-
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Magistrsko delo
PODJETNIŠKE PREVARE V MIKRO IN MALIH PODJETJIH
Corporate Fraud in Micro and Small Businesses
Kandidatka: Eva Čokelc, dipl. eko. Študijski program: Ekonomske
in poslovne vede Študijska usmeritev: Podjetništvo in inoviranje
Mentor: izr. prof. dr. Karin Širec Študijsko leto: 2015/2016
Maribor, januar 2016
-
ZAHVALA
Za pomoč, nasvete in podporo pri izdelavni magistrske naloge se
zahvaljujem očetu, dr.
Stanku Čokelcu, ki me je ves čas študija spodbujal in
usmerjal.
Posebna zahvala velja tudi mentorici izr. prof. dr. Karin Širec
za vso strokovno pomoč.
-
ii
POVZETEK
Prevara je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljena
kot dejanje, s katerim kdo z določenim namenom zavede koga v zmoto
(2014, str. 268). Najbolj znano razvrščanje prevar je »drevo
prevar«, ki ga je opredelilo Združenje preiskovalcev prevar (ACFE).
Na takšno delitev prevar se sklicuje tudi večina slovenskih in
tujih avtorjev. Prevare (drevo prevar) lahko razvrstimo v tri
glavne skupine, in sicer korupcijo,
poneverbo sredstev in prikrojevanje računovodskih izkazov.
Cilj magistrske naloge je bil preučevanje podjetniškega okolja
mikro in malih podjetij oziroma stanje prevar in korupcije pri
mikro in malih podjetnikih v Sloveniji, v letu 2014, ter
dejavnikov, ki vplivajo na njihov nastanek. Za preučevanje
dejavnikov prevar in korupcije smo izvedli raziskavo. V raziskavi
je sodelovalo 467 podjetij, ki so samostojno izpolnjevala
vprašalnik v pisni obliki ali preko spleta. Podatke smo nato
obdelali s programom SPSS. Mikro in mala podjetja so zaznala
prikrojevanje računovodskih izkazov pri konkurentih ali poslovnih
partnerjih v 31 odstotkih, od tega so mikro podjetja statistično
pomembno pogosteje kakor mala podjetja zasledila prikrojevanje
računovodskih izkazov pri poslovnih partnerjih ali konkurentih.
Deset odstotkov anketiranih je priznalo prikrojevanje računovodskih
izkazov ter izkazovanje manjšega dobička, prav tako je deset
odstotkov anketiranih priznalo prikrojevanje računovodskih izkazov
zaradi posojil, razpisov ali konkuriranja. Podjetniške prevare je
zasledilo 16 odstotkov vprašanih, sum prevare pa 7 odstotkov.
Podjetja so v največjem odstotku odkrila krajo materiala, blaga,
izdelkov in inventarja. Ob sklenitvi posla je pri poslovnem
partnerju skoraj polovica vprašanih zaznala pričakovanja koristi.
Največ vprašanih je zaznalo pričakovanja provizije, sledi
pričakovanje daril in podkupnine. Med tistimi, ki so zase
pričakovali ugodnost pred sklenitvijo posla ali po njej
prevladujejo poslovni partnerji, sledijo državni uslužbenci, člani
političnih strank in bančni uslužbenci. Ključne besede: mikro
podjetja, mala podjetja, prevare, korupcija, prikrojevanje
računovodskih izkazov, poneverba sredstev, podjetništvo v
Sloveniji
ABSTRACT
Fraud in the Dictionary of Slovenian Literary Language is
defined as the act whereby anyone with particular view to mislead
someone into error (2014, p. 268). The most famous sort of fraud is
the "tree of fraud", defined by the Association of Fraud Examiners
(ACFE). Such a division of fraud refers to the majority of
Slovenian and foreign authors. Fraud (tree of fraud) can be
classified into three main groups, namely corruption,
misappropriation of resources and manipulation of financial
statements.
-
iii
The objective of the master's thesis was to study the business
environment for micro and small enterprises and state fraud and
corruption in the micro and small entrepreneurs in Slovenia in
2014, and the factors that affect their formation. To study the
factors of fraud and corruption, we conducted a survey. The study
involved 467 companies that are independent meet the questionnaire
in writing or online. The data were then analyzed with SPSS. Micro
and small enterprises are perceived manipulation of financial
statements from competitors or business partners in 31 per cent of
which are micro-enterprises significantly more likely than small
firms registered any manipulation of financial statements from
business partners or competitors. Ten percent of respondents
acknowledged manipulation of financial statements and disclosure of
profits, as well as ten per cent of respondents recognized the
manipulation of financial statements due to loans, public
procurement or to compete. Corporate fraud is seen by 16 percent of
respondents, suspected fraud followed 7 percent. Companies have the
greatest percentage of detected theft of materials, goods, products
and inventory. At the conclusion of a transaction with a business
partner, almost half of respondents perceived expectations of
benefits. Most respondents perceived expectations of the
commission, followed by the expectation of gifts and bribes. Among
those who are expecting a benefit for himself prior to closing or
after prevailing business partners, followed by civil servants,
members of political parties and bank officials. Keywords:
micro-enterprises, small businesses, fraud, corruption,
manipulation of financial statements, misappropriation of
resources, entrepreneurship in Slovenia
-
i
KAZALO
1 Uvod
..................................................................................................................1
1.1 Opis področja in opredelitev problema
....................................................................................
1
1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze raziskave
.....................................................................................
6
1.2.1 Cilji raziskave
.....................................................................................................................
6
1.2.2 Raziskovalne hipoteze
.......................................................................................................
6
1.3 Predpostavke in omejitve
......................................................................................................
12
1.3.1 Predpostavke
...................................................................................................................
12
1.3.2 Omejitve
..........................................................................................................................
14
1.4 Predvidene metode raziskovanja
...........................................................................................
14
1.4.1 Metode raziskovanja
.......................................................................................................
14
1.4.2 Potek raziskave
................................................................................................................
16
2 PODJETNIŠKO OKOLJE
......................................................................................
17 2.1 Podjetniško okolje v
Sloveniji.................................................................................................
17
2.2 Stanje korupcije v Sloveniji
....................................................................................................
19
3 PODJETNIŠKE PREVARE V MIKRO IN MAlIH PODJETJIH
...................................... 22 3.1 Opredelitev prevar
.................................................................................................................
22
3.1.1 Etični vidik prevar
............................................................................................................
25
3.1.2 Opredelitev »kriminala belih ovratnikov«
.......................................................................
27
3.2 Vrste prevar
...........................................................................................................................
30
3.2.1 Davčne prevare
................................................................................................................
31
3.2.2 Prevarantsko računovodsko poročanje
...........................................................................
36
3.2.3 Kraje in prevare zaposlenih
.............................................................................................
41
3.2.4 Korupcija
..........................................................................................................................
43
3.2.4.1 Korupcija v Evropskih državah in njeno merjenje
....................................................... 46 3.2.4.2
Problemi pri merjenju korupcije
.................................................................................
49
3.3 Vzroki prevar
.........................................................................................................................
50
3.3.1 Kritika trikotnika prevar
...................................................................................................
51
3.3.2 Raziskave vzrokov prevar
.................................................................................................
52
3.3.3 Lestvica prevar
.................................................................................................................
56
3.3.4 Model MICE
.....................................................................................................................
57
3.4 Raziskave prevar
....................................................................................................................
58
3.4.1 Raziskava ACFE
................................................................................................................
58
3.4.2 Raziskava PwC
..................................................................................................................
68
4 ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE PREVAR V MIKRO IN MAlih PODJETJIH
.......... 70 4.1 Organi odkrivanja prevar
.......................................................................................................
70
4.2 Postopki odkrivanja prevar
....................................................................................................
73
4.3 Preprečevanje prevar
.............................................................................................................
76
5 KAZNOVANJE PODJETNIŠKIH PREVAR
...............................................................
80
6 RAZISKAVA: PODJETNIŠKE PREVARE V MIKRO IN MAJHNIH PODJETJIH
............. 85 6.1 Opis vzorca raziskave
.............................................................................................................
85
6.2 Ugotovitve raziskave
..............................................................................................................
86
6.3
Hipoteze...............................................................................................................................
120
-
ii
7 Sklep
..............................................................................................................
129
LITERATURA IN VIRI
..............................................................................................
131
-
iii
KAZALO SLIK
SLIKA 1: RAZSEŽNOST PREVAR V EVROPI
.....................................................................................................
5 SLIKA 2: STATISTIKA PRIJAV KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE
...................................................... 7 SLIKA 3:
POGOSTOST UKREPOV PROTI PREVARAM V MALIH IN VELIKIH PODJETJIH
.................................. 9 SLIKA 4: PRIKAZ SREDNJE
VREDNOSTI RANGOV RAZLOGOV POSLABŠANJA ODNOSA DO PLAČEVANJA DAVKOV
.....................................................................................................................................................
10 SLIKA 5: PRIKAZ DEJAVNIKOV, KI POSLABŠUJEJO DAVČNO MORALO
........................................................ 11 SLIKA
6: ŠTEVILO KAZNIVIH DEJANJ GOSPODARSKEGA KRIMINALA V SLOVENIJI
...................................... 12 SLIKA 7: POSLEDICE
KAZNIVIH DEJANJ GOSPODARSKEGA KRIMINALA V SLOVENIJI
................................. 13 SLIKA 8: VRSTE KAZNIVIH DEJANJ
GOSPODARSKE KRIMINALITETE V SLOVENIJI
....................................... 13 SLIKA 9: VRSTE PREVAR
..............................................................................................................................
30 SLIKA 10: SHEMA DAVČNEGA VRTILJAKA
..................................................................................................
32 SLIKA 11: PRIMER DAVČNEGA VRTILJAKA
..................................................................................................
35 SLIKA 12: DRŽAVE Z VISOKO STOPNJO KORUPCIJE
....................................................................................
48 SLIKA 13: DRŽAVE Z NIZKO STOPNJO KORUPCIJE
......................................................................................
48 SLIKA 14: TREND GIBANJA KORUPCIJE V DRŽAVAH EU V LETIH OD 1984
DO 2007 ................................... 49 SLIKA 15: LESTVICA
PREVAR
.......................................................................................................................
57 SLIKA 16: POKLICNE PREVARE GLEDE NA VRSTO IN POGOSTOST
.............................................................. 58
SLIKA 17: POVPREČNA VREDNOST PREVAR GLEDE NA VRSTO
..................................................................
59 SLIKA 18: PRIMERI KORUPCIJE GLEDE NA GEOGRAFSKO LEGO
.................................................................
59 SLIKA 19: PRIKAZ POVEZAVE TRAJANJA PREVARE IN ŠKODO, KI JO JE
LE-TA POVZROČILA ....................... 60 SLIKA 20: NAČIN
ODKRITJA
PREVARE.........................................................................................................
61 SLIKA 21: PRIKAZ VIRA ZA ODKRITJE PREVARE
..........................................................................................
61 SLIKA 22: METODA ODKRITJA PREVAR PO VELIKOSTI PODJETIJ
................................................................ 62
SLIKA 23: ŽRTVE
PREVAR............................................................................................................................
62 SLIKA 24: POVPREČNA VREDNOST PREVARE GLEDE NA VRSTO ORGANIZACIJE
........................................ 63 SLIKA 25: VRSTE PREVAR
GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ
...........................................................................
63 SLIKA 26: POGOSTOST KONTROL GLEDE NA VELIKOST PODJETJA
............................................................. 64
SLIKA 27: POLOŽAJ POVZROČITELJA PREVARE V
PODJETJU.......................................................................
64 SLIKA 28: POVPREČNA VREDNOST PREVARE GLEDE NA STATUS
POVZROČITELJA PREVAR V PODJETJU .. 65 SLIKA 29: POGOSTOST PREVAR
GLEDE NA STAROST POVZROČITELJA
...................................................... 65 SLIKA 30:
POGOSTOST PREVAR GLEDE NA SPOL POVZROČITELJA
............................................................. 66
SLIKA 31: POVZROČITELJI PREVAR GLEDE NA SPOL IN GEOGRAFSKO LEGO
.............................................. 66 SLIKA 32: SPOL
POVZROČITELJEV PREVAR GLEDE NA POVPREČNO VREDNOST PREVARE
........................ 67 SLIKA 33: POVPREČNA VREDNOST PREVARE
GLEDE NA STOPNJO IZOBRAZBE POVZROČITELJEV ............. 67 SLIKA
34: MOTIVI PREVAR
.........................................................................................................................
68 SLIKA 35: ZUNANJI POVZROČITELJI PREVAR
..............................................................................................
69 SLIKA 36: ŠTEVILO ODGOVOROV GLEDE NA VELIKOST PODJETJA
............................................................. 86
SLIKA 37: USTVARJANJE PRETEŽNEGA DELA PRIHODKOV
.........................................................................
87 SLIKA 38: POSLOVANJE Z
GOTOVINO.........................................................................................................
88 SLIKA 39: SESTAVLJAVCI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
................................................................................
89 SLIKA 40: ZAZNANO PRIKROJEVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV PRI
KONKURENTIH IN POSLOVNIH PARTNERJIH
...............................................................................................................................................
91 SLIKA 41: NAČINI ODKRIVANJA PRIKROJEVANJA PRI KONKURENTIH IN
POSLOVNIH PARTNERJIH ........... 93 SLIKA 42: PRIKROJEVANJE
RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Z NAMENOM PRIKAZOVANJA VEČJEGA DOBIČKA
...................................................................................................................................................................
94 SLIKA 43: ZANESLJIVOST JAVNO OBJAVLJENIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
............................................. 95 SLIKA 44:
PRIKROJEVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Z NAMENOM MANJŠEGA IZKAZOVANJA
DOBIČKA
...................................................................................................................................................................
97 SLIKA 45: ZAZNANE PREVARE V PODJETJIH
...............................................................................................
98 SLIKA 46: VRSTE ODKRITIH PREVAR V PODJETJU
.......................................................................................
99 SLIKA 47: ZNESKOVNI RAZREDI PREVAR
..................................................................................................
101 SLIKA 48: UKREPI PO ZAZNAVI PREVAR
...................................................................................................
102 SLIKA 49: PRIČAKOVANE UGODNOSTI
.....................................................................................................
105
-
iv
SLIKA 50: OSEBE, KI SO ZAHTEVALE UGODNOSTI
....................................................................................
106 SLIKA 51: OCENA POSLOVNEGA OKOLJA Z VIDIKA PREVAR IN KORUPCIJE
.............................................. 112 SLIKA 52:
PRIČAKOVANJA GLEDE PREVAR IN KORUPCIJE POSLOVNEGA OKOLJA V
PRIHODNOSTI ......... 115 SLIKA 53: ZANIMANJE ZA IZOBRAŽEVANJE NA
PODROČJU PREVAR IN ZLORAB ......................................
116 SLIKA 54: STOPNJA KORUPCIJE IN POVPREČNA RAST BDP NA PREBIVALCA
V OBDOBJU OD 1990 DO 2008
.................................................................................................................................................................
121 SLIKA 55: VPLIV NOTRANJIH KONTROL NA ZAZNAVO PREVARE V PODJETJU
.......................................... 125
KAZALO TABEL
TABELA 1: OCENE OKVIRNIH POGOJEV ZA PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI,
GEM 2014 ................................. 17 TABELA 2: OPREDELITEV
PREVAR GLEDE NA GEOGRAFSKO
LEGO.............................................................
25 TABELA 3: SEZNAM KRIMINALNIH DEJANJ »BELIH OVRATNIKOV«
............................................................ 28
TABELA 4: VRSTE PREVAR GLEDE NA GEOGRAFSKO LEGO
........................................................................
31 TABELA 5: PRIMERI PREVARANTSKEGA POROČANJA PO
SVETU................................................................
37 TABELA 6: PONEVERBE ZAPOSLENIH
.........................................................................................................
43 TABELA 7: DEFINICIJE KORUPCIJE GLEDE NA GEOGRAFSKO LEGO
............................................................ 46
TABELA 8: PRIMERI PREVAR, MOTIVI ZANJE IN KAZNI
...............................................................................
53 TABELA 9: ŠTEVILO PODJETIJ V SLOVENIJI GLEDE NA VELIKOST
................................................................ 85
TABELA 10: IZBIRA VZORCA ZA PISNO OBLIKO VPRAŠALNIKA
...................................................................
85 TABELA 11: PRIMERJAVA USTVARJANJA PRIHODKOV GLEDE NA VELIKOST
PODJETIJ .............................. 87 TABELA 12: PRIMERJAVA
POSLOVANJA Z GOTOVINO GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ
.............................. 88 TABELA 13: PRIMERJAVA
SESTAVLJAVCEV RAČUNOVODSKIH IZKAZOV GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ ...
89 TABELA 14: RANGIRANJE DEJAVNIKOV PRI IZBIRI RAČUNOVODSKIH
STROKOVNJAKOV (T-TEST) ............ 90 TABELA 15: RANGIRANJE
DEJAVNIKOV PRI IZBIRI RAČUNOVODSKIH STROKOVNJAKOV (U-TEST
MANN-WHITNEYJA)
...............................................................................................................................................
91 TABELA 16: PRIMERJAVA ZAZNAVE PRIKROJEVANJA RAČUNOVODSKIH
IZKAZOV PRI KONKURENTIH IN POSLOVNIH PARTNERJIH GLEDE NA VELIKOST
PODJETIJ
...........................................................................
92 TABELA 17: STATISTIČNA POMEMBNOST PRIKROJEVANJA RAČUNOVODSKIH
IZKAZOV GLEDE NA VELIKOST PODJETJA
...................................................................................................................................
92 TABELA 18: PRIMERJAVA ODKRIVANJA PRIKROJEVANJA PRI KONKURENTIH
IN POSLOVNIH PARTNERJIH GLEDE NA VELIKOST
PODJETIJ....................................................................................................................
94 TABELA 19: PRIMERJAVA PRIKROJEVANJA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Z
NAMENOM PRIKAZOVANJA VEČJEGA DOBIČKA GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ
.....................................................................................
95 TABELA 20: PRIMERJAVA ZANESLJIVOSTI JAVNO OBJAVLJENIH
RAČUNOVODSKIH IZKAZOV GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ
.....................................................................................................................................
96 TABELA 21: STATISTIČNA POMEMBNOST ZANESLJIVOSTI JAVNO
OBJAVLJENIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ
.....................................................................................................
96 TABELA 22: PRIMERJAVA PRIKROJEVANJA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Z
NAMENOM MANJŠEGA IZKAZOVANJA DOBIČKA GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ
.............................................................................
97 TABELA 23: PRIMERJAVA ZAZNANIH PREVAR PO VELIKOSTI PODJETIJ
...................................................... 98 TABELA
24: ZAZNANE PREVARE V PODJETJIH
............................................................................................
98 TABELA 25: PRIMERJAVA ODKRITIH PREVAR GLEDE NA VRSTO IN VELIKOST
PODJETIJ .......................... 100 TABELA 26: VREDNOSTI PREVAR
..............................................................................................................
100 TABELA 27: PRIMERJAVA USTVARJENIH PRIHODKOV GLEDE NA ZNESEK
PREVARE ................................ 101 TABELA 28: PRIMERJAVA
UKREPOV PO ODKRITJU PREVAR GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ
.................... 103 TABELA 29: PRIMERJAVA UKREPOV PO ODKRITJU
PREVAR GLEDE NA VRSTO PREVAR .......................... 103 TABELA
30: PRIMERJAVA PRIČAKOVANIH UGODNOSTI GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ
.......................... 105 TABELA 31: PRIMERJAVA ODSTOTKOV
OSEB, KI SO ZAHTEVALE UGODNOSTI GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ
...................................................................................................................................................
106 TABELA 32: PRIMERJAVA OSEB, KI SO ZAHTEVALE UGODNOSTI GLEDE NA
VRSTO UGODNOSTI ........... 107 TABELA 33: DEJAVNIKI GLEDE NA TEŽO
GROŽNJE
...................................................................................
108 TABELA 34: DEJAVNIKI POŠTENE PODJETNIŠKE KLIME
............................................................................
108
-
v
TABELA 35: NOTRANJE KONTROLE ZA PREPREČEVANJE PREVAR – NOTRANJI
ALI ZUNANJI REVIZOR .... 109 TABELA 36: NOTRANJE KONTROLE ZA
PREPREČEVANJE PREVAR – FORENZIČNI RAČUNOVODJA .......... 109 TABELA
37: PREPREČEVANJE PREVAR IN KODEKS POSLOVANJA
............................................................. 110
TABELA 38: PODPORNI SISTEM ZA ZAPOSLENE, SISTEM NAGRAJEVANJA
INFORMATORJEV IN IZOBRAŽEVANJE O PREVARAH KOT SREDSTVO ZA NJIHOVO
PREPREČEVANJE ....................................... 110 TABELA
39: NOTRANJI NADZORI POSLOVANJA LASTNIKA ALI MANAGEMENTA, VODJE ZA
PREPREČEVANJE PREVAR
.........................................................................................................................
111 TABELA 40: PREGLED POMEMBNOSTI POSAMEZNIH METOD ZA
PREPREČEVANJE PREVAR .................. 111 TABELA 41: SREDNJA
VREDNOST OCENE POSLOVNEGA OKOLJA Z VIDIKA PREVAR IN
KORUPCIJE......... 112 TABELA 42: PRIMERJAVA OCEN POSLOVNEGA OKOLJA
Z VIDIKA PREVAR IN KORUPCIJE GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ
..................................................................................................................................
113 TABELA 43: SREDNJE VREDNOSTI OCEN POSLOVNEGA OKOLJA Z VIDIKA
PREVAR IN KORUPCIJE GLEDE NA VELIKOST PODJETIJ
..................................................................................................................................
114 TABELA 44: TEST STATISTIČNE POMEMBNOSTI GLEDE OCENE POSLOVNEGA
OKOLJA Z VIDIKA PREVAR IN KORUPCIJE
...............................................................................................................................................
114 TABELA 45: PRIMERJAVA PRIČAKOVANJ GLEDE POSLOVNEGA OKOLJA V
PRIHODNOSTI IN VELIKOSTI PODJETIJ
...................................................................................................................................................
115 TABELA 46: TEST STATISTIČNE POMEMBNOSTI GLEDE PRIČAKOVANJ
POSLOVNEGA OKOLJA V PRIHODNOSTI
..........................................................................................................................................
116 TABELA 47: ZANIMANJE ZA IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU PREVAR IN
ZLORAB .................................. 117 TABELA 48: POVEZANOST
MED ZANIMANJEM ZA IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU PREVAR IN KORUPCIJE TER
ZAZNANIMI PREVARAMI V PODJETJIH
..............................................................................................
117 TABELA 49: POVEZANOST MED ZANIMANJEM ZA IZOBRAŽEVANJE NA
PODROČJU PREVAR IN KORUPCIJE TER ZAZNANIMI PREVARAMI V PODJETJIH
(LEVENOVA STATISTIKA)
...................................................... 118 TABELA
50: POVEZANOST MED ZANIMANJEM ZA IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU PREVAR
IN KORUPCIJE TER ZAZNANIMI PREVARAMI V PODJETJIH (ANOVA)
...............................................................................
118 TABELA 51: POVEZANOST VIŠINE PREVARE Z ZAZNAVO OKOLJA IN ŽELJE
PO IZOBRAŽEVANJU (PEARSONOV KOEFICIENT KORELACIJE)
...................................................................................................
119 TABELA 52: POVEZANOST VIŠINE PREVARE S ŠTEVILOM NOTRANJIH
KONTROL ZA PREPREČEVANJE PREVAR
....................................................................................................................................................
123 TABELA 53: POVEZANOST ODKRITJA PREVARE S ŠTEVILOM NOTRANJIH
KONTROL ZA PREPREČEVANJE PREVAR (ANALIZA
VARIANCE)..................................................................................................................
124 TABELA 54: POVEZANOST VIŠINE PREVARE S ŠTEVILOM NOTRANJIH
KONTROL ZA PREPREČEVANJE PREVAR (LEVENOVA STATISTIKA)
............................................................................................................
124 TABELA 55: POVEZANOST VIŠINE PREVARE Z ŠTEVILOM NOTRANJIH
KONTROL ZA PREPREČEVANJE PREVAR (ANOVA)
.....................................................................................................................................
124 TABELA 56: VPLIV INSTITUCIJ NA PODJETNIŠKO OKOLJE
.........................................................................
125 TABELA 57: STATISTIČNA POMEMBNOST VPLIVA INSTITUCIJ NA
PODJETNIŠKO OKOLJE ....................... 126 TABELA 58:
PRIMERJAVA POSMEZNIKOV, KI IMAJO IZKUŠNJO Z ZAHTEVO PO UGODNOSTI OD
DRŽAVNEGA USLUŽBENCA IN TISTIH, KI TE IZKUŠNJE NIMAJO
............................................................... 127
TABELA 59: POVEZAVA MED OCENO RAVNANJA DRŽAVNIH INSTITUCIJ IN OCENO
POSLOVNEGA OKOLJA
.................................................................................................................................................................
128 TABELA 60: ŠTEVILO ODGOVOROV GLEDE NA VELIKOST PODJETJA
............................................................ 1
TABELA 61: USTVARJANJE PRETEŽNEGA DELA PRIHODKOV
........................................................................
1 TABELA 62: POSLOVANJE Z GOTOVINO
.......................................................................................................
1 TABELA 63: SESTAVLJAVCI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
...............................................................................
2 TABELA 64: ZAZNANO PRIKROJEVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV PRI
KONKURENTIH IN POSLOVNIH PARTNERJIH
.................................................................................................................................................
2 TABELA 65: NAČINI ODKRIVANJA PRIKROJEVANJA PRI KONKURENTIH IN
POSLOVNIH PARTNERJIH .......... 2 TABELA 66: PRIREJANJE
RAČUNOVODSKIH IZKAZOV (POVEČANJE DOBIČKA)
............................................. 3 TABELA 67:
ZANESLJIVOST JAVNO OBJAVLJENIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
............................................ 3 TABELA 68:
PRIKROJEVANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Z NAMENOM MANJŠEGA IZKAZOVANJA
DOBIČKA
......................................................................................................................................................
3 TABELA 69: ZAZNANE PREVARE V PODJETJIH
..............................................................................................
4 TABELA 70: VRSTE ODKRITIH PREVAR V PODJETJU
.....................................................................................
4 TABELA 71: ZNESKOVNI RAZREDI PREVAR
...................................................................................................
4 TABELA 72: UKREPI PO ZAZNAVI PREVAR
....................................................................................................
5
-
vi
TABELA 73: PRIČAKOVANE UGODNOSTI
......................................................................................................
5 TABELA 74: OSEBE, KI SO ZAHTEVALE UGODNOSTI
.....................................................................................
5 TABELA 75: OCENA POSLOVNEGA OKOLJA Z VIDIKA PREVAR IN KORUPCIJE
.............................................. 6 TABELA 76:
PRIČAKOVANJA GLEDE POSLOVNEGA OKOLJA V PRIHODNOSTI
.............................................. 6 TABELA 77:
ZANIMANJE ZA IZOBRAŽEVANJE S PODROČJA PREVAR IN ZLORAB
.......................................... 7
SEZNAM OKRAJŠAV
ABI Združenje britanskih zavarovalnic ( ang.: Association of
British Insurers) ACFE Združenje preiskovalcev prevar (ang.:
Association of Certified Fraud Examiner) AICPA Ameriški inštitut
pooblaščenih revizorjev (ang.: American Institute of Certified
Public Accountants) BDP bruto domač proizvod CAQ Center za presojo
kakovosti (ang.: Center for Audit Quality) CIFAS krovna
organizacija Velike Britanije za preprečevanje prevar CPA Ameriški
inštitut pooblaščenih revizorjev (ang.: The American Institute of
Certified Public Accountants) CPI Indeks zaznavanja korupcije
(ang.: Corruption Perceptions Index) DDV davek na dodano vrednost
DURS Davčna uprava Republike Slovenije (1. avgusta 2014 sta se v
Finančno upravo Republike Slovenije združili Carinska uprava
Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije) EU
Evropska unija FURS Finančna uprava Republike Slovenije HMRC Davčni
in carinski organ v Veliki Britaniji (ang.: HM Revenue &
Customs) IAASB Mednarodni odbor standardov revidiranja in dajanja
zagotovil (ang.: The International Auditing and Assurance Standards
Board) IIA Inštitut notranjih revizorjev (ang.: The Institute of
International Auditors) IRS Urad za notranje prihodke ZDA (ang.:
Internal Revenue Service) KZ-1 Kazenski zakonik Republike Slovenije
NSF Nacionalni varnostni okvir za boj proti prevaram in za
upravljanje storitev varnosti (ang.: National Security Framework
Counter Fraud and Security Management Service) OECD Organizacija za
gospodarsko sodelovanje in razvoj (ang: Organisation for PCAOB
Odbor za nadzor računovodstva javnih podjetij (ang.: Public Company
Accounting Oversight Board) PCAOB Odbor za nadzor računovodstva
podjetij, katerih delnice kotirajo na borzi (ang.: Public Company
Accounting Oversight Board) PWC revizijska družba
PricewaterhouseCoopers SEC Komisija za vrednostne papirje ZDA
(ang.: Securities and Exchange Commission U.S.) SPSS Statistični
program (ang.: Statistical Package for the Social Sciences) TI
Mednarodna transparentnost (ang.: Transparency International) UNODC
Urad Združenih narodov za droge in kriminal (ang.: United Nations
Office on Drugs and Crime) Ur. L. RS Uradni list RS
-
1
1 UVOD
1.1 Opis področja in opredelitev problema
"Vsaka kriza povzroči, da ljudje iščejo stranpoti" (Morozov1,
2011, str. 16). Poslovne goljufije in prevare postajajo v Sloveniji
zaradi zaostrenih gospodarskih razmer vse bolj v nebo vpijoče
dejstvo (Vadnjal2, 2013). Poslovanje podjetja poteka hitro,
prepleteno in raznoliko; enako velja za razvoj gospodarskega
kriminala (Kolar3 in Zdolšek4, 2013, str. 182). Dejstvo je, da je
gospodarski kriminal danes problem, ki ga Slovenija, Evropa in ves
svet poleg terorizma upravičeno šteje za eno izmed največjih
nevarnosti sodobnega sveta. S svojim pojavom škoduje družbi, ogroža
vladavino prava, človekovih pravic, stabilnost in demokratičnost
države, zavira ekonomski razvoj države ter zmanjšuje zaupanje
civilne družbe v najpomembnejše državne organe. Po podatkih
Europola v EU vzbuja skrb organiziran finančni in gospodarski
kriminal, storjen na škodo javnih financ in v povezavi s pranjem
denarja, saj zaseda drugo mesto, takoj za trgovino z mamili.
Po ocenah Združenih narodov je skupni znesek premoženjskih
koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, leta 2009 na svetovni
ravni znašal približno 2,1 bilijona dolarjev ali 3,6 % svetovnega
BDP. Zanesljivih ocen skupnega zneska premoženjskih koristi,
pridobljenih s kaznivimi dejanji v Evropski uniji, sicer ni, Banka
Italije pa je v Italiji premoženjske koristi organiziranega
kriminala, ki so bile predmet pranja denarja leta 2011, ocenila na
150 milijard EUR. V Združenem kraljestvu je bil leta 2006 znesek
prihodkov organiziranega kriminala ocenjen na 15 milijard GBP5.
Na stanje prevar in korupcije je vplivala tudi privatizacija,
katere zaključek do izbruha finančne krize še ni bil končan. Tako
so posamezniki, interesne skupine, politične in ekonomske elite ta
podjetja prepoznali kot plen. Sledila so tajkunska posojila za
nakup podjetij. Avtor Damijan (2012)6 poudarja, da je politično in
strokovno odgovornost za tajkunska posojila precej lahko
razporediti. Pri tem gre za spor med direktorjem Agencije za trg
vrednostnih papirjev (ATVP) in guvernerjem Banke Slovenije (BS),
kdo naj bi bil odgovoren za pomanjkljiv nadzor nad bančnim
podeljevanjem kreditov za managerske prevzeme. Pri tem se prvi
izgovarja, da je pristojen zgolj za formalno preverjanje, ali so
prevzemni postopki v skladu z zakonodajo, medtem ko je za
1Morozov, S., novinar častnika Dnevnik (Morozov, 2015).
2 Vadnjal, S., v preteklosti zaposlen kot soustvarjalec oddaje
Prava ideja, na Televiziji Slovenije (Žurnal,
2015). 3Dr. Kolar, I., docent za področje računovodstva in
revizije, zaposlen na Ekonomsko-poslovni fakulteti
Maribor (EPF, 2015). 4 Mag. Zdolšek, D., preizk. notr. rev., je
asistent za področje računovodstva in revizije na Ekonomsko-
poslovni fakulteti Maribor (EPF, 2015a). 5 Več o tem direktiva
Evropskega parlamenta in sveta o zamrznitvi in zaplembi
premoženjske koristi,
pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji, z dne 12. 3.
2012, COM(2012) 85 final. Dostopno na spletu:
http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/com/com_com(2012)0085_/com_com(2012)0085_sl.pdf
(27. 8. 2015). 6 Dr. Damijan, J. P., je redni profesor na Univerzi
v Ljubljani, na Ekonomski fakulteti. Je predstojnik
katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje (Ekonomska
fakulteta, 2015).
http://sis.si-revizija.si/public/registry/listingview/345http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/com/com_com(2012)0085_/com_com(2012)0085_sl.pdf%5b27http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/com/com_com(2012)0085_/com_com(2012)0085_sl.pdf%5b27
-
2
vsebinski nadzor nad odobravanjem kreditov odgovoren guverner
centralne banke. Slednji pa odgovarja, da centralna banka ne more
pregledati vsake kreditne pogodbe in da bi morala ATVP odigrati
odločilnejšo vlogo. Pri tem so se prevzemi in bančno financiranje
prevzemov dogajali javnosti pred očmi. Ta obtoževanja in zavračanja
odgovornosti niso slovenska posebnost. Tako danes v Sloveniji
trdijo, da nam je »nekdo ugrabil državo«, kar je populistično
poenostavljanje. Država je še vedno tu, nihče nam je ni ukradel. A
v strokovni literaturi o korupciji obstaja angleški izraz »state
capture«, prevzem države, ki je pojav, v katerem sta država in
javno dobro ujetnika zasebnih interesov, ki po lastni meri
oblikujejo zakonodajo, vplivajo na politične stranke in postavljajo
vlade. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi pri nas. Korupcije
politika ne želi zares preganjati, ker ji, takšni, kakršna je,
omogoča preživeti. Na vseh področjih, pri javnih razpisih, pri
investicijah v zdravstvo, pri podjetjih v državnih lasti, pri
sponzorskih pogodbah, pri financiranju strank. Paradoksalno je, da
ista politika govori o problemih korupcije (Trampuš, 2011). Velika
količina razpoložljivega denarja, nizka obrestna mera, prijateljske
in politične vezi med vodilnimi v bankah v državni lasti in
vodilnimi v podjetjih so ustvarili pogoje, da so vodilni v teh
podjetjih s posojili kupovali ta podjetja. Zaradi političnega
odobravanja teh dejanj niso naleteli na omejitve regulatorjev –
Banke Slovenije, Urada za preprečevanje korupcije in drugih
(Čokelc, 2015, str. 3). Tako kot vsaka gospodarska kriza in "pok
borznega balona" je tudi zadnja kriza stvari malce postavila na
glavo. V recesiji gospodarski kriminal narašča oziroma ga odkrijejo
več (Groznik7, 2011, str. 12). V trenutnih gospodarskih razmerah
vlada velika zaskrbljenost zaradi vpliva recesije na raven
kriminala. Škodljive gospodarske razmere so pripeljale do povečanja
kriminala, zlasti tako imenovanega "pridobitvenega" kriminala.
Združenje britanskih zavarovalnic (ang.: Assotiation of British
Insurers – ABI) je podalo opozorilo, da "goljufija uspeva v
recesiji", medtem ko je izvršni direktor CIFAS, sistema za
preprečevanje prevar,8 opozoril, da je v času recesije znaten
porast goljufij neizogiben; če povzamemo, nam zdrav razum govori,
kadar so ljudje v denarni stiski, se bodo nekateri zatekli k
prevaram, saj se bodo le tako prebili skozi mesec. V nekoliko
drugačnem kontekstu: ob visoki stopnji brezposelnosti v nekaterih
gospodarskih sektorjih in visoki stopnji tistih, ki živijo pod
pragom revščine, so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih najdemo prav pri
vzrokih prevar (Grill9, 2011, str. 204 – 205).
7 Dr. Groznik, P., od leta 1996 predava na Ekonomski fakulteti
Univerze v Ljubljani. Bil je tudi predavatelj
in gostujoči profesor na Kelley School of Business ter na
Mednarodni podiplomski poslovni šoli v Zagrebu (Gorenje, 2014). 8
CIFAS je sistem za preprečevanje prevar. Organizacijam omogoča
izmenjavo preverjenih podatkov,
povezanih s prevaro; izmenjavo informacij o računih in
storitvah, ki so bile napačno poročane, izmenjavo informacij o
zavarovanjih in drugih terjatvah, ki jih prištevamo k prevaram,
prav tako pa izmenjavo podatkov o potrjenih primerih prevarah in o
žrtvah prevar. Cifas je registriran v Angliji in Walesu (CIFAS,
2015). 9 Grill, M., direktor Mednarodnega inštituta za trajnostne
raziskave in svetovanje, profesor za
kriminologijo na Univerzi v Leicesterju. Vključen je v različne
projekte za preiskovanje vzrokov tatvin, zaščite blagovnih znamk
(Perpetuity Research, 2015).
-
3
Mouton10 (2013, str. 38) še dodaja, da je eden glavnih razlogov
tudi pomanjkanje zavedanja o tem, kako preprečevati in preiskovati
prevare. Vpliv, ki ga pustijo, lahko uničujoče vpliva na trg,
organizacijo, zaposlene in dobavitelje. Glede na izsledke študije
revizijske družbe PricewaterhouseCoopers11 (PWC) iz leta 2009 je v
zadnji krizi še posebej naraslo število računovodskih prevar.
Kriminala tudi ni kaj prida zmanjšalo zunanje financiranje in s tem
povezan nadzor. Slab bančni nadzor nad odobrenimi posojili je
pravzaprav eden izmed glavnih krivcev za krizo, ki jo še vedno
preživljamo (Groznik, 2011, str. 12).
Če povzamemo izsledke zadnje raziskave, ki jo je opravilo
Združenje preiskovalcev prevar, (ang.: Association of Certified
Fraud Examiners – ACFE12), (2013, str. 4), ki je temeljila na 1.388
primerih prevar po svetu in jih je organizacija ACFE tudi
raziskovala, ugotovimo, da:
podjetja ki so sodelovala v raziskavi, ugotavljajo, da prevara v
povprečju pomeni škodo v vrednosti 5 % celotnih prihodkov;
je bila povprečna izguba zaradi prevare ocenjena na 140.000
dolarjev, pri čemer več kot petina prevar povzroči izgubo najmanj
enega milijona dolarjev;
je prevara v povprečju trajala 18 mesecev, preden je bila
odkrita;
je bila poneverba sredstev najbolj pogosta vrsta prevare, in
sicer v 87 odstotkih, in pomeni v povprečju 120.000 dolarjev
izgube. Prevare finančnih izkazov pomenijo 8 odstotkov vseh prevar
in v povprečju en milijon dolarjev izgube, korupcija pa tretjino
vseh prevar in v povprečju 250.000 dolarjev izgube;
prevare v največji meri odkrijejo s pomočjo namiga zaposlenih
ali oškodovanih;
korupcija in prevare plačilnega sistema so za podjetja največja
nevarnost. Ne glede na geografsko lego ti dve prevari zajemata 50
odstotkov vseh prijavljenih prevar organizaciji ACFE;
se poklicne goljufije pojavljajo predvsem v majhnih podjetjih,
saj podjetja nimajo zadostnih notranjih kontrol, kar povečuje
ranljivost za prevare;
povzročitelji prevar na višjih položajih povzročijo večjo
izgubo. Povprečna izguba, ki so jo povzročili lastniki, je znašala
573.000 dolarjev, povprečna izguba, ki so jo povzročili managerji,
je znašala 180.000 dolarjev in povprečna vrednost izgube,
povzročena s strani zaposlenih, je znašala 60.000 dolarjev;
dlje časa je povzročitelj prevare zaposlen v podjetju, večja je
vrednost izgube. Povzročitelji prevar, ki so v podjetju več kot 10
let, so podjetje v povprečju oškodovali za 229.000 dolarjev; če
primerjamo s povzročiteljem, ki je prevaro storil v prvem letu, je
ta znašala 25.000 dolarjev.
10
Mouton, C., je partner v podjetju Mazars, kjer skrbi za tveganja
in notranji nadzor na področju korporativnega upravljanja,
obvladovanja tveganj, notranje revizije, revizije IT, skladnosti s
predpisi in vodi posebne preiskave. Je pooblaščen računovodja, član
Inštituta pooblaščenih računovodij v Veliki Britaniji in na Irskem
in pooblaščeni revizor informacijskih sistemov (Mazars, 2015).
11
PricewaterhouseCoopers je ena od štirih največjih mednarodnih
revizijskih družb (druge so Deloitte, EY in KPMG), merjena po
prihodkih leta 2014 (Wikipedia, 2015a). 12
Združenje pooblaščenih preiskovalcev prevar (angl.: Association
of Certified Fraud Examinerson – ACFE) je največja svetovna
organizacija za boj proti prevaram ter zagotavlja usposabljanja in
izobraževanja preiskovalcev za boj proti prevaram. Ima več kot
75.000 članov, ki skrbijo za zmanjšanje poslovnih prevar na
svetovni ravni ter omogočajo zaupanje javnosti v integriteto in
objektivnost njihovega poklica (ACFE, 2015).
-
4
v 77 odstotkih odkritih prevar so bile te povzročene s strani
posameznikov, ki so bili zaposleni v naslednjih oddelkih v
podjetju: računovodstvo, prodaja, management, nabava (ta trditev je
podobna ugotovitvi ACFE iz leta 2010);
so večino odkritih prevar izvedli zaposleni z moralno neoporečno
preteklostjo. 87 odstotkov tistih, ki so storili prevaro, še ni
bilo obtoženih ali obsojenih, od tega 84 odstotkov še ni bilo
nikoli kaznovanih s strani delodajalca.
Po podatkih raziskave z naslovom Letni pregled globalnih prevar
(ang.: Annual Global Fraud Survey), ki jo je leta 2013 in 2014
opravila organizacija Kroll13 (2014, str. 5), so po znižanju v letu
2012 prevare spet v porastu in s tem prav tako stroški izgube. V
preteklem letu je prišlo predvsem do povečanja prevar, v katere so
bili vpleteni prodajalci in dobavitelji, gre za prevare pri javnih
naročilih, povečale so se tudi prevare zaradi navzkrižja interesov.
Če na kratko povzamemo pomembne točke poročila, lahko ugotovimo,
da:
se je 70 odstotkov podjetij srečalo z vsaj eno prevaro v
preteklem letu;
so podjetja, ki so zaznala prevaro in vedela, kdo je zanjo
odgovoren, to prevaro ovadila v 32 odstotkih. Vzrok naj bi bil v
tem, da je bila glavna oseba, odgovorna za prevaro, zaposlena v
srednjem ali nižjem managementu.
Z globalne perspektive so prevare v Evropi na precej višji ravni
v primerjavi s svetom. Kot prikazuje slika 1, je v Evropi
razširjenost prevar 73 odstotkov, kar je 3 odstotke več kot na
globalni ravni. Od tega pomeni kraja informacij 25 odstotkov, kraja
zalog 28 odstotkov, konflikt interesov 21 odstotkov, finančne
goljufije 17 odstotkov in prevare prodajalcev, dobaviteljev ali
javnih naročil 17 odstotkov (Kroll, 2014, str. 11).
13
Kroll je vodilni svetovni ponudnik rešitev tveganja, ki že več
kot štirideset let svojim strankam omogoča samozavestne odločitve
glede obvladovanja tveganja s področja kadrov, sredstev, dejavnosti
in varnosti. Specializirani so za ugotavljanja, odpravo in
spremljanje tveganj v podjetju (Kroll, 2015).
-
5
Slika 1: Razsežnost prevar v Evropi
Vir: (Kroll, 2014, str. 11).
Tudi v Sloveniji zaznavamo podobne težnje, kot jih je objavila
organizacija Kroll leta 2013/2014 v letnem pregledu globalnih
prevar. V Sloveniji se je leta 2012 povečal delež gospodarskega
kriminala. Obravnavanih je bilo 12.853 (12.746 leta 2011) ali za
0,8 odstotkov več kaznivih dejanj. Škoda, ki so jo povzročila
gospodarska kazniva dejanja, je bila ocenjena na 449,5 milijonov
evrov, kar je za 154,9 odstotkov več kot leta 2011 (MNZ Policija,
2012, str. 15).
Pred nedavnim je Finančna uprava RS z nadzorom poslovanja v
izbranih gostinskih lokalih in prepovedjo opravljanja dejavnosti
nakazala nov odnos do davkoplačevalcev ter napovedala neposreden in
trd boj s sivo ekonomijo, davčnimi neplačniki in prevarami. Uvedba
novih davkov naj bi stabilizirala prihodkovno stran proračuna in z
učinkovitejšo izterjavo že uvedenih davkov pripomogla k utrditvi
javnih financ (Gorenčič14, 2013).
Da je Slovenija v hudi krizi, jasno kaže dejstvo, da je država
lani, kljub višanju davkov, teh pobrala manj kot predlani. Finančna
uprava RS je leta 2013, po prvih izračunih, pobrala 9,95 milijarde
evrov davkov, kar je 477 milijonov evrov oz. 4,6 odstotka manj kot
v letu prej in tudi 87 milijonov evrov manj od načrtovanega. V
primerjavi z letom 2011 pa so se prilivi od davkov zmanjšali za 6,1
odstotka (Konda15, 2014). Iz raziskav lahko vidimo, da je posledica
povišanja davkov nelojalnost državljanov do poštenih davčnih prijav
in plačila davka. V Sloveniji je mogoče zaznati težave, povezane s
preiskovanjem gospodarskih kaznivih dejanj, ko je računovodstvo
sámo predmet takšnih dejanj ali kadar je mesto dokaza za
14
Gorenčič, A., je vodja skupine za posredne davke v družbi
Deloitte (Gregorčič, 2013). 15
Konda, U., novinar častnika Finance (Finance, 2015).
-
6
gospodarsko kaznivo dejanje. V teoriji zasledimo naslednje
probleme: osebe, zaposlene v policiji in na državnem tožilstvu,
imajo malo znanja o računovodstvu in zlorabi računovodstva ter
njegovi uporabi pri dokazovanju gospodarskih kaznivih dejanj;
(zunanji) revizorji nimajo obveznosti odkrivati in preiskovati
gospodarskih kaznivih dejanj; (sodni) izvedenci s področij, ki so
povezana z računovodstvom, večkrat pripravljajo neponovljiva
izvedenska poročila (mnenja); in, ne nazadnje, zaradi navedenih
težav traja postopek preiskovanja in nato sojenje (pre)dolgo.
Zaradi navedenega v več državah (na primer Združenih državah
Amerike in Veliki Britaniji) pri preiskovanju kaznivih dejanj
pomaga forenzično računovodstvo (Kolar & Zdolšek, 2013, str.
182). Tudi po mnenju Mayrja,16 bi bilo za učinkovit pregon
gospodarskega kriminala smiselno angažirati forenzične računovodje
oziroma preiskovalne revizorje (Morozov, 2011, str. 16).
1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze raziskave
1.2.1 Cilji raziskave
Cilj magistrske naloge je preučiti podjetniško okolje mikro in
malih podjetij oziroma stanje prevar in korupcije pri mikro in
malih podjetnikih v Sloveniji, v letu 2014, ter dejavnike, ki
vplivajo na njihov nastanek. Za preučitev dejavnikov prevar in
korupcije bomo izvedli raziskavo, v kateri bodo anketiranci
samostojno izpolnjevali vprašalnike v pisni ali elektronski obliki.
Podatki bodo nato obdelani s programom SPSS (ang.: Statistical
Package for the Social Sciences), s katerim bomo poleg opisne
statistike izvedli tudi preverjanja statističnih razlik med
posameznimi skupinami. Glede na to, da je magistrsko delo
zastavljeno širše, želimo prav tako slediti naslednjim ciljem:
preučiti novejšo domačo in tujo literaturo o prevarah in
korupciji,
analizirati prisotnost prevar po svetu,
preučiti novejše raziskave s področja prevar in korupcije,
preučiti zakonske okvirje gospodarskega kriminala v
Sloveniji,
preučiti sodno prakso gospodarskega kriminala v Sloveniji.
1.2.2 Raziskovalne hipoteze
Hipoteza 1: Korupcija v poslovnem okolju mikro in malih podjetij
pomembno znižuje gospodarski uspeh. Živimo v državi z močno
prisotno sistemsko korupcijo ustroja, predvsem na področju
upravljanja s podjetji in bankami v večinski državni lasti ter pri
javnem naročanju, hkrati pa v državi, kjer je bilo skozi desetletja
prevzemanje in uveljavljanje kazenske, odškodninske, politične,
moralne ter etične odgovornosti skoraj ničelno (KPK, 2013, str.
136).
16
Dr. Mayr, B., je pooblaščeni revizor, državni notranji revizor,
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, certificirani
poslovodni računovodja, davčni strokovnjak, stalni sodni izvedenec
in pridruženi član ACFE (VSŠ, 2015).
-
7
Izsledki raziskave, ki jo je opravila družba Ernst & Young17
(2013, str. 23), v kateri je sodelovalo več kot tri tisoč članov
uprav, managerjev, direktorjev in njihovih sodelavcev iz
šestintridesetih držav kažejo, da se je Slovenija uvrstila na prvo
mesto koruptivnih držav. Podkupovanje je med slovenskimi managerji
v 96 odstotkih nekaj običajnega oziroma pogostega. Sledi ji Kenija
s 94 odstotki in Hrvaška z 90 odstotki. Najmanj je korupcija
razširjena v Švici (10 odstotkov), sledita ji Finska in Švedska (12
odstotkov). Predsednik Združenja Manager, (2013) Dejan Turk, glede
omenjene raziskave opozarja, "da je stanje postalo zaskrbljujoče in
da je za managerje nesprejemljivo", hkrati pa dodaja, da je "dobro,
da se začenjamo o tem odkrito pogovarjati in iskati rešitve".
Zanimiva je tudi primerjava podatkov glede prijav, ki jih je v
letih delovanja prejela Komisija za preprečevanje korupcije. Iz te
primerjave vidimo vsakoletno rast števila prijav. Prav tako je
razvidno, da je komisija v letih 2011 in 2012, uspela rešiti večje
število prijav (1.888), kot jih je v tekočem letu 2012 sprejela v
obravnavo (1.294), kar v odstotkih pomeni 45 odstotkov več rešenih
prijav od sprejetih v predhodno preiskavo.
Slika 2: Statistika prijav Komisije za preprečevanje
korupcije
Vir: (KPK, 2013, str. 58).
Število ovadb in obtožnic se povečuje, predvsem pa je pomembno,
da se povečuje število kompleksnih kazenskih postopkov, v katerih
so med osumljenci in obtoženci tudi različni nosilci visokih javnih
funkcij in osebe iz gospodarsko-finančne elite. V obdobju poročanja
so bili tako zaradi korupcije ali s korupcijo povezanih dejanj
obsojeni en državni tožilec in trije župani; v kazenskih ali
predkazenskih postopkih so en sodnik, predsednik vlade, več bivših
in sedanjih ministrov ter več županov. To je
17
Ernst & Young je eno izmed vodilnih globalnih podjetij na
področju revizije, davčnega in poslovnega svetovanja. V okvirju
svojega poslovanja podjetje svetuje velikim multinacionalkam pa
tudi manjšim podjetjem, Evropski Komisiji in posameznikom. Podjetje
je prisotno v sto štiridesetih državah in zaposluje več kot sto
štirideset tisoč ljudi, ki so usmerjeni v razvoj in nenehne
izboljšave storitev za stranke (Finance, 2011).
http://www.ey.com/SI/en/Home
-
8
samo po sebi seveda vse prej kot razlog za zadovoljstvo, po
drugi strani pa je razlog za zadovoljstvo to, da tudi
kazensko-pravni sistem – čeprav z velikimi težavami – lahko
identificira in procesira tovrstne primere (KPK18, 2013, str. 58).
Po mnenju Irene Prijović iz Združenja nadzornikov je naloga
civilnodružbenih organizacij, da oblikujejo svoje notranje kodekse
in počistijo v svojih vrstah, pregon pa je naloga državnih organov.
Pri tem naj jim pomaga civilna družba. Generalni sekretar iz
društva Integriteta19, Vid Doria, meni, da je za dejansko uvedbo
programa etičnega in odgovornega poslovanja v neki organizaciji
nujna podpora vodstva in nadzornikov. Če tega ni, trpi tudi
gospodarstvo (TG, 2013). Hipoteza 2: Prikrojevanje računovodskih
izkazov pri mikro in malih podjetjih je pogosto in vpliva na
zavajanje deležnikov. V raziskavi z naslovom Upravljanje
kompleksnih poslovnih tveganj (ang.: Navigating today’s complex
business risks), ki jo je opravila družba Ernst & Young (2013,
str. 22), so anketirane povprašali, ali v podjetju prirejajo
poslovne bilance in na ta način prikažejo boljše finančno stanje
podjetja. Pri tem se je Slovenija uvrstila na drugo mesto s 66
odstotki, takoj za Nigerijo s 68 odstotki. Na zadnje mesto se je
uvrstila Finska s 7 odstotki.
In kakšni so razlogi za prikrojevanje računovodskih izkazov?
Avtorji raziskave izpostavljajo, da je možnost za neetično ravnanje
zaradi zahtev po dobrih rezultatih. Povečana pričakovanja po dobrih
finančnih rezultatih na hitro rastočih trgih neposredno občutijo
managerji. Več kot tretjina vprašanih se popolnoma strinja s
trditvijo, da bo management v prihodnjem letu pod velikim pritiskom
zaradi finančnih rezultatov. Hkrati je razvidno, da obstaja na
hitro rastočih trgih večje tveganje nastanka prevar, prav tako je
na teh trgih večje število prikrojenih računovodskih izkazov, kot
na že uveljavljenih, "zrelih" trgih (Ernst & Young, 2013, str.
4).
Po podatkih Združenja preiskovalcev prevar (ACFE, 2013, str. 11)
zaseda prikrojevanje računovodskih izkazov, glede na pogostost,
tretje mesto, vendar je glede na povprečno vrednost škode, ki jo
povzroči, na prvem mestu. Ta se je v letu 2012 zmanjšala in znaša
en milijon dolarjev, kar je za tri milijone dolarjev manj kot v
letu 2010, ko je ta znašala štiri milijone dolarjev.
18
KPK – Komisija za preprečevanje korupcije je samostojen in
neodvisen državni organ; čeprav del javnega sektorja, komisija ni
podrejena nikomur in ne dobiva navodil ali usmeritev za delo od
vlade ali državnega zbora. Pri svojem delovanju je vezana zgolj na
ustavo in zakon. Komisija ni organ odkrivanja in pregona v
predkazenskem ali kazenskem postopku, ima pa določena izvršilna,
nadzorstvena in preiskovalna pooblastila (KPK, 2015c). 19
Transparency International Slovenia – Društvo Integriteta je
prostovoljno, nevladno, nepolitično in nepridobitno združenje
članov; deluje na raznih področjih. V letu 2012 je postalo
polnopravni član največje mednarodne organizacije za boj proti
korupciji, Transparency International (TI Slovenija, 2015a).
-
9
Hipoteza 3: Tudi v mikro in malih podjetjih so za preprečevanje
prevar potrebne interne kontrole.
Mikro in mala podjetja niso zavezana za revizijo računovodskih
izkazov, prav tako ni uzakonjenega davčnega svetovanja oziroma
reguliranja kakovosti računovodskih servisov, posledično lahko
sklepamo, da prihaja do prevar.
Omejitve finančnih virov v manjših organizacijah pomenijo manjše
naložbe v kontrole za boj proti prevaram, zaradi česar so te
organizacije bolj dovzetne za prevare. Za ponazoritev so na ACFE –
Združenje preiskovalcev prevar (ang.: Association of Certified
Fraud Examiner) pripravili shemo pogostosti kontrol za boj proti
prevaram med malimi podjetji, tistimi, ki imajo manj kot sto
zaposlenih in večjimi podjetji, z več kot sto zaposlenimi (ACFE,
2013, str. 34). Kot je razvidno iz slike, lahko opazimo velike
razlike med tema dvema skupinama. Res je, da bi najem notranjega
revizorja ali forenzičnega računovodje zahteval večja finančna
sredstva, ki pa ne bi zagotovil ustreznega ravnovesja med stroški
in koristjo. Kljub temu pa poznamo druge kontrole za preprečevanje
prevar, kot je kodeks ravnanja za boj proti prevaram, program
usposabljanja in formalni vodstveni pregled kontrol in procesov,
podporni sistem za zaposlene ter anonimna linija za zaposlene, ki
se lahko izvajajo po nižjih stroških tudi v malih organizacijah.
Tako se lahko močno poveča sposobnost preprečevanja in odkrivanja
prevar.
Slika 3: Pogostost ukrepov proti prevaram v malih in velikih
podjetjih
Vir: (ACFE, 2013, str. 34).
Področje računovodenja v Sloveniji ni zakonsko urejeno, zato na
tem področju srečamo preizkušenega računovodjo in računovodjo
Slovenskega inštituta za revizijo,
-
10
računovodje, usposobljene za vodenje računovodskih servisov pri
Zbornici računovodskih servisov in druge, ki brez licenc in brez
preizkusa strokovnosti ter nadzora, opravljajo računovodske
storitve (računovodijo). Zaradi zakonske neurejenosti računovodenja
se pojavlja nelojalna konkurenca, ki ne temelji na kakovosti, ampak
na cenovni ugodnosti ter podrejenosti željam poslovodstva. Hipoteza
4: Vlada, poslanci, zaposleni v državni upravi lahko s svojim
zgledom pomembno vplivajo na zmanjšanje prevar in korupcije. Kot
primer navajamo raziskavo ene izmed vrste prevar, ki se dogajajo v
mikro in malih podjetjih. V raziskavi o davčni miselnosti in davčni
morali v Sloveniji, ki jo je opravil Stanko Čokelc20, (2013, str.
63 – 71) in v kateri je v prvi polovici leta 2013 sodelovalo 1987
posameznikov, so anketirane povprašali, kakšni so razlogi za
poslabšanje odnosa do plačevanja davkov. Vprašani so kot
najpomembnejši razlog za poslabšanje odnosa do plačevanja davkov
prepoznali dejanja in zglede nosilcev javnih funkcij, s povprečno
vrednostjo ranga 2,42, sledijo ukrepi in ravnanje vlade in
pristojnih organov, s srednjo vrednostjo rangov 3,06, sledijo
dejanja državnih uslužbencev, s srednjo vrednostjo ranga 3,16, in
delo sodišč, s srednjo vrednostjo ranga 3,30. Manj pomembna za
poslabšanje odnosa do plačevanja davkov sta poslabšani finančni
položaj posameznika, s povprečno vrednostjo ranga 4,02, in ravnanja
evropskih institucij, s povprečno vrednostjo rangov 5,03.
Slika 4: Prikaz srednje vrednosti rangov razlogov poslabšanja
odnosa do plačevanja davkov
Vir: (Čokelc, 2013, str. 69).
20
Dr. Čokelc, S., pooblaščeni revizor, preizkušeni davčnik,
državni notranji revizor, je direktor revizijske družbe Revidicom,
d.o.o. Njegova strokovna področja raziskovanja so davčna morala,
davčne utaje, davčna kompleksnost, kakovost davčnega svetovanja. Od
leta 2000 do 2004 je vodil odbor za davščine pri Slovenskem
inštitutu za revizijo. Od leta 1998 do 2008 je bil višji
predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor. Je avtor
številnih člankov, kar je razvidno iz bibliografije v Cobissu
(Revidicom, 2015).
-
11
Hkrati so anketirane povprašali, kakšni so razlogi za
poslabšanje davčne morale. Najpomembnejši razlog za poslabšanje
davčne morale je dejavnik, da je država oblikovala davčni sistem,
ki omogoča zaslužek podjetjem, katerih lastniki so strankarski
kolegi; zaslužek političnim simpatizerjem in politikom; oblikovanje
nove kaste bogatih posameznikov (tajkunov), s povprečno vrednostjo
ranga 2,19. Naslednji dejavnik je, da država z zbranimi sredstvi
ravna neodgovorno in financira področja, ki jih ne bi smela, s
srednjo vrednostjo rangov 2,69; naslednji pomembni dejavnik, ki
poslabšuje davčno moralo, je nepravična obdavčitev, s srednjo
vrednostjo ranga 3,15. Manj pomembna dejavnika za poslabšanje
davčne morale sta povečevanje davkov in prispevkov, s povprečno
vrednostjo ranga 3,33, in dejavnik, da v RS ni posluha za skupnost
in solidarnost med ljudmi, s povprečno vrednostjo rangov 3,63.
Slika 5: Prikaz dejavnikov, ki poslabšujejo davčno moralo
Vir: (Čokelc, 2013, str. 71).
-
12
1.3 Predpostavke in omejitve
1.3.1 Predpostavke
Predpostavljamo, da bodo prevare, glede na trend naraščanja,
ogrozile konkurenčnost, ugled podjetij, ovirale gospodarski razvoj
in zaupanje civilne družbe v pravno državo in državne institucije
(slika 6). Lahko bi rekli, da je korupcija prevara podjetnika, da
pridobi posel na nelegalen način. S tem dejanjem ogrozi delovanje
drugih, ki bi lahko ponudili boljše rešitve in omogočili
gospodarski razvoj družbe, vendar nimajo možnosti. Predpostavljamo
torej, da so prevare pri javnih naročilih ključni problem mikro in
malih podjetnikov.
Podatki policije (2012, str. 15) kažejo, da je v Sloveniji v
zadnjih letih zabeležena rast celotnega kriminala, še posebej
gospodarskega. Neznatno s 14,4 odstotkov na 14,3 odstotke, se je
pri vseh kriminalnih dejanjih zmanjšal delež gospodarskega
kriminala, malenkost večji je bil njegov obseg, saj je bilo
obravnavanih 12.853 ali za 0,8 odstotkov več kaznivih dejanj kot v
letu 2011, ko je bilo obravnavanih 12.746 dejanj. Škoda, ki so jo
povzročila gospodarska kazniva dejanja (slika 7), je bila ocenjena
na 449,5 milijonov evrov, to je za 154,9 odstotkov več kot v letu
2011, ko je bila škoda ocenjena na 176,3 milijone evrov. Prav tako
se je povečal njen delež v strukturi škode celotnega obravnavanega
kriminala s 64,9 odstotkov na 83,6 odstotke ali za 18,7 odstotnih
točk. To je posledica zaključenih kompleksnih preiskav težjih oblik
gospodarskega kriminala in korupcije, ki generira veliko
premoženjsko škodo oziroma korist. Preiskave so se, sicer, lahko
začele že v prejšnjih letih, vendar so bile zaradi obsežnosti in
kompleksnosti ter zaradi velikega števila novih kaznivih dejanj, s
kazensko ovadbo zaključene šele leta 2012.
Slika 6: Število kaznivih dejanj gospodarskega kriminala v
Sloveniji
Vir: (MNZ Policija, 2012, str. 15).
-
13
Slika 7: Posledice kaznivih dejanj gospodarskega kriminala v
Sloveniji
Vir: (MNZ Policija, 2012, str. 15).
Najbolj se je povečalo število obravnavanih kaznivih dejanj
pranja denarja, in sicer z 48 na 141, oškodovanja upnikov z 20 na
37 ter število zlorab položaja ali zaupanja pri gospodarski
dejavnosti s 161 na 216. Med lažjimi oblikami gospodarskega
kriminala se je najbolj povečalo število kaznivih dejanj zlorabe
osebnih podatkov, nevestnega dela v službi in overovitve lažne
vsebine, zmanjšalo pa se je število poslovnih goljufij in
ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali
arhivskega gradiva (MNZ Policija, 2012, str. 15).
Slika 8: Vrste kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete v
Sloveniji
Vir: (MNZ Policija, 2012, str. 15).
-
14
1.3.2 Omejitve
Pri pisanju magistrske naloge so prisotne naslednje
omejitve:
utegnejo se pojaviti pri raziskavi, tako da anketiranci ne bi
želeli sodelovati ali podati resničnih odgovorov;
vzorec raziskave bi lahko bil premajhen za posplošitev na
celotno populacijo;
pri opredeljevanju teoretičnega dela bi lahko presegli okvir
magistrske naloge;
vprašalnik, s katerim bomo anketirali mikro in male podjetnike,
ima omejitev obsega.
1.4 Predvidene metode raziskovanja
1.4.1 Metode raziskovanja
Magistrska naloga zahteva uporabo več znanstveno-raziskovalnih
metod. Naloga je osredotočena na posamezne funkcije podjetja ter
povezuje podjetje z okoljem, zato je bila izvedena poslovna
raziskava, ki se je ukvarjala s posameznimi ekonomskimi subjekti
ter povezavami in odvisnostmi med njimi. Za raziskovanje smo
uporabili teoretično metodo s kombinacijo pozitivnega in
normativnega pristopa. Medtem ko smo uporabljali pozitivni pristop
pri analiziranju in preučevanju ekonomskega dogajanja, ter s tem
odgovorili na vprašanje "Kaj je?", je normativni pristop viden v
vrednostnih sodbah "Kaj bi moralo biti?". V raziskavi smo preučili
predvsem tujo literaturo, prav tako pa tudi domače vire. Ob
strokovnih delih, objavljenih v knjižnični obliki, so bili pomemben
vir informacij novejši članki in raziskave, ki so jih v preteklem
obdobju objavile pomembne neodvisne organizacije na področju
prevar. Teoretični del se nanaša na študije tuje strokovne
literature, s primerjavo različnih avtorjev. V tem delu so
predstavljene teoretične podlage tujih avtorjev o prevarah v
podjetništvu in korupciji. V okviru deskriptivnega pristopa smo
uporabili naslednje metode:
metodo klasifikacije, za definiranje določenih pojmov;
komparativno metodo, za primerjanje enakih ali podobnih dejstev,
pojavov, procesov in odnosov, s katerimi smo ugotavljali njihove
podobnosti v obnašanju in razlike med njimi;
metodo kompilacije, pri povzemanju opazovanj, spoznanj, stališč,
sklepov in rezultatov drugih avtorjev.
V prvem poglavju smo z analitičnim pristopom uporabili metodo
deduktivnega sklepanja, kar pomeni način logičnega sklepanja na
osnovi teorije. Tako smo na osnovi kvalitativne ekonomske analize
in ekonomske teorije opredelili hipoteze. V drugem poglavju smo
predstavili podjetniško okolje v Sloveniji in dejavnosti mikro ter
malih podjetij, omejitve mikro in malih podjetij in stanje
korupcije v Sloveniji, kot dejavnik podjetniškega okolja, pri čemer
smo z deskriptivnim pristopom uporabili metodo deskripcije,
komparativno metodo in metodo kompilacije.
-
15
V tretjem poglavju smo s preučevanjem tuje strokovne literature
in novejših neodvisnih raziskav opredelili temeljna teoretična
izhodišča prevar in gospodarskega kriminala, vrste in vzroke zanj.
Pri tem sta uporabljeni komparativna metoda in metoda kompilacije.
Prav tako smo opredelili organe odkrivanja prevar in njihove
postopke. V četrtem in petem poglavju smo analizirali ukrepe in
organe odkrivanja in preprečevanja prevar, hkrati smo podrobneje
analizirali pravno ureditev gospodarskega kriminala v Sloveniji.
Uporabili smo deskriptivni pristop, pri čemer sta uporabljeni
komparativna metoda in metoda deskripcije. Teoretična spoznanja so
osnova za aplikativni del v šestem poglavju. Anketirali smo
lastnike mikro in malih podjetij v Sloveniji. Vprašanja so
temeljila na njihovem mnenju in osebnih izkušnjah:
ali so zasledili, da so poslovni partnerji ali konkurenti
prikrojili računovodske izkaze in na kakšen način so to
odkrili;
ali so morda kdaj zaradi najetja posojila, konkuriranja,
razpisov, likvidnostnih ali kakšnih drugih težav prikrojili
računovodske izkaze;
ali so na osnovi preverjanj javno objavljenih računovodskih
izkazov kupcu prodali blago ali opravili storitev in potem niso
prejeli plačila;
ali so v podjetju zasledili prevaro, kakšno, kako so
ukrepali;
ali so od njih pričakovali ali zahtevali provizijo, podkupnino
in poslovno darilo in kdo je to zahteval;
kaj po njihovem mnenju ogroža njihovo poslovanje (prevare,
korupcija, druga dejanja);
kaj bi po njihovem mnenju lahko izboljša podjetniško klimo. Na
podlagi analize smo presojali, ali so mnenja, glede na postavljene
hipoteze in pričakovanja podobna oziroma različna. Analizo smo
opravili s programom SPSS, in sicer na način, opisan v naslednjih
odstavkih. Poleg osnovnih deskriptivnih statistik (izračun srednjih
vrednosti, razpršenosti) in grafičnih prikazov nekaterih
najpomembnejših (najzanimivejših) rezultatov smo pri analizi
uporabili tudi posamezne metode inferenčne statistike, s katerimi
smo želeli ugotoviti, ali so naši rezultati in ugotovitve
statistično pomembni, torej ali jih lahko iz našega vzorca
posplošimo kot splošne zakonitosti oz. principe (razlike,
povezanosti, odstopanja). Zanimalo nas je, ali se med malimi in
mikro podjetji pojavljajo kakšne razlike med odgovori. Preverjanje
hipotez o razlikah med različnimi skupinami udeležencev (npr. med
malimi in mikro podjetji; med tistimi, ki pretežno poslujejo s
fizičnimi osebami oz. s pravnimi osebami; glede na način poslovanja
– gotovinsko ali negotovinsko) smo glede na tip odgovorov
preverjali s parametričnimi testi za ugotavljanje razlik med vzorci
(t-test, anova – za vprašanja z lestvico, to so vprašanja 18–21)
ali z neparametričnimi testi (hi–kvadrat, U–test Mann-Whitneyeja –
vprašanja 2–17). Hi–kvadrat test smo uporabili tudi pri vprašanjih
4, 8, 12, 13, kjer smo ugotavljali, ali se določen odgovor oz.
kategorija odgovorov pojavlja pomembno pogosteje kot drugi (ali
obstajajo statistično značilne razlike glede tega, kdo sestavi
-
16
računovodske izkaze; ali se prikrojevanje rezultatov pogosteje
odkrije na določen način ipd). Za vprašanja, ki so zahtevala
odgovore na ordinalni ali intervalni merski lestvici (ocenjevalni
lestvici, vpr. 18–21, tudi vprašanje 12b) smo ugotavljali tudi mere
povezanosti (korelacije) bodisi med ocenami (Pearsonov ali
Spearmanov koeficient korelacije). Pri slednjih primerih lahko za
nekatera vprašanja (1, 2, 7, 9, – kjer je dihotomni odgovor), kot
mero povezanosti z ocenami na lestvicah, izračunamo tudi
točkovni–biserialni korelacijski koeficient.
1.4.2 Potek raziskave
Teoretična opredelitev prevar v podjetništvu
Temeljne značilnosti prevar v podjetništvu
Analiza prevar v mikro in malih podjetjih v Sloveniji
Pregled pravne ureditve
podjetniških prevar v Sloveniji
Pravna ureditev in kaznovanje prevar v podjetništvu (gospodarski
kriminal)
Podjetniško okolje v Sloveniji
Korupcija v Slovenii
Odkrivanje in preprečevan-
je prevar
Kaznovanje podjetniških
prevar v Sloveniji
-
17
2 PODJETNIŠKO OKOLJE
2.1 Podjetniško okolje v Sloveniji
Podjetništvo je vselej tesno vpeto v konkretno družbeno okolje,
ki se razlikuje med državami in celo med posameznimi regijami.
Dosedanje empirične raziskave dokazujejo močno pozitivno korelacijo
med urejenim poslovnim okoljem (institucionalnimi pogoji) in
podjetniško aktivnostjo (Rebernik et al., 2014, str. 128 povzeto po
Kelly et al., 2011). V letu 2011 je evropska dolžniška kriza
dosegla nove razsežnosti. Zaupanje investitorjev in potrošnikov je
proti koncu leta zato hitro upadlo, z njim pa tudi mednarodna
menjava (Skupina Triglav, 2011, str. 64). Slovensko gospodarstvo se
je znašlo v hudi gospodarski in finančni krizi, kar se kaže
predvsem v upadanju rasti podjetij, veliko je težav s pridobivanjem
finančnih virov, podjetja niso več tako inovativna in brezposelnost
se z dneva v dan povečuje (Jakopin, 2013, str. 75). Oceno okvirnih
pogojev za podjetništvo v Sloveniji v primerjavi z državami EU
najbolj celovito prikazuje GEM21 raziskava 2014, avtorjev Rebernik,
Tominc, Crnogaj, Širec, Bradač-Hojnik in Rus. Skupna povprečna
vrednost ocenjenih trditev na lestvici od 1 do 5 v vsaki posamezni
skupini okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji, so prikazane
v tabeli 1. Označena sta najbolje in najslabše ocenjena okvirna
pogoja, prikazana je tudi primerjava s povprečjem držav Evropske
unije (Rebernik et al., 2014, str. 128).
Tabela 1: Ocene okvirnih pogojev za podjetništvo v Sloveniji,
GEM 2014
1 Finančna podpora, 2a Vladne politike – podpora, 2b Vladne
politike – regulativa, 3 Vladni programi, 4a Izobraževanje – v OŠ
in SŠ, 4b Izobraževanje – po SŠ, 5 Prenos RR, 6 Poslovna/strokovna
infrastruktura, 7a Notranji trg – dinamičnost, 7b Notranji trg –
odprtost, bremena, 8 Fizična infrastruktura, 9 Kulturne in družbene
norme 1
1 2a 2b 3 4a 4b 5 6 7a 7b 8 9 Slovenija 2,33 2,13 1,92 2,43 1,77
2,34 2,29 2,71 3,04 2,56 3,56 2,06 Povprečje EU 2,68 2,66 2,44 2,84
2,12 2,82 2,57 3,25 2,99 2,80 3,91 2,65
Vir: (Rebernik et al., 2014, str. 128)
V letu 2014 je najbolje ocenjen dostop do fizične
infrastrukture, potrebne za poslovanje podjetij, najslabše pa
razširjenost in kakovost izobraževanja in usposabljanja za
podjetništvo v osnovnih in srednjih šolah. Nizko oceno za leto 2014
je dobila tudi vladna politika, v delu, ki se nanaša na regulativo
ter prenos raziskav in
21
Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je longitudinalni
raziskovalni projekt, ki preučuje odnose med podjetniško
aktivnostjo in nacionalno ekonomsko rastjo. Raziskava GEM se je
pričela leta 1999. V njej vsako leto sodeluje več držav. Temeljni
cilj GEM je odgovoriti na dve vprašanji, ki zadevata samo jedro
ekonomskega razvoja. Prvič, kako podjetniška aktivnost prispeva k
nacionalni in mednarodni gospodarski blaginji, in drugič, kaj lahko
storijo vlade, da bi zvišale raven in kakovost podjetniške
aktivnosti (GEM 2015).
http://www.gemconsortium.org/http://www.gemconsortium.org/
-
18
razvoja v podjetniško prakso, kar prav tako velja za večino
drugih držav udeleženk GEM (Rebernik et al., 2014, str. 128-129).
Za povprečjem držav EU najbolj zaostajamo tudi pri kulturnih in
družbenih normah, ki podpirajo oziroma zavirajo podjetniško
aktivnost (ibid., 2014, str. 131). Z dvigom kulturnih in družbenih
norm bi se zmanjšalo tveganje za podjetniške prevare in korupcijo.
Trditev potrjujejo avtorji raziskave GEM 2014, po mnenju katerih,
podjetniško aktivnost v Sloveniji zavirajo vladne politike (65,71
%), sledi šibka finančna podpora (40 %) ter kulturne in družbene
norme (40 %). Veliko priporočil so avtorji podali za področje
kulturnih in družbenih norm (24,24 %), ob tem opozarjajo, da
premiki na tem področju zahtevajo svoj čas (Rebernik et al., 2014,
str. 136). Raziskava Poslovanje (ang.: Doing Business) prikazuje,
kako prijazno je okolje do podjetnikov v posamezni državi. To so
ocenili na podlagi različnih kriterijev, kot so koli- ko dni
potrebuje podjetje, da nastane, da se pridobijo ustrezna gradbena
dovoljenja, elektrika, ipd. Avtorica Jakopin je primerjala med
seboj Slovenijo, Hrvaško, Nemčijo in Italijo. V raziskavo je bilo
vključenih 185 držav. Za najbolj prijazno državo do podjetnikov se
je, pričakovano, izkazala Nemčija, ki je na 20. mestu, sledi
Slovenija, ki je na 35. mestu. Rečemo lahko, da je kljub slabim
pogojem za podjetništvo dosegla visoko mesto na lestvici. Po
raziskavi ima Slovenija največ težav pri pridobivanju posojil, za
kar potrebuje kar 104 dni, druga težava pa je pri pridobivanju
gradbenih dovoljenje, za kar potrebuje 83 dni (Jakopin, 2013, str.
79-80 povzeto po raziskavi Doing Business 2013). Zaznavanje
obetavnih poslovnih priložnosti je ključni korak v podjetniškem
procesu in v raziskavah s področja podjetništva zavzema pomembno
mesto. Koncept podjetniške priložnosti je nasploh zelo značilen za
sodobno literaturo o podjetništvu. Že pred časom sta Sarasvathy in
Venkataraman (2001) opisala koncept podjetniške priložnosti s
štirimi komponentami: (i) nove ideje ali inovacije, (ii) zaznani
subjektivni ali objektivni cilji, (iii) zaupanje v zmožnosti
doseganja teh ciljev in (iv) doseganje ciljev z outputi podjetniške
aktivnosti. V Sloveniji se nadaljuje trend upadanja zaznavanja
poslovnih priložnosti. Medtem ko je leta 2007 še skoraj polovica
prebivalstva menila, da se bodo v njihovem okolju pojavile dobre
poslovne priložnosti, je že leta 2009 ta odstotek padel na 30
odstotkov, v letu 2010 pa še nadaljnjih nekaj odstotnih točk, na
26,8 odstotkov. Po 20 odstotkih odraslih, ki so poslovne
priložnosti v Sloveniji zaznali leta 2012, in 16 odstotkih, ki so
jih zaznali leta 2013, je bilo v Sloveniji v letu 2014 takih 17,25
odstotkov odraslih (Rebernik et. al., 2014, str. 54 povzeto po
Kirzner 2009; Shane in Venkataraman 2000; Shane 2003; Short et al.
2010). Za izboljšanje gospodarske klime v Sloveniji se je treba
spopasti s korupcijo in kriminalom, zmanjšati birokracijo,
zagotoviti stabilne politične razmere in modernizirano delovno
zakonodajo ter prestrukturirati gospodarstvo in razbremeniti
podjetja (DELO, 2014). Anketa Advantage Austria je pokazala, da so
to ključne spremembe, ki jih pričakujejo podjetja z avstrijskih
kapitalom. V Sloveniji so s približno 5 milijardami evrov
avstrijska podjetja največji tuji investitor in tudi eden
najpomembnejših gospodarskih partnerjev.
-
19
V Sloveniji je trenutno okoli 700 podružnic z večinskim
avstrijskim kapitalom, ki skupaj zaposlujejo od 15.000 do 20.000
ljudi. Kot kaže anketa, se razpoloženje med avstrijskimi
investitorji v Sloveniji ne spreminja, saj večina vprašanih
gospodarsko stanje v Sloveniji še vedno ocenjuje kot dokaj slabo.
Najbolj nezadovoljni so zaradi plačilne nediscipline, nizke
fleksibilnosti delovnega prava, korupcije in kriminala, motijo jih
tudi nizka učinkovitost javne uprave, pomanjkljiva transparentnost
javnih razpisov in davčna obremenitev podjetij (ibid., 2014).
Predlogi oziroma priporočila anketirancev v raziskavi GEM 2014 o
ukrepih za pospeševanje podjetništva v Sloveniji se v največji meri
nanašajo na zagotavljanje ustrezne finančne podpore za nova in
rastoča podjetja (48,48 %). Največ jih predlaga lažji dostop do
virov financiranja in zagotovitev pravih virov oziroma finančnih
stimulacij za financiranje vseh faz razvoja podjetja. Zanimivo je,
da izvedenci priporočajo tudi ukinitev podjetniških subvencij, ki v
večini primerov niso pravi motiv za vstop v podjetništvo, in
poudarjajo potrebo po večjem posluhu poslovnih bank. V letu 2014 se
je največ prijav domnevno koruptivnih ravnanj nanašalo na
izboljšanje položaja eni stranki v postopku, razpolaganje z javnimi
sredstvi, postopke javnega naročanja in postopke zaposlovanja v
javnem sektorju. Glede na merjenje pojava korupcije po posameznih
področjih delovanja javnih institucij pa je Komisija za
preprečevanje korupcije prejela največ prijav domnevno koruptivnih
ravnanj s področja zaposlovanja, javnega naročanja, pravosodja,
delovnih razmerij ter okolja in prostora (KPK, 2015, str. 55). Na
podlagi vsebinske analize prejetih prijav je komisija v 55 primerih
uvedla prekrškovni postopek oziroma izdala opozorilo, v 108
primerih je podala naznanila in ovadbe policiji oziroma državnemu
tožilstvu, v 98 primerih pa so bile zadeve odstopljene v pristojno
reševanje inšpekcijskim organom, Računskemu sodišču RS ali drugim
pristojnim nadzornim institucijam. Komisija je v letu 2014, enako
kot v preteklih obdobjih, največ zadev odstopila v pristojno
reševanje policiji, sledijo inšpekcijske službe in ostali nadzorni
organi vključno z nadzornimi odbori občin (ibid., str. 56).
2.2 Stanje korupcije v Sloveniji
Slovenija je po Indeksu zaznave korupcije Transparency
International (ang.: Corruption Perception Index, CPI 2014) dosegla
39. mesto med 175 državami z oceno 58 v razponu med 0 in 100 (pri
čemer rezultat »0« pomeni visoko koruptivnost države, rezultat
»100« pa »zelo čisto« državo) in kljub manjšemu napredku v 2013, še
vedno ni dosegla ocene 61 iz leta 2012, ko se je uvrstila na 37.
mesto. Z vidika Slovenije govorimo torej o nadaljevanju trenda
poslabšanja stanja na področju korupcije (TI Slovenije, 2015).
Rezultati Transparency International 2012 (v nadaljevanju:
raziskava TI) sovpadajo tudi z ugotovitvami komisije iz Obdobnega
poročila KPK 2011–2012, vključno z izsledki raziskave in analize
gospodarskega ter poslovnega okolja v RS v luči sistemske
korupcije, ki jo je prav tako izvedla komisija. Živimo v državi z
močno prisotno sistemsko korupcijo in korupcijo ustroja, predvsem
na področju upravljanja s podjetji in
-
20
bankami v večinski državni lasti ter pri javnem naročanju,
hkrati pa v državi, kjer je bilo skozi desetletja prevzemanje in
uveljavljanje kazenske, odškodninske, politične, moralne ter etične
odgovornosti skoraj ničelno (KPK, 2015a). Leta 2011 se je Slovenija
po podatkih TI uvrstila na 35. mesto (dosegla je indeks 5,9), leta
2010 pa je z indeksom 6,4 zasedla 27. mesto. Ob tem Komisija za
preprečevanje korupcije poudarja, da so v tem letu pristojne
institucije in javnost argumentirano in tudi na podlagi analiz
večkrat opozorili, da sta v Sloveniji problem in globina korupcije
večja, kot smo si pripravljeni priznati. V letnem poročilu KPK
poudarja, da je bila Slovenija v preteklosti na mednarodnih
lestvicah zaradi določenih metodoloških omejitev – predvsem na
področjih merjenja sistemske korupcije – uvrščena mogoče celo
previsoko. Padec za skoraj 10 mest v enem letu ni pokazatelj, da se
je zgolj v enem letu stanje na tem področju tako poslabšalo, ampak
ta ocena šele zdaj bolj realno prikazuje stanje, ki je v Sloveniji
prisotno že desetletje in več (KPK, 2015). Slovenija sodi med
države, ki nimajo neobvladljivega problema s t. i. cestno
korupcijo; povprečen prebivalec se redko sreča s situacijo, ko bi
moral na primer policistu, javnemu uslužbencu, učitelju ali sodniku
dati podkupnino. Paradoksalno pa je, da obenem sodimo v sam vrh po
prepričanju ljudi o skorumpiranosti političnih strank in ujetosti
države s strani ozkih interesnih skupin. Slovenija je tukaj v
družbi držav kot so Grčija, Španija ali Italija in smo slabši ne
samo od večine drugih tranzicijskih držav, ampak celo nekaterih
držav v razvoju, s katerimi se sicer nočemo primerjati (ibid.,
2015). Raziskava TI ponovno kaže – kar KPK opozarja že nekaj let –
da je problem korupcije v Sloveniji sistemski in da ima uničujoč
vpliv na pravno in socialno državo. Zato rešitev ni samo v večji
učinkovitosti organov odkrivanja in pregona ali pravosodja, ampak
je potreben bistveno drugačen pristop k vladanju, mnogo več
transparentnosti, integritete nosilcev politične oblasti, bolj
pregledno financiranje političnih strank in drugačen odnos do
državnega premoženja, ki ga politika pojmuje kot svoj plen (ibid.,
2015). Javnomnenjska raziskava Svetovni barometer korupcije 2013,
ki jo je opravila organizacija Transparency International, kaže, da
se je korupcija po mnenju 62 odstotkov slovenskih anketirancev
povečala (Mladina, 2013). Raziskava Svetovni barometer korupcije
2013 je največja tovrstna raziskava doslej, saj je zajela 114.000
ljudi v 107 državah. V Sloveniji so anketirali 1003 ljudi. Gre že
za osmo izdajo te raziskave, ki jo opravijo na dve oziroma tri
leta, Slovenija pa je v raziskavi sodelovala drugič. Ljudje po vsem
svetu menijo, da je korupcija v porastu, le prebivalci peščice
držav opažajo, da je stopnja korupcije ostala enaka ali pa se je
znižala. Kar eden od štirih ljudi je na vprašanje, ali je v zadnjih
12 mesecih pri dostopu do storitev javnega sektorja plačal
podkupnino, odgovoril pritrdilno. "Ker je tega podkupovanja veliko,
pa to spodkopava pravno državo po vsem svetu,". V Sloveniji je
sicer na to vprašanje pritrdilno odgovorilo šest odstotkov
vprašanih, pred tremi leti pa štirje odstotki (ibid., 2013).
-
21
Na lestvici od ena do pet, petica pa pomeni izjemno
skorumpiranost, so politične stranke v Sloveniji dobile najvišjo
oceno 4,2 (svetovno povprečje je 3,8). Sledi parlament z oceno 3,9.
Politične stranke so bile po videnju državljanov najbolj
skorumpirane med vsemi sistemi tudi v raziskavi leta 2010 (ibid.,
2013).
-
22
3 PODJETNIŠKE PREVARE V MIKRO IN MALIH PODJETJIH
3.1 Opredelitev prevar
Prevara je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljena
kot dejanje, s katerim kdo z določenim namenom zavede koga v zmoto
(2014, str. 268). V slovarju je glagol ponarediti razložen kot
natančno posneti kaj z namenom goljufanja, narediti kaj čemu tako
podobno, da vzbuja vtis pravega, narediti drugačno ali prikazati
kaj drugače, kakor je (2014, str. 119). Glagol prikrojevati je
razložen kot vsebinsko spreminjati glede na kaj, prikrojiti pa
pomeni vsebinsko spremeniti glede na kaj (2014, str. 293). Po
Blakovem pravnem slovarju (ang.: Blacks Law Dictionary) je prevara
definirana kot: "zavajanje resnice, prikrivanje materialnih dejstev
ter vpliv na druge zaradi delovanja proti njegovi škodi"
(Pedneault22 2009, str. 2). Vsebuje presenečenja, ukane, zvijače,
pretvarjanja in druge nepoštene načine, s pomočjo katerih je druga
oseba ogoljufana (Marschdorf23, 1998, str. 303-304). Prevara ni
homogen pojav. Dejanje, ki je opredeljeno z besedo prevara vsebuje
elemente tatvine, ponarejanja, poneverbe, igre zaupanja in druga
kazniva dejanja, odvisna od družbe, v kateri je bilo dejanje
povzročeno. Bistvo prevare je pridobitev lastnine drugega
posameznika ali organizacije z uporabo nezakonitih sredstev. V
osnovi obstajata dve možnosti za dosego cilja prevare: prisila
posameznika, da se odpove lastnini (izsiljevanje, tatvina) ali
ukana posameznika. Avtor Snyder se v knjigi Majhne spremembe,
velike težave: odkrivanje in preprečevanje finančne nediscipline –
ang.: Small Change, Big Problems: Detecting and Preventing
Financial Misconduct in Your Library – (2006, str. 1) osredotoča na
prevare zaposlenih. Imenujemo jih poklicne prevare, pri katerih so
prisotni naslednji elementi:
nezakonita konverzija lastnine;
kršitev odgovornosti zaposlenih;
posredna ali neposredna korist;
prikrivanje kaznivega dejanja;
stroški za delodajalca. Oxfordski slovar – ang.: Oxford English
Dictionary) – (2008) navaja kot kriminalno dimenzijo prevare
uporabo lažnih predstav za pridobitev nepravičnih koristi, ob
hkratni kršitvi pravic ali interesov drugih. Ta definicija dodaja
jasno moralno dimenzijo (Brytting et al., 2011, str. 4).
22
Pedneault, S., pooblaščeni revizor, pooblaščeni finančni
forenzik, pooblaščeni preiskovalec prevar je ustanovitelj in glavni
forenzični računovodja podjetja Services LLC. v Glastonbury,
Connecticut ter je specializiran za forenzično računovodstvo,
preiskovanje prevar zaposlenih in podobnih sodnih zadev. Je tudi
avtor knjige Anatomija preiskovanja prevar (Wiley, 2015). 23
Dr. Marschdorf, H. J., kot pooblaščen revizor deluje v EU in
Švici, ima licenco preiskovalca prevar v ZDA. Je podpredsednik
svetovalnega odbora na magistrskem študiju v Berlinu, na šoli za
upravljanje z vladnimi tveganji in skladnostjo, Steinbeis
Hochschule (Marschdof, 2015).
-
23
Prevara je namerna za pridobitev osebne koristi, računovodska
prevara pa je namerno, napačno posredovanje finančnih informacij
zaradi koristi, ki jih pridobijo managerji in je tesno povezano z
manipulacijo zaslužkov (Giroux24, 2013, str. 1). Avtor Simmons25
govori o prevari, ko so prisotni naslednji elementi (Čokelc, 2007,
str. 1):
posameznik ali pravna oseba namerno poda neresnično navedbo
pomembnega dejstva ali dogodka;
žr