PORAKA Juni 2008poraka.org.mk/wp-content/uploads/2008/06/06.2008-Glasilo... · 2013-11-03 · B B B Vo periodot od 15-ti do 19-ti maj 2008g. vo Maribor, Slovenija, se odr`a Me|unaroden

CM

YB

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Vo periodot od 15-ti do 19-ti maj 2008g. vo Maribor, Slovenija, se odrà Me|unarodenfestival na domski himni organiziran od strana na Domot Antona Skale od Maribor.Festivalot be{e za lica so posebni potrebi, koi se pretstavija so himna od nivniot centar(dom, zavod). Na festivalot u~estvuvaa po eden tim od Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, ipo dva tima od Hrvatska i Slovenija.

Makednija, isto taka be{e pretstavena od dva tima: edniot na Centarot za poddr{ka nalica so intelektualna popre~enost – PORAKA Struga, a drugiot od Centarot za obrazovanie irehabiliticaija na gluvi i nagluvi lica “Partenie Zografski”- Skopje.

CPLIP – PORAKA Struga na festivalot se pretstavi so pesnata “Za ovoj svet” od To{eProeski. U~esnicite se pretstavija so pe~aten i video materijal. Be{e pretstaven i gradot izemjata od koi doa|aat, i del od kulturata na nivnata zemja.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXI

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B

CPLIP - PORAKA Struga

na festival vo Slovenija



CPILP - PORAKA Struga




Sk

op

je,Jun

i2008

god

in

a

Doma}inot Dom Antona Skale organizira{e pro{etka niz Maribor i poseta na nekoiznamenitosti na gradot. Be{e organiziran i izlet na Pohorje so ì~arnica. Za nekoi odu~esnicite toa be{e prvo vozewe so ì~arnica, a voedno i nezaboravno iskustvo. Ovoj nastanbe{e prilika za nezaboravno druèwe za licata so popre~enost, a voedno i razmena na iskustvapome|u stru~nite timovi, so nade` za ponatamo{na sorabotka. Za istaknuvawe e i patuvaweto soavion, koe e novo iskustvo za ~lenovite na CPLIP – PORAKAStruga.

Smestuvaweto i hranata bea obezbedeni od strana na organizatorot, a CPLIP - PORAKAStruga sprovede akcija za sobirawe na sredstva so koi se pokrija del od patnite tro{oci. Crvenkrst na Op{tina Struga, preku humanitarnata kampawa “Za posre}no detstvo” sobra 10.000denari. Turisti~kata agencija “[}ipona reisen” od Struga, preku koja bea nabaveni avionskitekarti dade popust za istite, a i besplatno obezbedi prevoz od Struga do aerodromot vo Skopje inazad. Drugi sponzori bea agencijata “Trim i Qum” so 6.130 denari, Fakultetot za op{testveninauki (FON) so 13.000 denari i Op{tina Struga so 50.000 denari.

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociJuni 2008 god. Broj 2, god. XXI

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mkSpored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upo-trebuvanata terminologija voodredeni napisi od odredeniavtori ne go odrazuvaat ofi-cijalnoto mislewe i stavovina RCPLIP - PORAKA

Komemorativen nastan: Vleguvawe vo sila naKonvencijata za pravata na lica so popre~enost iOpcijalniot Protokol, Wu Jork, 12-ti maj 2008 godina

Ova e navistina golem den vo ìvotot na dvièweto zapopre~enost nasekade niz svetot i na Obedinetite nacii.Li~no,se ~uvstvuvam krajno priviligirana {to bev povrzana so ovojproces od samoto moe nazna~uvawe kako Specijalen izvestuva~ zaStandardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za lica sopopre~enost. Bev vo mo`nost, vo izminative {est godini, ne samoda bidam nabquduva~ na ovoj izvonreden proces, tuku i dau~estvuvam vo nego.

Toa e proces koj n# nau~i za ~ovekoviot duh, za silata iopredelenosta, za mo`nosta i doslednosta, za toa da ne se prifa}ane za odgovor koga stanuva zbor za pravata i pravdata i pravi~nosta.Veruvam deka procesot, sam po sebe, e podednakvo vaèn kako ikrajniot rezultat. Nikoga{ pove}e nema da se nosat odluki zalicata bez nivna vklu~enost, u~estvo i soglasnost. Nikoga{ pove}enema da se slu~i edno lice da govori vo imeto na site drugi bezniven pridones.

Dvièweto za popre~enost go nau~i svetot na toa.Denes, odbeleùvame presvrtnica vo istorijata na

~ovekovite prava nasekade niz svetot. Ovaa Konvencija – iako epobarana, pregovarana i izgotvena od lica so popre~enost i nivniteorganizacii – e voedno mnogu pove}e otkolku Konvencija za pravatana lica so popre~enost. Toa e Konvencija, dokolku se potpi{e iratifikuva od site 192 dràvi ~lenki, koja }e n# povede na patotkon podobar svet. Svet koj e DOBAR ZA SITE.

Denes, imame 128 zemji koi ja potpi{ale Konvencijata. 71zemja isto taka go potpi{aa Opcijalniot protokol – ako moàm dadodadam li~na zabele{ka, moram da kaàm deka navistinaposakuvam Protokolot da ne be{e opcijalen, i deka potpi{uvawetona Konvencijata voedno zna~i i soglasuvawe i potpi{uvawe naprotokolot. 25 zemji ja ratifikuvaa Konvencijata, dodeka 15 zemjigo ratifikuvaa Protokolot.

No, znam deka site Vie, vklu~uvaj}i me i mene, bez razlikakoja e na{ata uloga, nema da se smirime dodeka site dràvi ~lenkigi potpi{at i ratifikuvaat dvata dokumenti.

Od moja strana, vo slednite 8 meseci }e prodolàm da gorabotam ona {to go rabotev vo izminatite {est godini: }e japromoviram Konvencijata, }e gi sovetuvam vladite da ja potpi{atKonvencijata, }e gi sovetuvem vladite da ja ratifikuvaatKonvencijata, }e se zalagam da gi vklu~uvaat organizaciite na i zalica so popre~enost vo inkorporirawe na ~lenovite vo nivnitenacionalni legislativi, }e davam preporaki da razvivaatnacionalni akcioni planovi, so aktivnosti, programi, proekti ijasni vremenski linii.

So drugi zborovi – osiguruvawe deka potpi{uvaweto iratifikuvaweto na Konvencijata }e dovede do vistinskaimplementacija na terenot, i }e napravi zna~ajna razlika voìvotite na licata so popre~enost kade i da ìveat.

Ne treba da zaboravime deka pravata koi se zagarantiranina me|unarodno nivo, se navistina prava koga tie se za{tituvaatna nivo na zaednicata.

êstitki do me|unarodnoto dvièwe za popre~enost i dolicata so popre~enost nasekade niz svetot.

Poraka od Specijalniot izvestuva~ naObedinetite nacii za popre~enost

Hissa Al Thaniza vleguvawe vo sila na Konvencijata za

pravata na lica so popre~enost

S O D R @ I N A

2. stranaPoraka od Specijalniotizvestuva~ na ON za popre~enost

3. stranaKonvencijata na ON za pravata nalicata so popre~enost vleze vosila na 3-ti Maj 2008 god.

4 i 5. stranaKlu~ni elementi na sistem zapoddràno donesuvawe odluki

6 i 7. stranaObrazovanie za site - Razli~nostakako mo`nost za obrazovanie vou~ili{te

8, 9 i 10. stranaZagrepska deklaracija

11. stranaSocijalni aktivnosti na dnevniotcentar - PORAKA Skopje

12 i 13. stranaAktivnosti na lokalniteorganizacii na RCPLIP - PORAKA

14 i 15. strana- Pred zboruvajte ~isto i pravilno- Ishranata vo kontrola naepilepsijata

16. stranaNa{a stranicaCPLIP - PORAKA Struga nafestival vo Slovenija

3


KONVENCIJATA NA OBEDINETITE NACII ZAPRAVATA NA LICATA SO POPREÊNOST

VLEZE VO SILA NA 3-TI MAJ 2008 GODINA

Informativen servis na Obedinetite nacii vo Viena (UNIS)

Konvencijata, prviot nov dogovor za ~ovekoviprava vo 21-ot vek, be{e potpi{an od strana na 127 zemjizapo~nuvaj}i od 30-ti mart 2007 godina do 3-ti april 2008godina, a ratifikuvana od 25 zemji. Be{e potrebno 20zemji da ja ratifikuvaat Konvencijata, pred taa da moèda vleze vo sila. Jamajka be{e prvata zemja koja ja rati-fikuva{e konvencijata, a na 3-ti april ja ratifikuva{ei Ekvador so {to se obezbedija dovolen broj napotpisni~ki za Konvencijata da vleze vo sila.

Paralelno so Konvencijata, i Opcijalniotprotokol so koj }e se ovozmoùva individui i grupi dapodnesuvaat ̀ albi vleze vo sila na 3-ti maj 2008 godina.Generalniot sekretar na Obedinetite nacii, Ban Ki-munja nare~e Konvencijata “mo}no sredstvo za iskorenuvawena pre~kite so koi se soo~uvaat licata so popre~enost.”Toj re~e: “Ova e istoriski moment vo na{ata potraga zarealizacija na univerzalnite ~ovekovi prava za sitelica, sozdavaj}i celosno inkluzivno op{testvo za site.”

Samata Konvencija ne kreira novi prava. Taa sestremi da osigura deka pridobivkite od postoe~kiteprava se celosno pro{ireni i deka tie se zagarantiraniza site 650 milioni lica so popre~enost koi ìveatnasekade niz svetot.

“Moè da se kaè deka licata so popre~enost beaopfateni so postoe~kite dogovori za ~ovekovi prava, norealnosta be{e mnogu razli~na,” veli Akiko Ito,Fokalna to~ka za popre~enost pri Obedinetite nacii.“Licata so popre~enost postojano se soo~uvaat sodiskriminacija na pazarot za rabota, vo u~ili{tata ivo dobivawe javni servisi. Ovaa Konvencija }e osiguradeka ovie lica nema pove}e da bidat ignorirani.”

So ratifikuvawe na Konvencijata, dràvite seobvrzuvaat da donesat zakoni i drugi merki zapodobruvawe na pravata povrzani so popre~enosta i, istotaka, da ja ukinat legislativata, obi~aite i praktikitekoi vr{at diskriminacija vrz licata so popre~enost.

Konvencijata, eden od najbrzo pregovaranidogovori vo Obedinetite nacii i eden od dogovorite kojnajbrzo vleguva vo sila, ima silna poddr{ka od dràvite

~lenki na Obedinetite nacii, kako i zastapuvawe odglobalnoto dvièwe za popre~enost, koe be{e aktivnovklu~eno vo izgotvuvawe na dogovorot.

Za da go odbeleì vleguvaweto vo sila naKonvencijata, Obedinetite nacii organiziraa posebnaceremonija vo salata na Generalnoto sobranie vo Wu Jorkna 12-ti maj 2008 godina, so u~esnici od vladite, Sistemotna ON i gra|anskoto op{testvo.

Konferencija na potpisni~kite se o~ekuva da seodrì vo period od {est meseci.

30.03.2007 - Jamajka20.07.2007 - Ungarija07.08.2007 - Panama15.08.2007 - Hrvatska06.09.2007 - Kuba01.10.2007 - Indija01.10.2007 - Gabon30.11.2007 - Banglade{30.11.2007 - Ju`na Afrika03.12.2007 - [panija04.12.2007 - Namibija 07.12.2007 - Nikaragva17.12.2007 - Meksiko14.12.2007 - El Salvador

30.01.2008 - Peru08.02.2008 - Gvineja22.02.2008 - San Marino31.03.2008 - Jordan02.04.2008 - Tunis03.04.2008 - Ekvador07.04.2008 - Mali14.04.2008 - Egipet14.04.2008 - Honduras15.04.2008 - Filipini24.04.2008 - Slovenija13.05.2008 - Katar19.05.2008 - Kenija

20.07.2007 - Ungarija07.08.2007 - Panama15.09.2007 - Hrvatska30.11.2007 - Ju`na Afrika03.12.2007 - [panija04.12.2007 - Namibija14.12.2007 - El Salvador17.12.2007 - Meksiko

30.01.2008 - Peru08.02.2008 - Gvineja22.02.2008 - San Marino02.04.2008 - Tunis03.04.2008 - Ekvador07.04.2008 - Mali24.04.2008 - Slovenija12.05.2008 - Banglade{

Zemji koi go ratifikuvale Opcijalniot protokoldo 1 Juni 2008 godina

Zemji koi ja ratifikuvale Konvencijatado 1 Juni 2008 godina

Konvencijata na Obedinetite nacii za pravata na lica so popre~enost vleze vo sila na3-ti maj 2008 godina, odbeleùvaj}i nova era vo naporite za za{tita na pravata na 650milioni lica so popre~enost vo svetot.

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA ja povikuvaVladata na Republika Makedonija, site nadle`ni ministerstva, institucii i faktori da gi prezematneophodnite ~ekori za {to e mo`no pobrzo ratifikuvawe na Konvencijata na Obedinetite nacii zapravata na licata so popre~enost i za potpi{uvawe i ratifikuvawe na Opcijalniot protokol naovaa Konvencija.

4


KLU^NI ELEMENTI ZA SISTEM NA PODDR@ANODONESUVAWE ODLUKI

Dokument za pozicija na Evropskata Inkluzija

Obedinetite nacii vo dekemvri 2006 godinausvoija Konvencija za pravata na licata so popre~enost.Edna od su{tinskite poraki na Konvencijata e dekalicata so popre~enost ne treba da se gledaat kako objektituku kako ~ove~ki subjekti koi zasluùvaat ednakvapo~it i tretman. Konvencijata e me|unarodno usoglasen,zakonsko obvrzuva~ki dokument koj ovozmoùva nasokiza me|unarodnata zaednica. Toa e instrument,pottiknuva~ za doma{ni promeni.

Konvencijata pretstavi promena na paradigmatavo me|unarodniot i nacionalniot zakon so koncept na“poddràno donesuvawe odluki”. Poddrànotodonesuvawe odluki podrazbira deka ne postoi transferna prava na drugi lica: licata so popre~enost vo celostgi uìvaat nivnite prava. Poradi toa, poddrànotodonesuvawe odluki e nameneto da gi zameni sistemitena staratelstvoto. Dodeka postoe~kata legislativa zastaratelstvo postapuva so delumno ili celosno zakonskoonesposobuvawe na licata so popre~enost, ~lenot 12 odKonvencijata na ON za pravata na licata so popre~enostjasno izjavuva deka licata so popre~enost }e ja uìvaat“delovnata sposobnost na ednakva osnova so drugite”.

Delovnata sposobnost treba da se razbere kakosposobnost da se imaat prava i sposobnost da se deluva.Konvencijata, isto taka, veli deka licata so popre~enost}e ja dobivaat “poddr{kata {to moèbi }e im epotrebna” za da gi praktikuvaat nivnite prava.Tradicionalnite zakoni za staratelstvo ja objavuvaatindividualnata zakonska nesposobnost vo site ili vonekolku oblasti i nazna~uvaat zakonski staratel koj }enosi odluki kako zamena za poedinecot. So tradicio-nalnite zakoni za staratelstvo licata so popre~enostse delumno ili celosno li{eni od nivnite prava.Sistemot ~esto vode{e kon depersonalizacija naindividuata so popre~enost koja pove}e ne e celosen iednakov gra|anin vo op{testvoto. Poradi toa, Konven-cijata vovede osnovna promena vo razmisluvaweto oddonesuvawe odluki vo drugo ime vo poddràno donesuva-we odluki na licata so popre~enost.

Celta na ovoj dokument e da identifikuva nekoiod potrebnite uslovi za transpozicija na ovaa promenana paradigmata vo nacionalni zakoni. Dodeka

konkretnata transpozicija }e bide razli~na za zemjitekoi stanaa potpisni~ki na Konvencijata na ON, vozavisnost od zakonskite strukturi i tradicii, ovojDokument za pozicija e postaven za da se razgledaatsu{tinskite elementi bez koi nacionalnite zakonimoàt da ne odgovaraat na namerite pokaàni vo ~lenot12 (od Konvencijata na ON). Za poddrànoto donesuvaweodluki da stane realnost, dràvite potpisni~ki ne samo{to treba da razmislat za reformi vo nivnitelegislativi za staratelstvo, tuku va`no e i ponatamuda se implementiraat odreden broj strukturi i merkikoi ne se povrzani so zakon kako dopolnuvawe napotrebnite zakonski instrumenti.

1 Ovoj koncept moè da ne bide validen za najgolemiot del od svetskoto naselenie za koe semejstvoto i drugiop{testveni grupi pretstavuvaat zna~ajni faktori vo interakcijata me|u individuata i op{testvoto. Poradi toa,razmisluvawata pretstaveni vo ovoj dokument ne moàt da se prefrlat na drugi kulturi bez prilagoduvawe.

^len 12 na Konvencijata na ONEdnakvo priznavawe pred zakonot1. Dràvite potpisni~ki povtorno potvrduvaat

deka licata so popre~enost imaat pravo nasekadeda bidat priznaeni kako lica pred zakonot.

2. Dràvite potpisni~ki }e priznaat deka licataso popre~enost uìvaat vo zakonski prava naednakva osnova so drugite vo site aspekti odìvotot.

Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost vo ~lenot 12 bara ednakvozakonsko priznavawe za site lica so popre~enost. Ovoj dokument za pozicija istraùvakoi klu~ni elementi se potrebni za implementirawe na ova na~elo vo pravnite sistemina site evropski zemji. Zapo~nuvaj}i od diskusijata za odredeni osnovni poimi vo vrskaso delovnata sposobnost, Dokumentot za pozicija identifikuva osum elementi koi trebada se razgledaat pri implementacijata na ovoj ~len so cel Konvencijata na ON da staneinstrument koj gi promovira pravata na licata so intelektualna popre~enost.

PozadinaEvropskata filozofija i zakonski tradicii se

zasnovani na konceptot na samostojni i sposobniindividui koi me|usebno i so op{testvoto se vointerakcii vo niven najdobar interes. So pravni termini,ovaa interakcija e ~esto razbrana kako sistem nadogovori deka, duri i ako se nepi{ani, vladeat so vrskitena gra|anite vo ramkite na edno op{testvo. Kakodopolnuvawe, opravdanosta na bilo kakva intervencijakoja vlijae vrz osnovnite prava na individuata, osobenona li~nata sloboda i fizi~kiot integritet na liceto,generalno bara soglasnost od zasegnatoto lice.

Ovoj koncept e predizvikan vo situacii kadeindividuite moè da ne se samostojni, da ne se gledaatkako sposobni da donesat odluka, ili moèbi ne deluvaatvo niven najdobar interes1. Poradi toa, za diskusijataokolu delovnata sposobnost va`no e da se razbereme|uzavisnosta na ~lenovite na op{testvata:

5


2 Interesno e vo ovoj kontekst da se razmisluva za merki za za{tita za individuite vo dve razli~ni, no povrzanisituacii: sklu~enite dogovori od lica pod vlijanie na narkotici ili alkohol, ili od lica so privremeni o{tetuvawavo nivnite sposobnosti za donesuvawe odluki, na primer, poradi teòk {ok ili trauma, moè da se proglasat kakonevaè~ki i da se izbegnat vo pove}eto pravni sistemi. Vtoro, vladite vovele {iroki merki za za{tita zapotro{uva~ite na dobra i uslugi koi obezbeduvaat specifi~ni standardi za bezbednost kako i barawa za soodvetniinformacii na potro{uva~ite.

• Najverojatno ne postoi individua vo bilo koeop{testvo koja e navistina nezavisna od vlijanija nadrugite. Socijalnite strukturi i hierarhii,potrebata za pozitivno vlijanie, ekonomski potrebiitn. sozdavaat zavisnosti za site lica bez popre~enosti za licata so popre~enost koi mora da se zematpredvid.

• Ednakvo, mnogu gra|ani ja ~uvstvuvaat potrebata dadobivaat poddr{ka za odluki okolu sloèni pra{awaod drugi lica, ako veruvaat deka tie samite nemaatkapacitet da odlu~at. Primeri se finansiskikonsultanti, medicinski doktori, arhitekti i sitedrugi profesii koi obezbeduvaat ekspertizi za sitegra|ani.

• Mnogu odluki, isto taka, ne se doneseni vo najdobarinteres za liceto koe gi nosi odlukite. êstopati,tie se odlu~uvaat od faktori koi ne se zasnovaat nalogikata: komercijalni reklami, èlba za socijalenstatus, preferenci za ubavi i brzi koli itn.

Poradi toa, koga se diskutira za pra{aweto napoddràno donesuvawe odluki, treba da se razbere dekaodlu~uva~kite faktori se sekoga{: zabeleànoto nivona zavisnost, nivoto na sposobnost i stepenot naodlu~uvawe nasproti najdobriot interes za liceto.Pote{kotijata e zgolemena so faktot deka vo ovojkontekst, naj~esto drugi sudat za ovie nivoa na liceto.

Pra{aweto za delovna sposobnostPotrebata za specifi~ni pravila i legislativa

vo odnos na individuite koi se proglaseni za nesposobnida nosat specifi~ni odluki izleguva od potrebata zanivno u~estvo vo zakonski proceduri za donesuvawe naodluki kako za pravna za{tita, i za individuata i zanivnite prijateli vo op{testvoto.

• Licata koi imaat interakcii so lica so namalenasposobnost da odlu~uvaat imaat interes da osiguraatdeka nivnite dogovori se zakonski validni. Na primer,vo oblastite na medicinski intervencii ili nafinansiski transakcii, medicinskite doktori ilibankite mora da bidat za{titeni od tvrdewa deka tieja eksploatirale nesposobnosta na liceto da donesespecifi~na odluka.

• Licata so namalena sposobnost da odlu~uvaat imaatinteres da u~estvuvaat samostojno vo ìvotot voop{testvoto. Istovremeno, tie treba da bidatza{titeni od zloupotreba i eksploatacija i mo`ninegativni posledici od odlukite koi moèbi vocelost ne gi razbiraat2.

Lica so intelektualna popre~enost idonesuvawe odluki

Licata so intelektualna popre~enost ne se edin-stvenata grupa na lica so pote{kotii vo praktikuvawetona nivnata delovna sposobnost. Drugi va`ni grupi se licaso bolesti povrzani so vozrasta koi vlijaat vrzintelektualnite sposobnosti, lica so mentalnozdravstveni problemi i lica koi se pod vlijanie nalekarstva ili narkotici3. Site ovie grupi spodeluvaatnekoi od op{tite problemi na praktikuvawe na nivnatadelovna sposobnost, no site imaat specifi~ni situaciikoi treba da se zemat predvid. Specifi~nata situacijana licata so intelektualna popre~enost vo ovoj kontekste deka vo najgolemiot broj slu~ai tie imale intelektual-no o{tetuvawe od samoto ra|awe, pa poradi toa, ni tiesamite niti nivnite poddrùva~i moàt da se potpiraatna iskustvoto na nenamalena sposobnost za odlu~uvawe.

Druga unikatnost e istorijata na zakonskanesposobnost, rezultira~koto li{uvawe od osnovniteli~ni prava i li{uvawe od samoopredeluvawe od stranana op{testvoto koe najgolemiot broj lica so intelektu-alna popre~enost go iskusile. Decenii na ìvot podpretpostavka deka tie ne moàt samostojno da nosatoduki i ne moàt da ìveat samostojno, sekako dekaostavile beleg na samoto lice, no isto taka i nasemejstvoto, zgriùva~ite i celoto op{testvo. Dlabokovkorenetite pretpostavki i predrasudi se rezultatotod ovaa situacija. Licata so intelektualna popre~enostmnogu rano se li{eni od iskustvoto na donesuvaweodluki, a toa rezultira so nesposobnost toa da se pravikoga tie }e stanat vozrasni. Konceptot na poddrànotodonesuvawe odluki e proprateno so potrebni reformivo site obrazovni programi od najrana vozrast, za da serazvijat sposobnostite za donesuvawe odluki, kako iobuki za profesionalcite i semejstvata so cel da sezajakne ovaa sposobnost u{te od najranata faza odìvotot.

3 Va`no e da se priznae deka zakonskite promeni koi gi nosi Konvencijata na ON vo oblasta na delovnata sposobnostnajverojatno }e vlijaat vrz site ovie grupi. Zakonskite promeni nema da se ograni~at samo na licata so popre~enost.

prodolùva vo sledniot broj

6


Dokument za pozicija na Evropskata Inkluzija

U~eweto e su{tinsko vo ìvotot. Nie u~ime i serazvivame od samiot po~etok. U~ili{tata se klu~notomesto za u~ewe bidej}i ovozmoùvaat {irok opseg naindividualna poddr{ka na organiziran na~in. Dobrotoobrazovanie im ovozmoùva na site deca i mladi lica,so ili bez intelektualna popre~enost, so mo} dareflektiraat i da pravat izbori. Kako {to e priznaenood strana na Konvencijata na ON za pravata na lica sopopre~enost i Konvencijata na ON za pravata na deteto,obrazovanieto nudi mo`nosti za sekoe dete ili mladolice da go maksimizira svojot potencijal vointelektualniot i socijalniot razvoj. U~ili{tata se,isto taka, socijalni sredini, ovozmoùvaj}i im na decatai mladite lica da se zapoznavaat so vrsnici i da u~atrazli~ni ne{ta od niv. I se razbira da se zabavuvaat.

Vklu~enoto obrazovanie, poradi toa, e neophodnoza decata i mladite lica so intelektualna popre~enost.Isto taka, potrebno e da se kreira inkluzivno op{testvo.Obrazovanieto, poradi toa, nasekade e priznaeto kakoosnovno ~ovekovo pravo i kako takvo e za{titeno voKonvencijata na Obedinetite nacii za pravata na licataso popre~enost. ^lenot 24 jasno gi postavuva inkluziv-nite sredini kako prv izbor za obrazovanie. Go povtoruvapravoto na decata so popre~enost na obrazovanie, no jasnogi postavuva celite na celosna inkluzija vo redovniotobrazoven sistem. Za da se ovozmoì inkluzija voredovniot sistem, dràvite se obvrzani da ja obezbedatpotrebnata poddr{ka. ^lenot 24 isto taka veli dekasistemite za obrazovanie treba da bidat inkluzivni nasite nivoa. Toa gi pottiknuva decata so popre~enost ivozrasnite so popre~enost, koi nemale takvi mo`nostikoga bile mladi, da posetuvaat u~ili{ta na site nivoa ina ednakva osnova so drugite. Decata so popre~enosttreba da posetuvaat kvalitetno i besplatno osnovnoobrazovanie. Vo ovoj ~len se veli deka inkluzivniotsistem treba da obezbedi razumno prilagoduvawe, kako iopseg od efektivni individualizirani poddr{ki koi }egi zadovoluvaat potrebite na site u~enici. Inkluzivnoobrazovanie podrazbira deka decata i mladite lica, koiimaat potreba od dopolnitelna poddr{ka poradiposebnite potrebi, treba da se vklu~eni vo obrazovnitesistemi kreirani za najgolemiot broj deca i mladi lica.Decata i mladite lica so intelektualna popre~enosttreba da se obrazuvaat vo u~ili{te, moèbi i pove}e oddrugite: nedostatokot od adekvatno obrazovanie gozgolemuva rizikot od siroma{tija i isklu~uvawe.

Ovoj dokument za pozicija se odnesuva na ona {to~lenovite na Evropskata inkluzija veruvaat deka ezna~ajno za licata so intelektualna popre~enost, apovrzano so obrazovanieto vo u~ili{te, soodvetnou~ewe i op{testvoto.

Celi za decata i mladite lica

Za decata i mladite lica so intelektualnapopre~enost va`ni se istite ne{ta kako i za drugite.Od nekolku pri~ini slednite “normalni” ne{ta se odposeben interes za niv.• Blizu do domot: posetuvawe u~ili{te koe se nao|a

vo nivnoto sosedstvo spre~uva patuvawe, irezultira~ki tro{oci za energija, vreme i pari.Decata i mladite lica imaat pogolemi mo`nosti zasocijalni kontakti i drugi mo`nosti vo ~asovitenadvor od u~ili{teto.

• Rastewe me|u vrsnici: za decata i mladite lica sointelektualna popre~enost va`no e da rastat me|uvrsnici so i bez popre~enost. Tie imaat modeli nakoi moàt da se ugledaat. Imaat pove}e mo`nostiza li~en razvoj, kontakti, integracija vo zaednicatai socijalizacija.

• Sigurnost: decata i mladite lica so popre~enost sepove}e ranlivi od drugite. Sredina koja e fizi~ki,socijalno i emocionalno bezbedna, poradi toa, emnogu pova`na za niv otkolku za drugite.

• Adekvatno i prilagodlivo obrazovanie: decata imladite lica so intelektualna popre~enost ~estopati imaat pogolema potreba od drugite zaindividualiziran obrazoven plan koj gi zadovoluvanivnite specifi~ni metodolo{ki, didakti~ki iobrazovni potrebi. Tie se odnesuvaat na ritamot,sekvenca na predmeti, koherentnost, koncentracija,zaedni~ko rabotewe, maksimizirawe na potencijalii izbor na ̀ ivoten stil sli~en na vrsnicite.

• Izbor za deca i mladi lica: u~enicite sointelektualna popre~enost imaat pravo na aktuelniinformacii so cel da izbiraat, kako i nivnitevrsnici: na primer, predmetite koi sakaat da gi u~at.

• Izbor za roditelite: roditelite treba da se vomo`nost da pravat vistinski izbor me|u redovniu~ili{ta ili posebni klasovi koi se vo sklop naredovnite u~ili{ta. Nim im trebaat adekvatni iprimenlivi zakonski prava.

“Inkluzivnite u~ili{ta mora da gi prifatat i da odgovorat na razli~nite potrebi nau~enicite, prilagoduvaj}i razli~ni stilovi i stepeni na u~ewe i obezbeduvaj}i kvalitetnoobrazovanie za site preku soodvetni nastavni planovi, organizacioni dogovori, strategiiza predavawe, upotreba na resursi i partnerstva so nivnite zaednici” (UNESCO – Izjava odSalamanka)

OBRAZOVANIE ZA SITERazli~nosta kako mo`nost za

obrazovanie vo u~ili{te

7


• Doìvotno u~ewe: vo dene{noto op{testvo sekoj imapotreba od doìvotno u~ewe. Na licata sointelektualna popre~enost toa im e potrebno mnogupove}e za da gi nadgradat nivnite ve{tini i danau~at novi.

Celi za u~ili{tata

U~ili{tata i nivniot personal treba da bidatobvrzani da se griàt za barawata i potrebite na decatai mladite lica so intelektualna popre~enost i nivniteroditeli.• Fizi~ki aspekti: decata i mladite lica so

intelektualna popre~enost moè da imaat razli~nipropratni popre~enosti, na primer fizi~kipopre~enosti. U~ili{nite prostorii treba da bidatprilagodeni od fizi~ka gledna to~ka, a siteprostorii treba da bidat dovolno golemi za da seopfatat deca i mladi lica koi bi koristeleinvalidski koli~ki i drugi pomagala za dvièwe.

• Tehni~ki pomagala: popre~enosta ~esto moè pove}eili pomalku da se kompenzira preku tehni~kisredstva. U~ili{tata treba da osiguraat deka oviesredstva se pristapni.

• Socijalna poddr{ka: u~ili{tata ne se samo mestokade se u~i, tie se i mesto za zapoznavawe.U~ili{tata treba da poddrùvaat atmosfera ina~in na organizirawe so koi se povikuvaat decata imladite lica da se zapoznavaat i formiraat vrski iprijatelstva.

• Znaewe i metodi: u~ili{tata imaat odgovornost iobvrska da nudat specifi~no znaewe i diferenciranimetodi potrebni za deteto ili mladoto lice sopopre~enost. Individualnite obrazovni planovitreba da se zasnovaat vrz potrebite namesto vrzsredstvata.

• Poddr{ka za deca i mladi lica: u~ili{tata imaatobvrska da obezbedat pristapni informacii za siteu~enici. U~ili{tata mora da promoviraat aktivnou~estvo na u~enicite so intelektualna popre~enostvo sekojdnevniot u~ili{en ̀ ivot.

• Volja: u~ili{tata treba redovno da obrnuvaatvnimanie na sposobnosta i voljata na personalot zaeducirawe i poddr{ka na deca i mladi lica sopopre~enost. Nastavnicite treba da se poddrùvaati da im se ovozmoùva da im predavaat na deca i mladi

lica so zna~ajni pote{kotii vo u~eweto iodnesuvaweto.

• Spravuvawe so o~ekuvawa: u~ili{tata treba da serealni i jasni vo toa {to moàt da go ponudat. Toatreba jasno da im go prenesuvaat na roditelite. Tietreba da se soglasat vo pismen dokument za toa {to}e se raboti i kako }e se ocenuva.

• Grià, pedago{ka i medicinska poddr{ka: vo mnoguevropski zemji u~ili{tata imaat obvrska daorganiziraat specifi~na grià, obrazovna imedicinska poddr{ka koja im e potrebna na decata imladite lica. Toa moèbi e potrebno za specifi~niotrazvoj na drugite deca da u~at so cel da go postignatnivniot celosen potencijal.

• U~ili{tata kako zaednica: site ~lenovi nau~ili{nata zaednica – personal, roditeli, deca imladi lica – treba da se pottiknuvaat i da o~ekuvaatdeka }e bidat inkluzivni za licata so intelektualnapopre~enost.

Celi za vladite

Vladite imaat obvrska da obezbedat obrazovanie za sitedeca i mladi lica. Poradi toa, vladite imaatdopolnitelni obvrski vo odnos na decata i mladite licaso popre~enost.• Obvrska i pravo na obrazovanie: site deca i mladi

lica, vklu~uvaj}i gi i onie so popre~enost, imaatpravo i obvrska na obrazovanie. Vladite mora da goovozmoàt ova pravo preku zakon, preku finansirawe,sozdavawe i organizirawe na drugi neophodni uslovi.

• Pravni obvrski za u~ili{ta: sekoe u~ili{te sporedzakon treba da ima obvrska da gi educira site deca imladi lica, so ili bez popre~enost.

• Mreì na znaewe, tehni~ka pomo{ i edukativnapomo{: specifi~ni nastavni planovi, znaewe ipomagala se potrebni za da se educiraat deca i mladilica so popre~enost. Vladite imaat obvrska da gorazvivaat ova znaewe i da im pomagaat na u~ili{tatana na~in preku koj u~ili{tata lesno }e imaat pristapdo vakva poddr{ka za nivnite u~enici.

• Finansiska poddr{ka: educiraweto deca i mladi licaso popre~enost ~estopati ~ini pove}e otkolkueduciraweto drugi deca. Treba da postoi pravedensistem na isplati za u~ili{tata preku pomagaweokolu ovie dopolnitelni tro{oci. Tie moè da se zafizi~ki aspekti, tehni~ki pomagala, grià ilipoddr{ka ili obrazovni potrebi.

• Poddr{ka na deca i mladi lica: Vladata ima obvrskada obezbedi pristapni informacii so cel licata sointelektualna popre~enost da gi znaat nivniteobrazovni prava i kako da gi praktikuvaat.

• Poddr{ka na roditeli: obrazovanieto }e bideuspe{no samo so poddr{ka na roditelite kakoednakvi partneri vo obrazovniot proces. So cel toada se postigne, roditelite imaat pravo na poddr{kai pravo na ̀ alba do nezavisno telo.

• Doìvotno u~ewe: vladite treba da obezbedatfinansiska i organizaciska poddr{ka, so cel licataso intelektualna popre~enost da imaat, i da jakoristat, mo`nosta za doìvotno u~ewe. Taa trebada zapo~ne u{te vo ranite godini, prekuzadolìtelnoto obrazovanie, do zrelosta.

8


organizirana pod pokrovitelstvo na Vladata na Republika Hrvatska, vo sorabotka soGeneralniot direktorat za socijalna kohezija pri Sovetot na Evropa i Ministerstvoto za

semejstvo, braniteli i me|ugeneraciska solidarnost na Hrvatska

ZAGREPSKA DEKLARACIJA

1. Nie, pretstavnici na ministerstvata odgovorni zaintegraciski politiki i za{tita na pravata na licaso popre~enost na Albanija, Avstrija, Bosna i Herce-govina, Bugarija, Italija, Makedonija, Moldavija,Romanija, Slovenija, Srbija, Turcija, Ukraina iHrvatska, sobrani na sostanok vo Zagreb, RepublikaHrvatska, 20-ti – 21-vi septemvri 2007 godina, zaednoso pretstavnici na Evropskiot koordinativenforum za akcioniot plan na Sovetot na Evropa zalica so popre~enost (CAHPAH), kako i me|unarodniorganizacii i nevladini organizacii, so celpromovirawe na Preporakata Rec(2006)5 na Sovetotna Ministri do dràvite ~lenki vo odnos naAkcioniot plan na Sovetot na Evropa za promovira-we na pravata i celosno u~estvo na licata so popre~e-nost vo op{testvoto: podobruvawe na kvalitetot naìvot za licata so popre~enost vo Evropa 2006 – 2015;

2. zemaj}i gi predvid relevantnite postoe~ki evropskii me|unarodni instrumenti, dogovori i planovi,osobeno Konvencijata za za{tita na ~ovekoviteprava i osnovni slobodi (ETS br.5) i revidiranataEvropska socijalna povelba (ETS br.163);

3. sledej}i ja Politi~kata deklaracija usvoena na Vto-rata evropska konferencija na ministri odgovorniza integraciski politiki za lica so popre~enost,“Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe za licataso popre~enost: sozdavawe na edinstvena politikaza celosno u~estvo i niz celosno u~estvo”, Malaga,[panija, maj 2003 g. i pridonesot na Evropskotodvièwe za popre~enost na taa Konferencija1,

4. zemaj}i go predvid Akcioniot plan na Tretiot samitna {efovi na dràvi i vladi na Sovetot na Evropa(CM/2005/80 finalna verzija), usvoen vo Var{ava 17-ti maj 2005 g. koj gi odreduva ulogite i glavnite odgo-vornosti na Sovetot na Evropa vo slednite godini;

5. zemaj}i ja predvid Deklaracijata od St. Petersburg,usvoena na 22-ri septemvri 2006 g. na Evropska konfe-rencija za “Podobruvawe na kvalitetot na ̀ iveeweza licata so popre~enost vo Evropa: u~estvo za site,inovacija, efektivnost”;

6. pozdravuvaj}i go usvojuvaweto na Konvencijata zapravata na lica so popre~enost od strana na Gene-ralnoto sobranie na Obedinetite nacii, nejzinotopotpi{uvawe i pottiknuvawe na nejzina ratifika-cija, koe be{e inicirano od golem broj evropski

dràvi ~lenki, i mo`nosta za upotreba na Akcioniotplan na Sovetot na Evropa za lica so popre~enostkako evropski regionalen operativen instrument zapomo{ na dràvite ~lenki vo izvr{uvawe naobvrskite od Konvencijata na Obedinetite nacii,osobeno ~lenot 33;

7. vo potpolnost gi delime osnovnite na~ela istrate{ki celi na Akcioniot plan na Sovetot naEvropa za lica so popre~enost naso~eni kon jaknewena naporite i opredelenosta na dràvite ~lenki zadeluvawe vo ramkite na anti-diskriminacijata ipo~ituvawe na ~ovekovite prava so cel da se zajaknesamostojnosta, slobodata na izbor i kvalitetot naìveewe i da se podigne na svesta za popre~enostakako del od ~ovekovata razli~nost;

8. ja zemame vo obyir sloènosta na ovaa ogromna zada~ai go pozdravuvame holisti~kiot pristap na Akcioni-ot plan na Sovetot na Evropa za licata so popre~e-nost koj prepora~uva specifi~ni aktivnosti vo 15klu~ni akcioni linii, kako i opfa}awe na siteoblasti od ìvotot na licata so popre~enost, odu~estvo vo politi~kiot i kulturniot ìvot prekuobrazovanie, stru~na obuka, vrabotuvawe, pristap-nost, transport, informacii i komunikacii, dozdravstvena grià, rehabilitacija, socijalna i prav-na za{tita, kako i ìvot vo zaednicata, samostojnoìveewe, istraùvawe ili podignuvawe na svesta;

9. go prifa}ame faktot deka implementacijata naAkcioniot plan na Sovetot na Evropa za lica sopopre~enost e prvenstveno odgovornost na dràvite~lenki, kako i deka po~ituvaweto na me|unarodniteobvrski e ~esna dol`nost na site dràvi ~lenki;

10. gi povikuvame dràvite ~lenki na Sovetot na Evropaza usvojuvawe na strate{ki i seopfaten pristap napolitiki za lica so popre~enost preku implemen-tacija na Akcioniot plan na Sovetot na Evropa zalica so popre~enost, i gi povikuvame dràvite~lenki na Sovetot na Evropa da ja zemet predvid ovaaDeklaracija i nejzinite prakti~ni preporaki;

11. prvo i najva`no, potsetuvame deka, kako {to enavedeno vo preporakata Rec(2006)5, priimplementirawe na specifi~nite aktivnostisodràni vo Akcioniot plan na Sovetot na Evropaza lica so popre~enost, dràvite ~lenki mora vocelost da gi imaat vo vid:

Evropska konferencija na visoko nivo za Akcioniot plan naSovetot na Evropa za lica so popre~enost 2006 – 2015:

“Nacionalna implementacija – od politika do praktika”

Evropska konferencija na visoko nivo vo Zagreb - Hrvatska, 20 – 21.09.2007

1 Poln naslov: Pridones na Evropskoto dvièwe za popre~enost na Vtorata evropska konferencija naministri odgovorni za integraciski politiki za lica so popre~enost

9


• na~elata na koi se zasnova Akcioniot plan,vklu~uvaj}i gi osobeno pravata na individuite naza{tita od diskriminacija, ednakvi mo`nosti ipo~ituvawe na nivnite prava kako gra|ani;

• multidisciplinarnite aspekti koi vklu~uvaatkonkretni potrebi na ̀ eni i devojki so popre~enost,deca i mladi so popre~enost, lica so popre~enost nakoi im e potreben visok stepen na poddr{ka, starilica so popre~enost, iselenici so popre~enost i licaso popre~enost od malcinstvata, kako i klu~natauloga {to ja imaat kvalitetot na servisnite slu`bii obukata vo odnos na obezbeduvaweto servisnislu`bi za licata so popre~enost;

• potrebata da se obezbedi poddr{ka za semejstvatana lica so popre~enost zaradi celosno i ednakvou~estvo vo site oblasti od ̀ iveeweto vo zaednicata;

nasproti nacrtot na Akcioniot plan na Sovetot naEvropa za lica so popre~enost za da se utvrdi vo koipodra~ja e potrebno da se postigne napredok i koikonkretni aktivnosti treba da se sprovedat;

14. im prepora~uvame na dràvite ~lenki da go prou~ati da go utvrdat jazot me|u politikata i praktikata,preku stru~nosta na licata koi se soo~uvaat sodiskriminacija vrz osnova na nivnata popre~enost,kako i formalnite zakoni i politiki, a voedno iregionalnite i lokalnite regulativi, soo~uvaj}i seso socijalnite praktiki na ovie zakoni, politiki iregulativi, i kolku efektivno se implementiraatformalnite tekstovi;

15. Go prifa}ame faktot deka utvrduvaweto prioritetii vospostavuvaweto vremenski raspored za postignu-vawe napredok po usvoenite merki, kako i usmeruva-we na site napori kon unapreduvawe na raspredelbatana resursi za implementacija na Akcioniot plan naSovetot na Evropa za lica so popre~enost, seodgovornosti na sekoja dràva ~lenka;

16. poradi toa prepora~uvame, relevantnite javni vlastivo dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa da kreiraatnacionalni strategii i mehanizmi za implementacijakon postignuvawe na celite navedeni vo Akcioniotplan na Sovetot na Evropa za lica so popre~enost,vklu~uvaj}i osobeno, obezbeduvawe na soodvetenfinansiski i ~ovekov kapital so cel da se ovozmoìzna~aen napredok;

17. prepora~uvame dràvite ~lenki da go premostatjazot me|u politikata i praktikata prekuzajaknuvawe na kreatorite na politiki iprakti~arite na site nivoa za da se vospostavat irazvijat odr`livi programi za postignuvawenapredok vo implementacijata na Akcioniot plan naSovetot na Evropa za lica so popre~enost;

18.prepora~uvame dràvite ~lenki da ohrabruvaatinovativni pristapi i metodi koi gi utvrduvaatbarierite so koi se soo~uvaat licata so popre~enostvo nivnite sekojdnevni ̀ ivoti, so cel otstranuvawena preprekite koi go ograni~uvaat slobodniot izborna ̀ ivoten stil i mestoto na ̀ iveewe, osobeno oniekoi ovozmoùvaat prepoznavawe, u~ewe od iskustvana drugite, sporeduvawe, ocenuvawe i {irewe nauspe{ni praktiki so naglasok na promena nagledi{teto;

19. silno prepora~uvame poddr{ka na inicijativi koipromoviraat prifa}awe na va`nosta i zna~eweto odcelosna inkluzija na licata so popre~enost voramkite na op{testvoto, osobeno vo procesot nagradewe pokohezivni i pravedni op{testva voEvropa, promoviraj}i zna~ajno u~estvo i ~uvstvo zavrednost;

20.im prepora~uvame na dràvite ~lenki da zapo~natso implementacija na Akcioniot plan na Sovetot naEvropa za lica so popre~enost so efektivnakoordinacija zasnovana na jasna raspredelba naodgovornosti so obyir na prepora~anite specifi~niaktivnosti. Isto taka sme ubedeni deka politikiteza popre~enosta ne treba pove}e da se gledaat samokako odgovornost na odredeno ministerstvo ilioddel. Toa e odgovornost na site ministerstva so celosiguruvawe deka nivnite inicijativi gi zemaatpredvid pravata na licata so popre~enost. Kako {to

• vklu~uvawe na nevladini organizacii, osobenoorganizacii koi gi zastapuvaat pravata na licataso popre~enost vo site fazi na implementacijata,sledewe i ocenuvawe na evropsko, nacionalno,regionalno i lokalno nivo, kako i osiguruvawe nanivnata odr`livost kako organizacii od osobeninteres za promovirawe na razli~nosta preku finan-sirawe na nivnata osnovna dejnost, zemaj}i vo obyirdeka dopolnitelnite tro{oci za u~estvo se prvatabariera so koja se soo~uvaat licata so popre~enost;

• vrabotuvaweto na licata so popre~enost vo javniotsektor kako neminoven ~ekor vo menuvawe napraktikata;

• deluvawe so cel ublaùvawe na negativnoto vlijaniena siroma{tijata vrz licata so popre~enost.

12. svesni sme za faktot deka licata so popre~enost segra|ani so mnogu raznovidni potrebi i mo`nosti koise soo~uvaat so razli~ni barieri, i poradi toa,prepora~uvame razvoj na seopfatni akcioni planovikoi }e ja zemat predvid ovaa raznovidnost;

13.imaj}i vo vid deka vladite na dràvite ~lenki jaimaat odgovornosta za implementacija naspecifi~ni aktivnosti po sekoja akciona linija,potsetuvame deka Preporkata Rec(2006)5 gi povikuvavladite da zapo~nat so procenka na postoe~kitepolitiki i programi kako i osnovnite na~ela

10


e navedeno vo Preporakata Rec(2006) 5, sorabotkame|u vladinite sektori i kreirawe na fokalna to~kaza site pra{awa povrzani so popre~enosta treba dase promoviraat so cel da se podobri i razvie pristapza vklu~uvawe na popre~enosta vo redovnite tekovi;

21.prepora~uvame dràvite ~lenki postepeno da sepridviùvaat kon vklu~uvawe na popre~enosta voredovnite tekovi ili sektorska odgovornost.Ubedeni sme deka vklu~uvaweto vo redovnitetekovi odi podaleku od postignuvawe na celite nainkluzija i u~estvo na licata so popre~enost – toaja opfa}a integracijata na servisnite slu`bi zalica so popre~enost so onie za drugite gra|ani. Celtae da se oddale~at politikite koi poddrùvaatsegregacija, i pridviùvawe kon integracija voredovnite tekovi kade toa e mo`no, imaj}i na umdeka, kako {to e naglaseno vo PreporakataRec(2006)5, vklu~uvaweto vo redovnite tekovi neisklu~uva postoewe na politiki specifi~ni zapopre~enosta, koga tie se vo najdobar interes nalicata so popre~enost. Licata so popre~enost trebada imaat pristap do redovnite zdravstveni, obra-zovni, vokacioni i socijalni servisni slu`bi i sitemo`nosti koi se na raspolagawe na drugite lica;

22. prepora~uvame pottiknuvawe na multidiscipli-narna i transverzalna akcija koja }e gi vklu~i gisite klu~ni nositeli na akcii so cel sozdavawe naodr`livo partnerstvo pome|u me|unarodniteorganizacii, vlasti na dràvite ~lenki, lokalnaadministracija i pretstavnici na gra|anskotoop{testvo na i za lica so popre~enost so {to bi seizedna~ila polo`bata na licata so popre~enost soostanatite nositeli na akcii, a osobeno politiki zajavni nabavki i vklu~uvawe vo donesuvawe napoliti~ki odluki za pra{awa koi se relevantni zalicata so popre~enost;

23. silno prepora~uvame vladite da se stremat konpodobruvawe na spodeluvaweto na komunikaciite iinformaciite so osoben fokus na sobirawe,koristewe i {irewe na soznanija i uspe{nipraktiki vo podobruvaweto na kvalitetot naìveewe na licata so popre~enost so cel da sepostavat osnovi za izgradba na silna baza napodatoci za informirano donesuvawe odluki;

24. gi sovetuvame dràvite ~lenki sistematski da japodignuvaat svesta za potrebite na licata sopopre~enost me|u site profesii koi moàt davlijaat vrz ̀ ivotite na licata so popre~enost, i vokoordinacija so organizacii na i za lica sopopre~enost, da razvivaat razli~ni ve{tini zaupotreba koi }e gi koristat razli~ni nositeli naakcii, vklu~uvaj}i pokazateli za kvalitet i rabotniramki za procenka, kako i {irewe na ovie ve{tiniproprateno so primeri na uspe{na praktika zau~estvo i socijalna inkluzija;

25. isto taka prepora~uvame dràvite ~lenki dapottiknuvaat inicijativi koi razvivaat novipristapi kon podobruvawe na kvalitetot na ̀ iveewei mo`nosti za samostojno ìveewe na site lica sopopre~enost bez razlika na nivnata sostojba,vklu~uvaj}i i upotreba na novi informaciski ikomunikaciski tehnologii, obezbeduvawe nasoodvetna poddr{ka i kvalifikuvani servisni

slu`bi, vklu~uvaj}i i pomagala, primena na razumnoprilagoduvawe i koncept na univerzalen dizajn.

26. gi pozdravuvame navremenite inicijativi vo drà-vite ~lenki naso~eni kon implementacija na Acion-iot plan na Sovetot na Evropa za lica so popre~enostspomenati na plenarnata sesija na ovaa konfe-rencija, kako i preporakite koi proizlegoa od odrà-nite debati za vreme na rabotnite sesii; gi povikuva-me vladite na site dràvi ~lenki na Sovetot na Evro-pa navremeno da gi zemat predvid ovie preporaki;

27. na kraj, prepora~uvame Sovetot na Evropa da dadesvoj pridones vo ramkata na Akcioniot plan naSovetot na Evropa za lica so popre~enost i vo sitedrugi relevantni aktivnosti za zajaknuvawe name|uinstitucionalnata i inter-sektorska sorabotkaza promovirawe na pravata i celosno u~estvo nalicata so popre~enost vo Evropa, so cel Evropa dastane kontinent kade site lica so popre~enost secelosno integrirani i vklu~eni vo op{testvoto.

28. Slednite konkretni preporaki se razvija vorabotilnicite na konferencijata:

1. Implementacija na Akcioniot plan na Sovetot naEvropa za lica so popre~enost 2006-2015 vonacionalni strategii i nacionalna legislativa

Sekoe preispituvawe na situacijata vo dràvite~lenki treba da bide prosledeno so koherentnastrategija ili akcionen plan za implementacija,osiguruvaj}i periodi~en pregled vo ramkite naAkcioniot plan na Sovetot na Evropa za lica sopopre~enost, zemaj}i ja predvid potrebata zapodignuvawe na svesta i obuka na site nositeli naakcii, vklu~uvaj}i gi i nevladinite organizacii,kako i vlastite na regionalno i na lokalno nivo.

2. Primeri na dobri prakitki vo zemjite u~esni~ki iimplementacija na nacionalni strategii

Prifa}aj}i ja va`nosta od razmena na iskustva inajdobri praktiki kako vitalno sredstvo za inovacijai postavuvawe na nova osnova vo poleto napopre~enosta, dràvite ~lenki kako i pretstavniciod gra|anskoto op{testo, osobeno nevladiniteorganizacii na lica so popre~enost, treba da jazajaknat sorabotkata i mre`noto rabotewe koe }eovozmoì najgolemo {irewe na dobrite praktikime|u site nositeli na akcii.

3. Formi na razvivawe regionalna i me|unarodnasorabotka

Treba da se vospostavat tela za sledewe naimplementacijata na Akcioniot plan na Sovetot naEvropa za lica so popre~enost vo onie dràvi ~lenkikade tie s# u{te ne postojat. Ovie tela treba, me|udrugoto, da obezbedat informacii do Evropskiotkoordinativen forum za Akcioniot plan na Sovetotna Evropa za lica so popre~enost 2006-2015 (CAHPAH)za realizacijata na nacionalnite prioriteti i zadefinicii za popre~enosta i licata so popre~enost.

4. Sorabotka na NVOi so dràvni institucii ilokalni vlasti

Strukturata, nadle`nostite i metodite na rabotana telata za sledewe na implementacijata naAkcioniot plan na Sovetot na Evropa za lica sopopre~enost na nacionalno nivo treba da go odrazuvapartnerstvoto pome|u dvièweto za popre~enost inadle`nite vlasti vo implementacijata na ovoj Plan.

11


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Aktivnosti na Vodno so Crveniot Krst na grad Skopje

Aktivnosti po povod Denot na ekologija

“Obrazovno randevu” 2008 vo organizacija na MASSUM

“Sobiraj pet za podobar svet” po povod Denot na Planetata

Po povod denot na ekologijata, korisnicite nadnevniot centar - PORAKA Skopje, na pokana odSektorot za ekologija na Gradot Skopje, u~estvuvaa nasadewe cve}iwa vo krugot na Zoolo{kata Gradina voSkopje.

Korisnicite na dnevniot centar bea podeleni vogrupi i sekoja od niv zasadi cve}iwa vo dvorot naZoolo{kata Gradina. Posle toa korisnicite na dnevniotcentar imaa mo`nost da pro{etaat niz Zoolo{kataGradina.

Del od korisnicite na dnevniot centar - PORAKASkopje, zaedno so angaìranite lica vo dnevniot centari nekoi od roditelite, bea na gradskiot Plo{tad, kade{to se oddrùva{e zabava pod moto: “Sobiraj pet zapodobar svet”, po povod denot na planetata zemja.Korisnicite na dnevniot centar, imaa mo‘nost prekupretstavi, organizirani od u~enici od nekoi gradovi odRepublikava, zabava i pesni da vidat zo{to i kako trebada se griàt za okolinata i za podobar svet.

Najvozbudliviot moment za korisnicite oddnevniot centar, be{e zapoznavaweto i slikaweto sonekoi od estradnite umetnici i komi~ari odRepublikava, kako na primer: Dani, Marko, Bidi i Badi.

Korisnicite od dnevniot centar -PORAKA Skopje,izminatiov mesec bea vo prostoriite na MakedonskaOpera i Balet, kade {to pod organizacija na MASSUM(Makedonska asocijacija na srednite stru~ni u~ili{tavo Makedonija) be{e oddràno “Obrazovno Randevu2008”, na koe bea prezentirani usvoeni znaewa na sitesredni stru~ni u~ili{ta od Republikata. Za ova“Obrazovno randevu”, dnevniot centar be{e informiranod roditel na korisnik vo istiot.

Korisnicite na dnevniot centar imaa mo`nost davidat se {to se usvojuva kako znaewe i praktika vostru~nite sredni u~ili{ta. Na nekoi od {tandovite,korisnicite na dnevniot centar, imaa prilika da seobidat da rakuvaat so istrumenti {to u~enicite gikoristat vo u~ili{teto.

Po povod denot na proletta, dnevniot centar -PORAKA Skopje, dobi pokana od Crven Krst na gradSkopje za odrùvawe na aktivnosti na Vodno. Zakorisnicite na dnevniot centar be{e organiziran prevozod dnevniot centar do sredno Vodno i nazad Beaorganizirani tri vida na aktivnost: farbawe na ogradai klupi, sadewe cve}iwa i sobirawe na otpadoci.

Korisnicite bea podeleni vo tri grupi i sekoja odniv ima{e za cel da zavr{i edna od spomenatiteaktivnosti. Po izvesno vreme aktivnostite bea uspe{nozavr{eni i slede{e mal obrok i odmor. Potoa siteimavme mala pro{etka vo okolinata. Niz rabota izabava, zaedno so volonterite na Crveniot Krst,korisnicite pominaa ubav den na Vodno.

12


CPLIP – PORAKA Kumanovo ja prodolìsorabotkata so mladinskata NVO “Blu Skaj”. Nainicijativa od mladite na ovaa organizacija vo dnevniotcentar na PORAKA Kumanovo be{e organiziranazaedni~ka rabotilnica na koja bea izraboteni crteìna tema “Qubov”. Ovie crteì i umetni~ki fotografiinapraveni od ~lenovite na “Blu Skaj” bea izloèni voCentarot za kultura “Trajko Prokopiev”. Na 05.03.2008g.korisnicite na dnevniot centar ja posetija izlo`bata iso ogromna radost gi prepoznaa svoite crteì. Po ovojnastan ~lenovite od “Blu Skaj” prodolìja soorganizirawe na nekolku zabavi za mladite od Kumanovona koi bea sobrani finansiski sredstva od prodadenibileti. Od ovie sredstva bea kupeni prehranbeniprodukti i higienski sredstva nameneti za potrebite nadnevniot centar na PORAKA Kumanovo.

Na 04.04.2008g. korisnicite na dnevniot centargo posetija rasadnikot vo JP “îstota i zelenilo”.Pretstavnici na ova javno pretprijatie im objasnija nakorisnicite kakvi sadnici se odgleduvaat, koga se sadati kako se odgleduvaat. Na poa|awe site dobija po nekolkucve}iwa koi gi podarija na svoite majki.

Sportskite aktivnosti dnevniot centar naPORAKA Kumanovo i ovaa godina prodolì da girealizira sekoja nedela na sportskite tereni vokompleksot Sokolana koj se nao|a vo blizina na dnevniotcentar.

Na 24.04.2008g. dnevniot centar so svojakolekcija od izraboteni veligdenski jajca naslovena“Veligdenska basna” u~estvuva{e na manifestacijata“[areno jajce” i se zdobi so prva nagrada. Ovoj nastanbe{e prosleden od nekolku nacionalni i lokalnimediumi. Vo istiot den korisnicite na dnevniot centarja posetija crkvata Sv.Troica kade ostavija crveni jajcai zapalija sve}i za zdravje. Taka se zapoznaa so verskiteobi~ai po povod ovoj golem hristijanski praznik.

Na 29.04.2008g. dnevniot centar na PORAKAKumanovo go posetija sve{tenici od crkvite Sv.Nikola,Sv.Troica i Sv.Petka so skromni donacii, ~lenki na O@“Nada Mihajlova”, i pretstavnici od OU “KrsteMisirkov”. Nastavnicite i u~enicite od ova u~ili{teorganiziraa proda`na izlo`ba od izrabotki nau~enicite, a sredstvata gi doniraa za potrebite nadnevniot centar.

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Na 07.03.2008g. korisnicite na dnevniot centarbea poseteni od ènite pri Op{tinskiot crven krst, apo nivnoto zaminuvawe korisnicite ja posetijaslatkarnicata “KENDI” i na sopstveni~kata & go~estitaa praznikot. Na 11.03.2008g. korisnicite nadnevniot centar bea pokaneti vo O@ “Nada Mihajlova”na 8-martovska zabava. @enite ~lenki na ovaaorganizacija ve}e nekolku godini nanazad po povododbeleùvawe na praznici i zna~ajni datumi se druàtso korisnicite na dnevniot centar.

Na 12.03.2008g. se realizira{e nacionalnataakcija za po{umuvawe naslovena “Zasadi ja svojataidnina”. Korisnicite na dnevniot centar, nivnitesemejstva i edukatorite zaedno so nekolku iljadigra|ani od Op{tina Kumanovo zasadija stotici sadnicina opoàrenite mesta vo s.êlopek. Korisnicite nadnevniot centar se zdobija so edno novo iskustvo koedolgo }e ostane vo nivnite se}avawa.

Na 13.03.2008g. dnevniot centar na PORAKAKumanovo be{e poseten od televiziska ekipa nalokalnata TV NOVA i nacionalnata TV SITEL. Oviedve televizii vo dnevniot centar snimija reportaì koigi emituvaa vo svoite programi.

Edna od programskite aktivnosti na dnevniotcentar na PORAKA Kumanovo e i poseta na javniinstitucii i pretprijatija vo gradot.

Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Kumanovo

Na 03.05.2008g. za prvpat vo Kumanovo be{eorganiziran maskenbal nasloven “Batko \or|ija”. Na ovojnastan u~estvo zedoa i nekolku iljadi gra|ani i toa siteosnovni i sredni u~ili{ta, gradinki, K.U.D., NVOi ipretstavnici od nekolku gradovi od Makedonija.Korisnicite od dnevniot centar u~estvuvaa so grupnamaska “Kumanovski pe~albari” koi gi simboliziraakumanovskite gra|ani koi se na privremena rabota voIrak i Avganistan i se zdobija so prva nagrada vokategorijata na NVOi.

Po povod rodendenot na AleksandarDimitrievski na 12.05.2008g. site korisnici beapokaneti na rodendenska zabava kaj nego doma.Zabele`liva be{e radosta kako kaj Aleksandar taka ikaj site korisnici bidej}i toa be{e edno novodoìvuvawe za site.

13


Po povod golemiot hristijanski praznikVeligden, lokalnata samouprava vo sorabotka soobrazovnite i vospitnite ustanovi, nevladiniteorganizacii i Centarot za kultura “Aco Karamanov” odRadovi{, pod pokrovitelstvo na Gradona~alnikot naop{tinata d-r Robert Velkov, organizira{e natprevarza “Najubavo veligdensko jajce, crte` i pesna – 2008godina”.

Korisnicite na dnevniot centar na PORAKA odRadovi{ i ovaa godina ne ja propu{tija mo`nosta da sosvoi li~ni rakotvorbi i crteì se pretstavat predradovi{kata javnost na poleto na umetni~ko izrazuvawei tvorewe.

Nivnoto vredno rabotewe i unikatnosta natvorbite be{e nagradeno so “PRIZNANIE” i skromnanagrada od strana na organizatorite na ovaa veligdenskamanifestacija. Nagradata be{e vra~ena od Gradona-~alnikot na op{tina Radovi{, a ja podigna eden odkorisnicite na dnevniot centar, davaj}i ni stimul zaponatamo{no uspe{no rabotewe i afirmirawe vo sitesferi na op{testvenoto ̀ iveewe.

Na 24.04.2008 g. nevladinata organizacija Struma,od Strumica, organizira{e “Veligdenski Hepening” voDomot na ARM vo Strumica so po~etok od 12 ~asot. Naovoj nastan bea pokaneti site u~ili{ta od op{tinata,redovni i posebni, i nevladinite organizacii.

Idejata za ovoj nastan be{e decata da go odbeleàtpraznikot so boewe jajca, koi potoa bea dadeni na aukcija.CPLIP – PORAKA Strumica, odnosno nejzinite~lenovi, zedoa u~estvo na ovaa manifestacija sodekorirawe na nekolku veligdenski jajca, koi se prodadoana aukicijata, i so toa dadoa svoj pridones.

Priznanie i nagrada za korisnicite na dnevniot centar -PORAKA Radovi{

Veligdenski hepening voStrumica

Na 14.05.2008g. site korisnici od dnevniotcentar na PORAKA Kumanovo, nivnite semejstva iedukatorite realiziraa ednodnevna ekskurzija voKru{evo. Sponzor na ovoj nastan be{e privatniotprevoznik Oli-Travel od Kumanovo. Korisnicite go

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

posetija ve~niot dom na na{iot To{e Proeski i soneizmerna taga mu oddadoa po~it i poloìja cve}e i svoiizrabotki. Isto taka, korisnicite go posetija ispomenikot Makedonium i se zapoznaa so na{eto bogatoistorisko minato.

Na 22.04.2008 g. Gradona~alnikot na Op{tinaKumanovo, g-din Zoran Damjanovski gi pokanibiznismenite na zaedni~ka sredba naslovena “Sitepre~ki se mali, ako lu|eto se golemi” koja seorganizira{e po povod obezbeduvawe odr`livost ikontinuitet na rabotata na dnevniot centar za lica soumerena i te{ka intelektualna popre~enost PORAKAKumanovo. Sredbata se odrà vo prostoriite na Sovetotna Op{tina Kumanovo. Bidej}i odzivot be{e mnogu mal,Gradona~alnikot gi povika lokalnite mediumi danapravat spot koj }e se prezentira vo vremetraewe odeden mesec i potoa biznismenite povtorno }e bidatpokaneti na sredba. Od 19.05.2008 g. spotot po~na da seprezentira na TV NOVA vo 6 termini vo eden den.

Za nas, posebna radost pretstavuvaa pofalnitezborovi upateni od strana na golem broj gra|ani ipretstavnici od vospitnite ustanovi za prekrasnitedela koi bea izloèni. Manifestacijata be{eprosledena so muzi~ki spektakl od moderen balet iizvedbi na pijano, prezentirawe na nagradeniteveligdenski pesni od u~enicite od osnovnite u~ili{ta,a pokriena od lokalnite mediumi vo na{iot grad.

14


Prezemen tekst od “24 ~asa zdravje” - Prilog na “Dnevnik” 22.10.2007 god.pi{uva: Andrijana Andonova

PRED DECATA ZBORUVAJTE ÎSTO I PRAVILNO

Pred decata zboruvajte ~isto i pravilno iizbegnuvajte go bebe{kiot govor. Ova e glavnatapreporaka na logopedite do roditelite za toa kako damu pomognete na deteto da govori jasno i ubavo. Poznatoe deka govorot ne e vrodena sposobnost, tuku, “odi”paralelno so fizi~kiot i so psihi~kiot razvoj na deteto,a sluì i kako pokazatel za op{tata sostojba namale~koto. Celiot govoren razvoj e povrzan i so drugitepsihi~ki procesi – vnimanie, pamet, mislewe,razbirawe, pretstava. Vo komunikacijata so vozrasnitedeteto postepeno se pribliùva kon govornite i konjazi~nite normi i nesvesno u~i da go gradi svojot govor.

- Kaj nekoi deca govorot e visok, dobro izrazen, sopravilen akcent i so intonacija, ramnomeren, svrzan,pridruèn so gestovi i so mimika i so normalnoemocionalno vozbuduvawe. No, kaj drugi govorot malkue pobaven, ponekoga{ so pauzi, pravilen, izrazen, bezsilni emocii, gestovi i mimiki. Nekoi avtori sepridrùvaat kon teorijata deka ènskite decaprogovoruvaat pobrgu otkolku ma{kite. No, toa dosegamedicinski ne e potvrdeno. Govorot se razvivaindividualno, a golemo vlijanie ima i svetot vo kojìvee deteto – objasnuva Vesna Jakovoska, logoped irehabilitator na sluh i govor.

KAKO SE RAZVIVA GOVOROT?

1. Podgotvitelen period za sovladuvawe nagovorot vo koj deteto e od ra|awe. Se javuvaat glasovnireakcii – krik, pla~ewe, koi mu pomagaat da gi razviegovornoto di{ewe, glasot i artikulacijata.

- Okolu vtorata nedela moè da se zabeleì dekadeteto reagira na glasovi i prestanuva da pla~e, slu{akoga mu se obra}aat. Kon vtoriot mesec deteto moè dase uspokoi so melodi~en glas ili pesni~ki. Male~kotoreagira na intonacija: na laskawe se razvedruva, naostar glas pla~e. Potoa vo negoviot ìvot se pojavuvaneopredeleno artikulirawe. Korisno e toa da se“pothranuva” so mimika na radost, so vnimatelnoslu{awe i so laskavo odnesuvawe. U{te od po~etokotna razvojot na govorot na preden plan se istaknuvaaktivnoto imitirawe na vozrasnite – veli Jakovoska.

Momentot na imitirawe se javuva kako mo}enfaktor vo govorniot razvoj, a vo isto vreme pretstavuvai izvesna opasnost. Se prepora~uva govorot navozrasnite da bide pravilen, jasen, zvu~en. Vo ovaa etapadeteto gi slu{a zvucite, gi gleda dvièwata na usnitena vozrasnite i se obiduva da gi imitira. Vo isto vremeimitira i intonacija, tempo, ritam. Se obiduva

Govorot se razviva individualno, a golemo vlijanie ima i svetot vo koj ìveedeteto. Nerazvivaweto na govorot ima razli~no poteklo i razli~na struktura naanomali~ni pojavi.

opredeleni slogovi da gi povrze so predmeti i so dejstva,a se pojavuva i so reakcija na zborot. Okolu prvata godinase javuvaat prvite zborovi. Vo ovoj period golemozna~ewe imaat uslovite vo koi se formira govorot nadeteto. Kaj nego postoi op{ta muskulna slabost islabost na govornite organi.

Intervju so Vesna Jakovoska, logoped i rehabilitator na sluh i govor

2. Vo periodot na jaslite karakteristi~no e {toeden ist zbor zna~i i predmet, i ~uvstvo, i molba, vozavisnost od toa vo koja situacija i so kakva intonacijae izgovoren zborot i kakvi gestovi se koristat. No, sofizi~kiot razvoj se razviva i re~nikot taka {tozborovite go zazemaat svoeto mesto vo govorot, kakoimenkite, glagolite, zamenkite, predlozite, ~esticite– dodava Jakovoska i dodava deka nekoi deca svrzuvaatzborovi vo 15-ot mesec, a drugi na dvegodi{na vozrast.Koga ima dve-tri godini deteto znae pove}e zborovi. Naprimer, okolu vtorata godina bi trebalo da znae okolu300 zborovi, a okolu tretata godina 1000 zborovi.

- Kon krajot na vtorata godina deteto po~nuva daupotrebuva ednina i mnoìna, vremiwa i lica, a na krajotna tretata po~nuva gramati~ki da ja oformuvare~enicata. Kon krajot na vtorata godina govorot ve}ee sredstvo za komunikacija. Zborovite se konkretni ipreku niv ne{to se soop{tuva, se pokaùva, se moli zane{to – objasnuva Jakovoska.

3. Predu~ili{en period, koj se dviì od tretatado sedmata godina. Toga{, najbrgu, od site periodi sezgolemuva re~nikot na deteto, od ~etvrtata do {estatagodina dostiga do 3000-6000 zborovi. Paralelno so toa igramati~ki se usovr{uva govorot. Kon ~etvrtata godinadeteto bi trebalo da koristi prosti i sloèni re~enici.

- Kon pettata godina deteto ja usvojuva zvu~natastrana na govorot, a toga{ moè da formira i raskaz od

15


Prezemen tekst od “24 ~asa zdravje” - Prilog na “Dnevnik” 12.05.2008 god.

40 do 50 re~enici. Na sedumgodi{na vozrast gi vladeegramati~kite pravila, a moè samostojno da raskaùvai da preraskaùva. Vo ovoj period kaj mnogu deca se javuvanepravilna artikulacija na opredeleni glasovi, obi~notoa se S, Z, C, Y, [, @, ̂ , X, R, L – istaknuva Jakovoska.

4. U~ili{en period e od sedmata dosedumnaesetata godina. Glavna osobina e svesnotousvojuvawe na govorot. Oformenata misla stanuva jasna,a moàt da sostavuvaat i tekstovi. Teìnata natekstovite zavisi od vozrasta, od mentalniot i odgovorniot razvoj na deteto. Vo ovoj period se pojavuva inov vid govor – pismeniot.

[TO AKO DETETO DOCNI SO GOVOROT?

êsto ima golemi razliki me|u decata vo odnos natoa koga tie po~nuvaat da zboruvaat, pa glavnotopra{awe e dali e potrebna “rana intervencija” ili epodobro da se ostavi da se razviva po svoe tempo?

- Se postavuva pra{awe dali ako toa se ostavi nagriàta na vospituva~ite i na u~itelite }e pomogne ili}e odmogne na negoviot govoren razvoj, a so toa i nacelokupniot socijalen razvoj. Niedna od ovie odluki nee lesna. Koga deteto docni so zboruvaweto, niedenodgovoren roditel nema da sedi i da se nadeva na podobro.Stru~nata procenka mnogu e va`na. Od druga strana,treba da se znae deka nekoi deca, ednostavno, gousvojuvaat jazikot i govorot po drug razvoen ~asovnik,pa klini~kite specijalisti pri sredba so deteto koedocni so govorot ne bi trebalo avtomatski da pretposta-vat deka toa e simptom na klini~ko naru{uvawe –objasnuva Jakovoska.

Dijagnosticiraweto vakvi slu~ai kaj malite decabara zna~ajna ve{tina, nepristrasnost i otvorenost.Potrebno e da se bide svesen za mo`nosta deka docnotoprogovoruvawe pobrgu e razvojna faza otkolku klini~kisimptom.

- Koga ve}e e konstatirano op{to nedorazvivawena govorot pri normalen sluh i intelekt, treba da seznae deka toa e takva govorna anomalija pri koja moèda e naru{eno formiraweto na nekoja komponenta,vklu~itelno i zvu~eweto i smislata na govorot. Toga{

se zabeleùva zadocneto progovoruvawe, “siroma{en”re~nik, agranatizam, nepravilno izgovarawe glasovi. Seizrazuva vo razli~en stepen: od celosen nedostatok donepravilen govor – veli Jakovoska.

Nerazvivaweto na govorot ima razli~no potekloi soodvetno razli~na struktura na anomali~ni pojavi.Pri~ina moè da e slabost na akusti~no-gnosti~niteprocesi pri {to se zabeleùba niska sposobnost konrazbirawe na zvucite pri normalen sluh. Pri~ina moèda e naru{uvawe na govornite organi povrzano soorganski problemi ili so nedorazvivawe na opredelenidelovi na centralniot nerven sistem, a isto taka inaru{uvawe na funkciite na artikulaciskiot aparat.

- Pokraj ovie pri~ini golema va`nost imaat iosobenostite na li~nosta na deteto, odnosno negovata~uvstvitelnost kon ocenkite od okolnata sredina, konaktivnostite, kon stepenot na naso~uvawe na vnimanietoi kon dejnosta – dodava Jakovoska.

So pomo{ na ishranata so visoko nivo masti mo`no e da se proret~at epilepti~nite napadi kaj decata,sugerira studijata na britanskite nau~nici. Rezultatite {to gi objavilo stru~noto spisanie Lancet Neurologypokaùvaat deka so pomo{ na t.n. ketogena dieta brojot na epilepti~ni napadi moè vo prosek da se namali zatretina, a vo nekoi slu~ai i za 90 otsto. Istraùvaweto e sprovedeno vo londonskiot Great Ormond Street Hospital.U~estvuvale 145 deca na vozrast od dve do 16 godini kaj koi epilepti~nite napadi porano se javuvale sekojdnevnobez razlika na koristeweto na najmalku dva leka. Nau~nicite objasnuvaat deka ishranata bogata so masti isiroma{na so jaglerodni hidrati so kontrolirano koli~estvo proteini go menuva metabolizmot na organizmotimitiraj}i gi efektite na gladuvaweto.

Spored nivnoto mislewe, efektot od vakvata dieta na epilepti~nite napadi e vtemelen vrz dejstvuvawetona keton, nusproizvod od razloùvawe na mastite. Zabeleàni se i negativni pridru`ni pojavi na pridrùvawe navakviot na~in na ishrana, vklu~uvaj}i opstipacija, povra}awe, nedostatok na energija i zgolemen glad.

Prezemen tekst od “24 ~asa zdravje” - Prilog na “Dnevnik” 22.10.2007 god. pi{uva: Andrijana Andonova

ISHRANATA VO KONTROLA NA EPILEPSIJATA

Logopedite velat deka za pottik na govorot treba:• Da se otkrijat uslovite pri koi se javuva ili se

uslo`nuva problemot;• Soobrazuvawe so emocionalnite i so mentalnite

mo`nosti na deteto;• Vnimatelno dozirawe individualen pristap i kazni;• Rabota so roditeli i so drugi li~nosti povrzani so

ìvotot na deteto;• Govorot na lu|eto da bide pravilen, te~en i zvu~en.

CM

YB

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Vo periodot od 15-ti do 19-ti maj 2008g. vo Maribor, Slovenija, se odrà Me|unarodenfestival na domski himni organiziran od strana na Domot Antona Skale od Maribor.Festivalot be{e za lica so posebni potrebi, koi se pretstavija so himna od nivniot centar(dom, zavod). Na festivalot u~estvuvaa po eden tim od Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, ipo dva tima od Hrvatska i Slovenija.

Makednija, isto taka be{e pretstavena od dva tima: edniot na Centarot za poddr{ka nalica so intelektualna popre~enost – PORAKA Struga, a drugiot od Centarot za obrazovanie irehabiliticaija na gluvi i nagluvi lica “Partenie Zografski”- Skopje.

CPLIP – PORAKA Struga na festivalot se pretstavi so pesnata “Za ovoj svet” od To{eProeski. U~esnicite se pretstavija so pe~aten i video materijal. Be{e pretstaven i gradot izemjata od koi doa|aat, i del od kulturata na nivnata zemja.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 2 godina XXI

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B









Sk

op

je,Jun

i2008

god

in

a

Doma}inot Dom Antona Skale organizira{e pro{etka niz Maribor i poseta na nekoiznamenitosti na gradot. Be{e organiziran i izlet na Pohorje so ì~arnica. Za nekoi odu~esnicite toa be{e prvo vozewe so ì~arnica, a voedno i nezaboravno iskustvo. Ovoj nastanbe{e prilika za nezaboravno druèwe za licata so popre~enost, a voedno i razmena na iskustvapome|u stru~nite timovi, so nade` za ponatamo{na sorabotka. Za istaknuvawe e i patuvaweto soavion, koe e novo iskustvo za ~lenovite na CPLIP – PORAKAStruga.

Smestuvaweto i hranata bea obezbedeni od strana na organizatorot, a CPLIP - PORAKAStruga sprovede akcija za sobirawe na sredstva so koi se pokrija del od patnite tro{oci. Crvenkrst na Op{tina Struga, preku humanitarnata kampawa “Za posre}no detstvo” sobra 10.000denari. Turisti~kata agencija “[}ipona reisen” od Struga, preku koja bea nabaveni avionskitekarti dade popust za istite, a i besplatno obezbedi prevoz od Struga do aerodromot vo Skopje inazad. Drugi sponzori bea agencijata “Trim i Qum” so 6.130 denari, Fakultetot za op{testveninauki (FON) so 13.000 denari i Op{tina Struga so 50.000 denari.

PORAKA Juni 2008poraka.org.mk/wp-content/uploads/2008/06/06.2008-Glasilo... · 2013-11-03 · B B B Vo periodot od 15-ti do 19-ti maj 2008g. vo Maribor, Slovenija, se odr`a Me|unaroden

Documents