašanj svoje bodočnosti , z r e ševanjem katerih se druge države nepripravljene srečujejo še le po svoji popolni osvoboditvi. Naša država spada v resnici med tiste, ki jih je vojna najbolj razdejala, ki so dale najtežje žrtve, ki so jih najbolj ropali in uničeval i . Toda kljub temu nobena druga evropska država, ki je bila okupirana, niti taka, ki je najmanj trpela, danes ne more pokazati tiste pol i t ične trdnosti in enotnosti, tiste notranje organizacije, odločnosti in umirjenosti, ki je tako očitna v naši državi . Razlog za to je prav v dejstvu, da je bila borba naš ih narodov proti faš izmu nepomirljiva, brezkompromisna, do kraja dosledna in do kraja resno pojmovana in energ ično vodena. Razlog je prav v tem, da so naši
narodi med borbo za svojo osvoboditev izpod fašist ičnega jarma pravilno spoznali, da lahko zagotovijo svojo zmago in svojo bodočnost samo tedaj, če vse svoje državno ž iv l jenje organizirajo na nov način. Toda pri tem velikem delu, da bi položi l i nove temelje za nacionalno, pol i t ično, ekonomsko in družbeno ž iv l jenje ter napredek naših narodov in naše nove demokrat ične federativne državne skupnosti, gre prva in glavna zasluga Titu. Izredna nacionalna in politično morala, ki danes tako visoko dvigujeta najširše množice naš ih narodov, sta plod njegovega vztrajnega boja in njegovega modrega in pogumnega vodstva. On je tisti, ki je naše narode nauči l velike resnice, da ni tako hudega niti obupnega po-
.ložaja, iz katerega bi ljudstvo ne našlo zmagovitega izhoda, če se zaveda svoje časti , če ljubi svojo svobodo, če je enotno v pripravljenosti na žrtve za obrambo svoje neodvisnosti in za dosego svoje sreče in napredka. Popolnoma v nasprotju z zak l jučkom pretekle vojne so naši narodi danes prepričani, da jih tisti, ki so jih v vojni vodili, ne bodo prevarali, prav tako pa tudi zaupajo, da jih bo ista varna roka vodila tudi skozi nove, čeprav največje , pr i čakovane ali nepričakovane težave , ki bi nanje mogli naleteti.
Zato v času, ko maršal Tito, ki zasluži priznanje vsega demokrat i č nega in svobodoljubnega sveta kot najdoslednejš i borec proti faš izmu, sprejema od narodov osvobojene Hrvatske in Slovenije na v duš ene pozdrave, vsa domovina prekipeva od čus tev največ jega priznanja in brezmejne ljubezni, zaupanja in vdanosti do svojega velikega voditelja. Kakor so bile ta ljubezen, zaupanje in vdanost včera j velike, so danes še večje in brezmejnej še . Spontano in radostno ljudsko proslavljanje njegovega rojstnega dne je najboljši dokaz za to. Ljudstvo in Tito sta na veke zrasla v eno vel ičastno ustvarjalno enotnost, ki je z n ičemer ni mogoče razbiti. V tej enotnosti je osnovno poroštvo naše velike bodočnost i .
Moša Pijade (Beograd, 24. maja 1945)
Bela Krajina pozdravlja maršala Tita — ljubljenca jugoslovanskih narodov Bela Kraj ina je imbla tudi tokrat
čast, da je bi la prva med nosilci ene izmed republ išk ih Titovih štafet. Ze v ponedeljek 19. maja so iz vseh strani č rnomal j skega okraja pohitele proti Črnoml ju krajevne štafete ljudske mladine, f izkulturuikov, Protiletalske zaščite, gasilcev, Planinskega druš tva in vojakov J L A . Ob dveh popoldne so štafete pritekle v Č r n o m e l j . Nad 2000 mladincev je sodelovalo v letošnji štafeti, k i sodi po svojem pomenu in ob-segu med na jveč je prireditve zadnjih let. Štafeto je v Črnoml ju sprejelo nad 2000 l judi . Ob lgranjtl č rnomal j ske godbe so se razvile velike manifesta
cije na čast ljubljenemu tovarišu maršalu Titu.
Štafeto je sprejel tovar i š Janez Zu-nič, sekretar okrajnega komiteja Partije v Črnoml ju , k i je nato orisal dejavnost marša la Tita in njegove neminlj ive zasluge v letih ljudske revolucije in v izgradnji social is t ične domovine. Iz Č r n o m l j a je štafeta krenila ob treh popoldne v smeri Kočevja ob navdušenem vzkl ikanju in pozdravljanju tisoeglave množice, k i tudi tokrat pošilja ljubljenemu voditelju naših narodov čest ike k rojstnemu dnevu in mu želi še mnogo, mnogo let s rečnega živl jenja v blagor naših narodov.
Ohrafnl lludshl odbor t Crnomlfu te sprelel proračun V če t r tek 15. maja je imel O L O
Črnomel j drugo redno sejo, na kateri je bi l obravnavan in sprejet p roračun za leto 1952. Za sejo je vladalo med odborniki prece jšn je zanimanje, kar je razumljivo ob mnogih željah posameznih občin, k i se živo zanimajo za komunalno in ostalo gospodarstvo svojih krajev.
Dohodki okrajnega p r o r a č u n a znašajo skupno z dohodki občin letos 112 milijonov 737.000 dinarjev, prav toliko pa tudi izdatki . Najvišja postavka med dohodki je dotacija (pomoč) republiške vlade, k i znaša 59 mili jonov 677 t isoč dinarjev a l i celih 53 odstotkov p ro računa ! V tej pomoči se zrcali pomoč republ i ške vlade in gospodarsko razvitejših okrajev nerazvitim predelom naše republike. Prav ta pdmoč pa tudi najbolj udarja po zobeh tiste posameznike v Beli kraj ini , k i nasedajo sovražni propagandi in šepeta jo , da
Bela krajina samo daje, nič pa ne prejema. Naslednja najviš ja postavka dohodkov je dohodnina kmetov, akumulacija tovarn in podjetij, takse itd. Za investicije in finansiranje gospodarstva bo porabljenih letos v okraju 2S milijonov dinarjev, za prosveto in ljudsko kulturo 30 milijonov 576 t isoč dinarjev, za socialno zaščito 11 mili jonov 580 tisoč dinarjev, za zdravstvo 9 miiljonov 174 tisoč dinarjev, za državno upravo 30 milijonov 907 tisoč dinarjev in za p r o r a č u n s k e rezerve 2 in pol milijona dinarjev. »'
Dohodki občin so predvideni predvsem v udeležbi občin na izterjani dohodnini. Prav tej bo treba letos posvetiti več skrbi . Slabo poteka tudi p lačevanje davkov od obrtnikov, k i skušajo zatajiti svoje dohodke, s č imer so se letos pečala tudi nekatera žup-nišča. P r i pregledu je bilo na primer samo v štir ih župniŠčih — v Semiču,
Tudi po Krki in Savi smo poslali štafete 15. m a j a o p o l d n e se j e p o d a l a n a po t
Š t a f e t a n o v o m e š k i h k a j a k a š e v , Č l a n o v B r o -d a r s k o - p o m o r s k e g a d r u š t v a . O b Ig ran ju v o j a š k e godbe se Je sedem k a j a k a S e v p r i p r a v l j a l o na t e ž a v n o pot po K r k i , m e d t e m pa se Je na L o k i z b r a l o v e č sto l j u d i . O b n a v z o č n o s t i p r e d s t a v n i k o v o b l a s t i . P a r t i j e , o r g a n i z a c i j l n pod je t i j je s e k r e t a r L j u d s k e t e h n i k e F r a n c e Z o r a n p r e d a l š t a f e t n o p a l i c o , l i č e n Izde lek T o v a r n e I g r a č , v o d j i Š t a f e t e k a p e t a n u C i r i l u P u c u , F r a n c e A d a m p a j e p r e b r a l p o z d r a v n o r e s o l u c i j o , s k a t e r o z a g o t a v l j a j o d e l o v n i l j u d j e N o v e g a mes t a m a r š a l u T i t u svo jo vdanos t i n l j u b e z e n t e r m u ž e l i j o fie m n o g o le t u s p e š n e g a d e l o v a n j a v p r o c v i t n a š e d r ž a v e . P o t e m k o so p o z d r a v n o p i s m o z v i l i v š t a f e t n o p a l i c o , so k a j a k a š i o b I g r a n j u godbe o d v e s l a l l po z e l e n i K r k i .
D o K o s t a n l e v i c e so m o r a l i p r e m a g a t i pet Jezov, Čez k a t e r e so č o l n e n o s i l i . V S t . P e t r u so J i h p o z d r a v i l i p i o n i r j i , v K o s t a n j e v i c i pa j i h Je z v e č e r p r i č a k a l o b l i z u 200 l j u d i z z a s t a v a m i . S p r e j e m v K o s t a n j e v i c i Je b i l n a d v s e p r i s r č e n , ž e n e p a so p o g u m n e k a j a k a š e pogos t i l e k a k o r svo je s i n o v e . N a s l e d n j e Ju t ro so o d v e s l a l i p r o t i B r e ž i c a m , m e d pot jo pa so se m o r a l i b o r i t i Se s š t i r i m i J ezov ' , i z m e d k a t e r i h j i m Je Jez v K r š k i v a s i p r i z a d e j a l n a j v e č d e l a . t
O b I z l i v u K r k e v S a v o so Š t a f e t n o p a l i c o p r e d a l i r e p u b l i š k i k a j a k a š k i Š t a f e t i , k a p e t a n C i r i l P u c p a Je z n jo n a d a l j e v a l po t p o S a v i do Z a g r e b a .
S t a f e t n a p a l i c a n u v o m e š k l h k a j a k a S e v Izde le tek t o v a r n e i g r a č
Met l ik i , Podzemlju in na Vin ic i — ugotovljenih 1 mil i jon zatajenih dohodkov.
Pomembna postavka je predvidena letos za kulturo in ljudsko prosveto. Malo manj bo vloženo v investicije in nadaljnjo razšir i tev gospodarstva v okraju, od občin in njihove iznadlj i-vosti pa je v ve l ik i meri odvisno, kako bodo svoje dohodke še povečale v obl i k i lokalnih doklad in krajevnih pr i spevkov, A. K.
Preimenovanje pošt Direkc i j a P T T je v zvezi z novim
zakonom o razdelitvi ljudske republike Slovenije na okraje, mesta in občine preimenovala na Dolenjskem naslednje pošte in pomožne poš te :
Rat je se preimenuje v Hinje, Sv. Križ pr i L i t i j i v Gabrovka, Št. Janž na Dol . v Šentjanž na Dolenjskem. St. Jernej v Šentjernej, St. Peter pri Novem mestu v Ofočec ob Krki, St. Rupert pri Mokronogu v Šen t rupe r t pri Mokronogu, S t V i d pri Stični v Šentvid pri Stični.
V ITALIJI: »KDOR NE BO VOLIL, BO STORIL SMRTNI GREH,..«
Radio Vat ikan fe 14 maja po svojem pridigarju Lombardiju ponovno pozval množice vernikov, da na občinskih volitvah glasujejo za demokršČan-sko stranko, k i da je »napredna stranka centra* in edina sposobna, da ohrani sedanji red v deželi . Dejal je tudi. da bo sleherni vernik storil smrtni greh. če ne bo glasovali
Vremenska napoved V splošnem lepo, a nestalno vreme,
zopet topleje. Okrog 26. maja večje deževje, posebno na jugu Slovenije krajevne nevihte.
St] D O L E N J S K I L I S T Štev. 21.
OSTER PROTEST NOVOMESCANOV proti sklepom londonske konference za zaprtimi vrati, proti daje niti potuhe kerofašizma v Italiji in proti agentom vatikanske reakcije
V čet r tek 13. maja, na večer Dneva zmage jugoslovanskih narodov, se je /brala množica skoraj 6000 meščanov in prebivalstva i / bl ižnje okolice ter" vojakov novomeške garnizije J L A k proslavi zgodovinskega dneva, ko so pod silo orožja naše Ljudske armadi ' /adnje sile nemških okupatorjev, čet-nikov, ustnšev in bedni ostanki ostalih domačih izdajalcev na tleh slovenske Koroške morali klonit i .
N a zborovanju je^prvi govoril tov. major Mi rko Kajdiga D pomenu Dneva image za naše narod*;- in p vlogi herojs k e Jugoslovanske ljudske armade. Z v / k l i k i J L A in večnem bratstvu jugoslovanskih narodov je t isočglava množit;! pozdravljala govornikove besede. Za njim je govoril o sramotnem zakl jučku londonskega meše t a r j en j a za Trst nosilec spomenice iz leta 1941 to-variš Jože Zamljen - Dre jče . Govornik je ostro obsodil 'izdajstvo pravic demokra t ičnega prebivalstva Trsta, k i so odslej p repuščeni na milost in memilost italijanskemu poživin jenemu fašizmu, ki s|)et kaže, kaj zna in kaj hoče. Skof Santia v Trstu, verno orodje č rne vatikanske reakcije, nadaljuje s svojim i/d.i jalskim delom. Govornik je nato pokazal na tisti del protil judske duhov si ' ine, k i zvesto sledi tujim navodilom in predstavlja tako v n,aši sredi agente tuje sile, k i delajo proti kor i st i m lastnega ljudstva. Resnica je, da uradni predstavnik Vatikana v Slovenij i , zastopnik pobeglega vojnega z1o-( inc.i škofa Rozmana, gospod. Anton Vovk v Ljubl jan i , doslej še niti z besedico ni obsodil / l oč inov duhovnikov m e d NOR in v letih po končani l judski revolucij i . 9e več: duhovnike-zločince, kot so Savell i , Jarc, Siraj Smolič in druge, je nastavil za /upnike in župne upravitelje, čeprav je dobro vedel, da spadajo za svoja grozodejstva pred ljudska sodišča. Množica je glasno protestirala proti novomeškemu Kapi t l ju , v katerem je pred kratkim razkr inkani in obsojeni bivši stopiški župnik
Posebne ugodnosti z« letni dopust
Na zadnji seji Gospodarskega sveta vlade F L R J je bilo sklenjeno, da se odobfj poseben š t i r idesetodstotni popust v času tur i s t ične sezone in šest-desetodstotni popust izven tur i s t ične se/one vsem, k i so na letoviščih v turističnih kraj ih. Popust velja za svo-Imdne cene, k i so formirane v teh me-siih in v državnih gostinskih mrežah ter s indikalnih letoviščih. Te ugodnosti lahko uživajo delavci in nameščenci , člani sindikat z najmanj" enajs imeseč-nim delovnim stažem, dalje pripadniki J L A . U D V , Ljudske milice, člani združenja š tudentov in člani združenja upokojencev. Popust velja tudi za člane njihovih ožjih sorodnikov. Popust je mogoč za najmanj pet in največ trideset dni. Ugodnosti popusta 6e lahko interesenti posluži jo takoj, ko bo odredba objavljena v Uradnem listu F L R J .
Gospodarski svet je nadalje skleni l , da bo prebivalstvo še nadalje dobivalo gorivo na karte.
Nate mineral, vode
RogaŠhta za zdravje in okus
Radenska za okus in zdravje SO NAJBOLJŠE!
I
Jožef Smolič med vojno našel zatočišče.
Po zak l jučenem govoru je tov. Bogdan Vrančič prebral pozdravno resolucijo partizanskega Novega mesta Zve/ni vladi F L R J v Beogradu, s katero zagotavljajo delovni ljudje Novega mesta da odobravajo in podpirajo sleherni korak naše vlade, hkrat i pa prosijo, naj ob najnovejš i krši tvi mirovne pogodbe, k i jo predstavlja k r i vični londonski sporazum z Italijo, protestira pred Organizacijo združenih narodov.
Pod .vt isom zakl jučenega londonskega barantanja, novih k r iv ic na račun F L R J in nenehnega izzivanja vatikanskih agentov, k i so b i l i in so prav posebno delavni tudi na Dolenjskem, je večt isočglava množica po zborovanju odšla pred novomeški Kapi tel j ter protestirala proti rovarjenju protrijud-skega dela duhovščine. Jasno je povedala po svojih zastopnikih, da ljudsto partizanske Dolenjske n<* želi namestnika pobeglega vojnega zločinca škofa Rozmana, gospoda Antona Vovka v naše kraje. Ljudstvo, k i dobro ve, da gospod Vovk ne obsoja zločinov, k i so jih zagrešili zvesti pr ipadniki Vatikana med zadnjo vojno nad svojim narodom, je zato vzkl ika lo proti delovanju takih duhovnikov, k i pozabljajo, da so v prvi vrsti in predvsem Slovenci, nato pa šele us lužbenci svoje ustanove.
Demonstranti so zato med ostalim vzk l ika l i , naj duhovniki slečejo vatikanske suknje ter oblečejo narodne,
pa jih bo ljudstvo spoštovalo. Nikdar in nikol i pa nismo in ne bomo trpeli med nami agentov tujih s i l . Mirno in dostojanstveno se je množica po demonstraciji razšla. Povedala pa je znova, da je partizanska Dolenjska enotna kakor v vseh letih borb in da ne bo nikomur dovolila, da b i zaviral graditev socializma v naši domovini.
Protestno zborovanje v Straži Množične organizacije v Straži so
pretekli če t r t ek sklicale na prostoru pred zadružn im domom veliko protestno zborovanje, katerega se je udeležilo bl izu 1000 ljudi iz St raže , okolice in topl iške doline. Zborovalci so prišli tudi iz sosednjih občin z narodnimi zastavami. Ogorčeni so pri t r jeval i govornikom, k i so se spominjali i talijanskega in klerofnšist ičucga nasilja v teh kraj ih in obsojali na jnove j še poživ-ljanje fašizma. Klerofašizem pa tudi pri nas skuša s podporo in idejnim vodstvom višjih cerkvenih krogov osvajati vpliv in pozicije, k i jih je nekoč imel. Zborovalci so odločno povedali, da taki ljudje nimajo pravice do vzgoje naših otrok. Sprevod je zatem z zastavimi na čelu zavi l pred župni-šče, kjer je deputacija zborovalcev ozozorila župn ika na ljudsko zahtevo, da namestnik pobeglega vojnega zločinca Anton Vovk, k i še vedno ščiti zločince iz vrst duhovnikov, nima kaj iskati v partizanskih kraj in. Nato se je sprevod mirno razšel .
Vladi FLR Jugoslavije Beograd
Petnajstega maja 1945. leta je naša mlada Jugoslovanska armada zaključila na severnih bojiščih naše domovine svojo oboroženo zmago. Po sedmih letih tega zgodovinskega dogodka, ki je zaključil veličastno obdobje naše vseljudske revolucije, v katerem smo združni pod zastavo Komunistične par-
J i je in Osvobodilne fronte neomajno korakali in sledili tovarišu Titu, Vam. pošilja delovno ljudstvo Novega mesta, središča partizanske Dolenjske, z nocojšnjega zborovanja svoje borbene pozdrave!
Po sedmih letih naše vojaške in politične zmage nad fašizmom lahko trdimo, da je bila samo pri nas v Jugoslaviji dosežena resnična zmaga nad fašizmom, čeprav so tudi nekdanji naši zavezniki progtasMi svojo zmago nad fašizmom, smo se prav v teh dnevih lahko znova prepričali, da naši zapadni zavezniki fašizma niso do kraja uničili! Fašizem na svetu še živi! Celo več! Ob podpori naših nekdanjih zaveznikov vedno silneje dviga svoj glas in vedno bolj na široko^ odpira svoje nenasitno žrelo. V Nemčiji, Avstriji, posebno pa v Italiji je fašistična golazen spet prilezla na dan, spet se ji hoče tuje zemlje, tujega bogastva, želi si nove vojne.
Svet je v nevarnosti pred fašizmom. Obžalujemo in hkrati obsojamo •politično kratkovidnost a\iplomatoo o Londonu, ki so z Dednostjo ostalih zapadnih sil pred tednom dni dokončno zabarmtali z Italijani vprašanje Trsta v korist Italije. V naših srcih in zavesti dobro občutimo, da so z zadnjim londonskim sporazumom resno prizadete koristi Jugoslavije, mirovna pogodba z Italijo pa je grobo kršena o našo škodo, r> škodo demokratične** slovenskega in italijanskega prebivalstva Trsta! Dobro vemo, d.i so angleški diplomati na račun italijanskih volitev in zaradi javne, še bolj pa zaradi skrite politike Vatikana izdali naše pravice na ljubo Italiji in italijanskih fašistov.
Ob teh najnovejših krivicah dvigamo tudi NovomeŠčani naš glas: Dovolj tega! Niti pedi več naprej!! Roke proč od naše zemlje! Nismo pozabili žrtev štiriletne strašne vojne proti fašizmu, nismo pozabili, da fino bili zvesti zavezniki o veliki vojni narodov proti fašizmu! Če ste nas ogoljufali pri krivično potegnjenih mejah, pri reparacijah, na raznih konferencah in zdaj ponovno v mešetarjenju z Italijo — potem tudi vedite, da vas delamo soodgovorne za rast fašizma na svetu! če ste pozabili ni, kaj je fašizem — tega nismo pozabili mi, Jugoslooanil!!
Ko nocoj praznujemo Praznik zmage jugoslovanskih narodov, prosimo prebivalci partizanskega Novega mesta vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije, naj dvigne svoj glas in v imenu vseh Jugoslovanov in vseh svobodoljubnih delovnih ljudi »veta pred Organizacijo združenih narodov odločno protestira proti obnavljaju fašizma v Italiji, proti krivicam, ki so nam bile prizadejane z zadnjim londonskim sporazumom.
Budno spremljamo dogodke okoli T rsta in odobravamo osa k korak Zvezne vlade. Enotni in odločni smo pripravljeni braniti našo svobodo, kakor smo bili enotni in močni, da smo si jo sami priborili in nagnali iz naše zemlje vse fašiste in njihove podrepnikel Zato tudi s tega zborovanja kličemo ponovno vsemu svetu:
Smrt fašizmu! Svobodo demokratičnemu prebivalstvu Trsta! Nič tujega nočemo — a svojega ne damo nikomur in za nobeno ceno! Naj živi vlada Federativne ljudske republike Jugoslaoijel Naj živi Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije in njegov
generalni sekretar tovariš TITO! Naj živi neločljivo edinstvo in bratstvo narodov Jugoslavije! Novo mesto, dne 15. maja 1952.
PREBIVALCI NOVEGA MESTA
V teh dneh prihajajo večje in manjše skupine rojakov iz Amerike in iz drugih držav na kratek obisk in oddih v svojo staro domovino. Tudi na Dolenjsko so že prišli prvi dragi gostje iz tujine, še več pa jih bo prišlo v prihodnjih tednih. Po dolgih letih trdega dela v tujini stopajo spet na domača tla. Niso je pozabili, čeprav jim nekoč v preteklosti ni mogla dati poštenega kosa kruha. Zato jih prisrčno pozdravljamo v naši sredi In jim želimo dobrodošlico ter veliko zadovoljstva in užitkov v krogu svojih dragih na svobodni domači zemlji!
Pododbor Slovenske izseljeniške matice v Novem mestu in Uredništvo Dolenjskega lista želita dragim gostom, da bi se v naših krajih počutili tako kakor doma. Resnica o našem delu, naporih, ciljih, uspehih in neuspehih je odprta knjiga vsakomur, ki ljubi resnico in napredek. Vse rojake obvešča Pododbor Slovenske izseljeniške matice v Novem mestu, da jim je stalno na razpolago z vsemi pojasnili.
Prisrčno pozdravljeni, dragi rojaki v svobodni socialistični domovini!
Z letne skupščine Obrtne zbornice v Novem mestu
V n e d e l j o 11. m a j a j e b i l a v N o v e m m e stu l e t n a s k u p š č i n a O b r t n e z b o r n i c e In o b e n e m z d r u ž i t e v t r e b a n j s k e z n o v o m e š k o z b o r n i c o . S k u p š č i n e so se u d e l e ž i l i p o l e g v e l i k e ga š t e v i l a I z v o l j e n i h d e l e g a t o v t u d i p r e d s t a v n i k i r e p u b l i š k e Z b o r n i c e , G l a v n e u p r a v e z a o b r t i n i n d u s t r i j o t e r o k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o r a N o v o mes to .
Z d e l o m Z b o r n i c e o b r t n i k i v l a n s k e m l e t u n i so b i l i p r a v z a d o v o l j n i . T u d i i z p o r o č i l a p r e d s e d n i k a j e b i l o r a z v i d n o , d a l a n s k i s k l e p i v g l a v n e m n i so b i l i u r e s n i č e n i . P r i o b r t n i h r a z s t a v a h p r i v a t n i o b r t n i k i n i so s o d e l o v a l i v z a d o s t n i m e r i , n a č r t v z g o j e v a j e n c e v nI b i l I z p o l n j e n , i d e j n o - p o l l t l č n a v z g o j a o b r t n i k o v Je o s t a l a l e k o t s k l e p n a p a p i r j u . V z r o k ? M e n d a p o v s o d i n n i k j e r — vsaj t a k o Je i z g l e d a l o n a s k u p š č i n i . Z a t d e o l o š k o - p o l i -t i č n o i z o b r a z b o n i b i l o » p r i m e r n e g a p r o s t o ra« , p r i r a z s t a v i p r i v a t n i o b r t n i k i n i so h o t e l i s o d e l o v a t i , b o r b a p r o t i š u š m a r s t v u n i b i l a u s p e š n a . V s e k a k o r j e b i l a to p o s l e d i c a neso-d e l o v a n j a O b r t n o z b o r n i c e z o r g a n i l j u d s k e o b l a s t i i n s s o c i a l i s t i č n i m i o b r t n i m i p o d j e t j i . S l e d n j i s o - v i d e l i v Z b o r n i c i l e u r a d , k a m o r p l a č u j e j o č l a n a r i n o , n i m a j o p a o d nJega n o bene k o r i s t i . I n d e j a n s k o j e b i l o t a k o , d a se je O b r t n a z b o r n i c a b o l j b r i g a l a z a p r i v a t n e k o t s o c i a l i s t i č n e o b r t n i k e . D o b r e m u p o s l o v a n j u Z b o r n i c e p r a v g o t o v o t u d i n i b i l o . v p r i d p a s i v n o z a d r ž a n j e d r ž a v n i h o b r t n i h p o d j e t i j n a p r a m Z b o r n i c i , k i p a Je i z v i r a l o p r a v l z zgora j n a v e d e n e g a .
V o k r a j u Je 477 o b r t n i h o b r a t o v , o d tega 36 d r ž a v n i h , 13 z a d r u ž n i h , 3 d r u ž b e n i h o r g a n i z a c i j i n 245 p r i v a t n i h . P o p r o i z v o d n j i z m o g l j i v o s t i z a v z e m a s o c i a l i s t i č n i s e k t o r 55%. V s e h o b r t n i h m o j s t r o v i n p o m o č n i k o v v o k r a j u Je 1030.
S u š m a r s t v o j e v e l i k a r a k - r a n a v o b r t n i š t v u . P r a v p r i z a t i r a n j u š u š m a r s t v a pa n i b i l o z a d o s t i s o d e l o v a n j a m e d Z b o r n i c o , p o s a m e z n i m i m o j s t r i In l j u d s k o ob la s t j o . S e v e d n o je v e l i k o p r i m e r o v , d a i m a j o S u š m a r j t c e lo va j ence . Č l a n u p r a v n e g a o d b o r a Z b o r n i c e Je n a p o d r o č j u s e n t j e r n e j s k e o k o l i c e o d k r i l k a r 12 s u š m a t j e v , k i i m a j o 9 v a j e n c e v . P r i v a t n i o b r t n i k i l e u d r i h a j o na k o n f e r e n c a h po š u š m a r s t v u , p r i o d k r i v a n j u i n
mm predmeta razprave k o n k r e t n i b o r b i p r o t i n j i m pa ne s o d e l u j e j o . N a O b r t n i z b o r n i c i so baje z a s l i š a l i 40 š u š -m a r j e v , k a k o j e s k a z n o v a n j e m pa ne v e d o n i č e s a r , k e r p a č n i so i m e l i d o v o l j p o v e z a v e z o r g a n i l j u d s k e o b l a s t i . D e l e g a t i so n a s k u p š č i n i z a h t e v a l i , d a se p r o t i š u š m a r j e m p o d v z a m e j o o s t r e j š i u k r e p i . P r i p r a v l j a se t u d i z a k o n p r o t i š u š m a r s t v u , k i bo m n o g o s t r o ž j i o d dosedar t j ih p r e d p i s o v , t o d a z a k o n b r e z s o d e l o v a n j a z a i n t e r e s i r a n i h l j u d i j e l e k o s p a p i r j a .
N a j b o l j b o l e č a s t v a r v s e h o b r t n i k o v j e p l a č e v a n j e v a j e n c e v po n o v i h p r e d p i s i h . N a s k u p š č i n i so s š t e v i l k a m i d o k a z a l i , da d o b i v a j e n e c n a j m a n j deset d i n a r j e v v e č p l a č e z a p r o d u k t i v n o u r o k o t p o m o č n i k . V a j e n e c , k i se u č i t r i l e t a , d e l a d e j a n s k o v d e l a v n i c i l e d v e l e t i . E n o le to g re n a r a č u n o b i s k a o b r t n e š o l e , l e snega d o p u s t a i n p r e d v o j a š k e v z g o j e . Z a s t o p n i k r e p u b l i š k e z b o r n i c e j e p o j a s n i l , d a se ž e p r i p r a v l j a n o v a u r e d b a , k i bo to v p r a š a n j e u r e d i l a . N e p r a v i l e n p a j e b i l p r i v p r a š a n j u p l a č e v a n j a v a j e n c e v n a s t o p o b r t n i k o v š e n t j e r n e j s k e g a s e k t o r j a , k i so se z b r a l i n a n e k e m n e p r i j a v l j e n e m s e s t a n k u i n p o s l a l i l j u d s k i o b l a s t i u l t i m a t , č e š , č e se t a u r e d b a ne r a z v e l j a v i , b o d o o d p u s t i l i vse v a j e n c e . T a u l t i m a t j e p o d p i s a l o 33 p r i v a t n i h o b r t n i k o v .
N a s k u p š č i n i so r a z p r a v l j a l i t u d i o s t a ros t n e m i n s o c i a l n e m z a v a r o v a n j u p r i v a t n i h o b r t n i k o v . O n e d i s c i p l i n i v a j e n c e v , p o j a v i h p i j a n č e v a n j a m e d n j i m i i t d . Je b i l o d o k a j g o v o r a n a s k u p š č i n i . V p r a š a n j e o b d a v č e n j a o b r t n i k o v pa j e m e n d a t a k o p e r e č e , d a so se ga n a s k u p š č i n i k a r I z o g i b a l i . Z a d o v o l j i l i so se s t e m , da se i z v o l i p r i Z b o r n i c i d a v č n a k o m i s i j a , k i bo v p o m o č f i n a n č n i m o r g a n o m p r i p r a v i l n e m o b d a v č e v a n j u o b r t n i k o v . I z v o l i l i so n o v u p r a v n i l n n a d z o r n i o d b o r t e r de lega te z a r e p u b l i š k o z b o r n i c o . M e d s k l e p i so : s o d e l o v a n j e p r i v a j e n i š k i r a z s t a v i o b k o n c u l e t a , s t r o k o v n i t e č a j i i n i z l e t i t e r o b i s k i t o v a r n , s o d e l o v a n j e p r i z a t i r a n j u š u š -i r i a r s t v a , p o m o č k r i t i č n i m o b r t n i m t e r p o l i t i č n o v z g o j n o d e l o m e d o b r t n i k i . M n o g o n e s m i s e l n e g a r a z p r a v l j a n j a Je p o v z r o č i l p r e d l o g , na j se o s n u j e v T r e b n j e m e k s p o z i t u r a . Z e d i n i l i so se. d a bo u s t a n o v l j e n a l e z a n e k a j č a s l a z a p o i z k u š n j o .
T R G O V S K O P O D J E T J E N A D E B E L O IN D R O B N O
Ž E L E Z N I M A NOVO MESTO, Sukljetova c. 1 Telefon št. 178
Nudi cenjenim odjemalcem:
razno že lezn insko blago — gradbeni material: cement, opeko, trstiko, ž ičnike itd. — poljedelsko orodje in ostalo orodje za industrijo ter obrt — vse kovinske gospodinjske potrebšč ine — razstreliva
V trgovski poslovalnici Sukljetova c. 6 pa nudi
usnje in vse ostale čev l jarske potrebšč ine
Oglejte si bogato zalogo — Prepr ičaj te se o solidni postrežbi in n a j n i ž j i h k o n k u r e n č n i h cenah!
MM« t M «1 t >•»*»»« MMM«MM+»»»»»»»»«»»»»«*M«»»»»«M-»»+»»»»»»»»»MMMM«
Notranjost zemeljskega povrlja Naš koledar že skoraj dve tisočletji
šteje dan za dnem, vsak vzhod in zahod sonca. Nedvomno, dolga doba. Toda, če bi v začetku te dobe starši nekega/ rodu živeli 44) let. toliko njih sinovi .potem vnuki in vsi potomci enako, bi naš koledar ne služil niti petde-<tnn potomstvom. Zgodovinska doba
nam je odkrila mnogo daljšo dobo razvoja človeštva, kakih šest tisoč let. Vse to pa ni v primeri s starostjo Zemlje mnogo: znanstveniki j i sodijo globoko starost kakih treh milijard let. Toliko skoraj šteti ne znamo. Nihalo ure, k i zaniha v vsaki sekundi enkrat, naredi toliko nihajev komaj v 95 letih. Toda, ne gre, da bi primerjali sekundo z letom, ki šteje preko 31 milijonov sekundnih nihajev.
Naša pokrajina se nahaja na zemeljskem površju. Zemlja je bila sprva žareča plinasta in tekoča masa, k i se je v dolgi in nam nepojmljivi dobi polagoma ohlajala. Zunanja plast zemeljske krogle se je ohladila najprej in strdila — nastali so deli kopnega in morja. Toda v notranjosti je Zemlja Še vedno' žareča. Pl in i in žareče snovi pr i dejo iz notranjosti skozi zemeljsko skorjo, k i je le kak odstotek debela v primeri z zemeljskim premerom, često na dan še v naši dobi. Zato bruhajo vulkani pline, pepel in lavo. V naši domovini takih živili vulkanov nimamo. V davnini pa j ih je bilo tudi tu.
Žareča zemeljska masa v notranjosti neprestano kuha in se giblje. Ker je vroča, svojo toploto i /žarja. Pod takimi vzroki delujejo v zemeljski notranjosti močne sile, k i so v davnini često
Priroda in gospodarstvo dolenjske pokrafine povzročile premikanje zemeljske skorje — ponekod se je vzdignila, drugod ugreznila. Zato se je morje po zemeljski skorji prelivalo sem in tja ter so bili posamezni deli zemeljske skorje nekaj časa dno morja, nekaj časa dvignjeno kopno. Teh sprememb je bilo vse polno in kakor je naša domovina prav majhen košček te zemeljske skorje, tako so tudi njo prizadele take spremembe. Zanimivo je celo to, da je na našem ozemlju takih sprememb bilo posebno veliko.
Kadar pa se zemeljska skorja dviga ali ugreza, nedvomno nastajajo v njeni notranjosti in na površju razpoke, premik i celih plasti in gora. V te razpoke vdro iz notranjosti Zemlje žareče snovi , pridro celo na dan, tam pa se ohladijo in strde. Tako so v zemeljski površini nastali bogati zemeljski zakladi, najrazl ičnejše rude. V notranjem ža-rečem delu Zemlje je posebno kovin veliko in tako najdejo priliko da izbruhnejo na dan. Zato, ker je bilo na našem ozemlju toliko teh gibanj, je tem več različnih rud.
Zemeljska skorja se je torej od svojega nastanka naprej vedno izpremi-njala in se izpreminja še danes. Zato si lahko razlagamo delovanje ognjenikov, zato razumemo nastanek ali izginotje celih otokov v morju, tako moramo razlagati tudi zadnji veliki potres, ki je prizadel japonski otok letošnjo zimo. V nekaterih predelih sveta je teh premikov tudi v sedanji dobi
veliko. Vendar moramo zapisati še nek zanimiv in važen prirodni pojav. V morja prihajajo po rekah, z vetrovi itd. velike količine prav drobnih delcev zemlje. Tj delci se usedajo na dno in v dolgih dobah desetin milijonov let 'so nastale prav debele plasti, ne samo zemlje ali blata, pravih kamenin. Po našj domovini je polno apnenca. Ta je nastajal v morju. Torej je površina naših, celo najbolj goratih predelov v davnini predstavljala dno Jadranskega morja? Da , da.
To dolgo dobo zgodovine nastanka Zemlje so znanstveniki opredelili na več dob: dobo prastare zgodovine, staro zgodovino zemeljske skorje, srednji del zgodovine in najmla jšo. novo dobo Zemlje. Kratek pogled na ta obdobja v naši domovini nam odkrije mnogo zanimivega.
Najstarejše kamenine na Dolenjskem (in sploh pri nas) so iz stare geološke zgodovine. Sestavljajo pobočja Litijskega hribovja in zahodni rob ljubljanske kotline (Rožnik, Ljubljanski grad in Golovec). Sava si je s svojo strugo od Zaloga do kraja Sava vre-zala v kamenine iz te, dobe. Ploskev kamenin te dobe sega do Dolenjskega hribovja, prav do Temenice. Skri lavci in peščenjaki te starosti so tudi še med Kočevjem in Banjo loko ter severno od Kolpe med Mozljem in Knežjo lipo. Doba, ko so nastajale te kamenine, sega po ugotovitvah znanstvenikov kakih 225-̂ 350 milijonov let nazaj.
Kako so mogli ugotoviti, da so na posameznih področjih plasti prav iz te, tako stare dobe? To je bila truda polna pot znanstvenih raziskovanj. Vendar na kratko: te plasti so nastajale iz usedlin v morju. Takrat so živele v morju svojstvene živali, drobceni organizmi, i / , katerih so nastajali apnenci. Znano je tudi, da so v tej dobi rastli mogočni gozdovj z do 30 m visokim drevjem. Ostanki teh živalic in rastlin so se ohranjali v morskih usedlinah in oka-meneli ter današnj im rodovom, ki po njih brskajo, pokazali svojo podobo ter povedali, kdaj so nastajale posamezne plasti zemeljske skorje.
Večji del vsega ostalega dolenjskega ozemlja pokrivajo- plasti, ki so nastale v morju srednje dobe geološke zgodovine. V vsem tem obdobju, k i sega do nekako 60 milijonov let nazaj, so nastali mogočni skladi apnenca in dolomita. V starejšem obdobju je nastala tudi tenka plast kamenin, v kateri se nahajajo žile dobrega črnega premoga, ki so ga svojčas kopali na Orljem pri Ljubljani. Geologi, k i še vedno raziskujejo površje Dolenjske pravijo, da so verjetno podaljški teh žil celo okoli Turjaka, ker so celo na površju odkri l i sledove.
Ob beležkah iz te dobe moramo poudariti dvoje. Najprej to, da so se v tem obdobju na dnu morja začele gubali zemeljske plasti , ker so jih stiskale sosedne gmote. Tako so nastajali prvotni obrisi današnj ih gorovij, k i so se
jela dvigati iz morja. Druga značilnost dolenjske krajine pa je nastanek razmeroma precej čistega apnenca. Zakaj? Zato, ker voda, ki se v zemeljskem povr.šju pretaka s pomočjo plinov, k i jih vsrka iz zraka, tvori kislino, katera apnenec raztaplja, razjeda. V zelo dolgi dobi je zato voda izdolbla vse polno najrazličnejših vdolbin in namesto, da bi tekla na površini, dajala prirodi in živemu svetu potrebno vodo, se je usmetila v notranjost. Toda o tem drugič.
V novi dobi geološke zgodovine se je oblikovalo Dinarsko gorstvo, h kateremu priš tevamo tudi višine na Dolenjskem. Ker se je ozemlje Dolenjske med ostalim že v začetku te dobe dvignilo iz morja in poslej ostalo kopno, tukaj nimamo usedlin iz mlajše geološke zgodovine. Vendar so se nekateri predeli dvigali in drugi ugrezali. Tako 6e je proti koncu te dobe udrlo področje , kjer je današnje Krško polje. Voda Pa nonskega morja (na našem ozemlju mu je pripadala predvsem Vojvodina, Slavonija, Posavje in Podravje) je to kotlino zalila. Nastali so podolgovati, ozki zal ivi , katerih eden je segal do Šentjerneja in Šmarjete, drugi pa preko Sevnice prav v Mirensko dolino. Takrat so nastali premogovni skladi na Dolenjskem. Najstarejši je premogovni bazen v fit. Janžu. V to dobo spadata tudi premogovni nahajališči pri Kan i -žarici v Reli Kraj ini in pri Kočevju. Nahajališče pri Mirni pa je še mlajše. Rjavi dolenjski premog je torej okoli 200 milijonov let mlajši od onega, k i se nahaja v manjših skladih na Orl jem pr i Ljubljani. (DaJJe prihodnji«)
š tev . 21. D O L E N J S K I L I S T Stran 3
L o u i s A d a m i č O M A R Š A L U T I T U Z n a n i a m e r i š k i p i sa t e l j L o u i s A d a m i č , n a š d o l e n j s k i r o j a k , k i j e l a n i s k r i v
nos tno u m r l , j e n a p i s a l l a n i svo jo z a d n j o k n j i g o » O r e l i n k o r e n i n e « (The E a g l e a n d the Roo t s ) . V te j k n j i g i op i su j e t u d i svo je r a z g o v o r e v m a r š a l o m T i t o m .
O b j a v l j a m o n e k a t e r e o d l o m k e i z d e l a p o k o j n e g a p i s a t e l j a , k j e r g o v o r i o s v o j i h s r e č a n j i h z m a r š a l o m T i t o m .
O svojem življenju je maršal Tito Adamiču dejal med drugim: Moj življenjepis? Moje življenje, prav tako kot življenje kogar
koli drugega, pomeni malo, razen v kolikor je zapisano v življenju ljudskih množic. Vse preveč pozornosti mi posvečajo. Rad bi vedel, kako naj napravim temu konec. Tudi vi se, če vas prav razumem, kar preveč ukvarjate z mano. Zato vam rečem še enkrat: pojdite med ljudstvo, na deželo, oglejte si stvari, ki smo jih že zgradili, in tisto, kar šele gradimo. Kolikor vidite mene v tem, je prav; v ostalo moje življenje se pa ne izplača poglabljati, ne izplača se pisati o njem. Vidim, da majete z glavo, a čutim, da imam prav.
Leto dni je tega, ali dve, kar me je neki ameriški časopis označil kot človeka, ki se je »napravil sam«. Če prav razumem ta izraz, kakor ga rabijo v Ameriki, potem zame ne velja. Jaz nisem »napravil« samega sebe. »Napravilo« me je mednarodno gibanje delavskega razreda; še posebej pa jugoslovanska Komunistična partija. »Napravil« me je občutek potrebe po revoluciji, po temeljiti spremembi v naši deželi; ta občutek pa nisem imel jaz sam, ali Partija; temveč je njegov izvor v ljudskem nagonu po lastni ohranitvi spričo razmer, ki so vladale v stari Jugoslaviji in drugod po Evropi ter na svetu sploh.«
Mlad mehanik, ki so mu zaupali vajence v varstvo, je bil Nemec po rodu, vendar je znal hrvaško. Pisal se je Karel Schmidt. Bil je pošten človek. Fante je spodbujal k tovarištvu in vzajemni pomoči in jim pravil, kako potrebni so delavci na svetu, kakšno škodo delajo Verske organizacije, ter jih opozarjal na dolžnost, da se po vajeniški dobi vpišejo V delavsko zvezo in pridružijo socialnim demokratom, s čemer bodo poma-Sali ustvarjati človeštvu boljšo bodočnost. V nasprotju s Karasom, je bil Schmidt prepričan, da bodočnost sveta ni odvisna samo od kovinarjev, temveč od zavednega proletariata sploh. To je fantom tudi često dopovedoval. Knjige, ki jih je imel v svoji sobi, so bile večinoma nemške, vendar je Josip Broz rad listal po njih. Leta 1907 se je Schmidt začel prav posebno zanimati zanj. Pričel ga je učiti nemščine in mu razložil nekatere zapletene misli Marxa in En-gelsa.
• Po končani vajeniški dobi je Josip
Broz ostal še nekaj mesecev pri Kaiasu kot plačan mehanik. Se vedno je mislil na Ameriko, a Schmidt mu je ta načrt odsvetoval: »Naša dolžnost je, da ostanemo tu in si prizadevamo, da pride do spremembe, tako da se ljudem ne bo treba več izseljevati in živeti v tujini.« Josip je sicer to uvidel, vendar mu še Več ko leto dni misel na Ameriko ni dala miru.
Oktobra 1910 je odšel v Zagreb in se Vpisal v delavsko zvezo. S tem je postal avtomatično član socialno demokratičnega gibanja. Poiskal si je službo v neki mehanični delavnici, in je napravil načrt, da bo prihranil vsak krajcar, da si prištedi za vožnjo do New Yorka. Ko bo zbral potreben denar, se bo odloči}, če se bo zares izselil ali ne.
Okoliščine so odločile namesto njega. V drugi polovici leta 1910 je vso Srednjo Evropo zajela huda gospodarska kriza. Tik pred božičem je Josip izgubil službo. Ko je plačal stanovanje in hrano ter članarino v sindikatu, rnu je ostalo še nekaj forintov.
Naslednja tri Jeta in pol je bil Josip Broz eden izmed tistih številnih mehanikov, ki so iskali delo po vsej Avstro-Ogrski, v Nemčiji, Švici, sledeč govoricam o možnosti zaposlitve, vmes pa stradali, govorili in mislili o socializmu in revoluciji. Iz Zagreba je odšel v Trst, od tam v Kamnik, nato v Cenkovo na Češkem, od tam pa preko Podsrede in Kumrovca spet v Zagreb. Nato spet v Ljubljano, od tu na Dunaj in Monako-vo„ nato spet v Zagreb in spet na Duna j . . .
V teh letih se je izoblikoval kot revolucionar. Preizkusil in opazoval je vse stopnje razredne borbe, ki sta jo teoretično opisala Marx in Engels. Leta 1911 n. pr., ko je izgubil službo v Kamniku,
ker so tovarno nenadoma zaprli, se je pojavil nek posredovalec in ponudil odpuščenim delavcem »dosti boljše službe« v Čenkovi na Češkem. Kakih 20 se jih je prijavilo. Agent jim je plačal vožnjo in jim preskrbel hrano za dvodnevno pot. Po prihodu v Cenkovo pa so odkrili, da je vseh 200 zaposlenih delavcev raznih narodnosti — največ je bilo Cehov, — bilo že dolgo v stavki, in da je bil človek, ki jih je najel agent kapitalistov, ki so imeli v rokah obe tovarni, v Kamniku in Cenkovi.
»Stavkokazi seveda nismo hoteli postati,« je rekel Tito. »Stavku j oči delavci so nas sprejeli na svoje domove, nas vodili na sestanke in nas poveličevali kot junake. Stavka je uspela. Stavku-joči pa so stavili pogoj, da je morala tovarna tudi nas sprejeti v službo.«
Mladi Broz se je naučil češčine, izpopolnil pa se je tudi v nemščini, tako da je po malem že lahko pričel čitati Goetheja, Heineja in politične članke v nemščini. Vesel je bil, hkrati pa tudi žalosten, ko je videl, da so delavci na Češkem, Avstriji, Nemčiji, mnogo naprednejši v svojih nazorih in čvrstejši glede proletarske zavednosti kot pa hrvatski, tržaški in slovenski delavci. Udeležil se je vsakega sestanka, ki se ga je utegnil, in se razen že 'omenjene stavke v Cenkovi udeležil še šestih ali sedmih drugih stavk.
Ko je bil star 19 let, mu je prišla v roke neka brošura, ki je zbudila v njem tako živo zanimanje za francosko revolucijo, da je več let nato čijtal cele ure o njej v raznih knjižnicah po vsej Srednji Evropi.
Spomladi leta 1913, ko je bila mlademu Brozu 21 let, ga je cesar Franc Jožef pozval v avstro-ogrsko armado. Broz je zaprosil, da bi ga dodelili kakemu hrvaškemu regimentu in junija 1914, tik pred usodnim sarajevskim atentatom, so ga uvrstili v 27. domobranski regiment, kjer so bili vsi od polkovnika do zadnjega rekruta Hrvati. Kmalu je napredoval v narednika, deloma zato, ker se je zelo izkazal v mečevanju.
Jeseni leta 1914 se je znašel 27. domobranski regiment na ruski fronti v Galiciji. Louis Adamič opisuje, kako so ta regiment zajeli Čerkezi in kako je bil mladi narednik Broz v tej bitki hudo ranjen v roko. V prvih mesecih ujetništva se je Josip Broz naučil ruščine in prebral že kakih 80 do 100 knjig. O ujetništvu v Rusiji nadaljuje Louis Adamič takole:
»Ko so me končno izpustili sredi maja 1916 in sem se vrnil v taborišče,« je nadaljeval Tito, »sem slišal o razvoju dogodkov v Petrogradu in na Vzhodni fronti, kar me je navdalo s silnim navdušenjem. Odločil sem se pobegniti in se prebiti do Petrograda, kjer je bilo središče revolucije. Prevoz po železnici in rekah je bil skoraj povsem ustavljen,
Vsem naročnikom ki dolgujejo naročnino «a I. in 11. tromesečje 1. 1952 In za leto 1951, smo vpreteklih dneh poslali opomine in položnice. Prosimo jih, da takoj poravnajo zapadlo naročnino. UPRAVA
zato sem moral prehoditi peš okoli 1000 vrst. Položaj v deželi je bil »nejasen«.
»Rusko ljudstvo je živelo v napeti nestrpnosti, v pričakovanju svobode. Občudovati sem moral te ljudi. Večkrat me je prijela policija, ki niti sama ni vedela več dobro, kaj je dovoljeno in kaj ne. Rusko sem govoril prav tako dobro ali celo bolje kot veČina Rusov in to mi je često pomagalo, da sem se rešil iz zagate. Vendar je bilo marsikaj, česar nisem vedel, še več pa tistega, česar_ nisem razumel. Bilo mi je šeie 25 let.*
»V Petrograd sem prispel julija 1917, prav v času, ko so boljševiki organizirali ulične demonstracije, ki so se razvile v prave bitke. Pridružil sem se skupini delavcev in vojakov, k i so mi rekli, da se pripravljajo na Finskem odločilni dogodki, zato sem odšel z njimi tja. Tam so me pa aretirali kot »nevarnega boljševika«, vendar sem prepričal policijo, da sem samo avstrijski vojni ujetnik, ki ga vihar revolucije žene sem in tja. Izpustili so me in vrnil sem se v Petrograd, kjer sem bil priča razvoju, ki je dosegel svoj višek v veliki Oktobrski revoluciji.«
»Tik pred izbruhom revolucije so me pa ponovno prijeli. Rusko sem govoril tako dobro, da ni nihče verjel, da sem avstrijski 'ujetnik. Tako sem se znašel v počasi vozečem v Sibirijo namenjenem vlaku, kjer je bilo razen mene še več drugih ujetnikov, ki so jih policijski komisarji Kerenskega smatrali za »nevarne boljševike«. Na vlaku je bilo skoraj prav toliko s t raž kakor ujetnikov.«
»Kakih 80 km od Omska sem skočil iz vlaka i n prispel naslednji dan v mesto nazaj z navadnim potniškim vlakom. Bil sem brez denarja in brez voznega listka, vendar sprevodnika to ni motilo. Nasmehnil se mi je, kot da bi vedel za skrivnost, spričo katere so bile malenkosti, kot denar in vozni listki povsem brez pomena. Lenin je namreč ta dan prevzel oblast. Na železniški postaji v Omsku je stopila v vlak skupina oboroženih ljudi, ki so nosili čepice i n trakove kakršnih prej § e nisem nikoli videl. Vse potnike so natančno izprašali. To so bili člani revolucionarne Rdeče straže. Vprašali s o me, kdo sem in od kod prihajam ter kaj me je privedlo v Omsk. Povedal sem jim, in eden izmed njih me je pripeljal na neko dvorišče polno avstrijskih in nemških vojnih ujetnikov, ki so se pridružili internacionalni brigadi Rdečih straž.
Marsikaj so že napisali o moji udeležbi v ruski državljanski vojni. Za l te zgodbe niso resnične. Služil sem v mednarodni rdeči brigadi (dobesedno Rdeči straži) od jeseni leta 1917 do poletja leta 1918. Čeprav smo ponovno prosili, naj nam dajo priložnost za borbo z belogardisti, našega oddelka niso poslali na fronto. Prošnje so zavračali z utemeljitvijo, da smo revoluciji potrebni v
Omsku. Izkazalo se je, da je to res, kajti pomagali smo ne samo čuvati važne industrijske naprave in opravljati razna strokovna dela, — nekateri izmed nas so bili izučeni mehaniki, — temveč tudi zato, ker se je Omsku bližala fronta.
»Kot član Rdeče straže sem ne samo čuval postajo, temveč tudi popravljal lokomotive in vozove na kolodvoru v Omsku. Tako nisem vedel kaj se godi po svetu in v Rusiji, niti v Omsku in celo ne na postaji, kjer sem včasih prebil kar po 24 ur skupaj, ko sem popravljal kako staro lokomotivo.«
»Bilo je zgodnje poletje leta 1918. Krožilo je vse polno govoric. Med drugim so pravili, da Američani tolčejo Nemce in da utegne biti vojne vsak čas konec. Prav tako sem slišal, da so av-stroogrskemu cesarstvu dnevi šteti in da bodo po vojni iz nje nastale kar tri nove države: Poljska, Češka in država južnih Slovanov, ki jo bodo morda imenovali Jugoslavijo.«
ZANIMIVO ODKRITJE POD GORJANCI
N e d a v n o Je b i l a n a v z n o ž j u n a š i h l e p i h G o r j a n c e v o d k r i t a n o v a r a s t l i n a — p o n t s k a a c a l e j a ( A z a l e a p o n t i c a ) , k i j e s i c e r d o m a n a K a v k a z u . T a k r a s o t i c a i m a m n o g o s o r o d n i k o v v A z i j i i n A m e r i k i , k i J i h p o z n a m o p o d i m e n o m r o d o d e n d r o n . P o d g o r j a n c i r a s t e p o p o l n o m a p r i r o d n o n a p r i b l i ž n o 1 h a v e l i k i p o v r š i n i v d r u ž b i j e s e n s k e g a v r e s a i n k o s t a n j e v i h g r m o v . C v e t e p r i b l i ž n o t r i t e d n e v m a j u . . C v e t i so z v o n a s t o - l l j a s t l , z l a t o r u m e n i i n l epo d i š e č i .
K a k o Je p r i š l a p o n t s k a a c a l e j a v t a s k r i t i k r a j , os tane z a e n k r a t n e p o j a s n j e n o . P o u s t n e m i z r o č i l u s t a r i h p r e b i v a l c e v r a s t e t a m k a j ž e p r e c e j d o l g o ; n e k a t e r i m e n i j o , d a so j o v i d e l i š e n a d r u g i h m e s t i h , k a r p a n e m o r e m o s s i g u r n o s t j o p o t r d i t i . N a j b r ž e se Je z a -s e j a l a l z g r a j s k i h v r t o v , k i so g o t o v o r a z p o l a g a l i s t a k š n i m r a s t l i n s k i m m a t e r i a l o m . M o g o č a p a j e t u d i d o m n e v a , d a se j e r a s t l i n a o h r a n i l a i z d a v n i h g e o l o š k i h d o b , k o t Je to s l u č a j p r i m n o g i h r e d k i h i n z n a m e n i t i h r a s t l i n a h v n a š i d r ž a v i . B r e z d v o m a j e to z a nas z e l o v a ž n o o d k r i t j e , p a naj bo o s t a n e k s i v i h d a v n i n , a l i pa , d a se j e k a k o d r u g a č e z a s e j a l a p o d G o r j a n c i . L e - t i i m a j o m n o g o r a s t l i n s k i h p o s e b n o s t i z l a s t i v i z b o r u d o m a č i h o r h i d e j ( k u k a v i c ) , o d k a t e r i h j e n a j b o l j č i s l a n l e p i č e v e l j c ( C i p r l p e d i u m c a l c e o l u s ) . L e p i č e v e l j c n i m a k r i č e č i h b r a v , b a r v a p o n t -s k e aca l e j e p a j e o p a z l j i v a , za to j e n e v a r nos t r o p a n j a š e v e č j a . Č e bos te k d a j v i d e l i cve t j e t e h r a s t l i n , g a p o g l e j t e n a t a n č n o i n pus t i t e ga v o k r a s n a š i l e p i p r i r o d i .
(Po » L j u b l j a n s k e m d n e v n i k u « z d n e 13. m a j a 1952)
V Zagrađen pridno delalo Z novo upravno teritorialno razde
l i tvi jo spadajo pod novomeški okraj tudi bivši K L O Ambrus in Zagradec. Sedanji občinski odbor Zagradec obsega 25 vasi.
Dne 23. apr i la so bile volitve novega odbora ter združi tev Ambrusa in Zagradca. Za predsednika novega obč inskega odbora so izvo l i l i najbolj delavnega in predanega človeka, k i mu je ljudstvo že večk ra t izkazalo zaupanje, tovar i ša Lojzeta Or l a . Tov. Ore l je še mlad, a poln volje in požr tvoval nosti za skupne smotre in ima tudi že trde ž iv l jen jske izkušnje . Živo mi je še v spominu dogodek iz dobe okupacije, ko so d iv j i domobranci p r iv l ek l i Lojzeta vsega krvavega in razbitega v Žužemberk, k jer je čaka l negotove usode. N i k lon i l . N i t i peklenski Dachau mu ni uk lon i l hrbta. V r n i l se je na rojstni kraj in pr i je l za delo na najodgovornejš ih mestih. Tud i lopata in kramp mu nista b i la tuja. Zato so mu prav vsi zaupali. Pol i t ično delo je po njegovi zaslugi zelo razgibano, posebno v odboru O F , k i ga vodi že od zače tka . Občinsk i odbor O F obsega šest vašk ih odborov, k i vsi dobro delajo, p redn jač i pa odbor O F Marinča vas. Fronta organizira tudi vse proslave skupno z ostalimi organizacijami. Davke plačujejo v redu in ni nobenih zaostankov.
A m b r u š a n i goje sicer do Zagrad-čanov nezaupanje, k i pa je nepotrebno. Boje se, da bodo pr i upravljanju občine p r i k r a j š a n i , vendar pa so lahko mirn i , saj bodo vse naloge reševali skupno.
Zelo delaven in razgiban je v Za-
N o s l l e c l e t o š n j e T i t o v e Š t a f e t e p o K r k i — k a p e t a n C i r i l P u c J e z o m
v v a l o v i h p o d O t o š k i m
gradcu mladinski aktiv, k i je bi l pred! k ra tk im ustanovljen. Mladina Zagradca je sklenila, da bo pomagala mladini v Ambrusu p r i dograditvi zad ružnega
L o j z e O r e l , p r e d s e d n i k o b č i n s k e g a o d b o r a v Z a g r a d c u
okraja skrajno zanemarjeno drevesnico, k jer sameva hišica, po gredah pa se šopir i plevel. Sadjarski odsek p r i K Z Zagradec je skleni l , da bo to drevesnico spravi l v red.
Ve l ik problem, k i tare Zagrad<&mo, je njihova šola, k i je začasno nastanjena v gasilnem domu.
Gasi lc i v Zagradcu so zelo delavni. Vodi j i h nače ln ik tov. Frenk Hočevar . Dogovori l i so se že, da bodo 25. maj slovesno proslavi l i . Na D v o r u so si dali napraviti nov gasilski voz. Ustanovi l i bodo tudi četo v Valični vasi ter j i pokloni l i ročno brizgalno.
Kmeti jska zadruga ima več odsekov i n ekonomijo. Trgovina bo morala precej znižati cene, ker j i močno konkur i ra d ržavno trgovsko podjetje. Kre ditni odsek pa zad ružn ik i prav malo upoštevajo . Delež v so p r i K Z Zagradec in Ambrus zvišali na 500 din. Mnogo je obetalo krajevno čev l j a r sko podjetje, pa so prehitro k lon i l i in se ustrašili težav, k i se j i h da z dobro voljo odpraviti . Prav dobro dela krajevna mesarija.
Zveza borcev ni p reveč delavna, kar j i ne dela časti. Vaščani so mnogo p r i pomogli pr i popravilu vaških poti, p r i č emer so b i l i najbol jš i Ambrušamii. Tudi stanje živine se je po uk in i tv i obvezne oddaje precej zvišalo.
Prebivalcem Zagradca in Ambrusa želimo mnogo uspehov in da bi se meri nami dobro poČutiHl, saj bodo tudi v naš^m okra ju dobi l i vso pomoč za prn-čvi t njihove obč ine . H. S.
V a t i k a n I n f a š i z e m 19. aprila je imel dr. Mi lan
Bartoš po beograjskem radiu predavanje o položaju cerkve v Jugoslaviji. Nanj je v prizadetosti odgovoril Vatikan s č lankom v »Osservatore Romano< 24. aprila. V članku skuša Vatikan zakri t i svoje sodelovanje s fašizmom pred vojno in med njo. — Dr. Bartoš namreč dokazuje, da je prav fašistična nastrojenost Vali kana vzrok, da še ni prisilo do boljših odnosa jev med cerkvijo in d ržavo v Jugoslaviji. Zato naj postrežemo tu samo z neznatnimi odlomki iz knjige Ive Mihovilovira »Vatikan in fašizem«, k i pričajo o sodelovanju s fašizmom tudi najodgovornejše cerkvene osebnosti — papeža Pi ja XI I .
V cerkvenih krogih kaj radi poudarjajo, da je Pij XII . po svojem fanatizmu zelo podoben zadnjemu papežu, razglašenemu za svetnika, tistemu po vrsti 226 papežu Piju V. , kronanem leta 1566, k i je umrl šest let pozneje potem ko je bil pred smrtjo ukazal, naj inkvizicija l ikvidira ne le aktivne, marveč tudi »tihe« krivoverce, kakor tudi tiste, ki so krivoverci, »ne da bi to sami vedeli«. P i j XII . je zares fanatik i n s fanatičnost jo prežet fizični mrša-vec. Droga njegova značilnost je, da je itfmski aristokrat in neposredni arbiter
v finančnem kapitalu Italije. Pi j XII . , Eugenio Pacelli, je iz znane rimske družine Pacellijev, knežjega in bančnega doma. Njegov stric Ernesto Pacelli je načeloval največji italijanski banci. »Banco di Roma«, k i je imela pomembno vlogo tudi v zvezi med V a tikanom in fašizmom. Papeževi najbližji sorodniki še zdaj vodijo to banko, kakor tudi mnoge druge banke in velika industrijska podjetja, v Vatikanu pa imajo visoke častne funkcije. Njegov brat, advokat Pacelli, je bil vatikanski eksponent pri sklepanju late-ranskega sporazuma z Mussolini jem.
Eugenio Pacelli je postal Škof leta 1917. Takoj potem so ga poslali za pa-peškega nuncija v Nemčijo, kjer je ostal več let. Sklenil naj bi tajen sporazum med Vatikanom in pretežno pro-testantovsko Nemčijo. Nemčija naj bi bila v bodoči vojni na strani katoliške, papežu zveste Avstrije, da bi skupaj tolkli krivoverske, nevarne države : Francijo, Anglijo in Rusijo, pa tudi — I t a l i j o . . . Poznejša reagiranja Pija XII . na nemški nacionalizem, pa tudi na nacizem, so ,v zvezi s tem njegovim pri-Ingojevanjem v Nemčiji v letih nuncia-ture. Takra t , je navezal nove stike, ki se vlečejo do današnj ih dni. Leta 1918 je prišlo na Bavarskem do revolucionarnih dogodkov, pa je vlada rajha, ki ji je načeloval socialni demokral Hermanu Noske, upor v k rv i zadušila, Pacel l i je s š i f r i ranim! brzojavkami
obveščal papeža Benedikta X V . o razvoju dogodkov in iz neke nerodno izgubljene brzojavke je lahko zgodovina zabeleži la podatek, da je bi la v teh po-godkih tajna zveza in sodelovanje med Noskejem in Vatikanom ob posredovanju in na pobudo Pacelli } a . . . Pacelli je b i l takrat v Miinchenu, poVem pa je postal nuncij v Berlinu. Leta 1929 je skleni l konkordat med Prusijo in Vat i kanom in za zasluge je b i l imenovan za kardinala. Zanimivo je, da je posebni papežev tajnik še zdaj nemški jezuit Leiber, njegov najvažnejš i svetovalec pa znani monsignor Kaas, šef ka to l i ške stranke v Nemčij i , k i je še * zdaj v emigraciji , kar pa ne pomeni, da ne bi d i r ig i ra l vseh katol iških polit ičnih gibanj v Nemči i j .
Eugeno Pacel l i je postal d ržavni tajnik Vatikana leta 1930 po smrti kardi nala Gasparri ja in ' tako je že takrat vladal v Vat ikanu kot p rv i za papežem. Ker je b i l in te l igentnejš i in v vsakem oziru iniciat ivnejš i od papeža Pi ja XI . , je bilo vse, kar so pripisovali temu papežu , večinoma Pacellijevo delo.
Pacell i je večkra t pokazal, kakšen je njegov odnos do fašizma. Navedli pa bomo samo nekaj primerov.
Leta 1934 se je kardinal Pacell i . poznejši papež P i j XII., v posebni misij i mudil v Buenos Airesu. Takrat je bi l d ržavni tajnik Pi ja XI . Dne 13. oktobra je imel tam govor in »priklical je božji blagoslov na tistega, k i upravlja domovino in bedi na njeno srečo«, misleč na Mussolinija,
Kard ina l Pacell i je ob začetku c i klusa predavanj v »Insti tutu T?a rimske študije« imel govor, v katerem je dokazoval, da je Kristus pravzaprav Rimljan, ker je božja previdnost določila, naj bo R im duhovno središče vere. V navzočnosti mnogih cerkvenih dostojanstvenikov, kardinalov in fašističnih funkcionar jev je Pacel l i i z raz i l spoš tovanje papežu, kra l ju in duceju.
Ko pa je v vrtincu abesinske vojne ves pošteni svet obsojal fašistično Itali jo, je Pacel l i pel hvalnice Mussolini ju .
»Božja previdnost je R im ustvarila in določila, da postane prestolnica sveta in središče krščans tva . Cesarski R im je b i l zgodovinska pr iprava za duhovno univerzalno cesarstvo Jezusa K r i stusa; nobeno mesto ne bo premagalo misije Rima, božjega mesta, mesta vte-lešene modros t i . . . Uničiti Mussolinija je c i l j nasprotnikov, to pa pomeni zadeti srce Rima, glavo krščans tva , uničiti svetnike in ubiti Boga. In kako more potemtakem kdo zahtevati, naj bi cerkev ne podprla svojega velikega kr ižar ja , Mussolinija.«
Glejte, tako je govoril Eugenio Pacel l i , sedanji Pi j X I I . . .
P i j XI . ni dočakal druge svetovne vojne, ker je prej umrl . Rad bi jo b i l dočakal , na jb rž ne bi storil ničesar , kar bi oviralo Mussolinija in Hi t le r ja v uresn ičevanju njunih naklepov. To lahko sklepamo iz njegovega presojanja abesinske in španske vojne, pa tudi sicer — i * vsegal
Itali janska fašist ična srttuja med kardinal i , k i naj bi i zvo l i l i novega papeža, je b i la dovolj močna in Mussol in i v zvezi z vol i tvami novega papeža osebno ni b i l v skrbeh. G lavn i kandidat je b i l kardinal Pacell i , dotlej vat ikanski d ržavni tajnik. Njegove vr l ino so bile dovolj znane, saj je hodil po stopinjah Pi ja XI . , in v glavnem sugč-r i r a l l inijo. Pacell i je b i l močno angažiran v sklenitvi lateranske pogodbe s fašizmom. Pacelli je i tali jansko nacionalno in nac ional i s t ično reagiral na vse stvari, sovraži l demokracijo in uprizarjal intenzivno gonjo proti naprednim socialnim idejam. P r i srcu mu je Nemči ja . Fana t i čen , asketski, borben in oblasten — to je Pacel l i . Dne 2. marca 1939 je b i l izvoljen za papeža . Njegova izvolitev je vel ja la za izrazito »i tal i jansko«. V fašističnih krogih je zavladalo vel iko zadovoljstvo. Musso-l ini jev odnos do novega papeža lahko zelo dobro razberemo iz naslednje beležke iz Cianovega dnevnika:
»2. IIT. 1939. Za papeža je izvoljen kardinal Pacell i , Duce je z izvol i tvi jo Paceli ja zadovoljen in sklene, da bo poslal novemu papežu nekatere nasvete, kaj naj stori, da bo koristno upravl jal cerkev.«
To dokazuje, da so b i l i odnosi med njima zares »kolegialni«, če je smatral Mussolini za možno in koristno dajati mu nasvete.
Po izvol i tvi Pacelli ja je izšlo y fašističnem tisku več navdušen ih Član-
Nadaljevanje na 4. strani)
Si raji D O L E N J S K I L I S T Štev . 21.
» « K r i t i k a gospodarjenja v K D Z »Baza
20« v Poljanah je bila vse do letos pogosta in dostikrat tudi upravičena . V dveh letih obstoja res ni pokazala zadovolj ivih uspehov. 200 hektarov zemlje, od katere jo samo orne okrog 45 hektarov, ni dajalo niti del tega, kar bi lahko dalo. Zadružna živina je bila slaba, sadovnjaki zanemarjeni, polja slabo obdelana, temu primeren pa tudi dohodek zadružnikov. i\"e bi pa mogli t rd i l i , da med poljanskimi zadružn ik i ni pr idnih in delavoljnih l judi . Dovol j j i h je, le gospodarstva niso znali zgrabiti od prave strani.
Letos se je njihova zadruga spojila z zad ružno ekonomijo v Dolenjskih Toplicah, a l i bolje, ekonomija se je pr ikl juči la njim. Uvedba gospodarskega r ačuna in pr ik l juč i tev topl iške ekonomije pomeni začetek velikega dviga gospodarstva v tej zadrugi. Delovni načrt , k i so ga sprejeli fta letnem občnem zboru, je pomemben: »Zaslužek delovnega dne je predviden na "300 din. Število goveje živine se zviša iz 27 na 63 glav. še letos zgradijo moderen hlev za 50 glav goveje živine, dokončajo svinjake, očist i jo 80 ha pašnika, združi jo raztresene kozolce za 48 oken v dva kozolca, očisti jo sadno drevje in zgradijo sušilnico, začnejo z. urejanjem prve sadne p lan taže na opuščenih vinogradih, zaslužek zadružnikov se o b r a č u n a v a vsak mesec in se izplačuje do višine 60%.
Moti se, kdor misli , da ta načr t ne bo uresn ičen . Delovni polet, s kak r š nim so se letos vrgl i na delo poljanski zadružn ik i , je na mah zamašil usta kr i t ikom. Vsa dela izvršuje jo v akordu. Spomladi so očistili 830 sadnih dreves, k i bodo v jeseni bogato poplačala trud. Sest in pol hektarja krompirja so posadili. »Najmanj 12 vagonov ga mora biti.« pravi predsednik Jože Pel -ko iz Dolenjskih Toplic, ko razkazuje vzorno obdelano polje. Štiri in pol hektarja njiv so zasejali z ovsem, zra-vem pa deteljo, saj bo njihova glavna panoga ž ivinore ja . Pšenica pa tu ne uspeva kaj prida, zato je vp rašan je , kol iko je bodo v bodoče še sejali. Raje več krompir ja in povrtnin, tako so skleni l i . »
Na Občicah je živo kot na mravl j i šču. Skupine delavcev čistijo pašnik, napravljajo ta.ninski fes. drva. preklje, hlode, trajne in podobno. En i vozijo les do ceste, drugi kamenje, apno in pesek ter opeko. Na desno ob cesti proti Črmošnj icam rastejo iz tal dve stavbi: letni leseni hlev z zidanim temeljem, k i bo pozneje služil za nastilj , in novi zidani hlev za 50 glav živine. Oboje pa pod pašn ikom, kamor bo šla / iv ina neposredno iz hleva.
Dela hitro napredujejo, saj delajo vsi v akordu. Leseni hlev bo te dni pod streho in takoj bo priš la v njega / iv ina , kajti dobrih 20 ha pašnika je /o očiščenih. Nedaleč stran od hlevov bo stal kozolec s šes tnajs t imi okni . V
ta namen je treba samo združiti raztresene kozolce iz cele vasi. Tako združi tev bodo napravil i tudi v Poljanah, kjer bo , s t a l kozolec z 32 okni . V Poljanah urejujejo tudi kolarsko delavnico. Bl izu govejih hlevov, sam<> čez cesto, imajo nove svinjake, ki bodo te dni sprejeli prve prebivalce. Med stavbami bodo zgradili dva vodna rezervoarja. Ker teče v neposredni b l i žini majhen potok, bi ga kazalo v bodoče zajeziti nad vasjo in napeljati vodo po kori tu do hlevov. Potok sicer v poletnih mesecih včasih presuši , vendar bi imeli za živino dobro tekočo vodo v samem hlevu večji del leta.
Delovna sila, katere je v Poljanah n a videz vedno primanjkovalo, danes ni več problem. Isto število ljudi kot lani je obdelalo pravočasno vsa pol ja in vinograd poleg vseh drugih del.
Nrgra ena kulturno na področlu bivšega O k r a j n i o d b o r L j u d s k e p r o s v e t e v T r e b
n j e m je z a k l j u č i l n a g r a d n o t e k m o v a n j e k u l -t u r n o - u m e t n i š k i h d r u š t e v b i v š e g a o k r a j a T r e b n j e , i z m e d k a t e r i h s i j e s p r i r e d i t v a m i i n s p l o š n i m d e l o m p r i b o r i l o p r v o mes to S i n d i k a l n o k u l t u r n o - u m e t n i š k o d r u š t v o » J o s ip J u r č I C « v T r e b n j e m . D o b i l o Je r a d i j s k i apara t . Z e l o u s p e š n o d e l u j e d r a m a t s k a sekc i j a d r u š t v a , n a n o v o Je u s t a n o v l j e n a d r a m a t s k a s e k c i j a p i o n i r j e v , k i je ž e s p r v o g r a d o — 3 k o l e k c i j e o d r s k i h Š m i n k . D o b r o j e d e l a l a t u d i g o d b e n a s e k c i j a , Žal pa so t r e b a n j s k i p e v c i v se p r e m a l o a k t i v n i . L e p o u r e j e n a j e t u d i t r e b a n j s k a k n j i ž n i c a , k i pa k l i č e po — b r a l c i h .
V M o k r o n o g u so d o b i l i č l a n i k u l t . u m e t n i š k e g a d r u S t v a » E m i l A d a m i č « d r u g o n a g r a d o — 3 k o l e k c i j e o d r s k i h š m i r k . D o b r o d e l u j e n j i h o v a o r k e s t r a l n a s k u p i n a , p e v s k a s e k c i j a i n g l e d a l i š k a d r u ž i n l c a . M o š k i p e v 6 k l z b o r j e g o s t o v a l ž e n a s o s e d n j i h o d r i h i n p o k a z a l l e p u speh .
K U D * » M a t i j a G u b e c « v V e l . G a b r u Je do -b i l o z a svo je d e l o z b i r k o k n j i g . U č i t e l j J a r -
Kotiček za gospodinje P l e s n o b o na p e r i l u a l i o p r a v i o d p r a v i m o
n a ta n a č i n , da d e n e m o v sobo. k j e r se Je p o j a v i l a p l e s e n , n i z k o posodo s p o s u š e n o sol jo (dobra j e t u d i ž i v i n s k a sol) i n j o m e n j a m o po d v a - do t r i k r a t n a t e d e n .
D u h po o l j n a t i b a r v i s p r a v i m o i z sobe, č e Jo p o k a d i m o z z m l e t o k a v o a l i * r i n j e v l m i z a g o d a m i .
O m e l o n a j l e p š e o č i s t i m o v l u g u , k i n a m os tane o d p e r i l a i n ga p o t e m d o b r o p o s u š i m o . Š č e t i n e o d o m e l a se spet n a r a v n a j o , Če j i h d r ž i m o n e k a j č a s a v s o p a r i n a d v r e l o v o d o .
C e se o p e č e m o , n i k a k o r ne s m e m o o p e k l i n e m o č i t i z v o d o , a m p a k j o n a m a ž e m o 8 č i s t i m o l i v n i m a l i l a n e n i m o l j e m , l a h k o pa t u d i s k a k š n i m d r u g i m n a m i z n i m o l j e m . O l j e u b l a ž i b o l e č i n o i n p r e p r e č i , d a se n a k o ž i ne n a r e d i j o m e h u r j i .
Ce v r a t a ' Š k r i p I J e J o n a m a ž e m o t e č a j e • k o n i c o s v i n č n i k a .
M a d e ž e o d a p n a na t l e h l z d r g n e m o s s l a m o a l i s e n o m , na to p a š e s k r p o n a m o č e n o v k i s u .
P o b a r v a n a t l a o h r a n i j o svo j l e s k , č e J i h po d v a k r a t a l i t r i k r a t n a m e s e c z d r g n e m o z n a p o l s u h o k a v n o g o š č o i n J i h č e z n e k a j č a s a p o m e t e m o .
Najbol . jSa r a d i r k a Je s t a ra goba za u m i -v a n j e , k i z b r i s e t u d i t i s to , k a r n i s m o m o g l i z b r i s a t i n i t i z r a d i r k o n i t i z n o ž e m .
M a d e ž e o d po tu n a m o š k i h k l o b u k i h p r e p r e č i m o , č e d e n e m o m e d u s n j e n i t r a k l n k l o b u k p i v n i k te r g a v e č k r a t z a m e n j a m o .
Odgovor na netočen dopis S v e t za s o c i a l n o s k r b s t v o p r i O k r a j n e m
l j u d s k e m o d b o r u N o v o mes to n a m je p o s l a l o d g o v o r na č l a n e k , k i Je b i l o b j a v l j e n v » B o r b i « 21. 4. 1952 p o d n a s l o v o m : » M a j k a ne m o ž e d a d o b i j e svo je d i j e t e . Č l a n e k je b i l o p r e m l j e n s s l i k o , k i p r e d s t a v l j a p r i m i z i s e d e č e g a s o d n i k a i n p o l e g s t o j e č e g a m o š k e g a z d o j e n č k o m v n a r o č j u . V č l a n k u t r d i d o p i s n i k , d a so se g lede tega o t r o k a v o d i l a d o l g o t r a j n a d o p i s o v a n j a m e d O L O N o v o m e sto l n o d b o r o m v K a r l o v c u . V č l a n k u p i š e t u d i , d a Je o k r a j n o s o d i š č e v N o v e m m e s t u i z d a l o o d l o č b o , d a j e t r e b a o t r o k a v r n i t i m a t e r i L j u b i c i T o m i č i z K a r l o v c a l n d a ta o d l o č b a n i b i l a v r o č e n a t o ž n i c l — o t r o k o v i m a t e r i , t e m v e č r e f e r e n t u p r i S v e t u za so c i a l n o s k r b s t v o , k i z a v i r a v r n i t e v o t r o k a m a t e r i .
T a č l a n e k p a n i t o č e n . S t v a r Je d r u g a č na . D o p i s o v a n j e m e d o d b o r o m a v N o v e m m e s t u i n K a r l o v c u g l e d e o t r o k a E m i c e , k i Je sedaj s t a ra 8 le t i n j e s p r i v o l i t v i j o s v o j e m a t e r e o d š l a k s t r i c u H r a n i l o v i e M i l a n u v S t o p n o p r i S k o e l a n u , se Je o m e j i l o n a n e k a j s t v a r n i h i n k r a t k i h d o p i s o v . S a m o po seb i pa j e u m e t n o , d a Je S v e t z a soc. s k r b s t v o v N o v e m m e s t u v o d i l e d l n o l e s k r b za b l a g i n j o tega o t r o k a . T u d i r e f e r en t Je m i s l i l s a m o n a k o r i s t i o t r o k a . N i m u p r i š l o n a m i s e l , d a b i iz k a t e r i h k o l i v z r o k o v z a v l a č e v a l a l i o v i r a l v r n i t e v o t r o k a m a t e r i .
p r e d o k r a j n i m s o d i š č e m v N o v e m m e s t u j e b i l a n a t o ž b o m a t e r e L j u b i c e T o m i č 23.
i m a r c a s k l e n j e n a m e d n j o i n s t r i c e m H r a n l -l o v i č e m p o r a v n a v a , s k a t e r o se Je s l e d n j i o b v e z a l , d a v r n e E m l c o m a t e r i Že na s o d i š č u . K o pa j e m i s l i l o t r o k a m a t e r i i z r o č i t i , l e ta p l a n i l v k r č e v i t Jok In se o b u p n o b r a n i l o d i t i z m a t e r j o . S k r b s t v e n i r e fe ren t , s o d n i k i n p r e d s e d n i k S v e t a z a soc. s k r b s t v o so u v i d e l i , d a j e n e s m i s e l n o o t r o k a i z r o č i t i m a t e r i s s i l o . T a k o j š n j a I z r o č i t e v p a t u d i nI b i l a v s k l a d u z z a k o n o m , k e r j e m o r a l S v e t za soc. s k r b s t v o p o r a v n a v o i n i z r o č i t e v o t r o k a o d o b r i t i . K a k o r h i t r o p a Je b i l a p o r a v n a v a o d s o d i š č a p o s l a n a S v e t u , j o j e t a 2. 4. 1852 b rez o d l o g a o d o b r i l . P r e d s e d n i k S v e t a i n r e f e r e n t sta b i l a s o g l a s n a v t e m , d a Je t r e b a o t r o k a v r n i t i m a t e r i , k e r p r o t i t e m u t u d i o d s k r b s t v e n e g a o d b o r a v K B T I O V C U n i b i l o z a d r ž k o v . O t r o k o v a m a t i , k a t e r i s o d n a o d l o č b a nI b i l a p o s l a n a , k e r nt b i l a n i t i I zdana , se Je po p r e d h o d n e m o b v e s t i l u p r i p e l j a l a v N o v o mes to l n Je o b i n t e r v e n c i j i s o d n e g a I z v r š i l n e g a u r a d n i k a na S t o p n e m p r e j e l a o t r o k a i n g a o d p e l j a l a n a s v o j d o m .
D o p i s Je b i l obja_vljen v » B o r b i « d n e 21. a p r i l a 1952, m a t i p a Je o t r o k a p r e j e l a In p r e v z e l a ž e 10. a p r i l a 1952.
P o s t o p a n j e S v e t a za s o c i a l n o s k r b s t v o v N o v e m m e s t u Je b i l o v s e s k o z i p o p o l n o m a z a k o n i t o . V s i o č i t k i , k i so b i l i i z n e s e n i p r o t i S v e t u z a soc. s k r b s t v o i n n j e g o v e m u re fe r e n t u v N o v e m m e s t u , so p o p o l n o m a n e o s n o v a n i .
Zaslužek prvih treh mesecev so že dobi l i izplačan in kdor je več napravil , je seveda več prejel. Kaj pa kredit in obratna sredstva? Nobenega kredita za investicije. Les, k i ga dobijo pri čiščenju pašnika , bo vrgel ves potreben demar za gradnje in še lep zaslužek zraven. Novi traktor je že na potu v zadrugo; kupil i so ga sami. Temu bodo sledili še drugi stroji. N i dvoma, 'delovni načr t K D Z »Baza 20« bo v celoti izpolnjen. Z izpolnitvijo letošnjega delovnega načr ta pa bo ustvarjena močna gospodarska podlaga za nadaljnjo rast te zadruge, k i ima neverjetno velike možnost i razvoja. Dovolj je dobre zemlje, le pridnih rok in pravilnega gospodarstva je treba, kak r šnega so v zadrugi upeljali letos, in za mir-sikoga se bo še našel tu dober kos kruha. R.
»umetnika društva trebanjskega okraja n o v l č j e u spe l p r i t e g n i t i m l a d i n o v I g r a l s k o s k u p i n o . U p r i z o r i l i so » R o k o v n j a č e « ,
K U D v T r ž i š č u j e p o k a z a l o n a j b o l j š e uspehe p r i I z o b r a ž e v a l n e m t e č a j u , k i se ga j e u d e l e ž e v a l o n a d 60 m l a d i n c e v i n m l a d i n k , k i so po d o b r o u s p e l e m t e č a j u u p r i z o r i l i V e č e r n a v a s i . D o b i l i so z b i r k o k n j i g .
N a M i r n i Je l epo u s p e l g o s p o d l n j s k o -k u h a r s k l t e č a j , d o b r o n a p r e d u j e t u d i d r a m a t s k a s e k c i j a . N j i h o v o S K U D » O t o n Z u p a n č i č j e d o b i l o z a n a g r a d o 2 k o l e k c i j i o d r s k i h š m i n k .
V s a n a g r a j e n a d r u š t v a so p o l e g n a g r a d d o b i l a t u d i p i s m e n e p o h v a l e , z a d o b r o de lo n e k a t e r i h s e k c i j pa so p r e j e l a p i s m e n e p o h v a l e t u d i K U D M o k r o n o g (za k n j i ž n i c o ) , K U D St. R u p e r t (za d e l o d r a m a t s k e s e k c i j e i n k n j i ž n i c e , K U D Č a t e ž , S K U D T r e b n j e i n K U D v St. J a n ž u (za u s p e h e v l u t k a r s t v u ) . D i j a k i n i ž j e g i m n a z i j e n a M i r n i se z a h v a l j u j e j o u č i t e l j i c i tov . L o j z k i P o t r b i n , k i Je p o d a r i l a s vo jo p re je to n a g r a d o d i j a š k i k n j i ž n i c i . L e p m l a d i n s k S l l u t k o v n i o d e r je u r e s n i č i l a u č i t e l j i c a tov. M a l o v r h o v a i z S v . K r i ž a p r i L i t i j i s p o m o č j o k r a j e v n e g a m i z a r j a .
O b p o d e l j e n i h n a g r a d a h p a se m o r a m o v p r a š a t i , Č e m u so u t i h n i l i t r e b a n j s k i p e v c i i n k v a r t e t v S t . L o v r e n c u ? P a D o b r n i č — m a r res h o č e b i t i m e d z a d n j i m i s s v o j i m š t e v i l o m p r i r e d i t e v ?
V t e k m o v a n j u j e b i l o u p r i z o r j e n i h 32 ige r , d e l o v 21 k n j i ž n i c a h pa je z e l o p o ž i v e l o . T e k m o v a l n i d u h na,! n a d a l j e k r e p i d e l o k u l t u r -n o - u m e t n l š k i h d r u š t e v , p r i d o b i v a n o v e č l a ne v d r u š t v a i n u t r d i o r g a n i z a c i j s k o o b l i k o n a š i h S K U D i n K U D . A n g e l c a Z a l e t e l J .
Požrtvovalnost belokranjskih gasilcev »Dolenjski list« je v eni pre j šn j ih
š tevi lk že poročal o požar ih na Brezovi rebri v Bel i kra j in i in na Strek-ljevcu pr i Semiču. Naš namen ni , da bi pisali o zločincih, k i so mirnim in delovnim Belokranjcem požigali gospodarska poslopja, ker bodo organi naše ljudske oblasti v kratkem zadevo popolnoma pojasnili , saj so požigalei že na varnem za zapahi. Bolj nas zanima, kaj vse so stori l i v kr i t ičnih dneh belokranjski gasilci, da so požare loka l iz i ra l i , z dežu rno službo čuvali ljudsko imovino iu s svojim vzglednim ponašan jem pobijal i tendenciozne ve, sti, ki so se o vzrokih požarov šir i le po Bel i kra j in i in Često, še bolj kakor požari sami, vznemirjale prebivalstvo.
Po poroči lu brigadnega poveljnika okrajne gasilske zveze za okraj Črno melj, tov. Ju l i ja Malešiča, k i se je v spremstvu s ta reš ine belokranj. gasilcev tov. Ju l i ja Maceleta iz Gradaca pogosto zglasil na kra j ih požara in organiziraj belokranjska gasilska druš tva za dežurno službo, posnemamo, da so v času od 19. apri la do 4. maja t. 1. sodelovala pr i gašenju požarov naslednja d ruš tva :
Š t rek l jevec , Semič, Kot, Stranska vas, Črešn jevec , Dobravice. Drašič i , Slamna vas, Suhor, Gradac, Met l ika in Č r n o m e l j . Ce omenimo, da je na pr i mer gasilsko druš tvo Semič dežura lo šes tk ra t z 12 Člani po 24 ur in da je v akc i j i gašenja požarov sodelovalo 25 članov, pa da ostala zgoraj naš te ta d ruš tva niso dosti zaostajala za semi-škim, potem so vsa zgoraj našte ta d ruš tva zaslužila pohvalo in priznanje za discipliranost, hrabrost in nesebično požr tvovalnos t pri reševan ju l judskega p remožen ja . V akc i j i pr i gašenju požarov je bilo zastopanih 13 društev s 1% člani od 5 do 12 ur. Požar je k l jub skrajni budnosti gasilcev uniči l : 4 kozolce, 2 poda, 8 zidanic, 2 hleva, 1 stanovanjsko hišo s svinjaki . V petnajstih dneh je na Brezovi rebri in na Št rek l jevcu pogorelo torej 16 gospodarskih poslopij v vrednosti nad 3 milijonov dinarjev, požr tvovaln i gasilci pa so pred požarom očuvali 43 poslopij v skupni vrednos+i nad 30 milijonov dinarjev. P r i gašenju so gasilci porabili 102 l i tra bencina in 21 litrov strojnega olja. Odl ično sta se izkazal i
zlasti gasilski druš tvi Š t rek l jevec i» Semič.
K l j u b velikopotezni akc i j i za očuvanje hiš in gospodarskih poslopij pred požari , k i so bi l i vsi podtaknjeni, ni bilo večj ih nesreč , le gasilec Martin P re še ren iz Praprota št. 14 se je lažje ponesreči l .
- Starosta belokranjskih gasilcev tovariš Ju l i j Macele in brigadni poveljnik okrajne gasilske zveze tov. Julij Malešič sta lahko ponosna na odlični kader belokranjskih gasilcev, k i sta jih vzgojila v dolgoletnih vajah in jih usposobila za hitre akcije ter tovari-ško pomoč v sili in nesreča. — o
Na Hudem so le dočakali železniško postajališče
Ž e l e z n i š k a p r o g a m e d N o v i m m e s t o m jj M i r n o p e č j o Je p r e c e j d o l g a . V r s t a v a s i lež i ob nje,), k i so s i v sa l e t a b i v š e J u g o s l a v i j a ž e l e l a p r i m e r n e g a p o s t a j a l i š č a . Do o b l j u b v
č a s u p r e d v o l i l n i h g o l a ž e v j e s i ce r v e č k r a t p r i š l o , do p o s t a j a l i š č a p a ne . Se le z d a j , ko i m a m o l j u d s k o ob las t , so p r e b i v a l c i H u d e g a , K a m e n e , J a b l a n a , K a r t e l j e v e g a l n o s t a l i h va si t e r n a s e l i j d o ž i v e l i , d a je b i l a n j i h o v a p r o š n j a u s l i š a n a . Z a n a p r a v o p o s t a j a l i š č a se jo n a ž e l j o p r e b i v a l c e v v p r v i v s t l z a v z e l l j u d s k i pos l anec t o v . A v g u s t J a z b l n š e k , nos i l e c s p o m e n l r e i z l e t a 1941. Z d o b r o v o l j o v a š č a n o v , k i so s p r o s t o v o l j n i m d e l o m i n g r a d i v o m p r i p o m o g l i k z g r a d i t v i l i č n e g a pos t a j a l i š č a , p a s p o m o č j o t o v . R o l l h a i n K o v i c a Iz S e k c i j e z a v z d r ž e v a n j e p r o g , t o v a r i š a K r a l j a , p r e d s e d n i k a K L O K a m e n c e , N o v a k a i z H u d e g a i n d r u g i h j e š l o .
V n e d e l j o 18. m a j a se Je p o p o l d n e n a n o v e m p o s t a j a l i š č u u s t a v i l p r v i v l a k Iz N o v e g a m e s t a . Z b r a n i h Je b i l o v e l i k o š t e v i l o d o m a č i n o v i z o k o l i š k i h v a s i , m e š č a n o v In ž e l e z n i č a r j e v Iz N o v e g a m e s t a , Iz L J u b l j a n e pa Je p r i š e l Šef p r o m e t n e g a s e k t o r j a t ov . G r e -b e n š e k . Z a č e l a se Je l e p a s lovesnos t , n a k a t e r i Je g o v o r i l t a j n i k o b č i n e P r e č n a t o v a r i S P o l d e F e r b e ž a r . S k u l t u r n o p r i r e d i t v i j o i n n a s t o p o m p i o n i r j e v b r š l j i n s k e g a » Z e l e z j n i -č a r j a « se Je d o b r a v o l j a n a v z o č i h š e d v i g n i l a In n a d a l j e v a l a v p r i j e t n i z a b a v i na H u d e m .
Z n o v i m p o s t a j a l i š č e m Je p r i h r a n j e n a p re b i v a l c e m H u d e g a i n s o s e d n j i h v a s i 4 k m d o l g a po t n a ž e l e z n i š k o pos ta jo v N o v e m m e s t u . N a n o v e m p o s t a j a l i š č u se bo u s t a v l j a l J u t r a n j i v l a k , k i v o z i Iz S e v n i c e v N o v o m e s t o , te r z a d n j i p o p o l d a n s k i l n v e č e r n i v l a k . k i v o z i t a l z L J u b l j a n e v N o v o mes to . I z m e d v l a k o v , k i v o z i j o lz N o v e g a m e s t a , p a se bo n a H u d e m u s t a v l j a l v l a k , k i g re i z N o v e g a m e s t a v L j u b l j a n o ob po l s e d m i h z j u t r a j , t e r p o p o l d a n s k i S e v n l č a n . S p r e v o d n i k i bodo v o z n e l i s t k e d a j a l i za zda j k a r v v l a k i h , k a s n e j e p a j i h bodo p o t n i k i l a h k o k u p o v a l i t u d i n a H u d e m . Z a l e p o p o s t a j a l i š č e se l j u d s t v o H u d e g a In o k o l i c e p r i s r č n o z a h v a l j u j e v s e m , k i so p r i p o m o g l i do z g r a d i t v e p o t r e b n e g a o b j e k t a , p r e d v s e m p a l j u d s k e m u p o s l a n c u t ov . A v g u s t u J a z b l n š k u l n t o v . D a n i j e l u L e p i n u , d i r e k t o r j u l j u b l j a n s k e d i r e k c i j e d r ž . ž e l e z n i c .
robtine iz dolenjske popotne malhe \ » T e n i n i č s r am, d a se ž e ves mesec p o
t e p a š , p a n i č l z m a l h e n e i r s t r e s e š ? « T a k o so m e n a p a d l i k a r t r i j e z n a n c i , k o s e m j o o n i d a n spet p r l m a h a l v d o l e n j s k o d e ž e l i c o i z T r s t a , k j e r s e m b i l n a n e k a t e r i h p r e d v o l i l n i h z b o r o v a n j i h .
» P a vsaj p o v e j , J a n e z , k a k o Je v T r s t u ! « so s i l i l i v a m e . K o u m j im r a z l o ž i l , d a )e pri f a š i s t i h vse po starem, d a Ima jo l e se v e č j e gobce , vs i p a n o v e h l a č e , b l a g o s l o v l j ene o d o č e t a S a n t i n a , s m o h i t r o t u d i u g a n i l i , o d k o d t a k a b o j e v i t o s t i n k o r a j ž a p r i n e k a t e r i h d o l e n j s k i h g o s p o d i h , k i z o b e m a u š e s a m a eliftljo s a m o v a t i k a n s k e p o p e v k e , n a n a r o d n e p e s m i , k a t e r i h J i h Je u č i l a s l o v e n s k a m a t i , p a BO p o z a b i l i .
K j e s e m z a d n j i č n e h a l ? A h a , v K O Č E V J U Je b i l o . S e d e l i s m o v k a v a r n i . Z a b a v n o Je b i l o ; p o s t r e ž b a o d l i č n a , g o d b a p r i m e r n a — le n e k a t e r i p l e s i »o b i l i bo l j p o d o b n i o p i č j e m u z v i j a n j u l n p o s k a k o v a n j u o b s e d e n c e v k a k o r p a p r a v i m p l e s o m . M o š k i l n ž e n s k e so p o s k a k o v a l i d r u g d r u g e g a o k o l i , f r l z u r t c e so m a h e d r a l e , k r i l a se d v i g a l a , Ž e n s k e p o č e p a l e , f an t j e p a so c e p e t a l i o k o l i n j i h . » R a š p l o « p l e š e j o , n i k a r t a k o n e g l e j , J a n e z , m e Je h r a b r i l z n a n e c , k o s e m se z a č e l o d p r a v l j a t i d o m o v . O k o l i ena j s te z v e č e r g r e m r a d k p o č i t k u — k o p a s e m m e d v r a t m l k a v a r n e s r e č a l d r o b c e n o d e k l e t c e , m o r d a j e I m e l o 15 l e t . s e m se l p a spe t naza j , v k a v a r n i Je b i l o c e l k u p o t r o k . N o , č e v e l j a z a m l a d e k o č e v s k e g o s p o d i č n e , da Imajo k a v a r n o z a o t r o š k o n e č n o z a b a v i š č e , s m e m t u d i Jaz p o s e d e t i v tej o t r o š k i r e s t a v r a c i j i , k a j ne? D o š t i r i h z j u t r a j s m o se p o t e m z a b a v a l i , t a k o d a s e m z j u t r a j k o m a j o d c l j a z l l s k o l e s o m v B e lo k r a j i n o .
V S E M I Č U s e m n a l e t e l n a M t k e t a , k i m i Je d e j a l , d a » s v o j i h f a č u h o f n e m a , bo a l i m o r a l v e z a t i g l a v o n a b i r m i , k o d o j d e j o v e l i k i g o s p o d « . R a d b i ga p o v p r a š a l o t e m l n o n e m , k a k o m u cve t e o b r t . p a se Je le o b r n i l , d a s e m s a m o š e n j e g o v e b r e g e š e l n d o l g o r o b a č o , z a v r a t o m pa r d e č o r u t o n e k a j k r a t v i d e l m e d c v e t o č i m i č e š n j a m i . O d » Š t e f a n a « s e m se d o S e m l č a t r i k r a t s p o t a k n i l i n p o s t a v i l n a g l a v o . O g l e d a l s e m s i z g o d o v i n s k o r e d k o s t — k r a j e v n o t e h t n i c o , p a š e m l e k a r n o l n s v i n j a k , k i d o m u j e t a d r u g z r a v e n d r u g e g a v r a z d a l j i 4 m e t r o v . T u s m r d i k a k o r n a p r o s t o r u z a z d r a v i l i š č e m v D O L E N J S K I H T O P L I C A H . N a C R E S N J E V C U s e m s i o g l e d a l v a š k i o d b o r O F , k i Že d r u g o
l e to s p i s č l a n a r i n o l n l e g i t i m a c i j a m i v r e d v p r e d a l u p r e d s e d n i k a k l o j a . N a K R V A V C E M V R H U p a ga s p l o h n i s e m n a š e l , n e v p r e d a l u l n n e v s l a m i , k j e r Je n e k d o p r e ž i v e l N O B . N a C r e š n l e v c u ata m e d v a z a k o n c a m i l o p r o s i l a , k a k o b i n a r e d i l a , d a b i c e r k v e n i k r s t o t r o k a p r e k l i c a l a . P a t a k o » p r e k l i c a l a « , d a b i n a z n o t r a j d r ž a l o , n a z u n a j p a b i p o k a z a l o , k a k o v e r n a » s o c i a l i s t a « s ta . S e le t i s t e m u » t r i c u s e m s topi ) , k i m u d v e t e r c i j a l k i z v i n o m u m i v a t a k o s m a t o vest . da p o z a b l j a na s v o j e d o l ž n o s t i , p a s e m p o t e m z d r i č n l l v s t a r o d a v n o M E T L I K O . — O d k r i l s e m , d a Je k o r u z a v M e t l i k i z e l o č i s l a n a . Se u r a d n o j o p r i z n a v a j o — n a s t a n o v a n j s k i k o m i s i j i n a m r e č . Z a r a d i » v r o č e « , a n e p o r o č e n e l j u b e z n i m e d 35-letno v d o v o s p o k o j n i n o i n 7 6 - l e t n i m v d o v c e m B š e l e p š i m p r e m o ž e n j e m , v e d r i v d o v -č e v a h č i v v r t n i l o p i ž e n e k a j m e s e c e v , z a z a k o n c a n a k o r u z i pa Je na r a z p o l a g o pe t -s o b n o s t a n o v a n j e . . . O t i l j u b a s v o b o d a , l n s o c i a l n i č u t p o v r h u , — pa t a k a l j u b e z e n i
B e l o k r a n j s k i m l o v c e m pa z a m e r i m ! Z a d n j i č J i m je M i r e z a p e l »Mi s m o l o f c i k i v u k a ne p o z n a m o ! « P a ga m e n d a res n e l V P o d z e m l j u se j e o n i d a n p r i k a z a l v o l k i n r a z -t i g a l n e k a j j a g n e d l — l o v c i p a v k o r u z o l N i č b o l j š e n i b i l o v Č r n o m l j u , n a V i n i c i i n — s e v e d a spet — v M e t l i k i , k j e r se j e p r i k a z a l v o l k o b b e l e m d n e v u l n h l a s t a l po d r o b n i c i , d a j e b i l o vese l j e !
V S T R E M T R G U so Jezn i n a P R E D G R A D z a r a d i o b č i n e , a m b u l a n t e i n š e za m a r s i k a j , v M e t l i k i p a n a M i k e t a , k e r Je n e k a t e r e m a l o p o č e s a l . Z a t o s e m Jo č e z S e m i č u b r a l n a z a j n a K r k i n o s t r a n te r si o d d a h n i l š e l e V D O L E N J S K I H T O P L I C A H .
» N i č n e bo danes , o t r o c i , z n a u k o m ! K a r p o j d i t e d o m o v ! « Je d e j a l s t a r e j š i g o s p o d s k o z i o k n o p r v e g a n a d s t r o p j a , d e č a d pa se Je r a z k r o p i l a po t r g u i n p r e š e r n o v r i s k a l a .
» F l k s , pob je , n o v e o b l e k e p a l e i m a m o , č e p r a v ne bo b i r m e « Je z a o g l o m p r i p o v e d o v a l s o v r s t n i k o m 12- le tn i f an t . K d o b i z a m e r i l , o t r o k o m , ve se l j e . . .
V Ž A B J I V A S I s e m v z a k u p n e m g o s t i š č u z a m a n i s k a l D o l e n j s k i l i s t — m e n d a so n a m e j e z n i . V S M A R J E T I i n Š M A R J E Š K I H T O P L I C A H p a so m e s p r a š e v a l i , k o l i k o s ta M l j o i n T i l k a a. m a j a n a b r a l a za » p o d p o r o « n o v o m e š k e m u A v t o m o t o d r u š t v u . P o s l a l s e m j i h pog l eda t z a p i s n i k z a d n j e seje, s a m pa s e m le o d p e l j a l v J E Z E R O p r i T R E B N J E M , k j e r se j e p o j a v i l a n o v a g e o m e t r i j s k a b o l e z e n .
T a m ž i v i n e k i boga t v a š k i r e v e ž , k i ne t r p i r a v n i h m e j n a s v o j i h p a r c e l a h . S t a l n o p re s t a v l j a m e j n i k e . N e k e n o č i Je s k o n j e m spet z a k a k š e n m e t e r i z b o č i l s v o j e poses tvo n a v z v e n , n a t o p a j e vso n o č t e p t a l s k o n j e m l j u d e m n o v o s tezo, d a ne b i h o d i l i po » n j e g o v i « n j i v i . P r o s i m n j e g o v e sosede, naj m u v e n d a r p o m a g a j o . M o r d a b i p o t e g n i l i k i t a j s k i z i d o k o l i m o ž e v e g a g r u n t a , d a ne b i v e d n o narnS#al?
T r r b a n j s k i l o v c i so m e h o t e l i p o v a b i t i n a l o v , p a j e n e k d o r e k e l , d a l o v a ne bo , k e r so » v s e d i v j e p r a š i č e b r e j e « i n d a Je t r e b a t a k o ž i v a l č u v a t i . N a D o b r n l č u pa st j e n e k d o z a p e l : » N a M a k o v c u s e m s l i š a l p o k — JoJ, z a j č e k m r t e v Je u b o g , v e č e r j o T o n č k u spet bo d a l , k t s k u p n i l o v n a m j e z a s p a l , « i z g o z d a p a j e o d m e v a l o : » N a l o v e h o d i m v e d n o s a m — vsa j p o l n o m a l h o z m e r o m ' m a m . . . » V D O B R N I C U so š e n e k a j p o g r u n -t a l l : sv . J u r j a b o d o o d s t a v i l i l z s p i s k a sve t n i k o v , k e r se j e ba je n e k o č I z r a z i l , č e m u se ne b i t u d i d u h o v n i k i ž e n i l i . . . N o . naj o m l a t l j o s s v o j i m i z a d e v a m i d o m a .
C e z G r m a d o s e m se n a p o t i l v S T . P - E T K R a l i po n o v e m O T O C E C o b K r k i . L j u d j e se š e zda j s m e j i j o t r e m f a n t o m , k i so si v f a r o v š k l g n o j n i c i o h l a d i l i p r e v r o č o k r i . B a j e v S t a r e m g r a d u i n Z a g r a d u t a k e g n o j n i c e nI , z a to so se p r i š l i v a l j a t i v š e n t p e t e r s k o . V O t o č c u pa n i s e m d o l g o os ta l — d v e d r u ž t n i , k i se s o v r a ž i t a , obe p a sta bo l j z v i t i k o t g a s i l s k i s to lp v S m i h e l u , p o b i r a t a podp i se pO v a s i . k o g a naj b i ob l a s t i z s e l i l a . N i s e m se m o g e l o d l o č i t i za p o d p i s za to s e m j o r a i e u c v r l n a p r e j . T i s t e m u , k i j e p r o s i l o b č i n s k i o d b o r , naj ga za b o ž j o v o l j o n i k a r ne v r ž e i z s l u ž b e , s e m s t i s n i l r o k o i n r» i Je o b l j u b i l , da bo zda j p a » r e s d e l a l 100 p e r c e n t -n o « , v o z i č k o v i z S t r v o z i l . , .
t r uge p a d a ne bo v e č
V B I R C N I V A S I s e m na to p o l d n e v a p o m a g a l s t a r i m ž e n i c a m v l e č i v o d o l z v o d n j a k a , k e r so m o ž j e p r e l e n l , d a b i p o p r a v i l i v i t e l , k i ž e 6 m e s e c e v č a s a n a u s m i l j e n o r o k o , č e p r a v i m a j o vse p r i p r a v l j e n o . V S M I H E L U , k j e r so s a m o » v a š k i r e v e ž i « p r o t i z v i š a n j u d e l e ž e v v z a d r u g i , s e m s k o r a j m a l ho i z g u b i l v p r a z n i g l e d a l i š k i d v o r a n i , n a t o pa s e m j o m o r a l u b r a t i na d v o r s k o i n ž u -ž e m b e r š k o s t r a n . . ,
O d t a m pa p r i h o d n j i č — n e k a j p o s e b n e g a l P a p i š i t e m i k a j In p o v a b i t e m e , d a b o m
v e d e l , k a j Je n o v e g a v d e ž e l i k r a n j s k i !
V a š J a n e z P o p o t n i
kov. Z vatikanske strani so namignil i , da ima P i j XII . najbol jšo voljo in namen, da v odnosu do fašistične Italije uveljavi poli t iko Pi ja XI . Tudi z izvolitvijo kardinala Mnglioneja za državnega tajnika Vatikana so bi l i fašistični krogi zadovoljni.
Dne 21. decembra 1939 sta Victor Fmanuel III., k ra l j Italije in cesar Abesinije, ter kra l j ica in cesarica v spremstvu ministra za zunanje zadeve Ciana uradno obiskala Pija XII . Papež je ob tej pri ložnost i izrekel besede vel ike pohvale in občudovanja »kra l ja in cesar ja« ter izrazil zadovoljstvo spr ičo dejstva, da vodita Italijo takšen k ra l j in cesar ter Mussolini. O Mussoliniju je rekel, da je daljnoviden državnik , ki vodi Italijo tako, da vlada v njej sloga, duhovni mi r in da uživa katoliška vera spoš tovan je : »Italia sempre vigile c forte sotto l'augusta e saggia mano del Be Imperatore la lungimi-rante guida dei suoi governanti, rimane pacifica nclla vita c iv i le in coneordia di š p i r i t i . . . e nei riti solenni della re-ligione catolica.«
28. deeemra 1939 je papež vrni l obisk, prišel h kral ju v Kv i r ina l in izrazil svoje občudovanje »slavni dinastiji Savoia. povelieani s svojimi svetniki in blaženimi«. Ob tej pri ložnosti je papež p r ik l i ca l božji blagoslov na Mussolinija in njegove ministre (»sull'-illustre capo del governo italiano ed i suoi ministri*).
Iz vsega tega vidimo, da je P i j XII . nadaljeval pove l ičevanje Mussolini ia
in fašizma tam. kjer je nehal P i j X I . Tudi on vidi v Mussoliniju moža, k i ga je »poslala božja p r e v i d n o s t « . . .
Ciano piše o teh obiskih: »Vladarjev obisk Sveti stolici. K r a l j
je čTobre volje in česti ta mi h govoru, k i sem ga i m e l . . . Obisk poteka v redu, b i l je en sam ganljiv trenutek, ko je papež nep r i čakovano začel improviziran g o v o r . . . «
Za odnos papeža do fašizma je značilen tudi tale moment:
27. XII. 1939. Papež mi je podelil (Cianu) .Zlato ostrogo'. Bolj kakor odlikovanje samo po sebi me je razveselila brzojavka kardinala Maglioneja, d ržavnega tajnika, k i povel ičuje moje delo v zunanji pol i t ik i in delo za zbl i žan je d ržave in c e r k v e . . . «
Za stal išče Vatikana je bilo vsekakor odloči lne važnosti dejstvo, da je Italija naposled posegla v vojno (leta 1940).
Italijanski kardinali , škofje in nižji kler so na otipl j iv način netili navdušenje italijanskega naroda za vojno proti Franci j i in A n g l i j i ; blagoslavljali so bojne zastave črnih srajc. Trideset i tali janskih škofov pošl je brzojavko Mussoliniju in mu sporoča, da žele. da bi Čimprej »kronal neogibno zmago naših armad s tem, da bi izobesil italijansko zastavo nad Svetim grobom«. Italijanski škofje torej v imperial is t ičnih fantazijah niso zaostajali za fašistično hierarhijo, ker so tudi oni imeli pr ivid, da se bo vojna prenesla tudi na Vzhodno Sredozemlje, v Malo Azi jo
in preko Palestine kdo ve kam. T a brzojavka je iz juni ja 1940.
A l i je mogoče, da so bile te imper ia l is t ične sugestije o osvajanju Svetega groba storjene, ne da bi b i l papež to vsaj tolerirah če že ne dikt i ral?
»Civili ta Cattolicaf, glasilo jezuitov, torej reda, k i je najbl ižj i papežu in k i je nosilec njegovih idej in težen j , je 15. jul i ja 1940 objavila ognjevit apel na italijansko mladino, >naj izpolni svojo dolžnost z lojalnostjo d ržav l ja nov in vojakov«. Ta list je pisal : »Katoliška mladina, k i se spominja juna
š t v a in duha požr tvovalnost i iz minule vojne, bo izpričala enake vr l ine in se hrabro borila, da bo zagotovila razcvet temu narodu, k i je središče vere in ka to l i ške civilizacije.«
Kako pa se je vedel papež osebno v tej fazi vojne?
Dne 23. novembra 1940 je papež v pridigi prosil boga za »pravičnejši in bolj ha rmoničn i red na svetu«. Fašistični in nacist ični tisk je vzel to kot za trdi tev,-da je papež s tem misl i l fašistični in nacist ični red.
V božični poslanici z dne 24. decembra 1940 se je papež povrnil na to temo in govori l :
»Pravi jo, da Evropa in sistem držav ne bo več tak, k a k r š e n je b i l . Nekaj novega in boljšega, nekaj organično napredne jšega , bolj zdravega, bolj solidnega, močnejšega mora nadomestiti minulost, da bodo izk l jučene slabosti in pomanjkljivosti , k i so se — kakor pravijo — v zadnjih dogodkih pokazale na prepr ič l j iv način. V konfl iktu
sistemov, ki so izraz na še dobe, cerkev ni poklicana, da bi favorizirala enega teh sistemov bolj kakor drugega.«
Papež hoče s tem poudariti svojo formalno nevtralnost v vojnem spopadu in v spopadu idej. Toda s tem je hkrati rekel tudi, da bo cerkev sprejela tudi fašistični sistem — če bi zmagal. Papež ni obsodil fašističnega reda kot t akšnega! Nič Čudnega ni, da je fašistični tisk tudi tokrat to papeževo nevtralno opreznost razlagal v korist fašizma.
Čep rav bi kdo po teh nevtralnih izjavah utegnil misli t i , da je papež vendarle formalno ostal izven vojne, so dejstva, k i mečejo na njegovo stališče posebno luč. Ta dejstva dokazujejo, da je b i l papež solidaren z visokim i ta l i janskim klerom in fašizmom v hujskanju italijanskega naroda na vojno. Mar ni papež, k i v t?ko visokem slogu govori v svojih poslanicah, ki uporablja s ib i l inske izraze, 4. septembra 1940 sprejel v avdienco 5000 članov Katoliške akcije in j im v govoru rekel, da itnorajo biti pr ipravl jeni žr tvovat i Življenje za domovino«, da morajo »pokazati dolžno spoš tovanje ter lojalno in zavestno pokorščino c iv i ln im oblastem*.
Papež se ni omejil na to, da bi ohrabril samo Katoliško akcijo za fašistično vojno. l e t a 1941 je večkra t sprejel v avdienco skupine i tal i janskih vojakov in oficirjev. Večkrat je sprejel tudi nemške vojake in oficirje. Prv im in drugim je govoril, da so njegovemu »srcu posebno dragi« in da je zelo sre
čen, da lahko blagoslovi tiste, »ki s tolikšno lojalnostjo in ljubeznijo služijo l jubljeni domovini«. Dne 50. oktobra 1940, dva dni po napadu na Grči jo, je papež P i j XII. sprejel 200 uradnikov v fašističnih uniformah in poudaril, da te uniforme predstavljajo i tali jansko vojsko, Češ da mu je »posebno drajro« blagosloviti »ljudi, k i zvesto in z ljubeznijo služijo dragi domovini ' . Z nobeno besedo seveda ni omenil, da je napad na Grč i jo zločin. Dne 4. februarja 1941 je Pi j XII. sprejel 50 nemških pilotov in 200 i tal i janskih vojakov ter iz jav i l , da je »srečen, da jih laho sprejme in blagoslovi«. Dne 13. avgusta 1941 je papež sprejel 3000 romarjev in več sto i tal i janskih vojakov ier jim rekel : »Priče smo velikemu junaštvu na bojiščih, na nebu in na morju. Čep rav je vojna s t rašna , ne moremo zanikati, da oživlja veličino mnogih j u n a š k i h duš, k i ž r tvu je jo živl jenje , da izpolnijo dolžnosti , k i jih narekuje k r ščanska vest.'« N i dvoma, da je Pi j XII. zelo dobro razumel Mussolini jovo tezo, da je vojna potrebna, da bi mogle pri t i do veljave »naj lepše vrl ine človeka«.
Nič čudnega ni , da so vesti o teh avdiencah povzročile v zavezniških krogih proteste, katol iški krogi v Amer ik i in Angl i j i pa so bi l i prisi l jeni vreči v javnost pomirl j ive vesti, da sta s i / propagandni ministrstvi Italije in Nem-| čije te avdience izmisl i l i . Toda o <ch avdiencah so izšla na tančna poročila v vatikanskem uradnem glasilu »Oa> servatore Romano«,
Štev. 21. D O L E N J S K I L I S T Stran 5
IZ n A S I H L R A J £ V Vzorna lovsha družina v Zagrađen
Z e l e n a b r a t o v š č i n a i z Z a g r a d c a l a h k o ponosno nos i z e l e n k l o b u k z z a t a k n j e n o s m r e k o v o v e j i c o , n a r a m i p a p u š k o , saj je n a j b o l j š a l o v s k a d r u ž i n a , k i Jo v e ž e p r a v o t o v a r i š t v o . • D r u ž i n a i m a svo jega l o v s k e g a č u v a j a i n t o č e n p r e g l e d n a d vso d i v j a d j o , k i j o s k r b n o negu je i n č u v a . D a b i b i l o l o v i š č e š e bo l j pes t ro , so s i o s k r b e l i v e č d r u ž i n f azanov , k i j i h ze lo č u v a j o . Z a g r a d -s k i l o v c i so ž e d r u g i č p r e j e l i n a g r a d o za u s p e š n o p o k o n č a v a n j e r o p a r l c . N a s k u p n i h p o h o d i h so u n i č i l i d v a v o l k a , š e s t ' d i v j i h p r a š i č e v , 1500 v r a n , s r a k i n š o j . O p u s t i l i p a n i so t u d i l e p i h l o v s k i h o b i č a j e v , . k a t e r i h j e b i l d e l e ž e n p o l k o v n i k B e n i g e r , k o j e u s t r e l i l d i v j e g a p r a š i č a . P r e j e l Je pr.ecej l o v s k i h » b a t i n « , p a t u d i z v i n o m so ga p o š t e n o š k r o p i l i , da j e l a ž e p r e n a š a l o g n j e n i k r s t vse l o v s k e d r u ž i n e .
L o v s k i d r u ž i n i v Z a g r a d c u l a h k o č e s t i t a m o za vse n jene uspehe . Se n a p r e j pa na j č u v a l epe l o v s k e t r a d i c i j e i n g o j i d i v j a d , k i Je ponos n a š i h l e p i h d o l e n j s k i h g o z d o v .
NESREČA NA CESTI BI K M A L U TERJALA ŽIVLJENJE
N a k r i ž i š č u v Z a g r a d c u se je p r e d k r a t k i m p r i p e t i l a h u d a n e s r e č a . Iz s m e r i Ž u ž e m b e r k j e p r i p e l j a l t e ž e k a v t o m o b i l , n a l o ž e n z ž i v i n o , z n a s p r o t n e s t r a p i pa j e p r i p e l j a l a s k o l e s o m n a r a v n o s t v d r v e č i av to A n i c a G r m z B r e g a . O b t r č e n j u se Je k o l o p o p o l n o m a z d r o b i l o , G r m o v a p a j e d o b i l a v e č p o š k o d b ; p o l o m l j e n i h Je i m e l a v e č r ebe r . P o n e s r e č e n k o so o d p e l j a l i v l j u b l j a n s k o b o l n i š n i c o . S. H .
NOVICE IZ SUHE KRAJINE N a S e l i h p r i ' H i n j a h se j e t o v . A J č k u
p r i p e t i l a n e s r e č a , k i b i l a h k o i m e l a t e ž j e p o s l e d i c e . N a n j se Je p r e v r n i l v o z i n m u z l o m i l r o k o . T o v a r i š u A j č k u ž e l i m o s k o r a j š n j e o k r e v a n j e , saj Je m o ž k r e m e n i t č l o v e k , v r l l o v e c i n v s e s k o z i p o š t e n j a k . M n o g i p a r t i z a n i ga Ima jo v l e p e m s p o m i n u .
L e t o š n j e n e v i h t e so ze lo m u h a s t e i n ne v a r n e , saj j i h n a v a d n o s p r e m l j a t o č a i n ne v a r n e s t re le . V 2 v l r č a h Je p r e d č a s o m u d a r i l a s t r e l a v n e k o h i š o , k j e r Je p o p o l n o m a z d r o b i l a o k e n s k o s t e k l o . Z a t o je p o t r e b n o , d a smo ob n e v i h t a h s k r a j n o p r e v i d n i .
V H i n j a h so i z v o l i l i n o v o b č i n s k i o d b o r , k a t e r e m u n a č e l j u j e p r e k a l j e n b o r e c i n a k t i v i s t t ov . J o ž e R o j e i z L o p a t e . P r i n j e g o v e m d e l u m u ž e l i m o m n o g o u s p e h a .
O b č i n a 2 u ž e m b e r k i m a i z r e d n o v e l i k o k o l i š , saj se j i j e p r i d r u ž i l o ce lo p o d r o č j e b i v š e g a K L O S e l a - S u m b e r k . Z a p r e d s e d n i k a o b č i n e Je b i l I z v o l j e n tov . F r a n c J a r c . T u d i n j e m u ž e l i m o m n o g o u s p e h o v p r i d e l u . saj ga č a k a j o t e ž k e i n o d g o v o r n e n a l o g e .
M l a d i n s k i a k t i v i z Z a g r a d c a p r i Ž u ž e m b e r k u Je ze lo d e l a v e n . P r e d k r a t k i m Je gos t o v a l v 2 u ž e m b e r k u s p r a v l e p i m i n i z b r a n i m k u l t u r n i m p r o g r a m o m , k i Je z a d o v o l j i l vse g l e d a l c e .
O b č i n a Z a g r a d e c j e u v e d l a r e d n e ž i v i n s k e se jme . P r v i s e j e m Je b i l 15. m a j a n a s t a r e m s e j m i š č u .
K e r s ta Ž u ž e m b e r k i n n j e g o v a o k o l i c a z e l o o k u ž e n a po k o l o r a d s k e m h r o š č u , j e o b č i n a ž e i z d a l a p o t r e b n e u k r e p e za p r e g l e d o v a n j e k r o m p i r j e v i h n a s a d o v . T u d i o b č i n a Z a g r a d e c , k i i m a v e č p r i m e r o v o k u ž b e , Je ž e p o d v z e l a vse p o t r e b n e u k r e p e .
P o š t a 2 u ž e m h e r k se j e za T e d e n p o š t e s k r b n o p r i p r a v i l a . C e l o t e n p o š t n i l o k a l so p r e b e l i l i , o č i s t i l i v se n a p r a v e te r o k r a s i l i n o t r a n j e i n z u n a n i e p ros to re . P r i v s e m t e m Je b i l a n a j b o l j d e l a v n a t o v a r l š i c a P e h a n i j e v a i n o s t a l i p o š t n i u s l u ž b e n c i .
D o l g a d o b a b r e z d e ž j a Je p rece j š k o d o v a l a p o l j u , posebno k r m i . S u š a j e z a v r l a t u d i d r u g a p o l j s k a d e l a , t a k o da n e k a t e r i k m e t j e š e sedaj sade k r o m p i r i n k o r u z o .
V i z l o ž b i K Z 2 u ž e m b e r k Je o d p r t a s t a lna r a z s t a v a , k i p r i k a z u j e v besed i i n s l i k i p o č e t j e z l o č i n s k e d u h o v š č i n e i n p o m a g a č e v v iU.SU N O B . R a z s t a v l j e n e so s l i k e s s t r a h o t a m i z R a b a i n d r u g i h t a b o r i š č , k j e r Je u m r l o n e š t e t o n a š i h l j u d i . Z r a v e n pa p r i k a z u j e t u d i u spehe n a š e v e l i k e g r a d i t v e , k i so t r n v p e t i p r o t i l j u d s k i d u h o v š č i n i i n d r u g i m r e a k e t o -n a r j e m . L j u d s t v o s i v g r u č a h o g l e d u j e r az s t avo .
DELAVNOST KMETIJSKE ZADRUGE V DOBRNlCU
P o v o l i t v a h n o v e g a u p r a v n e g a o d b o r a k m e t i j s k e z a d r u g e v D o b r n i č u se j e d e l o p r e c e j r a z g i b a l o . U p r a v n i o d b o r i m a v s a k mesec r e d n e seje, k j e r o b r a v n a v a t e k o č e n a l o g e . P o s e b n o p r i z a d e v e n j e g o z d a r s k o -l e s n i odsek , k l ga v o d i t ov . K a l a n . L e t o s je ž e o d k u p i l z a 3 m i l i j o n e d i n a r j e v lesa , n a j v e č b u k o v e g a i n s m r e k o v e g a . T u d i z a o b n o v o g o z d o v i m a j o p r i p r a v l j e n i h ž e 62.000 d i n a r j e v . P r i p o g o z d o v a n j u pa naj b i sode l o v a l e m n o ž i č n e o r g a n i z a c i j e , da bo u č i n e k d e l a š e v e č j i .
T r g o v i n a k m e t i j s k e z a d r u g e o d k u p u j e z d r a v i l n a z e l i š č a : c v e t i n Ust š m a i n t r e . l a p u h , č e š m i n , r eg r a t i t d . P o s e b n o p r i d n i so p r i n a b i r a n j u p i o n i r j i .
V k m e č k i d e l o v n i z a d r u g i g r a d i j o z a d r u ž n i k i k o z o l e c z 8 o k n i . S s p o m l a d a n s k o se tv i j o so ž e g o t o v i . P r e m a l o p a se o d b o r z a d r u g e i n z a d r u ž n i k i s a m i z a n i m a j o z a n o v gospod a r s k i r a č u n . Z . A .
NOVO MESTO P o d o s e d a n j i h p o r o č i l i h , o d k a t e r i h so
n e k a t e r a p r i s p e l a na M e s t n i l j u d s k i o d b o r z d o k a j š n j o z a m u d o , se Je p r o s t o v o l j n e g a d e l a v T e d n u Č i s t o č e v N o v e m m e s t u u d e l e ž i lo 507 l j u d i . O p r a v i l i so 1719 p r o s t o v o l j n i h d e l o v n i h u r v v r e d n o s t i 43.368 d i n . Z a r a d i p r e p o z n e dos t ave p o r o č i l a n i b i l o v p r v i o b j a v i za je to d e l o b r i g a d I I I . t e rena . V c e l o t i se Je tega d e l a u d e l e ž i l o i z l i l - t e rena 119 l j u d i , k i so o p r a v i l i 343 p r o s t o v o l j n i h d e l o v n i h u r v v r e d n o s t i 4145 d i n . P o v r e d nos t i o p r a v l j e n e g a d e l a pa š e v e d n o p r e d n j a č i b r i g a d a R a g o v o . V 401 u r i Je 66 č l a n o v te b r i g a d e o p r a v i l o d e l a v v r e d n o s t i 22.150 d i n a r j e v .
MIRNA PEC P r o s t o v o l j n o g a s i l s k o d r u š t v o s l a v i l e tos
50- le tn ico svo j ega obs to j a . V p o č a s t i t e v te o b l e t n i c e p r i p r a v l j a j o s a n e d e l j o 1. J u n i j a v e l i k o c e l o d n e v n o p r o s l a v o . D o p o l d n e bo v M i r n i p e č i v e l i k o g a s i l s k o z b o r o v a n j e , po p o l d n e ob d v e h s e k t o r s k a g a s i l s k a va j a i n nas top . P o v a j i bo l j u d s k a v e s e l i c a .
ŠENTJERNEJ K a r 17 t o č k j e obse ga l s p o r e d p r o s l a v e
D n e v a z m a g e : d e k l a m a c i j e , r e c i t a c i j e , t e l o v a d n i nas top , s i m b o l i č n e va je » G o r č e z i z a -ro« i n petje. L j u b e k Je b i l nas top o t r o š k e g a v r t c a . D n e v u p r i m e r e n g o v o r j e p o d a l a g i m n a z i j k a , t a k o da Je b i l c e l o t e n s p o r e d o d š t e v i l n i h g l e d a l c e v s h v a l e ž n o s t j o spre je t .
N a p r e d v e č e r ro j s tnega d n e v a m a r š a l a T i t a v soboto 24. m a j a bo v d v o r a n i gos tovan je K U D » D o l o m i t i « i z L j u b l j a n e , k i n a m bo p r i r e d i l p e v s k i k o n c e r t i n s p e v o i g r o .
V i z l o ž b e n i h o k n i h n a š e k m e t . z a d r u g e j e z e l o l epo u re jena r a z s t a v a s l i k i z z a d n j e v o j n e , s e z n a m vseh t i s t i h , k i so p a d l i k o t t a l c i l n b o r c i . -č
To in ono iz Koče v a
lz Dolenjskih Toplic Z v e z a b o r c e v v D o l . T o p l i c a h Je n a s v o
j e m z a d n j e m o b č n e m z b o r u i z v o l i l a n o v o d b o r , k i bo. k o t k a ž e , b o l j d e l a v e n , k o t j e b i l d o s e d a n j i . T o je ž e d o k a z a l , k o j e p r i r e d i l z a b a v n o p r i r e d i t e v , k a t e r e č i s t i d o b i č e k je n a m e n j e n z a p o s t a v i t e v s p o m e n i k a p a d l i m b o r c e m .
P o d r u ž n i c a t u r i s t i č n e g a d r u š t v a v D o l . T o p l i c a h , k i j e b i l a po v o j n i ena o d p r v i h , k i so z a č e l e d e l a t i v n o v o m e š k e m o k r a j u , j e sedaj spet p r i č e l a s s v o j i m d e l o m . L e t a 1948, k o j e b i l a p r e k i n j e n a r e d n a a v t o b u s n a z v e z a z N o v i m m e s t o m , j e s k o r a j p o p o l n o m a p r e n e h a l a d e l a t i . Z a r a z v o j d o l e n j s k e g a z d r a v i l i š č a Je a v t o b u s n a z v e z a n u j n o p o t r e b n a , k e r se z d r a v i l i š k i gost je v s a k d a n m u č i j o n a t e s n i h s e d e ž i h p r e m a j h n e g a v o z a , k i J i h v o z i v T o p l i c e . N o v i o d b o r p o d r u ž n i c e j e s k l e n i l , d a bo p o s k r b e l za o l e p š a v o z d r a v i l i š č a i n Je s t e m d e l o m ž e p r i č e l . N j e g o v o p r v o d e l o j e b i l o , d a Je p o s k r b e l z a p o p r a v i l o r a z s v e t l j a v e i n n a b a v o ž a r n i c . T u r i s t i č n a p o d r u ž n i c a , v k a t e r o j e p r i s t o p i l o v e l i k o n o v i h č l a n o v , Je i z b r a l a poseben o d b o r , k i bo s k r b e l za o l e p š a v o T o p l i c , z l a s t i p r i o d s t r a n i t v i r u š e v i n . V k r a j e , k i so z g o d o v i n s k o v a ž n i i z č a s a N O B , bo p o s t a v i l m a r k a c i j e . D r u š t v o bo m o r a l o s k r b e t i t u d i , d a b o d o D o l . T o p l i c e pos ta le ne le p r i j e t e n z d r a v i l i š k i , t e m v e č t u d i l e t o v i š k i k r a j , saj i m a j o z a to vse pogo je .
Š o l s k a m l a d i n a n i ž j e g i m n a z i j e i n o s n o v ne š o l e se ž e s k r b n o p r i p r a v l j a n a p r o s l a v e ob s k l e p u š o l s k e g a l e t a . 8. J u n i j a bo p r i r e d i l a p i o n i r s k i f e s t i v a l s k u p n o z v s e m i š o l a m i t o p l i š k e g a s e k t o r j a . O b tej p r i l i k i bo v šo l i r a z s t a v a r i s a r s k i h i z d e l k o v l n r o č n i h d e l . Š o l a r j i b o d o n a s t o p i l i s p e v s k i m i In f i z -k u l t u r n i m l t o č k a m i i n z m l a d i n s k o i g r o » M a č e h a i n p a s t o r k a « .
V č a s u z d r a v i l i š k e sezone p r e d v a j a k i n o pod je t t e v s a k t e d e n d v a f i l m a , t a k o d a i m a j o z d r a v i l i š k i gost je p o t r e b n o r a z v e d r i l o l n d u š e v n i u ž i t e k , s č e m e r so v s i p r a v z a d o v o l j n i .
KULTURNO-UMETNISKA AKADEMIJA V DOL. TOPLICAH
D i j a k i d r ž a v n e g i m n a z i j e i z N o v e g a m e sta so v n e d e l j o 11. m a j a p r i r e d i l i v z a d r u ž n e m d o m u v D o l . T o p l i c a h k u l t u r n o u m e t n i š k o a k a d e m i j o z i z b r a n i m i n p e s t r i m spor e d o m p e v s k i h , r e c l t a c i j s k i h , f l z k u l t u r n l h l n o r k e s t r a l n i h t o č k .
N a j p r e j so n a s t o p i l e p i o n i r k e p o d v o d s t v o m t o v . K a s t e l č e v e , k i so p r a v l j u b k o zape l e š t i r i p e s m i . N a t o j e r e c i t a c i j s k l z b o r p r e d v a j a l 2 u p a n č i č e v o » D u m o « t a k o l e p o . da Je Žel z a s l u ž e n o p r i z n a n j e . Z a n j i m so n a s t o p i l i p i o n i r j i z r i t m i č n i m i p l e s i l n k o t d i m n i k a r j i . I z v a j a n j a so b i l a z a p i o n i r j e n a z a d o v o l j i v i v i š i n i . M l a d i n k e p a so i z v a j a l e » F r a n c o s k i p l e s « , z a k a r so ž e l e v e l i k o p r i z n a n j e , saj so J i h g l e d a l c i p o n o v n o k l i c a l i n a oder . T u d i z b o r m l a d i n k Je z l e p i m petj e m z a d o v o l j i l h v a l e ž n o o b č i n s t v o . P o v a j a h z r u t a m i , k i so J i h I zva j a l e p i o n i r k e . Je m l a d i n s k i o r k e s t e r n a s t o p i l s t r e m i t o č k a m i . K o n č n o pa Je n a s t o p i l Še p e v s k i z b o r o b s p r e m l j a v i o r k e s t r a .
P r o s t o r n a dvoraVia Je b i l a n a p o l n j e n a . G l e d a l c i so b i l e s p r i r e d i t v i j o ze lo z a d o v o l j n i l n s i J i h š e ž e l i m o . P r o f e s o r s k e m u z b o r u i n r a v n a t e l j s t v u , k i so n a m s s v o j i m i d i j a k i p r i p r a v i l i t a k o lepo p r i r e d i t e v , p a se v s i p r i s r č n o z a h v a l j u j e m o ! D . G .
LEP GASILSKI PRAZNIK V PODTURNU
V n e d e l j o 11. m a j a so v P o d t u r n u p r i T o p l i c a h p r a z n o v a l i . P r o s t o v o l j n o g a s i l s k o d r u š t v o 1e d o b i l o n o v o m o t o r n o b r i z g a l n o . d e l o d o m a č i h t o v a r n .
G a s i l s k o d r u š t v o v P o d t u r n u Je b i l o n a j b o l j d e l a v n o m e d g a s i l s k i m i d r u š t v i n o v o -
Vandalizem v Podzemlu K m e t i j s k a z a d r u g a v P o d z e m l j u Je l a n
sko le to o d k u p i l a o d podje t j a » P i o n i r * v e č j o b a r a k o . T o b a r a k o so p o s t a v i l i č l a n i o d b o r a K m e t i j s k e z a d r u g e na z e m l j i š č u o b K o l p i , k j e r naj b i v p o l e t n e m č a s u s l u ž i l a k o p a l c e m , k i posebno ob n e d e l j a h r a d i p r i h a j a j o v P o d z e m e l j h K o l p i . O d k u p b a r a k e i n p r e s t a v i t e v is te na z e m l l i s c u o b K o l p i je b i l a z d r u ž e n a s t e ž k i m i t i s o č a k i . N a m e n Je b i l s le j k o p r e j p l e m e n i t : u r e d i t i v b a r a k i ga r d e r o b e za k o p a l c e , n a m e s t i t i v b a r a k i b i f e , z a l o ž e n z J e s t v i n a m i i n p i j a č o z a i z l e t n i k e i t d . P o s k r b l j e n o Je b i l o ce lo za p ros to r za r a z n e š p o r t n e i g r e : o d b o j k o , nogomet , z g r a j e n o b e t o n s k o p l e s i š č e , v b l i ž i n i b a r a k e pa t u d i z i d a n o s t r a n i š č e i t d . N i š e m i n i l o le to i n n i t i v s a d e l a z a u r e d i t e v k o p a l i š č a š e n i s o b i t a z a k l j u č e n a , ž e se Je p r a v p r e d k o p a l n o sezono n a š l a n e k j e d r u ž b a š k o d l j i v c e v l j u d s k e i m o v i n e , k i Je s s v o j i m v a n d a l i z m o m d a l a d u š k a o n e m o g l i Jez i n a d v s e m , k a r Je v z v e z i s K m e t i j s k o z a d r u g o . U r e d i t e v k o p a l i š č a o b K o l p i Je b i l s eveda u speh z a d r u ž n i š t v a v P o d z e m l j u , to p a n i b i l o v š e č n e z n a n i m z l i k o v c e m , k i so b a r a k o s k o r a j p o p o l n o m a d e m o l i r a l i i n i z r o p a l i . O k n a so p o b i t a , š i p e r aznesene , v r a t a v l o m l j e n a , o k o v j e odneseno , s t r a n i š č e p o r u š e n o , o p e k a o d p e l j a n a , v r a t a odnesena , o k e n s k i o k v i r j i sne t i i t d . Z d a j , k o b i k o p a l i š č e m o r a l o s l u ž i t i s v o j e m u n a m e n u . Je v a n d a l i z e m s o v r a ž n i k o v l j u d s k e i m o v i n e s t o r i l s vo j e : b a r a k a s i ce r š e s to j i k o t ž a l o s t e n o p o m i n n e k u l t u r n e g a p o č e t j a l j u d i , k i J i m Je v s a k n a j m a n j š i
Umrl je dopisnik Dolenjskega lista v Kočevju, tovariš
IVAN GREŠAK ief gospodarskega računskega
sektorja v rudniku rjavega premoga
Ohranili ga bomo v lepenk spominu
Uredništvo ln uprava Dolenjskega lifta
Ure.!« u r e d n i š k i »Klbor - OiluKvorai u r e d n i k T o n e Uoftnik - N a s l o v u r e d n i š t v a in u p r a v e N o v o me* to L j u b l j a n s k a Mat*) 25 te-lefon š t e v L27 - P u s t n i p r eda l O - T e k o č i r a č u n p r i K o m u n a m i tun ik i v N o v ? m m w l n š t e v filfi.l 9ti32a i - Pe-trt letna n a r o e n i n a i«o d i n p o l l e t n a 200 d l u oelole tn , , 100 d i n - N a r o č n l n a ao p l a č u j e v n a p r e j - T i s k a t i s k a r n a
L j u d s k e p r a v i c e v L j u b l j a n i
n a p r e d e k B e l e k r a j i n e t r n v p e t i , j e p a n e u p o r a b n a i n l a h k o s a m o š e č a k a m o , d a bodo z l i k o v c i , k i so p r i č e l i s s v o j i m p o g u b n i m d e l o m , p r i č e l i o d n a š a t i š e deske , p o d n i ce i n s t r e š n o l e p e n k o .
S t a k š n i m d e l o m i n v a n d a l s k i m i m e t o d a m i B e l a K r a j i n a š e d o l g o n e bo pos t a l a p r i v l a č n a i z l e t n i š k a t o č k a z a t u r i s t e i n t u j ce . Z n a č i l n o pa Je. da t i s t i , k i b i m o r a l i J a v n o o ž i g o s a t i t a k š n e t a t v i n e , z a k r k n j e n o m o l č e . -c.
DOBRI ODSEKI — POMOČ SPLOŠNIM K Z
D e l o n e k a t e r i h odsekov p r i s p l o š n i h k m e t i j s k i h z a d r u g a h v B e l i k r a j i n i se je po z a d n j i h o b č n i h z h o r i h precej i z b o l j š a l o . N a j b o l j š e uspeha so doseg l i s a d j a r s k i o d s e k i . N a V i n i c i je s a d j a r s k i odsek u r e d i l p l a n t a ž n i nasad J a b l a n n a p o v r š i n i 1 h e k t a r a . V A d l e š i č i h i n T a l č j e m v r h u so u r e d i l i d r « d r e v e s n i c i , v D r a g a t u š u p a so s p l a n i r a l i zeml jo za p l a n t a ž n i nasad s l i v n a p o v r š i n i 2 h e k t a r o v .
V e č j e uspehe so doseg l i t u d i k r e d i t n i od- 1
sek i p r i d v i g u h r a n i l n i h v l o g i n l e s n i ods e k i , s l a b š e p a de la jo g r a d b e n i i n ž i v i n o r e j sk i o d s e k i .
K s p l o š n e m u d v i g u k m e t i j s k i h z a d r u g v B e l i k r a j i n i bo prece j p r i p o m o g l o t u d i z v i š a n j e č l a n s k i h d e l e ž e v na 1000 d i n a r j e v , k a r je v e č i n a č l a n o v že sp re j e l a .
OBNOVA SOL V BELI KRAJfNI Letos bodo v B e l i k r a j i n i o b n o v i l i t r i
osnovne šo l e i n z a č e l i z g r a d n j o nove v Z i i . j a h . Za g radn jo nove š o l e v Z i l J a h ao t a m k a j š n j i p r e b i v a l c i že s a m i zb r a i j polov i c o p r e d v i d e n i h s t r o š k o v v g r a d b e n e m mat e r i a l u i n dena r ju . S i c e r pa bo t r eba v B e l i k r a j i n i v p r i h o d n j i h l e t ih o b n o v i t i i e pet o s n o v n i h šo l . S o l i v D r a g a t u š u i n n. i V i n i c i s ta b i l i m e d vo jno s k o r a j p o p o l n o m a po ru š e n i i n i m a j o sedaj pouk v p r i v a t n i h h i i a h . k a r s l abo v p l i v a na vzgo jo o t rok .
O k r a j n i l j u d s k i odbor Č r n o m e l j je potreben k r e d i t za obnovo* &a\ v znesku 8 i . n ^ 0 ' udu i\ i • • i i ' ca uuiiv; « w »"» m i l i j o n a d i n a r j e v že o d o b r i l
MLADINA IZ OTOVCA IN SEL JE P02IVILA SVOJE DELO
D o l g o že n i b i l o o m l a d i n i z O t o v c a i n Se l n i č e s a r s l i š a t i , p r e d mesecem d n i pa je m l a d i n a p o n o v n o i z v o l i l a svo j odbor . — V p o č a s t i t e v 27. a p r i l a j e m l a d i n a po l eg prog r a m a , k i so gn p r i r e d i l i p i o n i r j i , u p r i z o r i l a p rede lano k o m e d i j o » V r a ž e « , k i n a sniešfin n a č i n b i č a v e r o v a n j e v n a d n a r a v n e s i l e i n p raznove r j e s p l o h . I g r a l o i so se p o t r u d i l i , da so dobro p o d a l i svoje v l o g e , n a j b o l j š a pa sta b i l a J e r m a n o v J a n e z l n Š u h o r e p č e v « V i k a , p a t u d i d r u g i niao dos t i z aos t a j a l i za n j i m a . V m a j u bodo m l a d i n c i i n m l a d i n k e p r i r e d i j i i z l e t v Pos ton j sko j a m o i n tako s p o z n a l i lepote na te d o m o v i n e . N j i h o v e m u i z l e tu na j h i s l e d i l i t u d i d r u g i belo k r a n j s k i m l a d i n s k i a k t i v i t -a
m e š k e g a o k r a j a . O k u p a t o r pa j e l e t a 1943 p o ž g a l g a s i l s k i d o m , p r i č e m e r j e z g o r e l o t u d i vse gas i l no o r o d j e . D r u š t v o j e os ta lo b rez p r e m o ž e n j a .
T a k o j po o s v o b o d i t v i so č l a n i d r u š t v a p r i č e l i z b i r a t i p r i s p e v k e , da so s i vsaj z a p r v o s i l o n a b a v i l i p o t r e b n o g a s i l s k o o p r e m o . S k l e n i l i so. da bodo z g r a d i l i n o v v e č j i g a s i l n i d o m , v k a t e r e m bo t u d i p ros to r z a p r i r e d i t v e . P r i t em j i m j e p o m a g a l a t u d i l j u d s k a ob las t , k i j i m Je p o d a r i l a m o t o r n o b r i z g a l n o l n 200 m c e v i , k a r j e v r e d n o 600.000 d i n a r j e v .
Z j u t r a j ob 5. u r i Je b i l a b u d n i c a , p o p o l d n e ob 15. u r i pa Je g a s i l s k a č e t a n a k r a j u , k j e r Je s ta l p r e j š n j i g a s i l s k i d o m , p r i č a k a l a z a s t o p n i k a o k r a j a , k a t e r e m u Je p r e d s e d n i k p o d a l r apor t . P o v o r k a j e k r e n i l a n a s l a v n o s t n i p ros to r , k j e r j e p r e d s e d n i k J o ž e G o r -š e p o z d r a v i l goste t e r se s p o m n i l p a d l i h b o r c e v i n u s t r e l j e n i h č l a n o v d r u š t v a , k a t e r i h s p o m i n so p o č a s t i l i z e n o m i n u t n i m m o l k o m . G o v o r i l a s ta š e č l a n a g a s i l s k e z v e z e N o v o mes to t ov . M i š i g o j i n M i r t l č . k i j e p o k l o n i l č l a n o m s p o m i n s k e z n a č k e za 10- i n 20-letno u d e j s t v o v a n j e p r i g a s i l s t v u . Z a s t o p n i k r e p u b l i š k e gas i l ske z v e z e tov . B u r g e r J i m j e s p o r o č i l vese lo vest, d a J i m j e b r i z g a l n a s c e v m i podar j ena b r e z p l a č n o , č e s a r so se v s i ze lo r a z v e s e l i l i . S t e m d a r i l o m s i bo d r u š t v o p rece j p o m a g a l o l n b o l a h k o š e h i t r e j e z g r a d i l o svo j d o m , z a k a t e r e g a i m a z b r a n ž e ves m a t e r i a . r a z e n c e m e n t a . S p r o s t o v o l j n i m d e l o m i n p r i s p e v k i bodo l a h k o p o s t a v i l i d o m š e to le to , z l a s t i č e bodo t e sa r j i o p r a v i l i v sa t e sa r ska d e l a b r e z p l a č n o .
D . G .
S ČEM V SMIHELU NISO ZADOVOLJNI
I z S m l h e l a p r i N o v e m m e s t u s m o d o b i l i d o p i s , v k a t e r e m se d o p i s n i k p r i t o ž u j e č e z o d b o r t e l e snovzgo jnega d r u š t v a » P a r t i z a n « . P r a v i , d a se o t r i n l n g i h z a o d b o j k o i t d . gov o r i o d u š e s a do u š e s a , m a n j k a pa p r i p r a v l j e n o s t i za p o v e z a v o z v so m l a d i n o i n o d r a s l i m i , k i naj b i o k r e p i l i f t z k u l t u r n e v r s t e v S m i h e l u . D o p i s n i k se p r i t o ž u j e t u d i č e z o r g a n i z a t o r j e p lesa , k i naj b i b i l 11. m a j a v d v o r a n i v S m i h e l u . L j u d j e i z N o v e g a m e sta l n o k o l i c e so p r i š l i n a p les — tega p a n i b i l o . P a č pa so se o r g a n i z a t o r j i o z i r o m a v o d i l n i č l a n i z a b a v a l i z b a l i n a n j e m , n a m e s t o d a b | p r a v o č a s n o o d p o v e d a l i z a b a v o . M l a d i n a v S m i h e l u že l i , t a k o z a k l j u č u j e d o p i s n i k , d a b i o d b o r d r u š t v a p r e m i s l i l to s t v a r i n s tanje i z b o l j š a l . ( Z d i se n a m , da b i S m i h e l l a h k o p o k a z a l k a j v e č n a k u l t u r n o - p r o s v e t -n e m i n f i z k u l t u r n e m P o d r o č j u — za to v a b i m o S m l h e l č a n e , da se š e o g l a s i j o v n a š e m l i s t u ! )
IZ OTOČCA PRI KRKI P r e d k r a t k i m s m o Ime l i o b č n i z b o r Z v e z e
b o r c e v , n a k a t e r e m smo i z v o l i l i o b č i n s k i o d b o r i n z d r u ž i l i č l a n s t v o i z k r a j e v , k i p r i p a d a j o po z d r u ž i t v i K L O n a š i o b č i n i .
K e r s m o dos le j vedno s k l i c e v a l i s e s t anke v c e n t r u , s m o se d o g o v o r i l i , d a i z v e d e m o o b č n i z b o r Z v e z e bo rcev v G r č e v j u , saj j e p r a v z a p r a v tan> k r a j p a r t i z a n s t v a . Z a m i s e l Je b i l a d o b r a , saj j e b i l a p r a v o d t a m n a j v e č j a u d e l e ž b a .
R e f e r a t Je p o d a l d o m a č i n t ov . J a n e z Z a -r a b e c , b o r e c i z le ta 1942. O b n o v i l i s m o spo m i n e n a d o ž i v e t j a v č a s u v o j n e . R a z p r a v l j a l i s m o o d e l u p r o t i l j u d s k e g a k l e r a , k i Je n a s t o p i l z n e v e r j e t n o podlos t jo , k a r Je p o n o v n i d o k a z p roces p r o t i ž u p n i k u S m o l i č u i z S t o p i č . i
G o v o r i l j e t u d i p r e d s e d n i k Z B tov . S t a n e M e d v e d , k i Je p o u d a r i l n e k a j o s n o v n i h n a l o g p r i d e l u o r g a n i z a c i j e . V p o r o č i l u s e k r e t a r k e pa Je b i l a p o u d a r j e n a p r e m a j h n a p o v e z a v a m e d o s t a l i m i m n o ž i č n i m i o r g a n i z a c i j a m i i n s a m i m č l a n s t v o m . G l e d a t i m o r a m o n a to, d a v n a š e o r g a n i z a c i j e p r i t e g n e m o č i m v e č l j u d s t v a .
V O t o č c u p r i K r k i i m a m o t u d i n o v o i z v o l j e n i o b č i n s k i o d b o r i n u p a m o , d a bo res d e l a v e n , saj so v n j e m s a m i n a j b o l j š i l j ud j e . V n p v e m o b č i n s k e m o d b o r u j e t u d i n e k a j l j u d i , k i so č l a n i K D Z O t o č e c i n T r š k a go ra , t a k o d a bo v b o d o č e m o g o č a b o l j š a p o v e z a v a m e d z a d r u g a m i l n l j u d s k o o b l a s t j o . M . G .
N a K o č e v s k e m so se ž e z a č e l i p r i p r a v l j a t i n a b o r b o za u n i č e n j e k o l o r a d s k e g a h r o š č a . V k r a j i h , k» so b i l i o k u ž e n i po h r o š č u , t. J . v K o č e v j u , M o z l j u , L o š k e m pot o k u , D o b r e m p o l j u In V e l . L a š č a h so ž e z a c e l i š p r e g l e d o m k r o m p i r i š č . V n e k a t e r i h k r a j i h i m a j o p r e g l e d d v a k r a t t e d e n s k o , d r u gje p a d v a k r a t n a mesec . P r i d o s e d a n j i h p re g l e d i h h r o š č a š e n i so o d k r i l i - D a bo p r e g l e d o v a n j e k r o m p i r i š č res t e m e l j i t o i n o b d o l o č e n i h d n e h , Je p r i O k r a j n e m l j u d s k e m o d b o r u p o s t a v l j e n t r i č l a n s k i o k r a j n i š t a h . T a bo n a d z o r o v a l d e l o p r i p r e g l e d o v a n j u k r o m p i r i š č . T u d i p r i o b č i n s k i h o d b o r i h so i z z a s t o p n i k o v p o s a m e z n i h v a s i že pos t av l j ene k o m i s i j e , k i b o d o v o d i l e i n n a d z o r o v a l e d e l o p r i u n i č e v a n j u k o l o r a d s k e g a h r o š č a . T u d i s k e m i č n i m i p r i p o m o č k i z a u n i č e v a n j e h r o š č a so se ž e p r e s k r b e l i . P r i O k r a j n i z v e z i k m e t i j s k i h z a d r u g i n M e s t n e m l j u d s k e m o d b o r u o b č i n e K o č e v j e s ta o s n o v a n i dve e k i p i , k i i m a t a na r a z p o l a g o d o v o l j k e m i č n i h a p a r a t o v .
L j u d s k a u n i v e r z a v K o č e v j u je Ime la v l e t o š n j i s e z o n i d e v e t u s p e l i h p r e d a v a n j , k a t e r i h se Je u d e l e ž i l o o k r o g 2500 p r e b i v a l c e v mes t a i n o k o l i c e . P r e d a v a n j a so b i l a pes t r a In z a n l m v l a . P r e d a v a t e l j i so g o v o r i l i n a j v e č o k m e t i j s t v u , o p o l i t i č n i h v p r a š a n j i h , z a n i m i v o s t i l z t e h n i k e i t d . L j u d s k a u n i v e r z a v K o č e v j u bo l e t o š n j e sezono d e l a z a k l j u č i l a ob k o n c u m a j a .
R u d a r j i r u d n i k a K o č e v j e so o n o v e m t a r i f n e m p r a v i l n i k u r a z p r a v l j a l i ž e na r a z n i h s e s t a n k i h . P o t e m e l j i t e m p r e t r e san ju i n n e k a t e r i h d o p o l n i t v a h p r v o t n e g a o s n u t k a je d e l a v s k i sve t , k i Je zaseda l p r e d k r a t k i m , p o t r d i l n o v i t a r i f n i p r a v i l n i k . R a z m e r j e p l a č po s e d a n j e m p r a v i l n i k u bo 1:4.
R u d n i k K o č e v j e p r i n a š a s k u p n o s t i p r e c e j š n j e d o h o d k e . V s k u p n o a k u m u l a c i j o p r i s p e v a 70 o d s t o t k o v d o h o d k o v od p r o i z v o d n j e , z a a m o r t i z a c i j o 6 o d s t o t k o v , o s t a lo p a g re z a m a t e r i a l n e po t rebe r u d n i k a i n v s k l a d p l a č za d e l a v c e i n n a m e š č e n c e .
P r e d k r a t k i m je v K o č e v s k e m R o g u d i v j a l h u d v i h a r , k i Je v n e k a j m i n u t a h p o p o l n o m a u n i č i l 60 do 70 h e k t a r o v s t r n j e n e g a g o z d a . V i h a r je b i l t a k o s i l e n , d a Je p u l i l d r e v e s a Iz z e m l j e k o t p e r e s c a te r j i h d v i g a l In n o s i l po z r a k u 10 do 15 m e t r o v v i s o k o . S k o d a Je o g r o m n a . P o p r v i o c e n i s t r o k o v n e k o m i s i j e pod v o d s t v o m i n g . V i r n i k a , d i r e k t o r j a gozdne d i r e k c i j e R i b n i c e , Je b i l o ugot o v l j e n o , d a Je u n i č e n e g a 5 do 6 t i s o č k u b i č n i h m e t r o v l e sa , p r i č e m e r p a nI u p o š t e v a n m l a d i z a r o d , k i j e t u d i ves u n i č e n .
G o z d n a d i r e k c i j a K o č e v j e Je Je u k r e n i l a vse p o t r e b n o , d a p o d r t o d r e v j e č i m p r e j s p r a v i Iz g o z d a l n t a k o p r e p r e č i , d a se v n J e m ne b i z a r e d i l g o z d n i m r č e s .
O B V E S T I L O Z današnjim dnem izvršujemo tudi parno ondulacijo z najno
vejšim aparatom FRIZERSKI SALON
ADAM — NOVO MESTO
PRVENSTVENE T E K M E V ODBOJKI N o v o m e š k i š p o r t n i k i so i m e l i z a d n j o so
boto i n n e d e l j o p r i l i k o p r i s o t v o v a t i š t i r i m z a n i m i v i m t e k m a m v o d b o j k i . K l j u b t e m u , d a so b i l i n a s p r o t n i k i n a j b o l j š i i g r a l c i o d b o j k e v S l o v e n i j i , b i l a h k o n a š i I g r a l c i , a k o b i i m e l i v e č k o n d i c i j e , u s p e š n o k o n č a l i m a r s i k a t e r i set.
P r v a t e k m a v soboto Je b i l a t e k m a m o ških . i g r a l c e v B r a n i k a l z M a r i b o r a i n i g r a l c e v T V D P a r t i z a n N o v o mes to , k i se j e k o n čala z r e z u l t a t o m 3:1 za goste (6:15. 15:3. 15:12, 15:10). K a k o r v i d i m o , so n a š i i g r a l c i d o b r o z a i g r a l i v p r v e m se tu , ki se Je t u d i k o n č a l z zmago. N a t o pa so v i d n o p o p u s t i l i . T a p o j a v s r e č a m o s k o r a j v e d n o p r i naših i g r a l c i h . V i d i se, d a Jim m a n j k a k o n d i c i j a , dobili pa Jo bodo a k o b o d o t r e n i r a l i t r i do š t i r i k r a t na t eden , n e pa d v a k r a t v . T r e n i n g ne obs to j i lz samega i g r a n j a a m p a k i z r a z n i h vo j in d o p o l n i l n i h š p o r t o v . S a m o t a k o b o m o d v i g n i l i našo odbojko!
T u d i ž e n s k a v r s t a Je b i l a p r e m a g a n a c d M a r i b o r č a n k z r e z u l t a t o m 3:0 (15:12, 15:12, 15:5). N a š e i g r a l k e so d o b r o z a č e l e , so pa z a r a d i p o m a n j k a n j a k o n d i c i j e k a j k m a l u p o p u s t i l e . S a m o s p o ž r t v o v a l n o s t j o se ne d o s e ž e v e l i k o . O d l i k o v a l a se Je K n a f l j i č e v a z d o b r i m i u d a r c i . S e v e d a m o š t v o z eno s a m o t o l -k a č i c o ne m o r e u s p e š n o i g r a t i z m o š t v o m , k j e r s ta d v e a l i t r i t o l k a č i c e .
V n e d e l j o so igrali m o š k i : 2 e l e z n t č a r L j u b l j a n a : P a r t i z a n N o v o mes to 3:2 (10:15, 14:16, 15:11, 15:7, 15:8). N a s p r o t n i k j e p o k a z a l o d l i č n o i g r o .
N a t o so i g r a l e ž e n s k e ; z m a g a l e so s i g u r n o L j u b l j a n č a n k e z r e z u l t a t o m 3:0 (15:0, 15:8, 15:0). L j u b l j a n č a n k e so i m e l e v s v o j i h v r s tah n e k a j o d l i č n i h i g r a l k , k i so se i z k a z a l e z o d l i č n i m i u d a r c i .
V s e š t i r i t e k m e j e d o b r o s o d i l t ov . R o m i h .
TDV PARTIZAN NOVO MESTO : ODRED (LJUBLJANA) 2 : 2 (2:1)
G l e d a l c i n o g o m e t a so i m e l i p r i l i k o v n e d e l j o p r i s o s t v o v a t i z a n i m i v i p r v e n s t v e n i n o g o m e t n i t e k m i . N a ž a l o s t se j e t e k m a m o r a l a v r š i t i d o p o l d n e I s t o č a s n o s p r v e n s t v e n i m i t e k m a m i v o d b o j k i . V L j u b l j a n i nas n i s o h o t e l i u s l i š a t i , d a b i t e k m o p r e s t a v i l i n a p o p o l d n e . M o š t v i s ta b i l i t e h n i č n o e n a k o d o b r i , n a š e m u p a m a n j k a b o r b e n o s t l n u s p e š n i h s t r e l o v n a g o l . P r i n a š i h s t a d o b r o z a i g r a l a J e s i h l n R o l i h .
NASl MLADI TELOVADCI NE SPIJO
D o l g o je že od z a d n j e t e l o v a d n e akadem i j e in N o v o m e š č a n i «o v e r j e t n o že pozab i l i na z a n i m i v e t o č k e m l a d i h t e l o v a d c e v . T o d a m l a d i n c i t u d i sedaj m a r l j i v o v a d i j o in pod v o d s t v o m p ro f . S a m c a i z p o p o l n j u j e j o svoje z n a n j e i n sp re tnos t .
Zadnjič S M O s l u č a j n o s t o p i l v osnovnošolsko telovadnico, R n v n o pTav sem p r i š e l . K a k i h dva j se t f a n t o v se jo n a p o v e l j e po
s t a v i l o v v r s t o i n m i r n o č a k a l o . N a t o so p r i č e l i z l a h k o a t l e t i k o . N e k a j k r o s o v t e k a p o t e l o v a d n i c i , po tem p a so se u v r s t i l i v č e t v e r o r e d e i n p r i č e l i z o b l i k o v a l n i m i v a j a m i s š v e d s k o t e l o v a d b o . Cudi'1 s e m se m l a d i n c e m , k i so i z v a j a l i v a j « ze lo m a r l j i v o . Z a v e d a j o se, d a so p ros te v a j « o snovna, š o l a f i z k u l t u r e . Seve<ia P a vseeno t e ž k o č a k a j o i p r a v e t e l o v a d b e « , k a k o r s a m i p r a v i j o , to j e te lesne v z g o j e , k i p r i d e n a v r s t o J d r u g i p o l o v i o i v a d b e . K o n č n o se j i h t o v . S a meo u s m i l i :
»V d v e v r s t i z b o r ! « F a n t j e se p o s t a v i j o » m i r n o « . N a g n j e n i so
n e k o l i k o n a p r e j , p r s a v e n . g l a v o p o k o n c i , p o t « s k u p a j . . .
» N a desno! N a p r e j m a r š ! « I n ž e s t o j i v r s t a pod krosr i . T o v . S a m e c
j i m p o k a ž e ka j hodo d e l a l i . N a j p r e j posam e z n e de ta j l e , na to p a ce lo tno v a j e . T a k o j e n a p r i m e r za s a l t o n a p r e j s k r o g o v t r o b a z n a t i prece j o b v l a d a t i te lo. p r i č e m e r se n a j b o l j i z k a ž e j o m a n j š i .
I z p r e m i š l j e v a n j « , m e j e z b u d i l vese l s m « h . C e l a v r s t a s « j e s m e j a l a . S e v e d a . S t a n k o je o d l e t e l g k r o g o v . P a d e l j e s ioe r n a b l a z i n o , a sapo m u j e vseeno z a p r l o . S p r v a so se v s i p r e s t r a š i l i , k o p a a* je S t a n k o s a m k m a l u z a č e l s m e j a t i , j e o e l a v r s t a I z b r u h n i l a v p r i s r č e n s m e h . T a k o poteka jo med r e s n i m d e l o m i n h u m o r j e m tel o v a d n e u r e naAih m l a d i n c e v . K o so konč a l i n a k r o g i h , so p r i č e l i s p r e v a l i nap re j i n naza j , z m e d v e d k o m . s a l M z o d s k o č n e deske , e k r č k a m i n a k o n j u i t d . D o b r i t e l o . v a d c i so s k o r a j v s i , n a j b o l j š i p a so na j m l a j š i . T a k o se l a h k o p o s t a v i j o M a t i č e k i n S t a n k o s p a r t e r n o t e lovadbo , B o š t j a n » tel o v a d b o n a o r o d j u n a s p l o š n o , R u s t j a n a b r a d l j i , K o r d e ž z l a h k o a t l e t i k o i t d . '
Z a z a k l j u č e k p a i m a j o i e i g r e , o d kater i h j i h n a j b o l j vese l i i g r a s c o p a t o Z d r a v s m e h . p r a v i j o , j « d o b e r z a p r e b a v o . . . O d t e l o v a d b e g r e d o v s i v e s e l i i n z a d o v o l j n i .
T o l i k o za danes , d a n « bodo N o v o m e š č a -m m i s l i l i , d a m l a d i t e l o v a d c i spdjo. k a k o r so p r e d p r i h o d o m tov . S a m c a , k i j e n a š e m l a d i n c e d v i g n i l n a z a d o v o l j i v o v i i i n o . Se v e d a so š e t e ž a v e v p o m a n j k a n j u o r o d j a i n
. t o d a "-Pamo, d a « e bo v o d s t v o » P A R T I Z A N A « z a v z e l o t u d i z a t o i n o m o g o č i l o r a z m a h t e l o v a d b e v p o t r e b n o m n o ž i č n o s t .
M. M. AVTOMOTO DRUŠTVO
PRIPRAVLJA PRESENEČENJE N o v o m e š k o A v t o m o t o d r u š t v o p r i p r a v l j a
z a n e d e l j o 1. J u n i j a v e l i k o p r e s e n e č e e n j e m o t o r i s t o m i n a v t o m o b i l i s t o m D o l e n j s k e -ta jno p a r t i z a n s k o k u r i r s k o v o ž n j o , k i bo p o t e k a l a n e k j e n a o b m o č j u A v t o m o t o d r u š t e v d o l e n j s k e g a s e k t o r j a : m o r d a po t r e b a n j s k e m , č r n o m a l j s k e m , s t i č e n s k e m . ' n o v o m e š k e m a l ! p a d o b r e p o l j s k e m p o d r o č j u , k d o ve? K a j v e č o t e m bos te i z v e d e l i v p r i h o d n j i š t e v i l k i D o l e n j s k e g a l i s t a , š e v e č p a n a d a n same p r i r e d i t v e ! M o t o r i s t i — usposob i t e s v o j a v o z i l a p r a v o č a s n o I
Izpred sodišča »Dobavitelj« Jenič in »prevzemalec« Gašperšič za zapahi
M l a d j e š e S t a n k o J e n l Č l z I r c e v a s i p r i N o v e m m e s t u . K o m a j 19 le t i m a . J e n e z a k o n s k i s i n , b r e z v z g o j e l n p r a v e z a p o s l i t v e . T o i n pa s l a b a d r u ž b a ga Je s p r a v i l a p r e d s o d i š č e , k j e r se Je z a g o v a r j a l z a n a j m a n j dese t t a t v i n i n d r u g i h p r e k r š k o v . Z n J i m v r e d s ta sede la p r e d s o d n i k i » o k r o ž n e g a so d i š č a t u d i J o ž e G a š p e r š i č , m i z a r l z I r c e v a s i , i n R u d o l f M a t o h . O b a , p o s e b n o pa
Naravno gibanic prebivalstva OKRAJ KOČEVJE
V m e s e c u a p r i l u se je r o d i l o v k o č e v s k e m o k r a j u 47 o t r o k , o d teh 24 d e č k o v i n 23 d e k l i c . U m r l o Je 22 oseb, o d t e h 13 m o š k i h l n P ž e n a k , p o r o k Je b i l o 15.
P o r o č i l i so se : G o s t i l n i č a r B u t i n a J o ž e l z A J b e l j n a i n p o l j e d e l k a 2 a g a r M i l e n a Iz B a n je l o k e . K o v a č J o r h J o ž e iz S a l k e v a s i l n r u d n i š k a d e l a v k a V u č k o M a r i j a i z S a l k e vaa l . G o z d n i d e l a v e c R o z m a n D r a g o i z K o -p r i v n l k a . N a m e š č e n e c Z a j e A n t o n i z B o r o v ca i n n a m e š č e n k a K o z i n a F r a n č i š k a l z K o č e v j a . P o l j e d e l e c T u r k o v i č D r a g o i z M o z l j a Jn p o l j e d e l k a P i n t a r M a r i j a i z M o z l j a . P l e s n i U č i t e l j S m l d Ignac l z K o č e v j a i n P o j e . r o j . U l e , M a r i j a , n a m e š č e n k a i z K o č e v j a . E l e k -t r o m o n t e r V l d r i h S t a n i s l a v Iz K o č e v j a i n p o l j e d e l k a S e l j a n A n a iz N o v i h s e l . N a m e š č e n e c K u z m a I v a n l z R a j n d o l a l n p o l j e d e l k a L u l i k A n a Iz R a j n d o l a . K m e t o v a l e c O ž u -ra J o s i p l z D e l n i c l n k m e t o v a l k a C o p M a r i j a i z R i b j e k a . K m e t o v a l e c K l u n A n t o n i z B u k o v i c e l n k m e t o v a l k a O s v a l d N e ž a l z J u r -j e v i c e . D e l a v e c P e r o S a R u d o l f iz Ž i r o v n i c e i n n a m e š č e n k a A r k o D r a g i c a i z 2 l r o v n 1 c e . P o l j e d e l e c P e t r l č M a t i j a Iz S o d r a ž l c e i n p o l j e d e l k a P a k i ž M a j d a i z S o d r a ž i c e . N a m e š č e nec V o v k F r a n c l z N o v e g a mes t a i n K r a n j c -K r i š k a V e r a . f r i z e r k a i z V e l i k i h L a š č . Č e v l j a r H o č e v a r A v g u s t l z P o n i k e v i n š i v i l j a L e n a r č i č A n a i z P o n i k e v ,
U m r l i so : K m e t o v a l e c N a g l i c F r a n c l z S l o v . B r l g e , s ta r 70 let. G o s p o d i n j a K n a v s r o j . M t k l i č M a r i j a i z K o č e v j a , s t a r a 79 let . O t r o k T o m e F r a n c i z Z e l j n , s t a r 1 le to . P r e v ž i t k a r i c a K n a v s ro j . T u r k I v a n a i z H r i b a , s t a ra 69 let . G o s p o d i n j a M i k l i č A n a i z D r a g e , s t a ra 77 l ea . K m e t o v a l k a P o j e M a r i j a i z L a z c a , s t a ra 60 let. G o s p o d i n j a R u d e ž O l g a Iz R i b n i c e , s t a r a 77 let . Delavec* K r a m -pe l j Ignad lz R i b n i c e s ta r 49 let . O t r o k L e sar F r a n c i z G o r e n j e v a s i . s ta r 3 mesece . K m e t o v a l e c P e t e k J a n e z i z O t a v l c . s ta r 77 let . P r e v ž i t k a r i c a P r i j a t e l j K a t a r i n a i z S o d r a ž i c e , s t a ra 83 let . P r e v ž i t k a r L o v š i n J a nez l z B r e ž , s ta r 909 let. K m e t o v a l e c Š t r u k e l j J o s i p i z V e l i k i h L a š č , s ta r 82 let . K m e t o v a l e c H o č e v a r J o ž e z R o b a , s ta r 92 let K m e t o v a l e c S k e r l J A l o j z i j z R o b a , s ta r 83 let . K m e t o v a l e c R i g l e r F r a n c l z S v . G r e g o r j a , s ta r 20 let . N a m e š č e n e c A n d o l j š c k S t a n i s l a v iz V e l i k i h P o l l a n . s tar 38 let . K m e t o v a l k a P r i j a t e l j A n a i z V e l i k i h L a š č . s t a ra 45 let . K m e t o v a l k a H r e n F r a n č i š k a iz K o m p o l J , s t a r a 74 le t K m e t o v a l e c G r a n d o v e c J a n e z i z V i d m a , s tar 66 le t . K m e t o v a l k a M l a k a r J e r a
i z V i d m a , s ta ra 81 let . K m e t o v a l e c N o v a k J a n e z l z V i d m a , s ta r 82 let .
OKRAJ ČRNOMELJ V m e s e c u a p r i l u se Je r o d i l o 27 o t r o k o d
tega 21 d e č k o v i n 6 d e k l i c . U m r l o j e 20 oseb. m o š k i h 10 i n ž e n s k 10, p o r o k p a Je b i l o 11.
U m r l i so : M u l l e r I v a n , poses tn ik l z Č r n o m l j a , s ta r 79 let . J a k š a r o j . K o t n i k M a r i j a , poses tn ica l z D o b l i č , s t a r a 53 let . T e l a t k o M a r j a n , d i j a k i z D o b l i č s ta r 11 let . S t a r A l o j z i j , p o l j e d e l e c i z D o b l i č , s ta r 77 le t . D r . P e r h a v e c M i l a n , den t i s t lz L o k e , s t a r 56 le t . M l h e l č i č K a t a r i n a , p o l j e d e l k a i z P e t r o v e v a s i , s t a r a 86 let . G r a h e k J o ž e f , p o l j e d e l e c l z P e t r o v e v a s i , s t a r 69 let. L i p o v e c r o j . K r a -š o v e c A n t o n i j a , p o l j e d e e l s k a d e l a v k a l z T a l č -Jcga v r h a , s t a ra 56 le t . V a j d a K a t a r i n a , p o l j e d e l k a l z R o s a l n i c , s t a ra 71 let . M a t e k o v i č S l a v k o , o t r o k i z R a d o v i c e s ta r 4 mesece . V o v k r o j . R e z e k K a t a r i n a , k m e t o v a l k a i z R a d o v i c e s t a r a 70 let . S t a j d o h a r r o j . S p a č l č Z o r a , p o l j e d e l k a i z S t a r e g a t r g a . s t a ra 53 let . M i h e l č i č I v a n , E l e k t r o t e h n i k l z P r e d g r a đ a , s ta r 26 let . P l u t M a r t i n , p o s e t n i k i z S e m i č a , s ta r 55 let . S t u k e l j r o j . S e v e r M a r j e t a , u ž t t -k a r l c a i z S e m i č a , s t a r a 86 le t . B a d o v l n a c J a n k o , k m e t o v a l e c iz S u h o r j a , s ta r 86 let . R u s M a r g a r e t a , p o l j e d e l k a i z S u h o r j a s t a ra 85 let . K o š i r r o j . T e ž a k , g o s p o d i n j a i z S u h o r j a , s ta ra 64 le t . J a k e t i č r o j . V r a n e š i č M a r i j a , u ž i k a r i c a i z V i n i c e , s t a r a 84 let . T k a l č i č I v a n , po l j ede l ec i z D r a g a t u š a , s t a r 73. le t .
P o r o č i l i so se: P e č a v e r A l o j z i j , s i n posestn i k a i z R o d l n i n S i m o n č i č M a r i j a , h č i po s e s t n i k a l z S t r a ž n j e g a v r h a . P a n j a n A n t o n , s in p o s e s t n i k a i z Č u d n e g a se la l n v d . 2 u g e l j ro j . M a t k o v i č A n a , p o s e t n i c a l z D o b r a v l c . V r š č a j M a r j a n , s t r o l n i k l j u č a v n i č a r i z S t r a ž n jega v r h a i n D a j č m a n M a r i j a , č l a n . K D Z , i z S t r a ž n j e g a v r h a . S t e i n e r I v a n , m e h a n i k i z C e l o v c a l n P r l m e c A l o j z i j a , t o v a r n i š k a de l a v k a i z Č r n o m l j a . M r a t a D r a g o , o f i c i r . T L A i z K r n j e u š a (BIH) i n C a u s I v a n a , p o l j e d e l k a i z C a z m a ( H r v a t s k a ) . S t i p a n i č J a n e z , s t o p n i -č a r i z G r a r i a c a i n v d o v a V e r v o š č a r r o j . K l e -pec K l a r a , b a b i c a i z M e t l i k e . C e m a s F r a n c , p o l j e d e l e c i z Z i l j i n A d l e š i č M a r i j a , p o l j e d e l k a i z N o v o s e l . K a p e l e A n t o n , p o l j e d e l e c lz. A d l e š i č i n V e s e l i c K a t a r i n a , h č i p o s e s t n i k a Iz A d l e š i č . P a p i č M a r t i n , u s l u ž b e n e c i z P o d z e m l j a i n F i n k M a r i j a , d e l a v k a i z D r a g a t u š a . F o r t u n J u r i j , r u d a r Iz D r a g a t u š a i n G o r š e M a r i j a , p o l j e d e l k a i z D r a g a t u š a . L a -m u t A n t o n , k m e t o v a l e c i z D r a g a t u š a i n Ces t n i k A n a . p o l j e d e l k a i z D r a g a t u š a .
p r v i . Je z a t a t v i n e J e n i č a p r a v t o l i k o k r i v k o t o n s a m .
J e n i č Je b i l o b t o ž e n , d a Je n a j p r e j u k r a d e l n e k j e v S t r a ž i ode jo t e r Jo p r o d a l M a -t o h u z a 300 d i n . Z n e k e g a v o z a p r e d g o s t i l n o V e s e l Je u k r a d e l d v e o d e j i . N a pos ta j i K a n -d l j a j e u k r a d e l d v e d e s k i , k i J u Je p o t e m p r o d a l G a š p e r š i č u za 200 d i n i n k o s t r a č n i c e , k a t e r o Je p r a v t a k o p r o d a l G a š p e r š i č u z a 300 d i n . N e k j e j e u k r a d e l d v a s v e d r a za v r t a n j e ž e l e z a , s e k i r o , p i l o l n d r u g e p r e d m e t e t e r n e k a j t eh p r o d a l M a t o h u . V h o t e l u M e t r o p o l Je u k r a d e l p l a š č , v r e d e n 15.000 d i n . P r o d a l ga Je G a š p e r š i č u z a 200 d i n i n p o n o -š e n e g o j z e r i c e , p r e d m e s t n o k a v a r n o Je u k r a d e l ž e n s k o k o l o , v r e d n o 27.000 d i n . i n ga p r o d a l G a š p e r š i č u za 3000 d i n . V d r l j e t u d i v s t a n o v a n j e n e k e g a o f i c i r j a J L A l n m u odnese l s a m o k r e s z n a b o j i . P o n o č i Je v l o m i l v m e s t n o k o v i n a r s k o d e l a v n i c o l n i z n je o d n e s e l 60 k g t e ž k o n a k o v a l o , v r e d n o 80Q0 d i n . T u d i za n a k o v a l o Je n a š e l k u p c a p r i G a š p e r š i č u , k i m u Je o d r i n i l zan j 500 d i n . N a d r z e n n a č i n Je odnese l t u d i r a d i o apara t , v r e d e n 30.000 d i n i z d o m a J L A . S h r a m b o za a p a r a t Je spe t n a š e l p r i s t a r e m z n a n c u G a š p e r š i č u . D a Je G a š p e r š i č b i l t u d i p o b u d n i k J e n i č e v i h t a t v i n , se v i d i i z tega , d a ga Je v z e l s sebo j , k o Je še l s a m k r a s t b e t o n s k e c e v i n a g r a d b i š č e » P i o n i r j a « v K a n d l J l , k a te re Je r a b i l z a sebe.
S t a n k o J e n i č Je b i l o b s o j e n n a 4 l e t a z a p o r a i n p l a č i l o 2900 d i n m e s t n i k o v i n a r s k i d e l a v n i c i za p o š k o d o v a n i s t ro j l n r a z b i t o o k n o ; J o ž e G a š p e r š i č Je b i l o b s o j e n na eno le to i n Sest m e s e c e v z a p o r a t e r p l a č i l o 1000 d i n a r j e v p o v p r e č n i n e , R u d o l f M a t o h p a na t r i mesece z a p o r a .
OGLAŠUJTE V »DOLENJSKEM LISTU«
O B V E S T I L A ~) O S E B N E V E S T I
V E R A . . . C e se v r n e š , TI b o m k u p i l vse k a r b o š ž e l e l a !
J a n e z
K I N O N O V O M E S T O P R E D V A J A : O d 23. do 26. m a j a : a v s t r i j s k i f i l m » L j u b e
zen n i I g r a č a « . O d 27. do 299. m a j a : I t a l i j a n s k i f i l m »Mlin
na P a d u * . O d 30. m a j a do 2. J u n i j a : a m e r i š k i f i l m :
»Naš l i so se« .
Obdati K U P I M v e č j i , d o b r o o h r a n j e n Čoln n a 2 p a r a
vese l . P o n u d b e z n a v e d b o cene i n n a s l o v a pod » D o b r o o h r a n j e n « pos l a t i n a u p r a vo » D o l e n j s k e g a l i s t a« v N o v e m mestu*
Tujski promet na Dolenjskem Mnogo se je o tem že razpravljalo in sklepalo tudi v zadnjem času. Portovald hi bi l tedaj naenkrat na novo odkrita dežela in najbrž kot sprehajališče ali na. ravni park bolj cenjen od Ragovega loga, ker je večji, bolj raznolik in od Krke ludi povsod bolj pristopen. Portovald bi moral dobiti tudi primerno naše ime!
Voda ima za vsakogar svoj posebni čar. Žuboreča voda. znak neumornega snovanja narave in nenehnega življenja privablja človeka v svojo bližino. Najlepši sprehodi so ob vodah. Novo mesto ima tudi v tem oziru edinstveno priliko. <>b mostu navzdol pod breškimi pečinami čez Loko do Bršlinskega potoka oziroma do Rršlina bi bilo iskano sprehajališče, če bi se primerno uredilo.
Vsa sprehajališča bi morala biti opremljena s klopmi, k i naj bodo pritrjene z betonskimi podstavki. To narekujeta izkušnja in previdnost.
KAJ DELAJO KOČEVSKI PIONIRJI VIKTOR PIRNAT
Č e t r t o n a d a l j e v a n j e
K o s t a n j e v l š k t g r a d (v l e tu 1936)
Nekdanje staro purgarsko Novo mesto, ki je dolgo životarilo kot Trnljulčira sredi pragozda, se je pričelo zavidljivo razvijati v industrijsko mesto. Vse drugače je zdaj kot je bilo tedaj, ko nam ie ušla Jugočeška v Kranj! Novi rod je podjetnejši. In ker je Novo mesto v novi domovini pod novimi razmerami in življenjskimi pogoji tudi finančno močnejše, ne bo zanj neizpolnjivih problemov Dvignil se bo prepotrebnj moderni hotel
z restavracijo in kavarno, vstal bo dom za kulturne potrebe vseh vrst. In ko bo do imeli Novomeščani spet pozidano svoje ljubko gnezdeče, prijetnejše in vab-ljivejše kot je bilo, bodo mislili še na mnogo stvari, ki jim bodo mesto olepšale, ga dvignile v očeh kulturnih rojakov in tujcev in jih privabljale v njegovo sredo. Novo mesto bo tedaj res metropola.
Dolina gradov Pričnimo z Gorjanci! Koči na Malče-
vem krču in na Opatovi gori sta nujna potreba. Prav tako razgledni stolp na košatem Trdinovem vrhu. Poleti bi bilo hvaležno organizirati izlete v Gorjance na košnjo Žužemberških Uskokov. Gor-janski >Cvetni.k< naj bi se zaščitil in
uredil kot narodni park morda v zvezi
I s spomeniki NOB v sot esik i P en d i r j evk i .
Kostanjevica, slovenske Benetke, ljubko otoško mestece, ima vse predpogoje za letovišče. Za vodni šport veljajo pripombe kot za Novo mesto. Tudi na primeren hotel je treba misliti, saj je Kostanjevica zelo priljubljen izletniški in letoviški kraj na Dolenjskem. Gorjance bi bilo napraviti dostopnejše s kočo na Opatovi gori in z dobro maskiran.imi potmi. Tam naoikoli je več zanimivilh pod
zemeljskih jam. Onstran Žužemberka. Speljati cesto do Kalja. Na pobočju Gorjancev v Jablanicj je dom Jurčičevih prednikov. Stari cistercijanski samostan z zanimivo cerkveno arhitekturo je velika kullurno-zgodovinska privlačnost. Urejen toplj vrelec v Dobah bi imel tudi stalne goste.
Sv. Križ bi se lahko okoristil z Gadovo pečjo, prav tako kot Brusnice s Češnjami. Češnjev semenj je zelo koristna iznajdba! Od Sv. Križa pa ni več daleč do BušeŠkih toplic, ki jih je že pred sto leti uredili njihov tedanji lastnik grof A. A. Auersperg. pesnik Anastazij Grun, učenec Franceta Prešerna. Od tam pa spet ni več daleč na uskoško Stojrlrago vrh skrajnega vzhodnega obronka Gorjancev. Za podjetne ljudi krasne kombinacije!
V V S A K O HIŠO
I DOLENJSKI UST! |
G r a d T o l s t i v r h
PO PIONIRSKEM PRAZNIKU »POZDRAV POMLADI«:
V k o č e v s k e m o k r a j u de lu je t r idese t p l o n l r s k l h odredov, v k a t e r e je v k l j u č e n i h 2516 p i o n i r j e v , n e k a j o t rok p a je se i z v e n o r g a n i z a c i j e i n n iso n i k j e r v k l j u č e n i . U p a m o , pa d a homo do 25. muja pritegnili t ud i te.
N a š i p i o n i r j i so p r a v d e l a v n i z l a s t i na k u l t u r n o - p r o s v e t n e i n p o d r o č j u . Dos le j so n a • t o p i l i že n a v s e h p r i r e d i t v a h , po vaseh pu o b i č a j n o p r i p r a v i j o za d r ž a v n e p r a z n i k e t u d i samos to jne p r i r e d i t v e . De lo med p i o n i r j i je pos ta lo š e b o l j r a z g i b a n o tedaj , ko so pion i r j i o d r e d a K o č e v j e n a p o v e d a l i n a č a s t r o j s tnega dne m a r š a l a T i t a t e k m o v a n j e vsem odredom v o k r a j u .
O d r e d »I . V H a č n l k a « v L o S k e m p o t o k u I m a v svo jo o r g a n i z a c i j o v k l j u č e n o p r a v vse p i o n i r j e . T i de la jo v š a h o v s k e m , p l e t a r s k e m , p e v s k e m , d r a m a t s k e m , Š i v i l j s k e m In f l z k u l t u r n e m k r o ž k u . K o n e c m a r c a je f l z k u l t u r n l k r o ž e k p r i r e d i l lepo uspelo K i n u č a r s k o t e k m o v a n j e za nas lov p r v a k a odreda . T e k m o v a n j e je b i l o v dveh s k u p i n a h . In s i ce r za m l a j š e In s t a r e j š e p i o n i r j e . T u d i p i o n i r j i p l c t a r s k e c a k r o ž k a so zelo d e l a v n i . N n p l e t l l so že v e l i k o p r e d p r a ž n i k o v In o p l e t l l s t ek len ice . P r i z b i r a n j u p o m o č i za P r i m o r s k o »o nabrali 2940 d i n .
P l o n l r . f i n a T r a v i , k i Je d a l e « od v e č j i h n a s e l i j , so p r a v t a k o v s i v k l j u č e n i v o r g a n i z a c i j o . N j i h o v od red se Imenuje po p r v e m p a r t i z a n u , k i so ga v i d e l i v s v o j e m l i ra j t i •• .1 !;;<•• odred , V pros tem CHSM M t i p i o n i r j i n a p r a v i l i 360 p r o s t o v o l j n i h de lovn ih u r p r i v o ž n j i , n a k l a d a n j u In ž a g a n j u d r v . P o z i m i p a so č i s t i l i sneg na cesti T r a
v a — P o d p r e s k a . Z a n a š o I n d u s t r i j o so n a b r a l i že precej s t a r e g a ž e l e z a , k o s t i , cun j i t d . U s t a n o v l j e n i h i m a j o pet k r o ž k o v : za r o č n a de la , za p r v o p o m o č , d r a m a t s k i , g o z d a r s k i In b r a l n i k r o ž e k .
N a j v e č p i o n i r j e v je na o s n o v n i š o l i v K o č e v j u . T u d e l u j e t a d v a od reda . P i o n i r j i so v k l j u č e n i ko t p o d i n l a d k a r j l p r i » P a r t i z a n u « In p r i g a s i l c i h , o s t a l i pa de la jo v d r n i n a t s k e m , p e v s k e m , l u t k a r s k e m , š a h o v s k e m , z g o d o v i n s k e m , š i v i l j s k e m l n mode la r s k e m k r o ž k u , š a h i s t i so v š a h o v s k e m t e d n a o d i g r a l i s l m u l t a n k o na 18 deskah . N a j v e č uspehov Imajo p i o n i r j i d r a m a t s k o g a k r o ž k a . Z a 8. marec HO u p r i z o r i l i i g r i co » M a č e h a l n p a s t o r k a «
T u d i v d r u g i h o d r e d i h v o k r a j u p i o n i r j i p r a v p r i d n o de la jo . N e k a t e r i so b i l i z a s v o j « delo n a g r a j e n i o d O k r a j n e g a p i o n i r s k e g a od reda. P r e j e l i so g a r n i t u r e š a h a .
N a j b o l j š i v o k r a j u K o č e v j e j e o d r e d » M a j d e £ 1 1 c« v K o č e v s k i R e k i . T a m p i o n i r j e m n n č c l u j e n a j b o l j š i s t a r e š i n s k i svet . k i se ses ta ja redno v s a k i h š t i r i n a j s t -d n i . I n š t r u k t o r j i k r o ž k o v so s a m i s t r o k o v n j a k i , k i so u s l u ž b e n c i na d r ž a v n i ekonom i j i v B o r o v c u , f e p r a v so na s v o j i h s l u ž ben ih mes t ih v s i zelo zapos l en i , vseeno ž r t v u j e j o oh nede l jah ves p r o s t i Čas p i o n i r j e m , k i j i h p o u č u j e j o v v r t n a r s k e m , sad ja r skem, e l e k t r o a m a t e r s k e m . š i v i l j s k e m , m i z a r skem, d r a m n t s k e m . p e v s k e m l n f l z k u l t u r n e m k r o ž k u . V e č p i o n i r j e v je v k l j u č e n i h t u d i v s t r e l sko d r u ž i n o .
A . L .
\ Pomlad, mladost, zdravje in veselje — vse to ie našel' Nenavadno živahno je pred novo
meško šolo 10. maja zjutraj. Od vseh strani hite na »zborno mesto* pionirji osnovne šole in nižjih razredov gimnazije z zastavicami, venci in cvetjem v rokah, zraven tega pa so seveda oboroženi s potrebno malico. Ne manjka tudi harmonik, žog, zmajev, letalskih modelov, rezervne obleke za nastope in drugih takih stvari. Danes je njihov dan. praznik pomladi.
Kmalu po 8. ur i se zlije skozi me-stvo pisana reka 650 veselih pionirjev, k i pod vodstvom profesorjev in učiteljev hite v naravo. Veselo plapolajo zastave, mladi izletniki strumno korakajo proti Grmu. Skozi prometne ulice imajo vzgojitelji obilo skrbi, da ne pride do kakšne nesreče. Na Grm in dalje skozi Regrčo vas k spomeniku pri Sv. Roku je usmerjena mlada pisana množica. Nj im, k i so jim s krvjo in lastnim živl jenjem pribori l i svobodo in ustvarili poboje za lepše življenje, velja prvi ohisk in poklon. P r i spomeniku padlih borcev in talcev že čaka vojaška godba. S cvetjem in zelenjem zasujejo pionirji grob borcev, godba igra, vrste se govori zastopnikov množičnih organizacij jn J L A , mladi recitatorji se vrstijo pred spomenikom, pesem mladih grl tiho plava fiad spokojno gomilo. Borci, k i jim bo drobna ptičica sporočila, kot je to deklamiral neki pionir, da njihove žr tve niso bile zastonj, bodo slaje počivali v domači z e m l j i . . .
Sedaj pa naprej. Za bogat kul turni spored je pripravljena trata za cerkvijo. Šolska disciplina, k i je bila dokaj trdna vso pot. je sedaj popustila. Glad je pri t isnil k tlom' v senco del izletnikov in že pridno praznijo torbice.
Kul turn i program je obsežen. Za
poldrugo uro ga je. Vsak razred je nekaj pr ipravi l . Na pionirskih sestankih so sami izbrali spored, učitelj i pa so pomagali pri vajah. V krogu na trati se vrste recitatorji: »Pomlad, mladost, zdravje in veselje — vse to je naše, uživajmo in učimo se!« tako zveni iz vseh grl , »in ne pozabimo na tiste, ki so nam to priboril i«.
Slede simbolične slike, kolo, balet mlade pionirke, nastop narodnih noš
pri plesu in še veliko drugih stvari Vsak razred vsaj eno točko in razredov je veliko. Vzgojitelj i pomagajo, vojaška godba sodeluje, da je res pr i jetno. Smeh, vrisk, petje in godba so privabil i še cicibane iz Smihela in Re-grče vasi. Mnogo smisla za kul turni nastop so pokazali pionir j i .
Tako so novomeški pionirj i praznoval i letošnji praznik »Pozdrav pomladi«.
Praznik pomladi v Št Jerneju M l a d i n a o s n o v n e š o l e i n g i m n a z i j e Je
10 m a j a p o h i t e l a v b l i ž n j e l n d a l j n e k r a j e . O b a č e t r t a r a z r e d a s ta o b i s k a l a Š m a r j e š k e t o p l i c e , k j e r so se k o p a l i t e r s i o g l e d a l i o k o l i c o O t o č c a i n St . P e t r a . V O t o č c u so se s e z n a n i l i z ž i v l j e n j e m v f e v d a l n e m srednjev e š k e m g r a d u , z l e č a m i i t d . , pa t u d i z do-
i g o d k i l z č a s a N O B . V Š m a r j e š k i h t o p l i c a h so m i m o g r e d e o b r a v n a v a l i v a ž n o s t t u j skega p r o m e t a , k i je za n a š e n a r o d n o gospoda r s tvo ze lo v a ž n o . P r a k t i č n o pa so svo je znan j e i z r a z i l i s t e m , da so z a seboj t e m e l j i t o po s p r a v i l i p ros to re .
N e k a j m l a d i n e Je o d š l o na G o r j a n c e , nekaj pa na J a v o r o v l c o , k j e r so p o č a s t i l i spom i n p a d l i h b o r c e v . N e k a t e r i so o d š l i v P l e t e r j e l n so naza j g rede o b i s k a l i e k o n o m i j o o k r a j n i h posestev n a D o l . B r e z o v i c i . T u so p o š t o v a l i t r i d n i s ta re p u j s k e i n o b č u d o v a l i v z o r n o ž i v i n o r e j o .
O b a t re t ja r a z r e d a Je d o m a č i u č i t e l j p o p e l j a l n a M l h o v i c o , k j e r j i m je l j u b e z n i v i
J o ž e S t r o j i n r a z k a z a l us t ro j Žage i n Jo s p r a v i l v pogon . O d t u so se p o d a l i n a e k o n o m i j o K Z n a D r a š k o v c u . V i d e l i so l epo š t e v i l o gove je ž i v i n e i n p r a š i č e , d v a d n i s ta r j a g e n -č e k pa Je še l k a r i z r o k v r o k e . V b l i ž n j i o k e p a r n l so s i o g l e d a l i i z d e l o v a n j e o p e k e o d i z k o p a g l i n e do v l a g a n j a v p e č i .
N a j b o l j pa so se o t r o c i r a z v e s e l i l i p o g leda na k r a s n e ž r e b c e na p l e m e n l l n i p o s ta j i . P r i j a z n a u s l u ž b e n c a s ta p r i p r a v i l a m i m o h o d š t i r i h l i p i c a n c e v i n enega k a s a č a -a m e r i k a n c a . T o so k r a s n e ž i v a l i , s p r a v l j e n e v l epo u r e j e n e m , č i s t e m h l e v u .
R a z p o l o ž e n j e n a d a n p o m l a d i j e p o v z d i g n i l o š e lepo v r e m e , č e p r a v b i b i l d e ž že n u j n o p o t r e b e n .
N a t eh Iz l e t i h Je u č i t e l j s t v o s e z n a n i l o o t r o k e z d o g o d k i i z č a s a N O B , pa t u d i o t r o c i s a m i , k i so te č a s e p r e ž i v e l i , so v e d e l i m n o go p o v e d a t i . V p r o s t i n a r a v i so v e l i k o p r i d o b i l i , v šo l i p a b o d o to š e I z p o p o l n i l i . V e s e l i i n z a d o v o l j n i so se v r n i l i d o m o v .
» P O S L E D N J I M O Ž « V M E T L I K I
»VRAŽJA ŽENSKA« na novom "Skem odru
S t a r a c e r k e v v P l e t e r j i h (lzzs» č a s a ness la t — e n a i z m e d na l / n a m e n l i . JSlh g o t s k i h s t avb
v S l o v e n i j i
T r i j e z n a n i P l a n i l j u b l j a n s k e D r a m e ; M l -l e v a U k n i a r j e v a . E d v a r d G r e g o r l n In M I l a n l t r c z l c a r so v D o m u l j u d s k e presve te da l i » V r a ž j o ž e n s k o « , d r a m o a v s t r i j s k e g a pisa ' e l . i a / d r a v n i k a S c h i n i n h e r r j a .
R c ž l r a l je E d v a r d G r e g o r l n , k i i e t ud i i r ra l eno g l a v n i h v l o g — o r o ž n i k a .
D r a m a se god i v t i r o l s k i o b m e j n i vas i le v z o r m , d r a m s k o z g r a j e n a i n res m o č n a Z a n i m i v a Je tud i *- t em, da nas topajo samo t r i osebo: m c r i l l k a s t i b o l e h n l k r o j a č - t i h n t a pnc. n.lecovji m l a d a , n o l n o k r v n a ž e n a . in m l a d o r o ž n i k , k i zas leduje t i ho t apce Snov Je z n a n i » l j u b e z e n s k i t r i ku t« , k i p« n i dan v t o l l k r a t pog re t em, b a n a l n e m s m i s l u , temv e č m l a d a ž e n a z a k o p r n l D O l j u b i m c u le iz s t ras tne ž e l j e no o t r o k u , k i Ji ga v e č n o bo ln imi m o ž ne more da t i Z a n i m i v Muhe. z e n s k o - m a t e r i n s k i p r o h l e m , k i K a a v t o r
t sp re tno r a z v i j a In k i že sam >po sehi t e r ja v d r a n l l t r a g i č n i spopad In konec.
R e ž i s e r je p r i p r a v i l «" e 'o ta oder docela I r e a l i s t i č n o — v s k l a d u z v seb ino , k i Je brez
r o m a n t i k e In s e n t i m e n t a l n i h s r č n i h »Iz l ivov«. Osebe so g o v o r i l e l n ž i v e l e na o d r u brez l e a t r a l l k e . t ako z n a č i l n e za k m e č k e v loge na p o d e ž e l s k i h o d r i h , k i se ne more jo otre s t l n e k e g a g a l a n t n e g a pompa a l i pa ne-k m e č k e g n r a z g r a j a n j a v p r i k a z o v a n j u va š k e g a ž i v l j e n j a v d o b i č i t a l n i c Za to so h i l l p r i » V r a ž j i ž e n s k i « vnan.1l I z b r u h i le p ra v i l n o p o d a n i z r az no t r an j e d rame ž e n e ( U k n i a r j e v a ) , m o ž a ( B r c z l g a r ) In o r o ž n i k « ( G r e g o r i n ) .
G o s t o v a n j a č l a n o v n a š e g a osrednjega c l e -d a l l š č a i m a j o v s e k a k o r v e l i k k u l t u r n i l n , za a m a t e r s k e Ig ra lce , v z g o j n i nomen. Zato si j i h se ž e l i m o t u d i v N o v e m mestu .
o o o o o o O O o o o r> o <
Ob letni skupščini Mudske urosvete novotne kega in bivšega treban skega okrafa
V soboto in nedeljo 17. in 18. maja so zborovali v Novem mestu delegati kulturnoprosvelnih društev novome ^kega in bivšega trebanjskega okraja. Letna skupščina Ljudske prosvete je bila hkrati združitev okr. odborov I.P Trebnje in Novo mesto. 2e v soboto popoldne so .bili v osnovni šoli razgovori delegatov po sekcijah in krožkih. Sodelavci S K U D , K U D , M K U D in posameznih druš tev sekcij so raz pravljali o tekočih nalogah in proble inih igralskih druž in , pevskih zborov in orkestrov, pogovorili so se o knjižnicah, ljudskih univerzah, dopisništvu, folklori in o organizacijskih vprašanjih. 2e lani se je tak način dela in poteka letne skupščine izkazal kot /clo dober, saj je prav na takem delovnem posvetu mogoče delegatom podrobno pretresti številna vprašanja , ki jih pred 1 judskoprosvetne delavce postavlja živl jenje. — Zvečer so si de legati v gledališču ogledali Jurčič-(ioverkarjeve »Rokuvnjače«, ki jih je prav ta večer prvič predvajalo gledališče S K U D »Dušan Jereb« v režiji lov. Štefana Hledeta. Uspela prireditev je navduši la š tevi lne delegate, ki so po prireditvi v prijetnem družab nem večeru nadaljevali z razpravljanjem o problemih kullurnovzgojnega dela svojih druš tev in sekcij.
V nedeljo dopoldne se je v dvorani Doma ljudske prosvete začela letna skupščina ob navzočnosti predstavnikov 01.0, M L O . O O O F . O k r . sindikalnega sveta. M O A F Z Novo mesto ter 50 delegatov iz posameznih društev. Pozdrave Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije je prinesel skupščini tov. Fmi l Smasek.
V uvodnem referatu o nalogah 1 judskoprosveiii«ga debi je predsednik f>kr. odbora L P tov. Jože Zamljen po
udaril pomen in nalogo Ljudske pro »vete Ocenil je dosedanji napredek in delo Ijudskoprosvetuega kulturnovzgoj-nega dela, h k r a t i pa kr i t ično dodal, da smo v vsem tem delu ostali šele na polovici prehojene poti. Nudit i ljudstvu kulturno vzgojo je stvar nenehnega ustvarjalnega dela vseh Ijudskopro-s v e t n i h ustanov in sodelavcev. Le tako bo mogoče doseči visoke in nujno potrebne cijje, k i j ih zasleduje Ljudska prosveta: prevzgojiti našega delovnega človeka v Človeka s socialistično miselnostjo, kateremu bodo praviea. svobo-doljubnoist in ljubezen do domovine več kot vse drugo na svetu. Med ostalim je predsednik Zamljen dejal, da vlada v kulturnoprosvetni dejavnosti nekaterih druš tev na Dolenjskem preveč samoglavosti, k i se umika posvetovanjem z okrajnim vodstvom Ljud ske prosvete. Le tako si lahko tolma Čimo pojav še vedno slabih, brezidej nih iger na nekaterih odrih. Izobra ževalni sektor je letos sicer dosegel lep napredek, k i pa naj bo samo opomin za pravočasne začetke novih tečajev v jeseni. Ljudsko izobraževanje mora doseči množičnost. P rak t ičn i te čaji pretekle sezone 1951-52 potrjujejo, da se to da doseči povsod tam, kjer ljudje v resnici stremijo k napredku iu znanju.
Sledilo je poročilo tajnice bivšega okr. odbora L P v Trebnjem tov. Mire Skarja, k i je v zelo preglednem poda-ifiiiju opisala izboljšano organizacijski, stanje v 14 kulturnoprosvetnih dru štvih bivšega okraja. Slabost društev je še vedno 6laba evidenca članstva, neplačevanje č lanar ine in slabo gospo darjenje z druš tvenim premoženjem Uspeh druš tva ni v tem. da morda en izmed njegovih sekcij dobro debi Množičnost č lans tva in celotnega dru
štvenega udejstvovanja, s tem pa velik vpliv d ruš tva v javnem življenju kraja — to naj bo merilo resničnega doprinosa in kulturnega dela vsakega druš tva . V 14 druš tv ih je včlanjenih blizu 500 Članov, vse premalo pa se udejstvujejo na kulturnoprosvetnem področju žene.
Najž ivahnejše delo so tudi letos pokazale dramatske družine. V okraju j ih je 14, priredile pa so 42 iger in 35 ponovitev, 13 gostovanj pa je bilo iz drugih okrajev. Kvaliteta prireditev ni povsod odgovarjala nalogam 1 judskoprosvetuega dela. Pevski zbori kažejo le pr i ložnostno udejstvovan je, saf f ' | e bilo v vsej sezoni le 5 samostojnih nastopov, z gostovanji vred pa 13 kon-. certov. Godba v Trebnjem je šele zdaj začela z rednimi vajami, mokronoški orkester pa je med najdelavnejš imi sekcijami vseh druš tev okraja. Lutkovni odri v Št. Janžu. Čatežu in Sv. Kr ižr se še vrtijo okoli začetnih težav, prebili pa so led in precej pomenijo mladini svojih okolišev. Folklora — razen 2 skupin — ni lani in letos dosegla napredka. 2f l judskih knjižnic ima nekaj čez 4800 knjig. Da se bralci kaj slabo zanimajo za to bogastvo, pove š tevi lka : le nekaj nad 6000 bralcev je bilo skozi vse leto v teh zakladnicah, pa še to predvsem mladina. Ljudske univerze se v okraju še niso znašle, zato tudi niso nudile ljudem tega. kar njihov program dela obsega. . Izmed šestih izobraževalnih tečajev so dosegli najbol jše uspehe tečaji v Mi rn i , Tržišču, Št. Janžu in Pri makovem.
Tajnik okr. odbora L P Novo mesto tov. Davorin Gole je nato podal poročilo o organizacijskem stanju društev novomeškega okraja. Poudaril je, da si je okr. odbor prizadeval navezati kar na j tesnejše stike z vsemi društvi , da pa vlada v mnogih društvih še vedno velika malomarnost v poročanju o piireditvah. v blagovnem poslovanju itd. Tako n. pr. točnega poročila o
K a r č u d n o je. k o l i k o i m a j o z a d n j e t edne b e l o k r a n j s k e g l e d a l i š k e d r u ž i n e o p r a v i t i a » P o s l e d n j i m m o ž e m « . I g r a l i so g a i g r a l c i na R a d o v i e i , p r e d k r a t k i m so g a u p r i z o r i l i M e U i o a n i i n . ko so t i h o t e l i i t i z n j i m gos t o v a t v S e m i o , so avedel t . d a t u d i t a m do m a c i n i p r i p r a v l j a j o » P o s l e d n j e g a m o ž a « .
A l i j e ros t o l i k o v r e d n a t a ceAka vese lo i g r a , k i ž e s k o r a j t r idese t let ž iv i na slo v e n s k i h g l e d a l i š k i h d e s k n h da j o ? B e l i k r a j i n i z n o v a k l i č e j o n a o d e r ! K a j h o č e z n jo F r . K s . S v o b o d a p o v e d a t i g l e d a l c e m t T o v p r a š a n j e ee nehote v s i l j u j e č l o v e k u , k o v i d i k a k o junaf i tvo s i u t i r a » P o s l e d n j i m o ž « pot po n a š i h o d r i h .
K a l n u d i , k a j h o č e p o v e d a t i t a »pos l ed n j i m o ž « 1 P r a v n io posebnega! Z l a s t i ne d a n a š n j e m u Č l o v e k u , k i m u Je v d o b i ena k o p r a v n o s t i ž e n e z m o ž e m k a r prece j tu je h U n o t i r a n s t v o » p o s l e d n j e g a m o ž a « nad ž e n o , h č e r a m a , a lnom i n š e s l u ž k i n j o p o v r h k l j u b t e m u d a ae v z a d n j e m d e j a n j u p r a v po s t a r e m g r š k e m recep tu » d e u s ex m a c h i na« vse s r e č n o r a z p l e t e i n se n e k d a n j i ž i v č ni p r e n a p e t e ž , g r o h l j a n ln h i s t e r i k t a k o m k o č k a r čez n o č s p r p m e n l v n a j i d e a l n o j š e g a m o ž a l n o č e t a . N e k a j besedne, m a l o s i t u a c i j s k e k o m i k e , b rez k n k e posebne i z n a j d l j i v o s t i i n d u h o v i t o s t i . T u d i m o r a l n i n a u k i , k i j i h na k o n c u i g r e r a d o d a r n o del i t a g l a v n a i g r a l c a S o d a r i n P e t e l i n , so vse p r e v e č o t i p l j i v i , d a b i n e p r i s i l j e n o z a j e l i i g r a l c e .
M e t l i š k a I g r a l s k a d r u ž i n a j e po i z v r s t n o z a i g r a n i B e n e d e t t i j e v i k o m e d i j i » D v a duc a t a r d e č i h v r t n i c « , s ka t e ro so m a l o p r e d n j i m i v M e t l i k i g o s t o v a l i č l a n i l j u b l j a n
ska nfu knj ižnic delegati niso mogli poslušati — ker ta jniš tvo ne razpolaga s potrebnimi podatki. Od 765 knjig, ki j ih je okr. odbor L P letos razdelil knjižnicam, je prispevala novomeška Studijska knjižnica 351 knjig. Za knjige je izdal okr. odbor L P 76.146 din; letos bo urejena centralna kartoteka knj ig v okraju. Dobro je uspel tečaj talarlih knj ižničar jev na učiteljišču, k i ga je vodil upravnik ŠK tov. Bogo Kotnelj.
Tudi 7 novomeškem okraju je dramatika najbolj razgiban del Ijudsko-prosvetnega udejstvovanja. Iz poročil ie razvidno, da je imelo 24 S K U N . K U D . M K U D in 16 aktivov v 193 sekcijah 201 prireditev. V teh društvih so včlanjeni 2203 člani. Prireditev je bilo vič. man jka jo pa poročila. Neurejeno je poslovanje mnogih druš tev z vstopnicami, druš tva pa tudi ne obveščajo okr. odbora pred prireditvami o svojih naejtih. Dolgovi do okr. odbora L P govonjo o premajhni skrbi za gospodarsko in finančno poslovanje nekaterih druš tev .
Čeprav je v okraju 234 odraslih in "*25 mladinskih pevcev v 3 mešanih, K moških, 3 ženskih in 13 pionirskih pevskih .zborih, pevske tradicije Do lenjske organizacijsko še vedno niso pravilno zajete niti ne izkoriščene. Tako je n. pr. novomeški »pevski zbor« dejansko kvartet, včasih pa oktet pevcev S K U D »Dušan Jereb«. Navzlic vsem debatam in razpravam o pomoči se to vprašan je ni premaknilo z mrtve točke. Izmed orkestrov in godb je treba omeniti olodno delo mladih godbenikov mestne godbe v Novem mestu in orkester S K U D . ki ima za seboj 50 nastopov in 3 samostojne koncerte, od teh 2 simfonična, k i ju je priredi l skupno z godbo J L A .
Znaten je napredek izobraževalnih tečajev, saj j ih je bilo letos 22, skozi nje pa je šlo nad 800 tečajnic. Udeležba fantov je bila letos malenkostna; pokazala se je potreba, da se v
s k e g a K o m o r n e g a g l e d a l i š č a , i m e l a t e ž k o na logo , d a o b č i n s t v u k o l i k o r t o l i k o u s p e š n o p r i k a ž e p rece j š i b k e j š e d e l o JFr. S v o b o d e .
R e ž i s e r j u V i k t o r j u fiviglju, k i j e o b e n e m i g r a l n a s l o v n o v l o g o , j e z l a s t i v p r v e m dej a n j u uspe lo s s v o i j m i i j t r a l c i l epo z a ž i v e t i n.-, o d r u , medtem ko ie v d r u g e m In t r « t 1 « m d e j a n j u b i l o p r i n o s i l c i h n e k a t e r i h v l o g o p a z i t i p r ece i t i p a n j a , k a r g o t o v o n i b i l o v p r i d i g r i , k i v g l a v n e m z a h t e v a n a g l i h , o d r e z a v i h o d g o v o r o v l n h i t r e g a p o t e k a dej a n j a .
P r e p r i č l j i v Je b i l v » v o j i v l o g i S v t g e l j , k i je s i ce r ponekod r e š e v a l s v o j o n a l o g o bo l j s s i t u a c i j s k o k o m i k o kot z n o t r a n j i m n e m i r o m , v e n d a r ne na š k o d o ce lo tn i i g r i . N j e g o v o ž e n o . p laho , - z a t a j e v a n o i n n e m o č no ž e n s k o , j e p r a v z a d o v o l j i v o p o d a l a J u l i j a R a j m e r • svo jo n a r a v n o Ig ro pa t u d i n i s t a z a o s t a j a l i obe n jen i h č e r i , k) s ta j u Igral) L i l i S t r o m a r In S i l v a Du ln r . j ova . In ž e n i r S o d a r , k i je s r e č n o r a z v o z l a l vse zaplete, j e n a š e l v M a r t i n u C r n u g l j u d o b r e g a i n t e r p r e t a , v e n d a r v n e k a t e r i h p r i z o r i h l e p r e p o č a s n e g a i n p reveč - r a z m i š l j u j o č e g a . M a l o p r e tog Je b i l ponekod d o k t o r G a b r š e k T o n e t a O k o r n a . T u d i os ta lo m a n j š e v l o g e so b i l e z a d o v o l j i v o i zb rane , da o m e n i m o samo T o n č k o A n i c e B e z k o v e k i pa jo je n e k o l i k o m o t i l a p r e n a g l a i n za to n e r a z l o č na g o v o r i c a .
V s p l o š n e m Je >Poslednji mož« l j u d i zad o v o l j i l , k a k i h g l o b l j i h s ledov , k i j i h k o n č no t ud i m o r a Imet] dobra b u r k a a l i veseloi g r a , p a v n j i h ve r j e tno ne bo z a p u s t i l .
—- r
jeseni pripravijo tudi za kmečke fante taki tečaji, ki bodo privlačeval i . Ljudska oblast je podprla tečaje z 250.000 dinarji. Najbolj so uspeli prakt ični gospodinjski-kuharski in ostali podobni tečaji, vendar pa so prireditelji skoraj povsod zanemarjali polit ično -vzgojno plat. Med najuspešnejš imi so bili tečaji v Smihelu pri Novem mestu, Št. Jerneju. Podgradu. Dolžu, Novem mestu in še nekateri.
Folklora se je zadnje čase precej razgibala. Dobre skupine delujejo na novomeški gimnaziji , v druš tvu »Železničar« v Brsl j inu .na obrtni šoli v Novem mestu in na Grmu. — Lutke so žal še vedno le lep obet novomeški mladini. Oder, zaslon, pohištvo in večina lutk je že gotovih, po poročilu tajnika pa so finančne težave preprečile. daw bi se lutke lahko predstavile pionirjem iu odraslim. Delo trenutno stoji.
Izmed ljudskih univerz vodi na Dolenjskem tudi leto« novomeška, ki pr i reja načr tno stalna tedenska predavanja. Iz St. Jerneja ni poročil, v Dol . Toplicah pa so odpovedali poslušalci. Lepo kulturno poslanstvo je opravil potujoči kino v Šmarje t i . Škocjanu in Beli cerkvi .
Po poročilih se je razvilo živahno razpravljanje, dopolnjeno 6 sklepi sobotnega posvetovanja sekcij. Delegati so dobili mnogo napotkov za nadaljnje delov društvih . Tov. Marjan Tratar. član OSS, je načel važno vprašan je udejstvovanja delavce v ljudskopro-svetnem delu (o teh vprašanj ih bomo v kratkem še posebej poročali) .
P r i volitvah je bi l iz vrst delegatov izvoljen 14-članski okrajni odbor Ljudske prosvete, v sekretariatu na *«*:
predsednik Jože Zamljen, podpredsednik Vi lko VideČ ni k, tajnik Slavko K a -stelic, blagajnik Bogo Komelj , gospodar Karel Šmauc. v nad/oij*em odboru pa Niko Kratož ,1'rancka Slak in D r a go Šproc.