PORAKA Dekemvri 2018poraka.org.mk/.../2019/01/Glasilo-PORAKA-Dekemvri-2018.pdfdo instituciite, baraat pogolema inkluzivnost vo obrazovanieto, pristap do zdravstveni uslugi, razvoj

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj godina4 XXXI

CM

YB

CM

YB

CM

YB

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B

CM

YB

Членовите на Театар Пи Златко Митрески и Македонка Илиевска изминатио период работеа, т на

подготовка на , во кој сите актери семултимедијалниот проект „ОКСИГЕН“ лица со интелектуална

попреченост–корисницинадневнитецентринаРЦПЛИП–ПОРАКАвоСкопје.

Teatarski multimedijalen performansOKSIGEN




Dekemvri 2018 g.

Socijalni aktivnosti na korisnicitena socijalniot klub - PORAKA [tip

SRE]NINOVOGODI[NII BO@I]NIPRAZNICI


„ во НГМ МалаОКСИГЕН“ премиерно е одигран

станица Скопје– на година, а во него08.12.2018

низ серија на специфични актерски техники и про-

цес на импровизација, се истражуваа можностите

за создавање на театар со слики и приказни од

секојдневниот живот на лицата со интелектуална

попреченост. ОКСИГЕН“ е четврт заеднички„

проект на Театар Пи со РЦПЛИП – ПОРАКА во кој

повторно а се акцентот став на способноста на

лицата со интелектуална попреченост да бидат

изведувачи - перформери и ангажирано низ,

говорот на телото на сцена да споделат со,

публикатаеденинтиментеатарскичин.

РежијатаивидеомапинготенаЗлаткоМитрескии

Македонка Илиевска. Камерман е ГаврилоМило-

вановиќ.Нафагот свири ЈованВитанов.

Проектот беше финанси од Град Скопје,ран а

поддржанод .НГММаластаницаиСараФешн

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Pe~ati:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociDekemvri 2018 g. Broj 4, god. XXXI

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upotrebu-vanata terminologija vo odredeninapisi od odredeni avtori ne goodrazuvaat oficijalnoto misle-we i stavovi na RCPLIP - PORAKA.

Aktivnosti na Obedineti nacii3 dekemvri, Me|unaroden den na lica so popre~enost

Zajaknuvawe na licata so popre~enost i obezbeduvaweinkluzivnost i ednakvost

Od 1992 godina, Me|unarodniot den na licata so popre~enost sekojagodina se odbeleùva na 3 dekemvri niz celiot svet. Temata naovogodine{niot me|unaroden den e „Zajaknuvawe na licata sopopre~enost i obezbeduvawe inkluzivnost i ednakvost”. Ovaa temase fokusira na osposobuvaweto na licata so popre~enost za inkluziven,ramnopraven i odr`liv razvoj koj e predviden vo 2030 Agendata zaodr`liv razvoj.

2030 Agendata, koja vetuva deka „nema da ostavi nikoj zad sebe” eambiciozen plan za akcija na me|unarodnata zaednica kon miren iprosperiteten svet, kade {to kako osnoven princip se primenuvadostoinstvoto na poedinecot i ednakvosta me|u site, presekuvaj}i niztrite stolba na dejstvuvawe na Obedinetite nacii: razvoj, ~ovekovi pravai mir i bezbednost. Vo taa nasoka, od su{tinska va`nost e da se obezbedicelosno i ednakvo u~estvo na licata so popre~enost vo site sferi naop{testvoto i da se sozdadat pottiknuva~ki opkruùvawa od, za i solicata so popre~enost.

Pove}e od polovinata od svetskoto naselenie sega ìvee vourbanite oblasti. Do 2050 godina, taa brojka }e porasne do 6,5 milijardilica. Odr`liviot razvoj nema da moè da se postigne bez zna~ajnitransformacii vo na~inot na koj go gradime i gi rakovodime na{ite urbaniprostori. 2030 Agendata dava ogromna va`nost na pra{awa povrzani soodr`livata urbanizacija, osobeno vo Cel 11: gradovite i naselbite da senapravat inkluzivni, bezbedni, fleksibilni i odr`livi. Za vreme naKonferencijata na ON za domuvawe i odr`liv urban razvoj (Habitat III),koja {to se odrà vo Kito, Ekvador vo 2016 godina, se prepozna va`nostaod usvojuvawe na pristap za pametni gradovi koj gi koristi mo`nostiteod digitalizacijata, ~istata energija i tehnologiite, kako i inovativnitransportni tehnologii, so {to im se ovozmoùva na gradovite da japodobruvaat isporakata na uslugi. Zna~ajno e toa {to se uvide dekaidnite gradovi i osnovnite urbani infrastrukturi i servisni slu`bitreba da bidat popristapni i inkluzivni za site potrebi na lu|eto.

Vo utrinskiot del od programata za odbeleùvawe name|unarodniot den na licata so popre~enost, se prezentira{e Vode~kiotizve{taj na ON za popre~enost i razvoj na tema „Realizacija na celite zaodr`liv razvoj, od, za i so licata so popre~enost”. Publikacijata japrezentira{e Elliott Harris, asistent na Generalniot sekretar na ON, zaekonomski razvoj. Vo tekot na sesijata se napravi pregled na postignatiotnapredok, se istraùvaa na~ini za ponatamo{no zajaknuvawe na licataso popre~enost i se dade pregled na me|unarodnata ramka vo odnos naimplementacijata na 2030 Agendata za celite za odr`liv razvoj, vosoglasnost so Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost. Nasesijata prisustvuvaa dràvite ~lenki, agencii na ON, gra|anskiorganizacii, akademski institucii i lica so popre~enost. Vopopladnevnata sesija, se govore{e za „Pristapni gradovi za site: pametnoi inkluzivno urbano planirawe”, kako klu~ni elementi za namaluvawena neednakvostite i zajaknuvaweto na licata da ìveat vo pristapni,korisni i prijatelski, i zdravi sredini. Za vreme na sesijata, se govore{eza 11-tata cel za odr`liv razvoj od 2030 Agendata za odr`liv razvoj so{to im se dade prostor na gradona~alnicite, liderite na gradovite darazmenuvaat inovativni re{enija za toa kako da se implementiraat celiteza odr`liv razvoj i da se razmenuvaat dobri praktiki za inkluzivnotourbano planirawe so cel da se ovozmoì u~estvo i dobrosostojba nagra|anite od site vozrasti i sposobnosti. Potoa, se razgovara{e za pametniinkluzivni sredini i kako da se primenuvaat informati~kite ikomunikaciskite tehnologii za da se ovozmoì podobra infrastruktura,kvalitetni servisni slu`bi vo bezbedna pristapna sredina.

SODR@INA

2 stranaAktivnosti na Obedineti nacii zaMe|unarodniot den na licata sopopre~enost

3 - 6 stranaCentralno odbeleùvawe naMe|unarodniot den na licata sopopre~enost

6 stranaPlaketa za CPLIP - PORAKAStrumica

7 - 12 stranaAktivnosti na lokalniteorganizacii na RCPLIP - PORAKAza odbeleùvawe na Me|una-rodniot den na licata sopopre~enost

13 stranaRabotilnica za SWOT analiza nalokalnite organizacii

14 stranaAktivnosti na EDF - Evropskiforum za popre~enost

15 stranaAktivnosti na EASPD - Evropskaasocijacija na obezbeduva~i naservisni slu`bi za lica so

popre~enost

16 stranaNa{a stranicaTeatarski multimedijalenperformans OKSIGEN

3


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA vo ramkite na centralnoto odbeleùvawe

Odbeleùvawe na 3 dekemvri,Me|unaroden den na licata so popre~enost

Zajaknuvawe na licata so popre~enost i obezbeduvaweinkluzivnost i ednakvost

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA se vklu~i vozaedni~koto odbeleùvawe na Me|unarodniot den nalicata so popre~enost zaedno so Nacionalniot sovet nainvalidski organizacii na Makedonija, kako negova~lenka, Vladata na Republika Makedonija iNacionalnoto koordinativno telo za implementacija naKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost.

Odbeleùvaweto na Me|unarodniot den nalicata so popre~enost se odrà vo sve~enata sala naVladata na Republika Makedonija. Temata be{e„Zajaknuvawe na licata so popre~enost i obezbeduvaweinkluzivnost i ednakvost”. Obra}awa imaaPretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija,Zoran Zaev, ministerkata za trud i socijalna politika,Mila Carovska, Nacionalniot koordinator zaimplementacija na Konvencijata na OON za pravata nalicata so popre~enost, Spase Dodevski, {efot nadelegacijata na Evropskata Unija, Samuel @bogar ipretstavnik na Nacionalniot sovet na invalidskiorganizacii na Makedonija, ̂ edomir Trajkovski.

Vo svoeto obra}awe premierot Zoran Zaevistakna deka osnovnoto na~elo na ovaa Vlada epriznavawe na vrodenoto dostoinstvo i vrednost iednakvite neotu|ivi prava na site ~lenovi na na{atazaednica, kako temel na slobodata, pravdata i mirot vosvetot.

„Senzibilitetot i pozitivnata energija {to ja{irat licata so popre~enost nikogo ne ostavaatramnodu{en. Od niv zra~i posebna aura i taa navistinate{ko moè da se opi{e so zborovi. Sekoj eden od niv eposeben na svoj na~in, no sekoj zasluùva ednakva {ansai ednakva mo`nost za ostvaruvawe na svoite prava.Osnovnoto na~elo na ovaa Vlada e priznavawe navrodenoto dostoinstvo i ednakvite neotu|ivi prava nasite ~lenovi na ~ovekovoto semejstvo, kako temel naslobodata pravdata i mirot vo svetot. Zatoa se zalagamei rabotime na sozdavawe ednakvo op{testvo za site”,re~e premierot Zoran Zaev.

„Se zalagame i rabotime na sozdavaweto naednakvo op{testvo za site. Kako dràva, na 30 mart2007-mata godina ja potpi{avme, a na 5 dekemvri 2011-tata godina ja ratifikuvavme Konvencijata za pravatana licata so popre~enost. Konvencijata pretstavuva prvme|unarodno praven i obvrzuva~ki instrument preku

Licata so popre~enost baraat otstranuvawe na site vidovi barieri, me|u koi i fizi~kata nepristapnostdo instituciite, baraat pogolema inkluzivnost vo obrazovanieto, pristap do zdravstveni uslugi, razvoji pogolema dostapnost na novi servisni slu`bi za poddr{ka, podignuvawe na kapacitetot na siteinstitucii, kako i podignuvawe na javnata svest i otstranuvawe na diskriminacijata i stigmatizacijata.

koj{to se utvrduvaat minimum standardi za pravata nalicata so popre~enost”, istakna premierot Zaev.

Toj potseti na priznanieto {to be{e oddadenona Republika Makedonija od Komitetot za pravata nalicata so popre~enost na Organizacijata na ObedinetiteNacii, koj ja prepozna na{ata zemja kako edna od oniekoja pravi krupni pozitivni promeni za ostvaruvawena pravata na licata so popre~enost.

Premierot Zaev ja istakna zalo`bata na Vladatana RM za inkluzivnost vo kreiraweto politiki i naglasideka Akcioniot plan koj{to }e pridonese za zabrzanosproveduvawe na nasokite od Konvencijata, prednekolku meseci go podgotvi Nacionalnoto koordinativnotelo vo sorabotka tokmu so gra|anskite zdruènija nalica so popre~enost.

„Site nie {to sme deneska tuka, mora da rabotimetimski, za da ja ispolnime celta na ovogodine{noto motona me|unarodniot den na licata so popre~enost„Zajaknuvawe na licata so popre~enost i obezbeduvaweinkluzivnost i ednakvost”. Bidej}i, navistina se ogromnipridobivkite od integriraweto na licata sopopre~enosti vo sekoj segment na op{testvoto. U{teminatata godina gi olesnivme uslovite za koristewe napravoto za pari~en nadomestok po nekolku osnovi i gizgolemivme sredstvata koi{to edno semejstvo so deteso popre~enost moè da gi dobiva”, istakna vo svoetoobra}awe premierot Zoran Zaev.

Ministerkata za trud i socijalna politika,Mila Carovska, istakna deka osobeno i e drago {todeneska na me|unarodniot den na licata so popre~enost

4


pove}e nema deca od 0-18 godini vo Demir Kapija.Poslednata grupa deca zamina od zavodot i e smestenavo mal grupen dom vo Skopje.

„Smetam deka ovoj den e mnogu vaèn voprebrojuvaweto na ona {to sme go napravile dosega. Ona{to moàm da kaàm deka na barawe na roditelite od2019 godina so noviot Zakon za socijalna za{tita,pravoto za popre~enost se pro{iruva i za licata sointelektualna popre~enost. Dodatokot za nadomestok zaplata za skrateno rabotno vreme za roditel koj ~uva deteso popre~enost se zgolemuva na 50% od prose~na netoplata. Voedno se voveduva takanare~en traen nadomestokza roditel, koj se grièl za deteto so popre~enost donegovata 26 godi{na vozrast, koe{to ne bilo smestenovo institucija. ]e moè da go koristi sekoj roditel koj{tone raboti po napolnuvawe na 62 godini za ̀ ena, odnosno64 godini za ma`”, informira{e Carovska.

I nacionalniot koordinator Spase Dodevskiistakna deka i ulogata koja me|unarodnite organizaciikako {to se OBSE, UNICEF i UNHCR e bitna vocelokupniot napor koj se pravi za inkluzija na sitegra|ani vo site procesi vo op{testvoto.

„Najgolemata gordost i pridobivka, kako osnovenprincip i na Pretsedatelot na Vladata na RepublikaMakedonija, na Vladata na Republika Makedonija kako ina nacionalniot komitet za implementacija naKonvencijata na OON za pravata na licata sopopre~enost e gradewe partnerstvo so licata sopopre~enost, preku nevladinite organizacii so kojasorabotka zaedno, poleka no sigurno, gi ru{imebarierite kon zacvrstuvaweto, inkluzijata i ednakvosta.”

Na ovoj nastan svoe obra}awe ima{e i {efot nadelegacijata na Evropskata Unija vo RepublikaMakedonija, Samuel @bogar koj istakna deka licata sopopre~enost imaat pravo na ednakov pristap doobrazovanie, vrabotuvawe, zdravstven i socijalen ikulturen ̀ ivot na ista osnova kako i licata koi nemaatnikakva popre~enost.

Svoe obra}awe ima{e i pretstavnikot naNacionalniot sovet na invalidski organizacii naMakedonija, êdomir Trajkovski koj istakna dekapoddr{kata edni na drugi e su{tinska vo sozdavawetoednakvo op{testvo za site. Vo prodolènie goprezentirame celosnoto obra}awe na pretsedatelot naRCPLIP – PORAKA, ̂ edomir Trajkovski.

Povodot {to denes sme ovde e odbeleùvawena 3ti Dekemvri, Me|unaroden den na licata sopopre~enost. Da ve potsetam deka na 4 oktomvri 1992godina Generalnoto sobranie na ON so rezolucijata 47/93 go proglasi 3ti Dekemvri za me|unaroden den nalicata so popre~enost i od toga{ pa do denes sekade vosvetot pa i kaj nas na prigoden na~in se odbeleùvaovoj den i toa po temite koi za sekoja godina giopredeluva ON.

Temata za ovaa godina e ZAJAKNUVAWE nalicata so popre~enost i obezbeduvawe na nivnainkluzivnost i ednakvost.

Nacionalniot sojuz na invalidskiorganizacii na Makedonija i negovite ~lenkikontinuirano se zalagaat za soodvetna implementacijana odredbite od Konvencijata na Obedineti nacii zapravata na licata so popre~enost, za ~ija ogromnava`nost smetam deka site sme svesni. Na 20-ta Sesija naKomitetot na Obedinetite nacii za pravata na licataso popre~enost odràna vo septemvri 2018 godina,Republika Makedonija dobi mo`nost da gi prezentirasostojbite vo odnos na pravata na licata so popre~enosti od strana na Komitetot na ON dobi golem brojpreporaki za unapreduvawe na sostojbite. Voprodolènie se osvrnuvam na nekolku prioritetnioblasti za deluvawe, soglasno preporakite odKomitetot na ON za pravata na lica so popre~enost iiskaànite potrebi na ~lenovite na nacionalniteasocijacii na lica so intelektualna popre~enost,telesna invalidnost, slepi i gluvi lica.

Za site deca i lica so popre~enost sezaedni~ki pravata na kvalitetno inkluzivnoobrazovanie na site nivoa, pristapnost, soodvetenìvoten standard i podobra socijalna za{tita,vrabotuvawe, pristapna i dostapna zdravstvenaza{tita, socijalni uslugi za poddr{ka vo zaednicata,kako i namaluvawe na predrasudite i podignuvawe najavnata svest za pravata i potrebite na site lica sopopre~enost.

]e zapo~nam so nediskriminacija i podig-nuvawe na javnata svest. Otsustvuvaat kontinuiraniakcii za informirawe na javnosta za pravata ipotrebite na licata so popre~enost, kako na nacionalnotaka i na lokalno nivo. Iako postoi odreden napredokvo pogled na predrasudite, za ̀ al, mora da kaème dekase u{te postoi visok stepen na predrasudi. Od oviepri~ini, prepora~uvame sproveduvawe na pozitivnikampawi za prikaùvawe na licata so popre~enostkako ednakvi gra|ani vo op{testvoto, kako i celosnaimplementacija na anti-diskriminaciskata legislativa.

Vo odnos na pristapnosta, potrebno ezadolìtelna primena na zakonskata ramka istandardite za pristapnost vo site oblasti (osobeno zajavni objekti, transportni uslugi, javni uslugi), kako istrogi sankcii za onie koi nema da gi primenat.Informaciite i komunikaciite treba da se vo pristapenformat, kako {to e Brajovata azbuka, pristapnielektronski formati, taktilno prepoznavawe, formatlesen za ~itawe i znakovniot jazik. Kako primer, moèda gi navedeme potrebite za nadminuvawe na


5


arhitektonskite barieri od strana na licata so telesnainvalidnost i postavuvawe na zvu~ni semafori itaktilni pateki za licata so o{teten vid. Gluvite licase u{te se soo~uvaat so pote{kotii pri koristewe naznakovniot jazik kako osnoven na~in na komunikacija zaniv, istiot ne se primenuva dosledno, posebno oddràvnite ustanovi i ministerstva. Informiraweto nagluvite lica preku elektronskite mediumi, vklu~uvaj}igo javniot servis e mnogu ograni~eno i programskitesodrìni ne se tolkuvaat na znakoven jazik. Za licataso intelektualna popre~enost skoro i da ne seupotrebuva formatot koj e lesen za ~itawe i razbirawe.Apelirame dràvata da go ratifikuva Dogovorot odMarake{ (~ie neoficijalno ime e Glad za knigata) kojim go obezbeduva osnovnoto pravo na slepite islabovidnite lica - pravoto da ~itaat, odnosno imovozmoùva dostapnost na pi{anite materijali vopristapni formati kako brajovo pismo, audio materijalii golem format.

Vo delot na obrazovanieto, o~igledno e dekase u{te se dozvoluva segregacija na u~enicite sopopre~enost i se u{te postojat segregirani obrazovnisredini i na~ini na rabota vo gradinkite i u~ili{tata,osobeno za u~enicite so intelektualna popre~enost.Zakonskata ramka treba da se revidira i jasno dapromovira inkluzivno obrazovanie, popre~enosta da sevklu~i kako osnov za diskriminacija vo obrazovniotproces, a odbivaweto na razumno prilagoduvawe da sezabrani kako forma na diskriminacija po osnov napopre~enost. Potrebno e da se obezbedi soodvetnapoddr{ka, resursi i kvalifikuvana obuka zanastavnicite i pomo{niot personal, za da se pottikneinkluzijata, da se obezbedi univerzalna pristapnost doobrazovnite prostorii, vklu~uvaj}i gi i univerzitetite.Primer za problemi vo obrazovniot proces za gluvitedeca e povtorno primenata na Zakonot za znakoven jazik.Golem problem e nedovolniot broj na tolkuva~i naznakoven jazik. Dopolnitelno, vo srednoto obrazovaniese u{te se izu~uvaat zastareni zanimawa koi senesoodvetni na pazarot na trud. Visokoto obrazovaniee prakti~no nedostapno poradi arhitektonskite barieri,dopolnitelno za gluvite lica poradi pre~kite vokomunikacijata, za slepite lica poradi nemawetopristapni formati i obrazovni asistenti.

Vo odnos na pravoto na zdravstvena za{tita,utvrden e nedostatok na specijalizirani uslugi za decai lica so popre~enost, slu`bi za rana identifikacijai intervencija, kako i nesoodvetna fizi~ka pristapnostna zdravstvenite institucii. Otstranuvaweto naarhitektonski barieri do zdravstvenite centri iobezbeduvaweto informacii vo pristapni formati eprioritet. Pristap do besplatna zdravstvena za{tita itretman da ne se ograni~uva so vozrast, odnosno da bidedostapen i za lica nad 26 godi{na vozrast.

Dràvata treba da obezbedi dostapnost do sitepotrebni zdravstveni uslugi za licata so popre~enost(vklu~uvaj}i uslugi za seksualno i reproduktivnozdravje), kako i obuka na zdravstvenite rabotnici zapristap kon licata so popre~enost baziran na ~ovekoviteprava.

Potrebno e da se donesat zdravstveni protokoliso cel da se obezbedi pravoto na licata so popre~enostza besplatna i informirana soglasnost za zdravstvenitretmani i intervencii.

Ortopedskite pomagala se vaèn faktor kogagovorime za socijalna inkluzija i ednakvi mo`nosti nalicata so telesen invaliditet i se edinstvena mo`nostza vertikalizacija i pridviùvawe na licata sopoteòk stepen na telesen invaliditet, mo`nost dapo~uvstvuvaat deka se del od zaednicata, so zaedni~kiidentitet i vrednost. Ednakvo va`no e i kvalitetot namaterijalot od koj se izraboteni pomagalata, so kakovdizajn, cvrstina i izdr`livost i kolkavi se rokoviteza nivna upotreba. Iskreno se nadevame deka ovojdene{en nastan }e pridonese kon zabrzuvawe napostapkata od strana na FZOM za donesuvawe nanoviot Pravilnik za indikacii za ostvaruvawe napravo na ortopedski i drugi pomagala, noviot Spisokna ortopedski pomagala so vklu~eni posofisticiranii pofunkcionalni komponenti, kako i promena naPravilnikot za metodologija na formirawe nareferentni ceni na ortopedskite pomagala (so koja }ese presmetuva srednata cena od referentnite dràvi,a ne najniskata cena kako {to e sega), so {to zna~itelno}e se olesni samostojnoto i bezbedno dvièwe i prestojna licata so telesen invaliditet koi za dvièweisklu~ivo koristat ortopedski pomagala.

So noviot predlog Zakon za socijalnaza{tita, se voveduvaat nekolku pozitivni re{enija kako{to e definicijata za lica so popre~enost koja eprezemena od Konvencijata na ON za pravata na lica sopopre~enost i voveduvaweto na uslugi za poddr{ka vodomot - li~na asistencija i pomo{ i nega vo domot,privremen prestoj vo krizni situacii, odmena na semejnagrià, ku}a na pola pat, priznavawe na rodninskotozgriùvawe kako usluga.

Ja razbirame potrebata od promenata nazakonskata ramka so cel obezbeduvawe na adekvatenìvoten standard za ranlivite grupi na gra|ani, nosepak potrebno e vnimatelno da se proceni vlijanietokoe promenite vo odnos na nadomestocite }e go imaatvrz ìvotot na licata so popre~enost. Na primer, sopredlog zakonot se predviduva dokolku liceto koristinadomestok zaradi popre~enost istovremeno da ne moè


6


da koristi nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice,{to ne be{e slu~aj dosega edniot nadomestok da goisklu~uva drugiot. Ovie dva nadomestoci se su{tinskirazli~ni spored celta za koja se davaat, edniot zaradinemo`nosta samostojno da se zadovolat osnovniteìvotni potrebi, a drugiot za pottiknuvawe na socijalnainkluzija. Dopolnitelno, namaluvawe na iznosot nanadomestokot zaradi popre~enost do najmnogu 50%dokolku liceto koristi usluga (vo domot i zaednicata)moè da dovede do golem rizik i opasnost licata daostanat vo svoite domovi i da ne koristat uslugi za dago dobivaat celosniot iznos na nadomestokot, {to esprotivno na celta na nadomestokot - odnosnopottiknuvawe na socijalna inkluzija.

Uviduvame deka deinstitucionalizacijata irazvojot na servisni slu`bi vo zaednicata se visokprioritet na aktuelnata vlada. Novata Nacionalnastrategija za deinstitucionalizacija 2018-2027 giformulira prioritetite vo ambiciozen akcionen plan,no postoi golema zagriènost za implementacijata napreodot od institucionalna grià vo grià vozaednicata, osobeno vo poleto na servisnite slu`bi zapoddr{ka koi bi ovozmoìle samostojno ìveewe nalicata so popre~enost.

Pokraj o~igledniot nedostig na servisni slu`biza poddr{ka vo zaednicata, postojnite servisni slu`bine sekoga{ go sledat pristapot na ~ovekovi prava.

Vistinskite personalizirani servisni slu`bi,kako {to se personalna asistencija ili pomo{ vo domot,se u{te nedostasuvaat ili se vo svoja inicijalna pilotfaza.

Zatoa, dràvata treba da obezbedi soodvetni~ove~ki, finansiski i tehni~ki resursi za celosnaimplementacija na deinstitucionalizacijata, osobeno zaimplementacija na tranzicijata kon uslovi za nezavisnoìveewe, da dodeli dovolno resursi da se obezbedipersonalna asistencija i da osigura deka uslugite vozaednicata se dostapni, pristapni, prisposobeni ikvalitetni, so cel da ovozmoì licata so popre~enostda go praktikuvaat svoeto pravo da ̀ iveat nezavisno ida bidat vklu~eni vo zaednicata. Svesni sme deka ovae teòk i dolgogodi{en proces, no u{te pove}e sme

svesni deka e potrebna cvrsta zalo`ba od dràvata zada se izbegnat mo`ni rizici.]e ja citiram mudrata izreka na Pablo Pikaso: „Koj sakada napravi ne{to, bara na~in, a koj ne saka ni{to danapravi, bara opravduvawe”.

Ednakvoto priznavawe pred zakonot e ednaod najva`nite oblasti vo koja treba seriozna akcija odstrana na dràvata. Zasega, zakonskata ramka so koja seregulira delovnata sposobnost na licata so popre~enostgo odzema ili ograni~uva pravniot kapacitet na licataso popre~enost. Postoe~kiot sistem na staratelstvorezultira so restrikcii vo noseweto na odluki ipravoto na izbor od strana na samite lica so popre~e-nost. Zatoa e potrebno ukinuvawe na site diskriminator-ni odredbi koi dozvoluvaat odzemawe na delovnatasposobnost vrz osnova na popre~enost i razvivawe namehanizmi za poddr{ka pri nosewe odluki koi gipo~ituvaat avtonomijata i voljata na zasegnatoto lice.

Licata so popre~enost i nivnite organizaciimora da bidat vklu~eni vo monitoring na implementacijana Konvencija na Obedineti Nacii za prava na lica sopopre~enost, nezavisno telo vo ramki na kancelarijatana Narodniot Pravobranitel so site potrebni resursiso cel efektivno da ja postigne svojata uloga, a vosoglasnost so poso~enata konvencija i poznatoto moto“Ni{to za nas - bez nas”.

I ako ve}e velime deka sakame da sozdademeednakvo op{testvo za site, toga{ da se potrudime da gonapravime toa da bide i ednakvo dobro i ednakvopristapno i za fizi~ki i intelektualno neednakvitegra|ani. I da ne zaboravime deka site nie vo eden delod na{iot ̀ ivot stanuvame lica so popre~enost na koiim se potrebna odredena pomo{ i poddr{ka.Kaj nekoitoa se slu~uva od samoto ra|awe, kaj nekoi vo tekot naìvotot. Zatoa da ne barame razno-razni pri~ini tukuda se obideme sega site nie, tuka kaj {to sme so toa {togo imame kako resurs, da napravime se {to e vo na{amo`nost, za da im go podobrime i olesnime ìvot naovie lica, bidej}i tie toa od nas so pravo go o~ekuvaat.

Ne slu~ajno nekoj umen ~ovek rekol „dajte mi davidam kade i vo kakvi uslovi ̀ iveaat licata so popre-~enost pa }e vi kaàm za kakvo op{testvo stanuva zbor”

Vo ramkite na svoite aktivnosti za odbele-ùvawe na Me|unarodniot den na licata so popre~enost,Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA dodeli plaketana Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKA Strumica po povod 3-ti Dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost.

Plaketata e dodelena kako izraz na priznanieza postignatiot organizaciski razvoj i uspe{norealiziranite aktivnosti za ostvaruvawe na pravatana licata so intelektualna popre~enost na lokalnonivo.

Plaketa za CPLIP - PORAKAStrumica


7


Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

CPLIP – PORAKA [tip go odbeleà 3 dekemvri,me|unarodniot den na licata so popre~enost so pove}eaktivnosti, a vo ramki na temata dadena od Obedinetitenacii: „Zajaknuvawe na licata so popre~enost iobezbeduvawe inkluzivnost i ednakvost”. Na 23.11.2018godina vo OOU „Goce Del~ev” se odràa sportski igrivo koi aktivno u~estvo zedoa ~lenovite na CPLIP –PORAKA [tip i u~enici od ova u~ili{te. Voedno ovaamanifestacija be{e iskoristena za da mu se vra~iBlagodarnica na direktorot na u~ili{teto za uspe{natasorabotka i poddr{ka dadena vo realizacijata na delod aktivnostite na CPLIP – PORAKA [tip. Na 30.11.2018godina vo 18:00 ~asot vo Umetni~kata galerija „Bezisten”[tip be{e otvorena izlo`ba na rakotvorbi i crteìna ~lenovite na CPLIP -PORAKA [tip. Na ovoj kulturno- umetni~ki nastan, zbogaten so sodrìni od horskopeewe, instrumentalna izvedba, moderen balet ifolklor, u~estvo zedoa ~lenovite na CPLIP – PORAKA[tip zaedno so ZG Gradskiot hor od [tip. Isto taka,~lenovite na CPLIP -PORAKA [tip zaedno so {kolataza folklor pri Akademijata EUROART se pretstavija sorepertoar od igri i pesni. Potoa slede{e nastap nabaletskata grupa Get fit, a vo del od nastapot sepriklu~ija i ~lenovi od CPLIP - PORAKA [tip. Nanastanot prisustvuvaa pretstavnici od op{tina [tip,Pretsedatelot na Sovetot na op{tina [tip,pretstavnici na biznis sektorot, pretstavnici odu~ili{tata vo op{tinata, u~enici od DSU „Iskra”, kakoi mnogubrojni gra|ani, poddrùva~i na CPLIP – PORAKA[tip. Voedno, vo tekot na nastanot se dodelijaBlagodarnici na site onie institucii i organizacii koivo tekot na izminatata godina dale pridones zainkluziven, ramnopraven i ednakov tretman na licataso intelektualna popre~enost. Na 3.12.2018 godina, voprostoriite na ZIO – [tip se odrà sredba sogradona~alnikot na op{tina [tip, Blagoj Bo~varski, ipretstavnici na lokalnata samouprava. Na sredbata seukaà na potrebite i problemite so koi se soo~uvaatlicata so intelektualna popre~enost vo sekojdnevnotoìveewe, kako i predlozi so re{enija za nivnonadminuvawe. Na 4.12.2018 godina ~lenovi na CPLIP –

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP -PORAKA po povod 3 dekemvri, me|unarodniot den na

licata so popre~enostPORAKA [tip prisustvuvaa na multimedijalniotkoncert „Vidi me” koj se odrà vo Makedonskatafilharmonija vo Skopje, a vo izvedba na u~enici soo{teten vid od DURMOV „Dimitar Vlahov” so poddr{kaod u~enici od MBUC „Ilija Nikolovski – LUJ”. Sitenastani bea mediumski pokrieni od TV Star, TV Iris iKanal plus.

Vo ramkite na odbeleùvaweto na 3ti Dekemvri,CPLIP – PORAKA Bitola vo svojata programarealizira{e nekolku aktivnosti vo sorabotka soPedago{kiot fakultet od Bitola, Crven krst - Bitola,i oddelot za Transfuziologija - Bitola. Na 28.11.2018godina vo prostoriite na Socijalniot klub na CPLIP –PORAKA Bitola be{e odràno predavawe za osnovniteelementi na dobrovolnoto daruvawe krv, a so celpottiknuvawe na mladata populacija kako idnikrvodariteli pred prisutnite ~lenovi na CPLIP –PORAKA Bitola i pred pokaneti mladi gosti od dr.Dijana Dimitrova - regionalen centar Bitola. Na3.12.2018 godina vo organizacija na CPLIP – PORAKABitola i Pedago{kiot fakultet Bitola (Prof.Dr MarijaRistevska, i Prof.Dr. Biljana Gramatkovski) od 10:00 do11:30 ~asot be{e odràn nastan so moto ,,Pod ova neboisti sme 2” vo amfiteatarot na fakultetot. Za vreme nanastanot so poseben elan i gordost uspeavme da gipokaème talentite, ve{tinite i rakotvorbite na licataso intelektualna popre~enost, ~lenovi na CPLIP –PORAKA Bitola. Slede{e razgovor za diskriminacijata,predizvicite i problemite so koi licata sointelektualna popre~enost i nivnite roditeli sesoo~uvaat vo sekojdnevniot ̀ ivot. Posle zavr{uvawetoso diskusijata koja se razvi me|u prisutnite, ~lenovi naCPLIP - PORAKA Bitola nastapija so izvedba namuzi~ki to~ki vo pridru`ba na harmonika. Voprodolènie na nastanot, vo ~italnata na fakultetotse odrà izlo`ba na crteì - tetovaì od na{iot VaskoVojnovski, crteì od Nikola Ristevski, kako i tvorbiod korisnicite vo Socijalniot klub, odnosno ona {to serabote{e vo tekot godinata. Vo ramkite naodbeleùvaweto na me|unarodniot den na licata sopopre~enost, a vo sorabotka so Crven krst – Bitola, vo

8



prostoriite na CPLIP – PORAKA Bitola be{eorganizirana vtorata po red Krvodaritelska akcija pri{to bea donirani 13 krvni edinici, so prisutnost na 25krvodariteli, a vo daruvaweto u~estvuvaa i volonterina CPLIP – PORAKA Bitola.

CPLIP - PORAKA Prilep, 3-ti dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost, goodbeleà vo prostoriite na socijalniot klub.Odbeleùvaweto zapo~na vo 13 ~asot, a prisutni beadirektorot na Centarot za socijalna rabota, direktorii pretstavnici od osnovnite i srednite u~ili{ta,roditeli na lica so popre~enost i korisnicite nasocijalniot klub. Nastanot go vode{e Filip Ivanoski,u~enik vo Srednoto medicinsko u~ili{te i koj {to eaktivno vklu~en vo realizirawe na aktivnostite voklubot. Na nastanot govorea pretsedatelot na CPLIP -PORAKA Prilep, potoa volonterot vo socijalniot klub,Aleksandra Dimeska, koja gi prikaà aktivnostite koi{to gi realiziraat korisnicite vo socijalniot klub iukaà na potrebite za da ovoj socijalen klub preminevo dneven centar. Na video-bim bea prikaàniaktivnosti realizirani vo socijalniot klub. Sleduva{eprezentacija za Statusot na licata so popre~enost voop{testvoto prezentirani od u~enikot Filip Ivanoski.Dajte ni krilja - delo na Ivona Dameska lice socerebralna paraliza be{e prezentirano od strana nakorisnici od socijalniot klub Vase Matevska, SaraGeroska i Marija Josifoska. Na krajot David Aljakoskibrat na lice so intelektualna popre~enost izvede svojato~ka na sintisajzer taka {to napravi odli~na zabavana koja {to uìvaa site prisutni. Na krajot se dodeluvaablagodarnici za site onie koi ja davaat celosnatapoddr{ka i pomo{ vo realizirawe na site aktivnostivo klubot. Vo odbeleùvaweto na me|unarodniot den nalicata so popre~enost se vklu~ija i lokalnite mediumi,koi gi prenesoa porakite na CPLIP – PORAKA Prilepi negovite ~lenovi vo javnosta.

CPLIP – PORAKA Gevgelija, ovogodine{notoodbeleùvawe na 3 dekemvri, Me|unarodniot den nalicata so popre~enost go odbeleà so organizirawe najavna tribina na tema: „Zajaknuvawe na licata sopopre~enost i obezbeduvawe inkluzivnost i ednakvost.Tribinata se odrà vo prostoriite na CPLIP – PORAKAGevgelija, a prisutni bea gradona~alnikot na op{tinaGevgelija, Sa{o Pockov, drugi pretstavnici od lokalnatasamouprava, sorabotnici od instituciite na lokalnonivo, ~lenovi na organizacijata i drugi zainteresiranigra|ani. Diskusijata zapo~na so na~inite za inkluziven,ramnopraven i odr`liv razvoj vo zaednicata. Sepotencira{e potrebata od urban razvoj na op{tinaGevgelija, bezbedni i pristapni ulici i trotoari,odbeleùvawe na parking prostor za motorni vozilana pove}e mesta vo gradot. Tribinata prodolì sorazgovor za tekovniot proces na deinstitucionalizacijavo na{ata dràva, za pravoto na samostojno ̀ iveewe ivklu~enost vo zaednicata so mo`nosti za izbor naservisni slu`bi za poddr{ka vo zaednicata i vodoma{ni uslovi. Preku diskusijata na lokalnite vlastipovtorno im se ukaà od potrebata od postoewe razli~nioblici na servisni slu`bi za poddr{ka vo mestoto na

ìveewe. Se potencira{e obezbeduvaweto na ednakovpristap do inkluzivnoto obrazovanie i do mo`nostiteza vrabotuvawe na licata so intelektualna popre~enost.Na krajot od tribinata, prisutnite imaa mo`nost da jarazgledaat postavenata izlo`ba od rakotvorbite nalicata so intelektualna popre~enost, ~lenovi nasocijalniot klub vo CPLIP – PORAKA Gevgelija.

CPLIP - PORAKA Demir Hisar, vo sorabotka soSOU „Krste Petkov Misirkov”, a pod pokrovitelstvo nagradona~alnikot Marjan~e Stojanovski i so poddr{ka odSovetot na Op{tina Demir Hisar, na 27.11.2018 god., voprostoriite na SOU „Krste Petkov Misirkov”, Demir Hisarsve~eno go odbeleàa 40 godi{niot jubilej od svoetodeluvawe, a voedno go odbeleàa i me|unarodniot denna licata so popre~enost. Za 40 godi{noto deluvawe naCPLIP - PORAKA Demir Hisar zboruva{e g-din QubeDim~evski, pretsedatel na organizacijata. Centarot eformiran na 26-ti noemvri 1978 godina, a od 2003 godinaopstojuva pod imeto Centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost - PORAKA Demir Hisar.CPLIP – PORAKA Demir Hisar u~estvuva{e vo siteaktivnosti koi gi sproveduva{e RCPLIP - PORAKA, me|ukoi pogolem broj kampawi samoinicijativno na lokalnonivo preku organizirawe na konferencii, tribini,rabotilnici, manifestacii, konkursi za literaturni ilikovni tvorbi.

Sorabotkata so lokalnata samouprava ezadovolitelna preku dadenata poddr{ka. Isto taka, senaglasi deka sorabotkata vo izminatiot period be{e navisoko nivo i so op{tinskite u~ili{ta, so Fondot zazdravstvo, Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe,JZU Zdravstven dom i Psihijatriskata bolnica, Javnipretprijatija, privatniot biznis sektor kako i pogolembroj Zdruènija na gra|ani od op{tinata.

Najzna~ajno e toa {to CPLIP - PORAKA, DemirHisar obezbedi prostorii za rabota i otvori socijalenklub za licata so te{ka i umerena popre~enost”, - istaknaDim~evski. Na odbeleùvaweto bea prisutnigradona~alnikot Stojanovski, direktori na Javniustanovi, lokalni institucii, roditeli, u~enici izdruènija na gra|ani. Prisutnite gi pozdravi g-dinMarjan~e Stojanovski, gradona~alnik na Op{tina DemirHisar, koj re~e deka osobena ~est i zadovolstvo e da sebide del od ovoj golem jubilej - 40 godini uspe{na iaktivna opstojba na CPLIP - PORAKA Demir Hisar.

9



Aktivnosti na EASPD

„Treba da bideme i da se odnesuvame podednakvoodgovorni koga e vo pra{awe integracijata voop{testvoto na licata so popre~enost i da sozdavamenovi mo`nosti i tie da go dadat svojot pridones voop{testvoto do onoj stepen do koj moàt. Na{atapoddr{ka e skromen pridones vo aktivnostite na CPLIP– PORAKA Demir Hisar, no e ~esen pridones i pokazatelkolku nie kako op{tina sme posveteni na re{avawetona problemite i specifi~nite potrebi na licata sointelektualna popre~enost. Op{tina Demir Hisar }eprodolì da obezbeduva poddr{ka vo ramkite na svoitemo`nosti, poddr{ka vo ~ove~ki resursi i drug vidorganizaciono - tehni~ka pomo{ na aktivnostite naCPLIP – PORAKA Demir Hisar. Vi go ~estitam~etirideceniskiot jubilej i pretstojniot Me|unarodenden na licata so popre~enost, 3 dekemvri i Vi posakuvamdobro zdravje, li~na sre}a i radost vo va{ite semejstva”,- istakna gradona~alnikot Stojanovski.

Na sve~enata ceremonija pred prisutnite seobrati i direktorot na Centarot za socijalna rabota -Demir Hisar, Dim~e Mitrevski koj istakna i posebno jaakcentira{e sorabotkata so Centarot pri otkrivawena licata so intelektualna popre~enost preku posebnistru~ni komisii. Za uspe{nata dolgogodi{na sorabotkapome|u SOU „Krste Petkov Misirkov” i CPLIP - PORAKADemir Hisar, nakratko govore{e direktorkata nau~ili{teto Lozanovska koja potencira{e deka i voidnina }e prodolì sorabotkata soglasno potpi{aniotMemorandum. Kako izraz na priznanie za uspe{nasorabotka vo sproveduvaweto na programskiteaktivnosti na podra~jeto od Op{tina Demir Hisar,dodeleni bea i plaketi na RCPLIP - PORAKA iOp{tina Demir Hisar. Na dolgogodi{nite ~lenovi naCPLIP – PORAKA Demir Hisar i za nivna dolgogodi{naaktivnost dodeleni se priznanija na Jovan Trajkovski iQube Dim~evski. Za dolgotrajnata sorabotka i poddr{kana aktivnostite na CPLIP - PORAKA Demir Hisar vounapreduvaweto na ~ovekovite i drugite prava nalicata so intelektualna popre~enost, dodeleni beablagodarnici na site aktivni ~initeli vo op{tinatakoi dale svoj pridones vo unapreduvawe na pravata nalicata so intelektualna popre~enost na lokalno nivo.Vo ramkite na odbeleùvaweto na ovoj jubilej be{eraspi{an konkurs za likovni i literaturni tvorbi natema: „Podigni ja nade`ta”. Pristignatite tvorbi icrteì bea razgledani od posebni komisii kade {tobea proglaseni nagradenite. Na krajot prisutnite jarazgledaa izlo`bata napravena od likovnite tvorbipristignati na konkursot.

CPLIP – PORAKA Strumica ovaa godina goodbeleà 3-ti Dekemvri – Me|unarodniot den na licataso popre~enost so pove}e aktivnosti na 3.12.2018 g.(ponedelnik), a planirani se aktivnosti za odrùvawei denovite posle toj datum, odnosno celiot mesecdekemvri, do krajot na godinata. Prvata aktivnost na 3-ti Dekemvri be{e poseta na POU „Sv. Kliment Ohridski”– Novo Selo, vo koe u~at od prvo do devetto oddeleniedeca so intelektualna popre~enost. Vo ramki na ovaaposeta, stru~nite timovi na CPLIP-PORAKA Strumicai u~ili{teto razgovaraa za novite predizvici so koi

se soo~uvaat decata, u~enicite i licata sointelektualna popre~enost, koi se novinite vo rabotatavo u~ili{teto, koi se programskite aktivnosti na CPLIP– PORAKA Strumica, se usvoija zaklu~oci za idnisorabotki na organizacijata i u~ili{teto i sl.^lenovite na CPLIP – PORAKA Strumica vo izminatiotperiod sobiraa obleka koja ja sortiraa vo posebni paketiza donacija i istite gi doniraa vo u~ili{teto za decatakoi imaat potreba od obleka, a se smesteni vo internatotna u~ili{teto. Isto taka, se donira{e i zimnica,odnosno sekoj ~len donira{e po 2 - 3 tegli zimnica zakujnata na u~ili{teto. Be{e predvideno u~enicite daimaat generalna proba, odnosno da ja odigraatpretstavata koja ja podgotvuvaat po povod patronot nau~ili{teto, a ~lenovite na CPLIP – PORAKA Strumicaistata da ja prosledat. No, bidej}i ovaa pretstava seizvede kako del od ve~ernata programa po povod 3-tiDekemvri, ova be{e zameneto so me|usebna dru`ba na~lenovite na CPLIP – PORAKA Strumica so u~enicitei nastavniot kadar. Glavnata aktivnost za odbeleùvawena 3-ti Dekemvri be{e ve~eren nastan so izlo`ba nakreacii proizlezeni od serijata kreativni rabotilnicikoi CPLIP - PORAKA Strumica gi realizira{e vo tekotna 2018 godina. Ovie rabotilnici bea del odprogramskite aktivnosti koi bea finansirani vo edendel od Op{tina Strumica preku V2 Programata zasocijalna za{tita - Transfer do NVO za 2018 godina, avo drug del od RCPLIP – PORAKA. Programskiteaktivnosti bea so naslov: „Preku kreativnost pobliskudo socijalna inkluzija”. Del od izrabotenite kreaciikoi bea izloèni na nastanot bea so novogodi{no-boì}ni motivi, izrabotki od glina, staklo i drugimaterijali. Nastanot se odrà vo Dom na ARM Strumica,vo golemata sala, so po~etok od 18:00 do 19:30 ~asot. Predoficijalnoto otvorawe na izlo`bata i proda`bata nakreaciite, najprvin se dade kratok osvrt/govor zazna~eweto na 3 Dekemvri i pravata na licata sopopre~enost, kako i za glavnata cel na realizacija naprogramskite aktivnosti na CPLIP – PORAKA Strumicai zna~eweto na socijalizacijata i inkluzijata na licataso popre~enost vo op{testvoto, najmnogu prekudobliùvawe do nivnite vrsnici bez pre~ki vo razvojotpreku zaedni~ko dejstvuvawe i rabota. Potoa, u~eniciod OOU „Vidoe Podgorec” i OOU „Nikola Vapcarov” –Strumica, se pretstavija so recitali/mini drami za

10



ednakvosta na decata, vo koi vklu~eni bea i ~lenovi naCPLIP – PORAKA Strumica, odnosno i lica sointelektualna popre~enost, so {to se prenese porakaza ednakvost, zaedni{tvo i potrebata od pogolemainkluzija vo site pori na op{testvoto. Isto taka, nanastanot se izvede i pretstavata na POU „Sv. KlimentOhridski” – Novo Selo. Po zavr{uvawe na nastapite,gostite gi razgleduvaa kreaciite i rakotvorbite i gikupuvaa. Na ovoj nastan bea prisutni Gradona~alnikotna op{tina Strumica, g-n Kosta Janevski, ~lenovi naSovetot na op{tina Strumica, Sovetnikot naPretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija zalica so popre~enost, g-n Spase Dodevski, direktori,defektolozi, psiholozi, socijalni rabotnici i logopediod osnovni i sredni u~ili{ta od op{tina Strumica,roditeli, pretstavnici na mladinski organizacii,nevladini organizacii i drugi organizacii i institucii.Pokraj ovie dva nastana, istiot den be{e odràna isredba so Gradona~alnikot na op{tina Strumica, g-nKosta Janevski, na koja prisustvuva{e pretstavnik naCPLIP – PORAKA Strumica, kako i pretstavnici nadrugi organizacii od oblasta na socijalnata za{tita ikoi gi zastapuvaat pravata na licata so popre~enost. Nasredbata se diskutira{e za novite predizvici iproblemi so koi se so~uvaat licata so popre~enost volokalnata zaednica, otpo~nuvaweto na koristeweto nalokalen prevoz za licata so popre~enost opfateni vou~ili{tata i Dnevniot centar za deca so posebnipotrebi, zapo~nuvaweto so implementacijata na noviotlokalen Akciski plan za socijalna za{tita koj opfa}aproekti za podobruvawe na uslovite za ìveewe volokalnata zaednica za razli~ni kategorii na lica sopopre~enosti, za potrebata od spravuvawe naarhitektonskite barieri vo gradot, pro{iruvawe nastru~niot kadar vo detskata gradinka za podobruvawena rabotata so decata so popre~enosti, za noviot Zakonza socijalna za{tita i sli~ni pra{awa i problemi. Istotaka, be{e razgovarano i za re{avaweto na pra{awetoso prostorot kade se odvivaat aktivnostite naSocijalniot Klub na CPLIP – PORAKA Strumica,odnosno nepostoeweto na oficijalen dogovor zaotstapuvawe i koristewe na prostorot od strana naOp{tinata vo korist na CPLIP – PORAKA Strumica,{to ostana kako otvoreno pra{awe za razgleduvawe naopciite i mo`nostite i negovo re{avawe, za {to CPLIP– PORAKA Strumica dopolnitelno }e se obrati donadle`nite slu`bi vo Op{tinata zaradi zaedni~kore{avawe.

CPLIP – PORAKA Radovi{ so svoi aktivnostina lokalno nivo prigodno go odbeleà 3 dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost. Programataza odbeleùvawe na ovoj den gi slede{e nasokite igodine{nata tema predloèna od Obedinetite nacii“Zajaknuvawe na licata so popre~enost i obezbeduvaweinkluzivnost i ednakvost”. Se realiziraa nizaaktivnosti, od koi prvata be{e poseta na OOU „KostaRacin” vo s.Podare{. Korisnicite na dnevniot centarna CPLIP – PORAKA Radovi{ zaedno so u~enicite odova u~ili{te prisustvuvaa na ~as po muzi~koobrazovanie i na ~as po likovno obrazovanie pri {to

se zapoznaa i se obidoa da svirat so najraznovidnimuzi~ki instrumenti. Na ~asot po likovno obrazovaniezaedni~ki nacrtaa poraki, pokaùvaj}i deka sekoj trebada ja po~ituva razli~nosta vo mo`nostite i potrebite.Na 29.11.2018 godina, korisnicite na dnevniot centar –PORAKA Radovi{ i nivni roditeli bea vo poseta naGradona~alnikot na op{tina Radovi{, Gerasim Konzulov.Na sredbata se razgovara{e za aktivnostite koi serealiziraat vo ovaa servisna slu`ba, no i za problemitei potrebite na ovie lica vo op{tinata i na~inite zanivno nadminuvawe. Na 3 Dekemvri, vo prostoriite nadnevniot centar – PORAKA Radovi{, se odbeleàme|unarodniot den na licata so popre~enost. Prisutnibea golem broj gosti od lokalnata samouprava, biznissektorot, javnite institucii na lokalno nivo, osnovnitei srednoto u~ili{te, nevladini organizacii i roditelina lica so intelektualna popre~enost. Za vreme nanastanot se govore{e za pravata, potrebite i mo`nostitena licata so popre~enost, nivnata inkluzija voop{testvenoto ìveewe. CPLIP – PORAKA Radovi{,vo ramkite na nastanot, kako znak na blagodarnost dodeliblagodarnici na javni institucii, kompanii i poedincikoi vo izminatata godina dadoa poddr{ka vofunkcioniraweto na servisnata slu`ba i vounapreduvaweto na pravata na licata so intelektualnapopre~enost. Voedno, vo prostoriite na dnevniot centarbe{e postavena izlo`ba na ra~ni izrabotki odkorisnicite, koja be{e od prodaèn karakter. Sobranitesredstva }e bidat namenski iskoristeni za nabavka namaterijali potrebni za realizacija na rabotno-okupacionite aktivnosti vo dnevniot centar.

CPLIP – PORAKA Kriva Palanka, ovaa godinana 30.11.2018 godina organizira{e nastan vo sportskatasala na OOU „Joakim Kr~ovski” na koj prisustvuvaagradona~alnikot na op{tina Kriva Palanka ipretstavnici na lokalnata samouprava, direktorot naCentarot za socijalna rabota zaedno so del odvrabotenite, u~enici i profesori od osnovite isrednite u~ili{ta vo op{tinata, lica so popre~enosti nivnite roditeli kako i ostanati zainteresiranigra|ani. Vo salata bea izloèni likovnite tvorbi koiu~estvuvaa na konkursot sproveden od CPLIP – PORAKAKriva Palanka vo osnovite u~ili{ta vo op{tiniteKriva Palanka i Rankovce na tema „Zajaknuvawe nalicata so popre~enost i obezbeduvawe inkluzivnost iednakvost”. Vo tekot na ovoj nastan se prosledija

11



programite i nastapite podgotveni od u~ili{tata iDnevniot centar za lica so intelektualna popre~enostvo Kriva Palanka. Na krajot se pro~itaa nagradeniteliteraturni tvorbi, a pretsedatelot na CPLIP –PORAKA Kriva Palanka gi dodeli priznanijata nanagradenite u~enici. Isto taka, CPLIP – PORAKAKriva Palanka realizira{e poseta na semejstva koiimaat lice so popre~enost i im be{e donirana obleka.Na 3.12.2018 godina pred prostoriite na Dnevniot centarza lica so intelektualna popre~enost, a vo prisustvona korisnicite i drugi gosti bea prikaàni voziloto iopremata na protivpoàrnata ednica od Kriva Palankakoi se koristat vo intervencii.

CPLIP – Makedonska Kamenica, ovaa godinapo povod 3 dekemvri, me|unarodniot den na licata sopopre~enost organizira{e modna revija na koja~lenovite na organizacijata bea manekeni i manekenki.Modnata revija se odrà vo Domot na kulturata voMakedonska Kamenica, a za vreme na revijata ~lenovitena CPLIP – PORAKA Makedonska Kamenica imaa iprograma so pesni i muzika.

popre~enost. Na 26.11.2018 godina se sprovede rabotilnicaso studenti od Institutot za defektologija priFilozofskiot Fakultet i korisnicite na uslugite nadnevnite centri na PORAKA Skopje. Na 27.11.2018 godinase realizira{e rabotilnica so aktivistite nagra|anskoto zdruènie za moralni i duhovni vrednosti„Izgrev” i korisnicite na uslugite na dnevnite centrina PORAKA Skopje. Na 29.11.2018 godina, vo Makedonskiotnaroden teatar korisnicite na dnevnite centri naPORAKA Skopje go prosledija pettoto jubilejno izdaniena manifestacijata „Igri bez granici – Teatar bezdiskriminacija”. Na 3.12.2018 godina, pretstavnici naCPLIP – PORAKA Skopje u~estvuvaa na nastanorganiziran od strana na Crveniot krst na Grad Skopjepo povod odbeleùvaweto na me|unarodniot den nalicata so popre~enost. Na 5.12.2018 godina CPLIP –PORAKA Skopje u~estvuva{e na NVO Saem na Grad Skopjevo prostoriite na Narodnata UniverzitetskaBiblioteka „Sv.Kliment Ohridski”. Na 8.12.2018 godinaso po~etok vo 20:00 ~asot vo multimedijalniot centar„Mala Stanica” be{e prikaàn akterskiot performans„OKSIGEN”, podgotven i reìran od strana na akteri od„Teatar Pi”. Glavni akteri vo ovaa pretstava bea desetinakorisnici na dnevnite centri na PORAKA Skopje.

CPLIP – PORAKA Vinica ovogodine{notoodbeleùvawe na 3 dekemvri go realizira{e vosorabotka so Muzejot „Terakota”, a so poddr{ka odlokalnata samouprava. Za taa cel na 28.11.2018 godina, apod mototo „Popre~enosta vo fokusot”, be{eorganizirana manifestacija na koja se prezentiraaaktivnostite prezemeni vo tekot na godinata vo ramkina proekt vo koj zaedni~ki u~estvuvaa Muzejot „Terakota”,CPLIP – PORAKA Vinica i dnevniot centar za lica sopopre~enost vo Vinica. Be{e postavena izlo`ba „Staraarhitektura” so triesetina fotografii napraveni odlica so intelektualna popre~enost, kako i ra~niizrabotki na ovie lica. Izlo`bata be{e od prodaènkarakter, a sobranite sredstva nameneti za dnevniotcentar za lica so popre~enost vo Vinica. Na zavr{nicataod nastanot nastapija u~enici od OOU „Goce Del~ev” sozabavna muzi~ka programa, kako i tancuva~kata grupaDancers United MK. Na 3.12.2018 godina pretstavnici naCPLIP – PORAKA Vinica ostvarija sredba sogradona~alnikot na op{tinata, Ivica Dimitrov, na kojase razgovara{e za potrebite na licata so intelektualnapopre~enost na lokalno nivo.

Nastanot go pomognaa u~enici i profesori odSOU „Mile Janevski – Xingar” i KIC Romansa –Makedonska Kamenica. Isto taka ~lenovi na CPLIP –PORAKA Makedonska Kamenica ostvarija sredba sogradona~alni~kata na op{tinata, Sowa Stamenkova, nakoja direktno razgovaraa za problemite i potrebite naovie lica na lokalno nivo.

CPLIP – PORAKA Skopje realizira{e nizaaktivnosti po povod me|unarodniot den na licata so

12



CPLIP – PORAKA Debar realizira{emanifestacija na koja prisustvuvaa gra|ani, ~lenovi naCPLIP – PORAKA Debar, pretstavnici na lokalniteinstitucii i biznis sektorot. Na nastanot prisustvuvaai gosti od Fondacijata Izgradi ja idninata od Tirana,Republika Albanija. Za vreme na nastanot se prezenti-raa aktivnostite na CPLIP – PORAKA Debar voizminatata godina, kako i idnite aktivnosti koi seplanira da se realiziraat. Pretsedatelot na CPLIP –PORAKA Debar govore{e za problemite na licata sopopre~enost vo op{tinata, no se fokusira{e i napravata i interesite na licata so intelektualnapopre~enost, kako i na pridobivkite koi }e proizlezatod procesot na inkluzija na ovie lica so sekoj aspektna socijalniot, ekonomskiot, kulturniot i politi~kiotìvot vo nivnite zaednici. Pred krajot na samiot nastan,u~enicite od OOU „Said Najdeni” se pretstavija soumetni~ka programa.

CPLIP – PORAKA Veles Me|unarodniot den nalicata so popre~enost go odbeleà vo soglasnost isledej}i ja ovogodine{nata tema od Obedinetite nacii- „Zajaknuvawe na licata so popre~enost i obezbeduvaweinkluzivnost i ednakvost”. Idejata be{e da se prikaàtsposobnostite na licata so intelektualna popre~enosti istite uspe{no da se vklu~at vo op{testvenatazaednica. Poa|aj}i od toa, trojca mladi akteri od NUCK„JHK Xinot”- Veles (Talija Nastova, @arko Spasovski iFaik Mefailovski) i reìserot Nenad Vitanov,sklopija kratka pretstava „Volk i ma~or” vo koja aktivnobea vklu~eni u~enici so intelektualna popre~enost odPOU „Maca Ov~arova”- Veles. U~enicite vo tekot namesec noemvri aktivno se spremaa i redovno odrùvaaprobi so nivnite „kolegi” od teatarot. Pretstavata be{eprikaàna pred Gradona~alnikot na Op{tina Veles,pretstavnici od UNICEF i pretstavnici od drugiorganizacii i javni institucii od gradot i po{iroko,pred sou~enicite od POU „Maca Ov~arova” i nivniteroditeli, vo sklop na odbeleùvaweto na ovoj zna~aenden, vo prostoriite na POU „Maca Ov~arova”. Na 29.11.2018godina ~lenovite na CPLIP - PORAKA Veles tradicio-nalno u~estvuvaa na Republi~ka grn~arska likovnarabotilnica, od inkluziven karakter, koja po 22-ri patse odrùva vo organizacija na POU „Maca Ov~arova”,pod pokrovitelstvo na Op{tina Veles, a na kojau~estvuvaat u~enici od site posebni osnovni u~ili{ta

i paralelki od zemjata i u~enici od redovnite osnovniu~ili{ta od op{tinite Veles, ̂ a{ka i Gradsko.

CPLIP – PORAKA Del~evo, ovaa godina 3dekemvri go odbeleùva{e vo sorabotka so lokalnatasamouprava i centarot za socijalna rabota, poto~nodnevniot centar za deca so popre~enost. Edna odaktivnostite be{e prisustvo na teatarska pretstava„Zbunetiot volk i Crvenkapa” {to ja izvedoa akteri od{tipskiot teatar vo kino salata vo Del~evo. Na 3.12.2018godina vo Domot na Kulturata – Del~evo se postavilikovna izlo`ba na crteì od u~enici od osnovniteu~ili{ta vo op{tinata. Izlo`bata se organizira{e podmototo Denovi na humanost. Na izlo`bata prisustvuvaaGradona~alnikot na op{tina Del~evo, pretstavnici nalokalnata samouprava i drugite javni institucii,pretstavnici na biznis sektorot i drugi zainteresiranigra|ani. Izlo`bata be{e mediumski pokriena od stranana lokalnite mediumi. Vo sorabotka so Crven krst –Del~evo se organizira{e akcija za donirawe obleka kojana 6.12.2018 godina se odnese vo Specijalniot zavod –Demir Kapija. Za vreme na posetata pretstavnicite naCPLIP – PORAKA Del~evo imaa mo`nost da se vidat so{titenicite od Zavodot koi se od nivnata op{tina.

CPLIP – PORAKA Kavadarci go odbeleà 3dekemvri, me|unarodniot den na licata so popre~enostimaj}i ja predvid ovogodine{nata tema „Zajaknuvawe nalicata so popre~enost i obezbeduvawe inkluzivnost iednakvost” i realizira{e nekolku aktivnosti. Na24.11.2018 godina ~lenovite na CPLIP – PORAKAKavadarci bea vo poseta na manastirot „Sv.\or|i” voblizina na Negotino. Na 30.11.2018 godina be{eorganizirana poseta na protivpoàrnata edinica naop{tina Kavadarci. Za vreme na posetata, ~lenovite naCPLIP – PORAKA Kavadarci se zapoznaa so oprematakoja ja koristat poàrnikarite vo nivnata rabota, a delod niv bea nakratko pu{teni za da se vidi nivnatafunkcija. Poslednata organizirana aktivnost be{eposeta na teatarot pri Domot na kulturata vo Kavadarci„Ivan Mazov – Klime”. Akterite gi pro{etaa prisutniteniz prostoriite kade se izveduvaat teatarskitepretstavi i vo prostorijata kade se ~uvaat kostimitekoi se sostaven del od teatarskite pretstavi. Lokalnitemediumi gi pokrija nastanite koi gi organizira{e CPLIP– PORAKA Kavadarci.

CPLIP - PORAKA Tetovo, po povod 3 Dekemvri,me|unarodniot den na licata so popre~enost, realizi-ra{e nekolku aktivnosti. Pretstavnici na CPLIP –PORAKA Tetovo ostvarija sredba so Gradona~alni~katana op{tina Tetovo, Teuta Arifi, na koja razgovaraa zaproblemite i potrebite na licata so intelektualnapopre~enost vo sevkupniot op{testven ̀ ivot. So po~etokvo 12 ~asot, vo kulturniot dom „Iqo Antevski – Smok”Tetovo, decata so intelektualna popre~enost, u~enicivo posebnite paralelki pri OOU „Lirija” i OOU „Sim~eNastovski od s.Vratnica, kako i decata od Dnevniotcentar vo Tetovo imaa kulturno umetni~ka programa. Voramki na osnovnite u~ili{ta kade ima posebniparalelki, u~enicite so intelektualna popre~enost zasvoite sou~enici realiziraa muzi~ki i tancovi nastapii imaa postaveni i likovni izlo`bi.

13


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Rabotilnicata za SWOT analizi i operativnorabotewe ima za cel konsolidirawe i unapreduvawena aktivnostite i deluvaweto na lokalniteorganizacii na RCPLIP – PORAKA

RCPLIP – PORAKA godini nanazad organizirai odrùva rabotilnici na koi se razgleduvaat idiskutiraat izgotvenite SWOT analizi na lokalniteorganizacii. SWOT analizata e strukturiran metodza planirawe na idnite strategii na organizacijata,a voedno e mo{ne korisna i za procenuvawe naaktuelnata sostojba vnatre vo organizacijata, so sitenejzini prednosti i slabi strani, no i mo`nostite izakanite koi doa|aat od opkruùvaweto vo koe taaorganizacija deluva. Ovaa alatka, dokolku realno iobjektivno se izgotvi, }e koristi za iznao|awe nana~ini i modusi za podobruvawe i nadminuvawe naslabite strani na organizacijata so cel u{tepoefektivno da deluva vo svojata oblast. Isto taka,pretstavuva solidna osnova za podgotvuvawe narealni i efektivni akcioni planovi na organiza-cijata, kako i na pove}egodi{ni strate{ki planovi.

Ovaa godina Republi~kiot centar za poddr{kana lica so intelektualna popre~enost – PORAKAodrà rabotilnica za razgleduvawe na SWOTanalizite i tekovnoto operativno rabotewe nalokalnite organizacii. Na ovie rabotilnici imprethodea sostanoci na upravnite odbori vo pro{irensostav na lokalnite organizacii na RCPLIP –PORAKA na koi se diskutiralo za aktuelnite sostojbivo samite organizacii, i vrz osnova na donesenitezaklu~oci se izgotvile i SWOT analizite.

Rabotilnicata koja ja sprovede RCPLIP –PORAKA se odrà vo periodot 16-18 noemvri 2018godina vo hotel Kontinental, Skopje na koja u~estvuvaapo dvajca pretstavnici od lokalnite organizacii.

Prviot del od rabotilnicata be{e celosnoposveten na razgleduvawe na SWOT analizite odlokalnite organizacii. Sekoj od u~esnicite ima{emo`nost da ja prezentira izgotvenata SWOT analizai da gi prikaè realnite sostojbi vo organizacijata ivo op{tinata so koi taa se soo~uva, no istovremeno ipote{kotiite so koi se soo~uvaat licata so intele-ktualna popre~enost i nivnite semejstva vo nivnotoopkruùvawe. Ponatamu, u~esnicite gi prezentiraa iaktivnostite koi vo momentot se aktuelni vo nivniteorganizacii, kako i aktivnostite koi planiraat da giprezemat vo naredniot period, a vodat konunapreduvawe na kvalitetot na ìveewe za licataso intelektualna popre~enost i nivnite semejstva.Timot na RCPLIP – PORAKA, no i ostanatite u~esnici,po zavr{uvaweto na sekoja prezentacija davaazabele{ki i soveti vo odnos na raboteweto na sekojaod lokalnite organizacii, pritoa istaknuvaj}i gi i

pozitivnite primeri na uspe{no rabotewe. Ona {tokako sublimat proizleze od analizata na rabotewetona sekoja organizacija be{e deka treba da serazmisluva za zazemawe na poinakov pristap voosmisluvaweto i realiziraweto na aktivnostite.Potrebno e da se iznao|aat novi vidovi na aktivnostiso cel da se unapredi sorabotkata kako so lokalnitevlasti, taka i so ostanatite ~initeli vo op{tinata.

Posledniot den be{e iskoristen zaprezentacija na aktivnostite koi RCPLIP – PORAKAgi realizira{e vo ramki na proektite i obukite vokoi aktivno u~estvuva. Pretstavnicite na RCPLIP -PORAKA i na lokalnite organizacii koi zedoa u~estvovo obukite gi prezentiraa svoite steknata znaewa igi spodelija nivnite iskustva i vpe~atoci.

Isto taka, na rabotilnicata be{e prezentirani diskutiran noviot predlog Zakon za socijalnaza{tita i bea usoglaseni zabele{kite na RCPLIP –PORAKA po tekstot na predlog zakonot.

Rabotilnicata za SWOT analizi i operativnorabotewe ima za cel konsolidirawe i unapreduvawena aktivnostite i deluvaweto na lokalniteorganizacii na RCPLIP – PORAKA. Toa e od osobenozna~ewe vo gradeweto i odrùvaweto na partnerskiteodnosi so lokalnite vlasti, kako bi moèle aktivnoda pridonesuvaat za unapreduvawe na ~ovekoviteprava na licata so intelektualna popre~enost vomestoto na ̀ iveewe i podobruvaweto na kvalitetotna nivnoto ̀ iveewe.

Odràna rabotilnica za razgleduvawe na SWOTanalizite i tekovnoto operativno rabotewe na

lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

14


Aktivnosti na EDF

Se donese politi~ki dogovor zaEvropskiot akt za pristapnost

Aktot ne e dovolno dobarInstituciite na EU donesoa privremen dogo-

vor za Evropskiot Akt za pristapnost. Aktot gi izne-veri licata so popre~enost. Ja opfa}a samo digi-talnata pristapnost i go izostavuva vistinskotoopkruùvawe vo svetot kade ìveat licata sopopre~enost.

Evropskiot akt za pristapnost }e dodade noviminimum barawa niz cela EU za pristapnosta zaograni~en opseg na proizvodi i uslugi. Be{e predloènod Evropskata komisija vo 2015 godina, po vodewe napove}e od desetgodi{na kampawa od strana nadvièweto za popre~enost.

Golem broj proizvodi i uslugi }e treba da bidatpristapni i koristeni od milioni lica so popre~enostvo EU; kako na primer, kompjuteri, pametni telefoni,televizori, bankomati, plate`ni terminali, e-knigi,veb strani i mobilni aplikacii na privatni kompaniii ma{ini za bileti. Brojot za itni slu~ai, 122, itelefonskite uslugi }e treba da se pristapni za siteEvropejci.

Ne se ispolnija o~ekuvawata

I pokraj se, vo Aktot nedostasuvaat su{tinskiaspekti. Go isklu~uva transportot. Gi isklu~uvamikropretprijatijata koi obezbeduvaat uslugi. Giisklu~uva doma}inskite aparati. Isklu~uva kakva biloobvrska za pristapni gradbi i infrastruktura. Goisklu~uva opkruùvaweto kade licata go pominuvaatnajgolem del od svoeto vreme.

Yannis Vardakastanis, pretsedatel na Evropskiotforum za popre~enost navede „Dràvite ~lenki na EUgi izneverija svoite gra|ani so popre~enost. Izgledapove}e kako Evropska unija na biznisi, otkolku Evropskaunija na lu|eto.”

Toj dodade „Dràvite ~lenki na EU treba darazmisluvaat i da gledaat mnogu pove}e otkolku samoopsegot na Aktot, dokolku sakaat da napravat razlika.Treba da obezbedat deka licata so popre~enost morada go imaat istiot pristap do mesta, proizvodi i uslugikako i site drugi.”

Rezolucija za Evropskiot Akt za pristapnostUsvoena od Evropskiot forum za popre~enost

Viena, 17 noemvri 2018 godina

Razo~aruva~ki zakon koj {to ne go opravduvasvoeto ime

Imaj}i ja predvid va`nosta na predlogot zaEvropskiot Akt za pristapnost za dvièweto zapopre~enost;

Potsetuvaj}i deka vo Evropskata unija (EU)ìveat 80 milioni lica so popre~enost i deka

pristapen edinstven pazar koj {to e svesen zademografskite promeni i za potrebite na sitepotro{uva~i }e bide od korist ne samo za licata sopopre~enost, tuku za site gra|ani;

Potenciraj}i deka pristapnosta e klu~enpreduslov za uìvawe na osnovnite prava od strana nalicata so popre~enost kako {to se inkluzivnoobrazovanie i vrabotuvawe, samostojno ̀ iveewe i li~naavtonomija i sloboda na dvièwe, i deka licata sopopre~enost vo momentot ne gi praktikuvaat slobodno ivo celost ovie prava;

Imaj}i na um deka EU i dràvite ~lenki jaratifikuvaa Konvencijata na Obedinetite nacii zapravata na lica so popre~enost, se obvrzani da usvojatsoodvetni zakonski merki za da se osigura pravoto napristapnost soglasno ~lenot 9 od Konvencijata;

EDF izjavuva deka:- Dvièweto za popre~enost e razo~arano so

politi~kiot dogovor koj be{e donesen na 8-mi noemvri2018 godina pome|u instituciite na EU.

- Dogovorot, vo sega{nata forma, ne gi ostvario~ekuvawata vo odnos na odredeni klu~ni odredbiso {to rezultira so isklu~uvawe na milioni lica sopopre~enost od celosno u~estvo vo op{testvoto naednakva osnova so drugite poradi nedostigot napristapnosta do osnovnite dobra i uslugi.

- Osobeno va`ni delovi od opsegot, kako {to seizgradenata ìvotna sredina, transportot, javnitenabavki i drugite akti na Unijata, izostanaa odpotencijalot na ambiciozniot i seopfaten Akt zapristapnost.

- Postojat, sepak, nekolku pozitivni postignuvawa,osobeno vo oblasta na e-pristapnosta i digitalniotsektor, kako {to se barawa za pristapnost dokompjuteri, pametni telefoni, telefoni i slu`bi zaitni slu~ai, e-knigi, e-trgovija, bankomati, iliterminali za pla}awe.

15


Aktivnosti na EDF

- Poradi toa, prifa}ame deka aktuelniot dogovor nosipodobruvawe na statusot na IKT sektorot, duri i akone gi re{ava site ograni~uvawa vo pristapnosta sokoi se soo~uvaat licata so popre~enost vo nivniotsekojdneven ̀ ivot.

- Sega, EDF gleda nanapred vo idninata i baradràvite ~lenki vo celost da se obvrzat da ginadminat minimalnite obvrski nametnati so Aktotvo svojata transpozicija i faza na implementacijana nacionalno nivo.

- EDF }e ovozmoì celosna poddr{ka za svoite ~lenovida postignat ambiciozna transpozicija naDirektivata vo nacionalen zakon, osobeno zaizgradenata ̀ ivotna sredina.

Na 21-vi noemvri Evropskata komisija go izdadeGodi{niot izve{taj za rast za 2019 godina, postavuvaj}igi ekonomskite i socijalnite prioriteti za slednatagodina. Za Evropskata asocijacija na obezbeduva~i naservisni slu`bi za lica so popre~enost (EASPD),Godi{niot izve{taj za rast so pravo ukaùva napodobruvawata vo evropskata ekonomija, pritoapriznavaj}i deka ova ne e korisno za site vo op{testvoto.

EASPD ja povikuva Evropskata komisija vopogolema mera da go koristi Evropskiot stolb zasocijalna prava vo postavuvaweto na svoite ekonomskii fiskalni politiki.

Evropskiot semestar e evropski instrument zapolitiki koj ima za cel podobro da gi koordiniranacionalnite ekonomski politiki niz Evropa prekustrukturiran dijalog me|u Evropskata komisija idràvite ~lenki. Kako del od ovoj proces, Evropskatakomisija go publikuva{e svojot godi{en izve{taj za rast2019, istaknuvaj}i {to tie smetaat deka se ekonomski isocijalni prioriteti vo Evropa za slednata godina.

[est meseci pred slednite evropski izbori (23-26 maj 2019 godina), Godi{niot izve{taj za rast 2019 goodrazuva vlijanieto {to Komisijata vodena od Junkergo ima{e vrz evropskata ekonomija od po~etokot nanivniot mandat, istaknuvaj}i zgolemuvawe navrabotenosta i neprekinat rast sepak priznavaj}i dekaekonomijata ne bila korisna za site gra|ani i zemjipodednakvo.

Godi{niot izve{taj za rast 2019, isto taka, davaprioritet na tri elementi kako „klu~ za prosperitetnaidnina”:(1) Pruàwe na investicii so visok kvalitet,(2) Fokusirawe na reformi koi go zgolemuvaat

produktivniot rast, inkluzivnost i institucionalenkvalitet, i

(3) Kontinuitet vo obezbeduvaweto na makro-finansiskastabilnost i cvrsti javni finansii.

Aktivnosti na EASPD

- EDF o~ekuva kreatorite na politiki vo EU daprodolàt so rabotata na Horizontalniot ednakovtretman (Direktiva od 2008 godina), isto takanare~ena Direktiva za „Nediskriminacija”, i nejzinobrzo usvojuvawe, vklu~uvaj}i silno odredbi zapristapnost koi nedostasuvaat vo Aktot.

- EDF }e bara od Komitetot na ON za pravata na licaso popre~enost da go oceni finalniot tekst nazakonot vo sledniot pregled na Evropskata unija zaimplementacijata na Konvencijata na ON za pravatana lica so popre~enost i da dade specifi~napreporaka vo odnos na usoglasuvaweto soKonvencijata.

Evropskata asocijacija na obezbeduva~i naservisni slu`bi za lica so popre~enost (EASPD) jauviduva va`nosta od donesuvawe na soodvetni izborivo politikite za da moè da se pruà povisok ipravi~en rast, podobri rabotni mesta i posilenkapacitet za da se olesnat vlijanijata od globalniteekonomski ciklusi, kako {to e navedeno od strana nagodi{niot izve{taj za rast 2019.

ZA Luk Zelderloo, generalen sekretar na EASPD,„soodveten izbor na politiki zna~i ispolnuvawe naEvropskiot stolb na socijalni prava. Stolbot odgovarana vistinskite potrebi na licata niz cela Evropa”,dodavaj}i deka „od taa pri~ina, Stolbot treba da bidevode~ki kompas za implementacija na trite elementi;perspektiva koja e malku slaba vo godi{niot izve{tajza rast 2019”.

Pretsedatelot na EASPD, Jim Crowe , gopozdravuva akcentot na kvalitetni investicii, tvrdej}ideka „dopolnitelnite investicii vo sozdavaweto nainkluzivnost na pazarite na trudot, obrazovnite sistemii servisnite slu`bi za grià i nega }e bidat podobriza korisnicite, ekonomijata i javnite finansii”:predupreduvaj}i deka „fiskalnite pravila na EUzna~ele tokmu sprotivno: nedovolno investirawe vovakvite servisni slu`bi za poddr{ka. Bez dopolnitelnipottiknuvawa za investicii vo servisnite slu`bi zapoddr{ka , fiskalnite pravila na EU }e prodolàt dagi popre~uvaat trite prioriteti na Komisijata ikonkretnata akcija za stolbot na socijalni prava”.

Vo tekot na slednata godina, EASPD }e prodolìda raboti so svoite ~lenovi i partneri za da obezbediprecizni informacii za toa koi merki moàt dapomognat na servisnite slu`bi za nega i poddr{ka zalica so popre~enost niz cela Evropa da giimplementiraat evropskiot stolb na socijalni prava itrite prioriteti za godi{niot izve{taj za rast za voidnina.

Evropskiot stolb za socijalni prava go ima klu~ot zapostignuvawe na prioritetite od Godi{niot izve{taj za rast

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj godina4 XXXI

CM

YB

CM

YB

CM

YB

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B

CM

YB

Членовите на Театар Пи Златко Митрески и Македонка Илиевска изминатио период работеа, т на

подготовка на , во кој сите актери семултимедијалниот проект „ОКСИГЕН“ лица со интелектуална

попреченост–корисницинадневнитецентринаРЦПЛИП–ПОРАКАвоСкопје.





Dekemvri 2018 g.

Socijalni aktivnosti na korisnicitena socijalniot klub - PORAKA [tip



„ во НГМ МалаОКСИГЕН“ премиерно е одигран

станица Скопје– на година, а во него08.12.2018

низ серија на специфични актерски техники и про-

цес на импровизација, се истражуваа можностите

за создавање на театар со слики и приказни од

секојдневниот живот на лицата со интелектуална

попреченост. ОКСИГЕН“ е четврт заеднички„

проект на Театар Пи со РЦПЛИП – ПОРАКА во кој

повторно а се акцентот став на способноста на

лицата со интелектуална попреченост да бидат

изведувачи - перформери и ангажирано низ,

говорот на телото на сцена да споделат со,

публикатаеденинтиментеатарскичин.

РежијатаивидеомапинготенаЗлаткоМитрескии

Македонка Илиевска. Камерман е ГаврилоМило-

вановиќ.Нафагот свири ЈованВитанов.

Проектот беше финанси од Град Скопје,ран а

поддржанод .НГММаластаницаиСараФешн

PORAKA Dekemvri 2018poraka.org.mk/.../2019/01/Glasilo-PORAKA-Dekemvri-2018.pdfdo instituciite, baraat pogolema inkluzivnost vo obrazovanieto, pristap do zdravstveni uslugi, razvoj

Documents