Pod zastavo svobode in socializma Danes 19.000izvodov!

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J E V N O )

TUDIJ3 IRfOI'

v; o : . L : S O S V J E

Lastnik« ln Izdajatelja: Okrajna odbora SZDL Novo mesto In Kočevje. — Izhaja vsak petek. Posamezna ItevUka 10 din. Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo »00 din ali 3 ameriške dolarje,

— Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu, štev. 616-H-T-24.

itev. 47-48 (298—299) Leto VL

NOVO M E S T O , 2 5 . N O V E M B R A 1 9 5 5

Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Gošniki Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Poštni predal: Novo mesto 33. Telefon uredništva in uprave št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja Franc Plevel.

P o d z a s t a v o s v o b o d e i n s o c i a l i z m a Praznično ln veselo je v dru-

lini, ko ta ali oni član slavi svoj rojstni dan. Kajti rojstni dan Je v življenju lep spominski Jubi­lej In važen mejnik. Kako praz­nično in veselo Je šele v veliki družini naših narodov, ko 29. no­vembra proslavljajo in častijo •voj rojstni dan — rojstni dan Bove Jugoslavije, svoje demo­kratične, socialistične države.

Res, nova Jugoslavija ni nasta­la šele 29. novembra 1943. Rodi­la se je že s prvim strelom par­tizanske puške usodnega leta 1941, ki je naznanil upor proti fašističnim zavojevalcem ln re­volucijo, ki naj do kraja pomete • starim, zatiralskim, krivičnim, kapitalističnim družbenim re­dom, z nazadnjaštvom, z zaosta­lostjo. Ta prvi strel Je sprostil V globinah potlačenih duš in src vihar, očiščevalni vihar, ki Jo pregnal mrakobo ln razjasnil ozračje, prebudil zavest in moe ljudskih množic. Klice nove Ju­goslavije pa so vzklile in b rs te­le le davno prej, razpredale ko­renine čedalje širše, navzlic krvavemu zatiranju takratnih oblastnikov in njihovih žandar-

JBV, navzlic vsem glavnjačam In preganjanju. Veliki, plemeniti iinov* našega naroda, plameni­ce proletarlata ln v jarmu tr­pečih delovnih ljudi, so sejali med ljudstvom Jugoslavije seme novega časa, seme svobode, so­cializma, bratstva naših narodov, •eme zmage. Pod čvrsto, žrtvu-Jočo se voljo, pod budnim oče-•om Komunistične partije je to •eme padalo v plodne, s trplje­njem, pa tudi s krvjo prepojene brazde ln zorelo za velike dne­ve. Naši narodi, naše množice so

bili zato pripravljeni, ko je na­počil čas. Gnila skorumpirana barka nekdanjih oblastnikov, zatiralcev in izžemalcev Ljud­stva, je v viharju upora In re­volucije potonila ko kamen v najgloblje dno, vstal je pa na­rod s s v o j i m i voditelji, zgra­bil za puško, razvil in povzdig­nil zastavo borbe, se* zgrnil okrog Partije, okrog Tita, se str­nil v vseljudsko, nepremagljivo Osvobodilno fronto. Zastava borbe, ki je zaplapolala leta 1941, ni bila le napoved boja proti okupatorju, ne le znamenje bo­ja za nacionalno in socialno

Ji je začelo vladati ljudstvo po s v o j i h izvoljenih p r e d ­s t a v n i k i h . Zato upravičeno slavimo ta zgodovinski datum kot rojstvo nove Jugoslavije in II. zasedanje AVNOJ v Jajcu, ki je uzakonilo novo državo, kot največje dejanje naše osvobodil­ne borbe in revolucije. Poslej v borbi s tujimi in domačimi okupatorji niso bile le partizan­ske enote, ne le Osvobodilna fronta — poslej se je borila no­va država in partizanstvo je po­stalo organizirana vojaška ar­mada. In narodi nove Jugosla­vije so začutili, da se bliža

oblike političn? hi družbene ure­ditve, temveč so množice kore­nito spremenil? tudi nekdanja mišljenja in pe'movanja. Kakor da je tudi ČM . < nov in svetal. Ta leta so odplavila staro na­vlako in čedalje vidnejši in po­polnejši postaja prerojeni lik državljana nove Jugoslavije, lik socialističnega delovnega člove­ka, ki prescneaa svet. Nai so­cializem je postat vzor, ki ga tuji narodi občudujejo in marsi­kje želijo posnemati. Delavsko samoupravljanje, ki je tovarne in podjetja da!« v roke njihovim pravim lastnikom, delavcem, je

N o v o m e s t o

z a 2 9 . n o v e m b e r iiiuu**^.«/ Dneva republi­

ke. 28. novembra, bo •© 19. uri baklada skozi Novo mesto, ki jo priredijo sindikati in Social i stič­na zveza delovnih ljudi s sode­lovanjem vojaške godbe. Ob 20. uri zvečer bo v dvorani Doma ljudske presvete slavnostna akademija, na kateri sodelujejo: orkester JLA, orkester In pev-«ki zbor KD Dušan Jereb, pev-•ki zbor državne gimnazije In recitator}! gimnazije ln KD Du-ftan Jereb.

V torek. 29. novembra bo ob pol 7. uri budnica Mestne god­be, ob pol desetih dopoldne pa bo na Glavnem trgu odkritje •pominvke plošče na Oblakovi IMši, v kateri je bila od jeseni 1941 do Julija 1942 ilegalna teh­nika ln Ilegalno stanovanje se­kretarja okrožnega komiteja KP8. Ob 10. uri bo v I. nad­stropju obnovljen« »tare glmna-Itje odprta razstava dolenjskega periodičnega tiska, ki jo prire­dita ka'ektiv Studijske knjižni­ce »Mirana Jarca« in uredništvo Dolenjskega Mata.

Narodi Jugoslavija v desetem letu svobode š e * pos*«hv!o ; . b«.znljo m i l i j o na « v o 3 e g a T I T A , voditelja, k i je s krepko in . Y W .ro roko krmaril mlado s o c i a l i s t i č n o Jugoslavijo skozi vse t e ž a v e in neurja zadnjih dese­tih let, povezan s svojim ljudstvom, kakor je ljudstvo povezano z njim. Ljudstvo, armad* in Tito, to je skupni imenovalec za n a š o Jugoslavijo. Izredna gospodarska in obrambna m o č n a š e d r ž a v e in zavidan ja vreden ugled, k i ga u ž i v a v medna­rodnem svetu, to so uspehi, k i smo jih dosegli v desetih letih svobode s t o v a r i š e m

Titom na č e l u . (Na »liki: Mariai Tito med Ijudst vom na železniški postaji Dobova lani T. septembra)

osvoboditev domovine — to Je bila napoved boja vsemu stare­mu, napoved boja za popolno demokracijo jugoslovanskega ljudstva, za socializem, za do­končno In čisto svobodo delov­nega človeka.

Ze 1941 je ljudstvo vzelo ob­last v roke, že takrat je ljud­stvo samo postalo oblast in one­mogočilo tiste, ki so mu doslej krojili tako žalostno usodo.

Toda 29. novembra 1943 je ta nova Jugoslavija dobila tudi svojo na zunaj nravno ebtlko kot demokratična država delovnega ljudstva. Takrat je tudi za med­narodni svet postala nova drža­va, postala Nova Jugoslavija, ki

Danes 19.000 izvodov!

Takole hitijo v od|>reiimrm oddelku tlnkarne tovarisiee. ko do-bl> Dolenjski liti Prejšnji teden HO ytk odposlale 8380 Izvodov, peeraj pa kar 19 000. Tokrat naj velja geslo V VSAKO HlRO

DOLENJSKI LIUT1

konec, da tej armadi sovražnik ne bo mogel dolgo kljubovati. Množice so dobile še močnejšo borbeno zavest, borba na bojnih črtah in zaledju je postala še bolj zagrizena, zastave revolu­cije in svobode so se dvigale čedalje više. Nekoč teptani de­lavski razred skupaj z delovnimi množicami se je viharno, neza­držno kot plaz bližal dnevu osvoboditve.

In ko je maja 1945 zaslnil ta veliki dan, je prevzel naše naro­de nepopisen zanos in ponos. Saj se spominjamo tistih velikih dni kot bi bili včeraj, čeprav je že poteklo deset let. Ljudstvo je vstalo v svobodo. Borbe, kri, žrtve, trpljenje — vse to ni bilo zaman. Naši narodi so šli v ogenj, kot tisti pravljični arab­ski ptič, potem pa planili kot nov Feniks na dan In zasijali v soncu svobode, ki je žarela nad potoki prelite krvi ln solza.

Dvanajst let je od včlikega 29. novembra *4 Jajcu, deset let, kar je naša Jugoslavija svobodna. In kakor j« bila veličastna doba naše borbe, tako je veličastnih teh deset let življenja nove Ju­goslavije, teh deset let obnove ln graditve socializma. Da, veli­častno razdobje, in težko. Nova Jugoslavija Je stala sredi ruše­vin ln vojnega pustošenja in še sredi žalostne ekonomske dedi­ščine monarhije In protiljudskih režimov. Imela je skrite In očite sovražnike, doma In zunaj. Trle so jo gospodarske težave, prišel Je še nesrečni Informbiro. In ven­dar — pot nove Jugoslavije je šla nevzdržno naprej, kajti ta Jugoslavija nI monarh, ni ta ali oni režim, naša Jugoslavija je l j u d s t v o s svojimi voditelji. Ljudstvo Je bojevalo boj obno­ve ln socialistične graditve, zato Je tudi premagalo vse ovire In težave, ki so se porajale doma, gluho za pretnje zunanjih so­vražnikov, odporno proti vsem pritiskom raznih sil, ki so nas hotele streti, ln tudi upale, da bodo. Te sile so pozabile, da imamo budnega čuvarja — ar­mado, in da ta armada ni samo neko vojaštvo, ampak da Je to ljudska armada socialistične Ju­goslavije, ki bo nepremagljivo branila ne le meje naše države, temveč tudi pridobitve našo ljudske rev«' irlje.

To požrtvovan («\ ta vnema množic, predanih svojim vodite­ljem, je rodila uspehe. Ki so oh 10-letnlei osvoboditve lahko po­nos slehernega državljanu nove Jugoslavije. Nimamo same nove

vsekakor največji uspeh v de­setletni socializaciji naše druž­be, z orjaškim razvojem indu­strije in elektrifikacije pa je naša ožja in širša domovina do­segla stopnjo, spričo katere je stara Jugoslavija manj kot živo­tarila. Naše zadružništvo je že

doslej toliko preobrazilo naše vasi, da se kar premalo zaveda­mo. Gospodarska osamosvojitev, skrb za zdravstvo, za zaščito mater In otrok, za kulturni in prosvetni razvoj, skrb za delav­stvo itd., itd. — to so pridobitve, ki jih zmore le pravi socializem, Izhajajoč in temelječ na volji ljudstva, kot je socializem nove Jugoslavije.

Ugled, ki ga naša država sku­paj s svojim voditeljem Titom uživa v mednarodni politiki in v svetu sploh, je veliko spričeva­lo in priznanje novi Jugoslaviji, obenem pa krepka zavrnitev vseh domačih nergačev, ki no­čejo uvideti, da vsega ni mogoče storiti in doseči čez noč, in da je treba pri delu za skupno bla­ginjo tudi krepko poprijeti, in za marsikaj še potrpeti. In za­pomniti si je treba, da marsi­kateri narod, v boljših pogojih in v daljšem časovnem razdobju ni uspel doseči to, kar smo mi na razvalinah dosegli ln zgra­dili v bore desetih letih.

29. november, rojstvo nove Ju­goslavije, Dan republike, je ve­lik, je slaven praznik vse dru­žine jugoslovanskih narodov. Tudi naša Dolenjska, ta častna deželica NOB, se tega zaveda in njeno ljudstvo ga dostojno pro­slavlja. Tudi Dolenjski ni bilo lahko v teh desetih letih po osvoboditvi, ko je vstajala ne samo iz pustošenj druge svetov­ne vojne, temveč tudi iz svoje žalostne zaostalosti. Toda na hvalo njenim prebivalcem, ki so prizadevno in z razumevanjem podpirali svojo ljudsko oblast in sodelovali z njo, sedaj lahko tu­di Dolenjska ponosno pokaže svoje spremenjeno lice, svoj po­litični, gospodarski in kulturni napredek. Dolenjsko ljudstvo še v marsičem orje ledino, še bije boj za dvig in rast, toda temelji, ki so doslej postavljeni, so čvr-

i, tla^ČedaJtjC i - j š a . ženi uspehi na vseh področjih jI zaljšajo delo in trud, obenem pa so najboljše jamstvo za nove uspehe, za blaginjo in srečo pre­bivalcev tega prelepega dela na­še nove domovine. Rojstvo nove Jugoslavije pred 12 leti je po­menilo že tudi kasnejše preroje-nje Dolenjske in njenega člove­ka. Deset let svobode in socia­lizma je dalo Dolenjski novo podobo in novo vsebino. Dolenj­sko ljudstvo to ve, zato s častjo slavi Dan republike. Hkrati pa časti tudi spomin vseh, ki so za novo Jugoslavijo, s tem pa tudi za svobodo in napredek dolenj­skega človeka prelili kri.

V M i r n i p e č i b o d o n a D a n r e p u b l i k e

o d p r l i n o v o p o s t a j o

Zveza borcev NOV v Mirni peči bo skupaj z ostalimi množičnimi organizacijami pro­slavila Dan republike 28. no­vembra ob 20, uri v Zadružnem domu z govorom, recitacijami in petjem moškega pevskega zbora. Po proslavi družabni ve­čer v dvorani. 29. novembra, na Dan republike, bo pa ob 10. uri dopoldne izročena prometu no­va železniška postaja. Govoril bo naš znani borec Gubčeve brigade, narodni heroj Franc Krese-Ćoban. Po otvoritvi po­staje bo vesela prireditev v zadružnem domu. Čisti dobiček te prireditve Je določen za spo­menik padlim borcem in žrt­vam fašizma.

V sklopu praznovanja Dneva

K o č e v s k i o k r a j o b D n e v u r e p u b l i k e

V vseh večjih krajih kočev­skega okraja se pripravljajo na slovesno proslavitev praznika ustanovitve Jugoslavije 29. no-vembra. Proslave bodo v Ko­čevju, Ribnici, Sodražici in dru­god. Tudi v Sušju bodo v za­družnem domu letos slovesno proslavili Dan republike z igro »Mati«, s pevskimi točkami in z nastopom šolske mladine.

Kočevski okraj, ki se upravi­čeno imenuje partizanski, bo tako kakor vedno doslej slavil rojstvo nove Jugoslavije s kul­turnimi prireditvami ln v spro­ščenem veselju. —em—

Vreme ZA CAS OD 25. XI. DO 4. XII.

Približno do 26. nov. padavine 7. ohladitvijo: sneg tudi v niži­nah. Zatem sprva suho In mrzlo vreme, radnje dni novembra iopleje ln -krog 29. XI, nekaj padavin. Prve dni decembra su­ho In nrllo vreme, od 3. decem­bra dalje nestalno s pogostim močnejšim de/.« v jem m snegom.

republike bo 26. novembra ob 7. uri zvečer zaigralo KUD Kat­je Rupena Bitenčevo dramo »Ugasle luči« v režiji Emilijana Lukana. Igro bodo ponovili na­slednji dan ob treh popoldne.

Vabimo vse prebivalce Mirne peči in okolice,1 da se udele­žijo proslav v počastitev Dne­va republike.

Deseta obletnica socialističnega tiska m radia »Tisk je sekreiar družbe«

Honore de Balzac Tako je pred več kot sto leti definiral vlogo tiska

slavni francoski romanopisec, človek silnega duha in ustvarjalne moči, ki ga je tudi utemeljitelj modernega delavskega gibanja pok. Kari Marx visoko cenil.

»Časopis je kolektivni organizator in propagator« — je dejal veliki Lenin. Kako važno in pomembno vlo­go pripisuje tisku in radiu voditelj jugoslovanskih na­rodov maršal Tito, dokazujejo njegove pogoste izjave o tisku, njegovi ustvarjalni in praktični nasveti novi­narjem, kakor tudi dejstvo, da je prevzel pokrovitelj­stvo nad proslavo desete obletnice Zveze novinarjev Jugoslavije.

Da, tisk je sekretar družbe in vedno več ali manj resničen odraz tega, kar se dogaja v njeni notranjosti. Je organizator in propagator. Njegovo misijo lepo do­polnjuje izredno važen proizvod sodobne znanosti — radio. V sedanji moderni dobi je položaj tak, da se človek s tiskom in njegovo silno močjo seznani že v rani mldaosti. Obe ustanovi — tisk in radio ga sprem­ljata, vplivata v veliki meri na njegovo vzgojo in mišljenje dobesedno skozi vse življenje.

Vsa osvobodilna gibanja na svetu, v prvi vrsti pa napredno delavsko gibanje, je vedno silno mnogo žrtvo­valo za to, da bi se mogla napredna miselnost širiti med ljudskimi množicami tudi s pomočjo tiska in ra­dia. Izrazit in lep primer je naša narodnoosvobodilna borba. Kljub težavam in nevarnostim, ki so včasih bile videti nepremagljive, smo v času NOB tiskali ogromno množino časopisov, brošur, letakov in imeli svojo lastno radio postajo.

Seveda se pomena časopisov in radia ne zavedajo samo napredna gibanja na svetu. V vsaki kontra­revoluciji sovražne sile poskušajo, da najprej zasedejo poštne urade, tiskarne in radio postaje.

Tisk je vedno velika sila, toda šele v taki državi, kakršna je danes Jugoslavija, njegova pozitivna druž­bena vloga prihaja v polni meri do veljave. V naši deželi tisk in radio služita uresničevanju naprednih socialističnih idej, ljudstvu, bratstvu in enotnosti naših narodov ,mednarodnemu delavskemu gibanju in kar je še prav posebno važno, stvari miru in prijateljstva med vsemi narodi na svetu.

Tovariš Tito pogosto poudarja, da morata tisk in radio v socialistični deželi služiti resnici. V tem je nje­gova silna moč in prednost pred državami s staro družbeno ureditvijo. V tej resnici je tudi moč nove Jugoslavije.

'tiocinlistifnn oblo**« nima prav nobenega vzroka, dc, fji zastirala Ijuđstvf. upogled v odkritja sfitobr.* znanosti. Z vsemi silami se trudi, da bi ljudske množice dobile čimbolj jasen pogled na mednarodna dogajanja in sile, ki usmerjajo človeštvo po poti miru in na­predka. Naši voditelji govorijo ljudstvu resnico in zah­tevajo, da spoštujeta resnico tudi tisk in radio. Tako se tudi s pomočjo tiska in radia vzgaja in nastaja nov družabni, izobražen in razgledan socialistični Človek.

Prav zato tisk in radio pri nas zaslužita, da se ju delovni ljudje v polni meri poslužujejo in obe ustanovi podpirajo gospodarsko, pa tudi z nasveti in ustvarjal­nim sodelovanjem.

Nikoli ne smemo pozabiti, da je v taki državi, kakršna je sedaj naša, tisk v službi ljudstva, njegovo močno orožje, ki nam koristno služi v naših skupnih naporih, da bi dosegli višjo življenjsko in kulturno raven, pa tudi v boju proti nazadnjaškim silam pre­teklosti. Nov svet gradimo s starimi ljudmi. V nas vseh je Še polno nazadnjaških ostankov stare družben/ vzgoje. Nobena stvar na svetu pa ni tako težka, kot spremeniti miselnost ljudi. Ni dneva, da nam ostanki stare miselnosti ne bi škodovali. Kažejo se na vse mo­goče načine: v nepravilnem odnosu do ljudskega pre­moženja, razsipnosti, nerazumevanju potreb skupnosti, v pojavih gospodarskega kriminala itd. Ta stara misel­nost je mnogo kriva, da ne moremo tako hitro napre­dovati, kakor bi nam bilo potrebno. Tudi ostanki pre­maganih razredov še živijo in se trudijo, da bi zaurli naš napredek. Vsem našim zavednim državljanom sta tisk in radio lahko izredno uspešna opora v njihovem delu, če se ju v polni meri poslužujejo.

TOMO BREJC

Na rasi potrebujemo zdaj predvsem

Poročali smo že, da je bil a pred kratkim v Novem mestu skupna seja okrajnega komiteja ZKS in predsedstva okraj­nega odbora SZDL, na kateri so razpravljalt o pospeševa­nju kmetijstva in dosledni socialistični preobrazbi vasi. Da­nes objavljamo nekatere glavne značilnosti iz poročila predsednika OZZ Viktorja Z upančiča in iz zaključkov tega važnega posveta.

Osrednje vprašanje, ki nas v okviru celotnega gospodarstva izrazito agrarne Dolenjske naj­bolj zanima, je vsekakor tole:

kako postaviti pravilne oblike dela v kmetijstvu, kako zagoto­viti večje uspehe v njegovem napredku in povečati kmetijsko proizvodnjo, da bo koristila skupnosti in pomagala kmetu pri njegovem nadaljnjem raz­voju.

S sredstvi, ki Jih daje skup­

nost za dvig kmetijstva ln za socialistične kmetijske obrate, bi ie doslej moraLi tudi na Do­lenjskem doseči ve-liko več. Res Je, da so kmetijske zadruge zad­nja leta dosegle lepe uspehe na marsikaterem področju svoje delavnosti. Toda, če pogledamo vse njihovo delo kot celoto, moramo ugotoviti: s sredstvi, ki jih je kmet prejemal preko svo­je zadruge ali v obliki podpor, popustov pri nakupu umetnih

O b i S č i t e

r a z s t a v o d o l e n j s k e g a t i s k a

ki bo odprta od 29. novembra do 11. decembra 1955 v I. nadstropju obnovljene stare gimnazije v Novem mestu. Razstavljen bo dolenjski predvojni, partizanski in povojni periodični tisk. Razstavo sta za Teden tiska in radia priredila Studijska knjižnica »Mirana Jarca« in »Dolenj­

ski list«.

gnojil, strojev, orodja in pod., Jt koristil predvsem sebi in si iz­boljševal zemljo ter dvigal pro­izvodnjo, precej manj pa se je ta pomoč skupnosti poznala v njegovi večji tržnosti Drži, da imamo na Dolenjskem večino takih kmetov, ki pridelujejo hrano predvsem zase. Dolenj­ska nima znatnih viškov žita, lahko pa postavi na trg precejš­nje količine lesa, krompirja, ži­vine, prašičev, sadja, vina in še nekaterih pridelkov. Zadnja le­ta smo opazili znaten porast predvsem v živinoreji, medtem

CNadaijevanje na 2 str.)

P r i h o d n j a š t e v i l k a Dolenjskega lista bo izšla v pe­tek 9. decembra. Izpolnite naro­čilnico v današnji številki in jo takoj odpošljite, če na naš list Še niste naročeni! Zagotovili si boste brezplačno nezgodno za­varovanje, lahko pa boste tudi sodelovali v velikem novolet­nem nagradnem žrebanju.

Posebej vabimo na naročilo vse ustanov* urade, odbore, podjetja, km»-«i Kke zadruge, društva ln ostale, ki želijo imeti uradno glasilo OLO Novo mesto in ki ho začelo (majati v de­cembru kot priloga Dolenjskega lista. Uradnega giasIla OLO po­sebej ne bo moč dobiti.

Stran 1 » D O L E N J S K I L I S T « St. 47-48 (298-299)'

D r . M a r j u ti P a v l i c ;

N e k a j

z n a č i l n o s t i novega zakona o Krog oseb, ki Imajo pravico

do dedne zapuščine, s katerim zapustnik ne more oporočno razpolagati, taitozvani nujni de­diči, je nekoliko drugačen od kroga nujnih dedičev po po­prejšnjih predpisih. Predvsem je ta krog razširjen še na za­konce, razen tega pa, pod dolo­čenimi pogoji tudi na brate in sestre, če so ti trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. Kot nujni dediči se upoštevajo tudi nezakonski otroci kot zapustni­kovi potomci. Drugi zapustni­kovi predniki razen staršev, t. J. zlasti babice in dedi, pa so izpadli iz kroga nujnih dedičev In so upoštevani le ob enakih pogojih kot zapustnikovi bratje la sestre.

Nujnim dedičem gre določeni del vsake stvari, vsake pravice, ki sestavljajo zapuščino. Ven­dar lahko oporočitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali denarju Na ta način lahko La­pustnik prepreči razkosovanje zemljišč, kar Je v današnjih prilikah posebno važno zato, ker Je obseg kmetijskih zem­ljišč omejen.

Poudarek na ohranitvi rod­binske skupnosti je določilo, da dobijo preživeli zakonec m za­pustnikovi potomci, ki so živeli t zapustnikom v istem gospo­dinjstvu, gospodinjske predme­te, ki »o namenjeni zadovoljitvi njihovih sedanjih potreb, kot so pohištvo in kuhinjska oprema, če ne gre za stvari večje vred­nosti. Take predmete dobijo po­vrh svojega dednega deleža in tudi Če ne dedujejo. Ce gre za dediče, ki so živeli z zapustni­kom v istem gospodinjstvu, pa niso zapustnikovi potomci ali zakonec, dobijo taki dediči go­spodinjske predmete namenje­ne za zadovoljitev vsakdanjih potreb, če jih zahtevajo, to pa le na račun svojega dednega deleža.

Načelo enakosti med dediči Je posebej poudarjeno. Pred­vsem dobivajo dediči istega dednega reda in iste kategorije zapuščino po enakih delih. Mo­ški in ženske so pri dedovanju enakopravni. Zaradi načela enakosti so dolini praviloma vsi zakoniti dediči vračunati v svoj dedni delež vse, kar so na ka­kršen koli način dobili od za­pustnika kot darilo, pa tudi vo­lilo. Vendar pa zapustnik de­diču lahko odpusti dolžnost vračunanja. Ca » t e m mso pri­krajšani nujni dediči oz. nji­hovi nujni deleži. Dediču se ne vračunajo v dedni delež stroški za preživljanje in njegovo ob­vezno šolanje, pač pa se lahko vračunajo izdatki, ki jih je imel zapustnik z nadaljnjim njegovim šolanjem. Sodišče odloči glede na okoliščine, aH naj se ti iz­datki vračunajo in koliko, upo­števajoč slasti stroške za šola­nje in usposobitev drugih de­dičev za samostojno življenje.

Zapustnikovi potomci, ki so

živeli skupaj z zapustnikom ln mu pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapuščine določi del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju vrednosti zapustni­kovega premoženja. Končno ima dedič, ki je živel ali pridobival skupaj z zapustnikom, pravico zahtevati, naj se mu pustijo po­samezne premične ali nepre­mične stvari s tem, da izplača ostale dediče v denarju. Sodi­šče ugodi zahtevku, če narekuje tak način delitve upravičena potreba. Tako daje zakon sodi­šču določeno možnost, da pra­vično razdeli dediščino med posamezne sodediče pri upošte­vanju okoliščin posameznega primera,

F I D E J K O M I S A R I C N E S U B S T I T U C I J E NI V E C

Takozvane fidejkomisarično substitucije, t. j. postavitve de­diča svojemu dediču, ki je bila pri nas prej razširjena, novi zakon ne pozna več. Praksa zadnjih let je tako fidejkomisa­rično substitucijo odklanjala, ker je bil to očiten ostanek fevdalizma, s kaitertm se ome­juje razpolaganje s premože­njem. Fidejkomisarične substi­tucije, ki so že bile odrejene v oporokah, napravljenih pred uveljavitvijo zakona o dedova­nju, niso veljavne in se šteje, kot da jih ni (čl. 243). To pa se­veda ne velja za primer, ko je bila zapuščinska obravnava o zapustniku že končana in Izda­na pravnomočna odločba o de­dovanju.

Seveda pa lahko oporočitelj določi v oporoki osebo, kateri gre dediščina, če določeni dedič umre pred njim, če se odpove dediščini ali če postane nevre­den, da bi dedoval.

Zakon vsebuje tudi predpise glede pogodb o dosmrtnem pre­življanju, ki mora biti sestav­ljena v pismeni obliki in over­jena po sodniku, kakor tudi do­ločila o razvezi takih pogodb. Kot razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju se upošteva, če se razmerje med preživljavcem in preživljancem toliko skali, da postane skupno življenje neznosno, ali pa če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Ce pa se po sklenitvi take pogodbe razmere toliko spremenijo, da postane

Izpolnitev pogodbe znatno otel-kočena, sodišče lahko tako raz­merje razveže ali pa uradi zno­va, upoštevajoč vse okoliščina.

Tudi glede dedne nevrednostl je omeniti, da je po zakonu med drugim dedno nevreden ti­sti, ki se Je huje pregrešil zo­per dolžnost preživljati zapust­nika, če ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi tisti, ki ni hotel dati zapustni­ku potrebne pomoči. Nevreden, da deduje, Je tudi naš držav­ljan, ki je pobegnil lz države, da bi se Izognil dati zapustniku potrebno pomoč. Razen tega se smatra kot dedno nevreden naš

državljan, ki Je pobegnil lz dr­žave, 'i bi se Izognil obsodbi za hujše kaz. dejanj«, da bi se Izognil obvezni vojaški službi ali da bi sovražno deloval proti naši državi, pa se do zapustni­kove smrti ni vrnil v državo. Zakon ni odredil, na kakšen na­čin se kdo lahko huje pregreši zoper dolžnost preživljati za­pustnika, kakor tudi ne, v čem Je potrebna pomoč, ki naj bi jo kdo dajal zapustniku, ln je to prepuščeno praksi sodišč.

Zakon Je prinesel tudi neka­tera nova določila glede samega zapuščinskega postopka, kar pa v glavnem prizadene le sodišča.

T u d i z a v p r e ž n a v o z i t a v e l j a j o p r e d p i s i

P r i B u č n i v a s i se Je zgod i ln 12. s e p t e m b r a l e t o « l a ž j a p r o m e t n a nezgoda . Po c e s t i o d T r a k e gore j e pe l vozi i l v lahikecn t e k u s p a ­r o m k o n đ R u d o l f Drenldc l z B r š i j i -na . N a n e p r e g l e d n e m o d s e k u ce ­ste m u Je n e n a d o m a p r i v o z i l n a ­sp ro t i t r a k t o r i s t pod je t j a P I O N I R M a r j a n H r i b a r . K e r so k o n j i t e k l i n a r a v n o s t p r o t i t r a k t o r j u , Je t r a k ­to r i s t na jp re j z a v r l , na to pa n a g l o z a v i l v desno, d a se i zogne nepo­

s r e d n e m t r č e n j u P r i t e m Je n a -l a h k o z a d e l ob ces t i s t o j e č o s tav­bo K o n j a sta se u s t a v i l a š e l e v š t r i c v o z i l a .

K o m i s i j a , k i Je b i l a na k r a j u nezgode . J« u g o t o v i l a , da Je ne­zgodo p o v z r o č i l v o z n i k D r e n l k . P r a v zato, k e r Je cesta o z k a i n n e p r e g l e d n a , b i monal v o z i t i s amo s t a k o h i t ro s t j o l n p r e v i d n o s t j o , da b i l a h k o v v s a k e m p r ' m e r u u s t a v i l a l i se i z o g n i l t r č e n j u . V o ­z l i Je p a č b r e z s k r b n o , ko t na ž a ­lost t o l i k o n a š i h v o z n i k o v na ce ­s tah . O b s o j e n Je b i l na 20 d n i z a ­pora , pogojno za dobo enega le ta ,

ter na p l a č i l o 500 d i n p o v p r e c n l -ne. Z a Š k o d o na t r a k t o r j u bo m o ­r a l o podje t je t o ž i t i posebe j .

(^d tedna de tedna

V N o v o t e k s u p r i p r a v l j a j o

ž e p o m l a d a n s k e v z o r c e

Novost: volni bodo pr imeša l i 10 odstotkov perlona

Tekstilna tovarna »Novoreki« se lahko pohvali kot malokatera v naši državi, da napravi 89 od­stotkov prvovrstnega blaga brez napak. To je dosegla z discipli­no in tem, da je uvedla denar­ne kazni za vsakega, ki zaradi malomarnosti naredi napako. Na ta način se vsak potrudi in izde­la čimboljše blago.

V letu 1956 bo morala tovarna uvoziti 80 odstotkov vseh suro­vin iz inozemstva. V prihodnjem letu bo imela nekoliko manjši plan zato, ker sta letos zrasla dve novi tovarni in bo tako metraža iz goto v I jen ega blaga razdeljena na vse slovenske volnarske tovar­ne. Na ta način bodo dobili tudi manjšo količino razpoložljivih deviz, ker bo spremenjen krmč" za dodeljevanje sredstev za nabavo inozemske volne.

* Počeli so sestJZ'liati kolekcijo

novih spomladanskih vzorcev.

V bl:inji prihodnosti bodo za­čeli mešati volno z 10 odstotnim

perlonom, kii bo znatno povečal trdnost blaga. 2« sedaj lahko o-menimo, da bodo pomladanski vzorci vsebovali precej novoni.

Bilanca trgovanja je pokazala, da je tovarna letos zelo dobro kupcevala. Trgovci so bi>li z bla­gom zadovoljnu in., .potrošniki se rfl.so pritoževali. Ža izdelke je ve­liko zanimanja in povpraševanja, da komcjrciala komaj zadovoLji nestrpne odjemalce. Letos bo skle­njenih tudi več pogodb z inozem­stvom,

O gasilcih v Novoteksu, ki so slavili letos že 10. obletnico usta­novitve, lahko tudi spregovorimo nekaj besed. V tem času so sodelo­vali pri gašenju vseh požarov v tovarni in tako prihranili ljudske­mu premoženju milijone. S pra­vilnim vodstvom in z dobro or­ganizacijo so dosegli tak uspeh, da sloviijo v Novem mestu kot

najbolj organizirani in kurjeni gasilcu Največja zasluga za to plodno delo gre poveljniku Fran­cu Sitarju. Med dekleti se zlasti odlikuje Marija Bohte, ki je bik že na več tečajih in sedaj svoje znanje posreduje tovari .cam iz tovarne. 'lavko Doki

5 0 m e s e c e v z a p o r a z a 6 u k r a d e n i h k o l e s

Pred dnevi je bila pred Okraj­nim sodiščem v Kočevju obsojen Ante Jovič, doma iz okolice San-skega mosta v Bosni, zarad5 tatvi­ne šestih dvokoles, ki jih je ukra­del letos v Kočevju, Ljubljani in Črnomlju. Jovič je ukradena ko­lesa odpeljal v rojstni kraj ter jih ram prodal po zelo nizkih ce­nah. Menimo, da ga bo izrečena kazen 4 leta in 2 meseca stro­gega zapora spametovala.

Lepo in prav je, da ae ob le­tošnjem 29. novembru, ko pro­slavljamo desetletnico proglasit­ve naše republike, ozremo tudi na uspehe desetletne dejavnosti jugoslovanske zunanje politike in na vzroke le-teh. Jasno je, da v kratkem članku ne bo moč ocrtati vseh uspehov, niti ne vseh oblik dejavnosti naše zu­nanje politike.

Nedvomno pa je, da so ti uspe­hi zelo veliki. Tega nihče ne zanika. Seveda pa teh uspehov, kakor je nedavno dejal državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ne bi mogli doseči, da se nismo naslanjali tudi na ustrezne velike uspehe na pod­ročju notranje izgradnje, iz­gradnje socializma v naši de­želi.

Tovariš Koča Popovič Je de­jal, da je treba pri obravna­vanju uspehov in dejavnosti naše zunanje politike upoštevati tudi nekatere objektivne činite­lje, ki so omogočili, da imajo v sedanjem svetu tudi nekatere manjše dežele drugačno vlogo, kakor je bilo to možno v mi­nulosti. ~Ce bi hoteli našteti činitelje,

je nadaljeval Koča Popovič, ki so povzročili, da sta naša zuna­nja politika in naša dežela do­segli takšne uspehe, bi jih lah­ko zgoščeno izrazil takole: predvsem samostojnost v preso­ji dogodkov, na podlagi načelne presoje, na marksističnem nau­ku, in drugič, realistično obrav­navanje mednarodnih proble­mov.

Spričo te samostojnosti v pre­soji dogodkov, oprte na marksi­stični nauk, se je Jugoslaviji ne samo posrečilo v teh desetih le­tih ohraniti neodvisnost, ampak jo tudi utrditi, uspelo ji je, da je ne samo dosegla ugled in spoštovanje po vsem svetu, marveč da ju nenehno povečuje. To je bilo možno doseči zato, ker je, kakor je dejal Koča Po­povič, naša zunanja politika ne­

posredne učinke zmeraj podre­jala končnim ciljem, ki so se praviloma ujemali s splošnimi koristmi miru in mednarodnega sodelovanja.

Hkrati pa je bila naša zuna­nja politika realistična. To se pravi, da je upoštevala vsako­kratni stvarni položaj na svetu in iz tega povzela ustrezne skle­pe za svoje praktično ravnanje.

Spričo takšne uspešne pove­zave med načelno presojo in re­alističnim obravnavanjem med­narodnih problemov se je Jugo­slaviji posrečilo vzpostaviti do­bre sosedne odnose ne samo s svojimi sosedi, temveč tudi • drugimi deželami širom sveta. Pri tem je treba predvsem pou­dariti prijateljske odnose i azijskimi in afriškimi dežela­mi, z Indijo in Burmo, Kitajsko in Egiptom, normalizacijo odno­sov * vzhodnoevropskimi deže­lami In utrditev prijateljskega sodelovanja z ZDA ln Veliko Britanijo, kar je prišlo do izra­za še zlasti med nedavnim obi­skom ameriškega zunanjega mi­nistra Dullesa pri predsedniku Titu in med obiskom podpred­sednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja v Veli­ki Britaniji.

Prijateljsko sodelovanje s ce­lo vrsto držav je potrdilo pra­vilnost jugoslovanske politika aktivne koeksistence, ki se zav­zema za enakopravno sodelova­nje med državami z različnim družbenim in gospodarskim ustrojem, za sodelovanje izven blokov, a na podlagi spoštova­nja neodvisnosti in ozemeljska nedotakljivosti sleherne državo ter nevmešavanja v notranja zadeva.

Takšna politika Je obrodila že lepe uspehe in zagotovila Ju­goslaviji, čeprav majhni deželi vidno mesto v svetovnem poli­tičnem dogajanju, v boju naro­dov za mir ln plodno sodelova­nje na vseh področjih.

Ima Vaš sosed že Dolenjski list? Ce si ga še vedno sposoja pri Vas, mu svetujte, naj st za 180 din na leto zagotovi redno prejemanje lista na svoj naslov! S tem bo tudi brezplačno ne­zgodno zavarovan.

V e č s o c i a l i s t i č n e d e j a v n o s t i n a v a s i

T r g o v s k o p o d j e t j e » P R E H R A N A * «

N o v o m e s t o

Č E S T I T A V S E M D R Ž A V L J A N O M F E D E R A T I V N E

L J U D S K E R E P U B L I K E J U G O S L A V I J E , C E N J E N I M

O D J E M A L C E M IN P O S L O V N I M P R I J A T E L J E M

K D N E V U R E P U B L I K E !

Na zalogi Imamo raznovrstno blago po nizkih cenah!

(Nadaljevanje s i strani) ko poljedelski pridelki še ne dajejo toliko, kolikor bi z um­nim kmetovanjem naš delovni kmet lahko dosegel.

Prav je, da je knheit to pomoč prejel. Skupnost mu je z njo pomagala spoznavati, da po sta­rem ne bo m*4*^ naprej. Med­tem ko so ddk/ivnc; (kmetje pred1

vojno porabili zmerno majh­ne količine umetnih gnojil, Jim je nizka cena le-teh v zadnjih letih — poleg strokovne pomoči, ki so jim jo nudile zadruge in ljudska oblast — omogočile na­kup znatnih količin. Tako so sa­mo letos porabili kmetje v no­vomeškem in črnomaljskem okraju nad 4560 ton ume-tnih gnojil, za katera so plačali 29,231.000 din. Na ta umetna gnojila pa znaša državni regres (popust na dejansko ceno oz.

vrednost domačih ali uvoženih umetnih gnojil) 73,229.000 din, poleg tega pa so nekatere zadruge omogočile svojim čla­nom še poseben popust, ki znaša v okraju 1,880.000 din. Samo po­pust na umetna gnojila je zna­šal letos na Dolenjskem torej dobrih 74 milijonov din. K po­moči moramo štet! tudi številne poizkuse s semeni, akcije proti

rastlinskim škodljivcem, popust pri nakupljenih strojih, pomoč, ki so jo kmetijstvu nudili po­speševalni odseki KZ, kar znese vse skupaj samo letos 94 mili­jonov in 758.000 din. To pemeni, da znaša regres, ki bi mu lahko rekli tudi neposredna pomoč skupnosti kmetu, pri 17.189 go­spodarstvih 5515 d i n p o v p r e č n o na gospodarstvo. '

V E Č J I H E K T A R S K I DONOS, I Z B O L J Š A N I 0 D K U P I f

T O D A N E Z A 0 S T R E N I D R U Ž B E N I ODNOSI

Ob 29. novembru - Dnevu republike - poš l l jomo tople

pozdrave vsem odjemalcem, dobaviteljem In vsem

delovnim kolektivom in jim ž e l i m o mnogo uspehov

pri nadaljnjem delu za Izgradnjo n a š e s o c i a l i s t i č n e

domovlnel

Delovni kolektiv pod]et|9

,9€)ApaA podjetje za promet z odpadki

Ljubljana

G l a v n a o d k u p n a p o s t a f j NOVO M E S T O

Odkupujemo vse vrste odpadnega materiala po najvišj ih dnevnih cenah.

Pomoč za dvig kmetijstva je pokazala uspehe: hektarski pri­delek kmeta ae je povečal, kar je v znatni meri omogočila upo­raba umetnih gnojih in večja količine gnoja od naraščujočega števila živine. Več kakor prejš­nja le<ta so letos odkupile tudi kmetijske zadruge, čeprav še vedno niso dosleden posredova­lec izmenjave dobrin med me­stom ln vasjo. Približno 70 od­stotkov vseh tržnih viškov so doslej odkupile zadruge od kmetov, od tega: lesa za 259 milijonov din, sadja za 6,721.000 din, krompirja'za 41 milijonov, živine in prašičev za 144 mili­jonov, ostalih pridelkov in ze­lišč pa za 43 milijonov din. Po podatkih Okrajne zadružne zve­za, KZ,- Narodne banke ln Za­družnih hranilnic bo letos od­kupljenih za približno 100 mili­jonov din več kmečkih pridel­kov kakor lani.

Ce pa h gornjim popustom na gnojila in stroje prištejemo še vsote, ki so bile dane za napre­dek kmetijstva Iz obeh skladov z* pospeševanje kmetijstvo pri OLO Črnomelj ln OSLO Novo

mesto, za elektrifikacijo pode­želja in za melioracije (pri Šent­

jerneju ln drugod), lahko Izra­čunamo, da je bilo letos na Do­lenjskem vloženih za napredek kmetijstva skupno 111 milijonov dinarjev.

Ob vsej pomoči pa so zadruga zanemarile krepitev socalistič-nih odnosov na vasi. Družbena sredstva so se okrepila na vasi prav malo, ponekod nič, bili so pa tudi primeri (kot v Sela-Sumberku, kjer je KZ iz druž­benih sredstev kupila 6 elek­tromotorjev in 2 električna mil­na ter jih podarila kmetom!), da se je vrednost teh sredstev celo zmanjšala.

S O C I A L I S T I Č N E S M E R N I C E N A Š E P O L I T I K E N A V A S I

Dejali smo le, da Je prav, da Je kmet tako pomoč dobil. Za­res je spoznal, da po starem ne bo mogel naprej in danes bi tež­ko dobili kmeta, ki bi zaves>tno odklanjal ukrepe in navodila kmetijskih strokovnjakov ^ r pripomočke, ki mu Jih že nudi socialistična industrija. Nedo­sledno ln za nadaljnji razvoj kmetijstva škodljivo pa je dej­stvo, da je na račun družbenih sredstev in pomoči začel del kmetov bogateti. Kmetijske za­druge, organi ljudske oblasti in politično organizacijo morajo namreč uresničevati socialistič­no smer naše politike na vasi. Ta pa je v tem, da z vsemi sila­mi okrepimo kmetijsko zadruž­ništvo. Uspehi v pospeševanju kmetijstva morajo krepiti druž­bene sklade zadrug ln sociali­stičnih podjetij, obenem pa mo­ramo seveda zagotoviti tudi pri­merno naraščanje življenjske

— —

S t a n j e v e t e r i n a r s k e s l u ž b e n a D o l e n j s k e «

Kako deluje veterina raka služba v našem okraju, krtine težave ima ln kak ine uspehe dosega? Naj sezna­nimo nase bralce z nekat erltnl ugotovitvami, ki smo jih povzeli lf poročila okraj nega veterinarja dr. Karla Oo-llerja na seji O L O . Poro čilo se nanaša na prejšnje pod­ročje novomeškega okraja.

VPRAŠANJE KADRA Veterinarsko ilužbo v okraju

opravlja 9 okrajnih veterinar­jev, ki so razporejeni po rajo­nih. Dolžnosti rajonskega vete­rinarja io predvsem prepreče­vanje in zatiranje kužnih in parazltamih bolezni, zatiranje jalovosti in kontrola živil žival­skega izvora; razen tega naka­zuje probleme v živinoreji in jih pomaga reševati. Vsak okrajni veterinar seveda tudi zdravi ži­vino ln je dolžan sodelovati pri izobraževanju kmečkih ljudi.

Težave so z veterinarskim kadrom, kajti v okraju manjka le pet veterinarjev, tako v Žu­žemberku, Šentjerneju, Mokro­nogu, okrepiti bi bilo treba ve­terinarsko službo v Novem me-•tu in nastaviti veterinarja v Vinici (Bela krajina). Da bi re-1L1 pomanjkanje kadra, Je OLO sačel Stipendirati Studente vete­rina Tako sedaj Štipendira pet

študentov, toda prvi od njih bo lahko stopil v službo šele v dveh-treh letih, ostali pa se kasneje.

K l Z N E BOLEZNI S kontrolo prometa z živalmi,

z zaščitnim cepljenjem, z upo­rabo sodobnih metod ugotavlja­nja nekaterih kužnih bolezni (Smrkavost) ter z ubijanjem ži­vali, ki so obolele za kužno bo­leznijo (svinjska kuga), sta bili V letu 1954 zatrti smrkavost in svinjska kuga. Ti dve nevarni bolezni se letos nista več poja­vili, kar )• treba pripisati zla­sti dejstvu, da so lastniki ubi­tih živali prejeli od OLO polno odškodnino ln zato niso Imeli vzroka prikrivati bolezen ali pa jo celo širiti s prodajo mesa. Z obveznim razkuževanjem hle­vov in svinjakov se uničujejo tudi žarišča okužbe.

Cepljenja proti ivinjfki rde­

čici zajema okrog 70% vseh svinj. Vranični prisad se Je po­javil v enem kraju pri snem govedu. Z upravnimi ln zaščit­nimi ukrspl ss Js bolezen ome­jila le na to govedo. Kokošjo kugo prinesejo v naše področje iz drugih republik. Lani se j« bila pojavila v dveh sosednih občinah. Pri prenašanju te bo­lezni so imeli poleg psov veliko vlogo cigani. Sele z odločnimi ukrepi LM Je bilo kugo mogoče omejiti in zatrsti.

Tuberkuloznih govedi Je bilo ugotovljeno 1,2%. Bolne Živali so bile odkupljene ln dane' v zakol. V ta namen je bilo izpla­čanih letos lz proračuna OLO 1,031.321 din, Iz dotacije Držav­nega sekretariata za gospodar­stvo LRS pa 299.255 din. Zati­ranje tuberkuloze Je otežkočeno zaradi maloštevilnega veteri­narskega kadra ln pogostega menjavanja živine pri živino­rejcih.

Proti steklini Je vsako leto obvezno cepljenje psov in zato pri nas te bolezni *e nekaj let »ploh nI. Vse kužne bolezni, ra­zen svinjske rdečlee, se aaura-jo za la« tnNta brtsspssosv«.

U M E T N O O S E M E N J E V A N J E

Produktivnost govedi zmanj­šujejo plodnostne motnje, ki s* pojavljajo v obliki trihamonad-nlh infekcij in takozvane lačne, jalovosti. Spolne okužbe se po­javljajo zlasti v krajih, ki so od­daljeni od veterinarja in so po­sledica nekontroliranega prlpu-ščanj«.

Umetno osemenjevanje, kot najzanesljivejše sredstvo proti spolnim okužbam, bo izpolnilo vsa pričakovanja, ko bn dogra­jen ln opremljen osemenjevalni center v Novem mestu, ki bo letno lahko oaementl 10.000 p i e -menlc, kar je skoraj 40% vseh -'emenic dolenjskega slvorjave-ga področja. Čeprav postaja za umetno osemenjevanje še ni do­grajena, se umetno že oseme-njuje v Novem mestu (Grm. Bršljln), v Straži. Dol. Topli­cah, Dol. Težki vodi ter v ob­čini Mokronog.

P A R A Z I T A R N E B O L E Z N I

Metljavost govedi ln ovac ter ehinokoza svinj povzročata ve­liko škodo. Samo v novomeški klavnici je bilo v zadnjih me­secih zaplenjeno zaradi teh dveh zajedalcev mesečno okrog 500 organov zaklanih živali, to­rej letno okrog «000 kg po 250 din. Torej Je letno »kode samo na območju novomeške klavni­ca 1 ln pol milijona dinarjev, v celem okraju pa 0 aoJUajonov.

Zaradi zmanjšanja teže živali in slabše produktivnosti pa na­raste ta škoda vsaj na 12 mili­jonov. Proti metljavostl borba ne more biti učinkovita brez melioracij podvodnih terenov In HsanacIJ napajallšč. Tu namreč Živijo polži mlakarjl, ki prena­šajo bolezen. Zatiranje metlja­vostl bo veliko uspešnejše, ko bo dograjena veterinarska bol­nišnica, ki ob imela poseben oddelek za parazltologijo.

KLAVNICE V okraju obratuje 14 klavnic.

Klavnica v Novem mestu js na neprimernem kraju pa tudi nje­na zmogljivost v nekaj letih ne bo več zadoščala za vse potrebe nastajajočega industrijskega sre­dišča. Ze sedaj je treba misliti na zgraditev nove klavnice. Pro­stor zanjo js že predviden v bližini "sejmišča ln veterinarske bolnišnice Klavnica na Mirni se zida, vendar načrti niso pravil­ni. Težak problem je klavnica v Dol. Toplicah, ki v sedanjem stanju ln na sedanjem kraju, brez kanalizacije ln vode, ne bo mogla obratovati |n jo bo treba čimprej zapreti. Ostale klavnice so tudi bivši obrtni obrati, ve­činoma precej stari ln brez hla­dilnih naprav.

Vzorna rešitev bi bila kon­centracija klanja v nekaj dobro urejenih rajonskih klavnicah, ki bi bilt oipramljana s primarni­

mi vozili za prevoz mesa v manjša potrošna središča. Na to js treba resno misliti; v bo­doče naj sa ns dovoli Investi­ranja srestev v majhne objekte lokalnega značaja.

K O N J A C I J S

Na področju bivšega okraja Novo mesto imamo 7 konjačij za odstranjevanje mrhovin. Ko­njaci so javni uslužbenci, ven­dar pa ti odnosi le niso dokonč­no urejent. Težave so posebno z vzdrževanjem prevoza, kajti konjačije niso opremljena niti L najpotrebnejšimi pripomočki.

Ze teh nekaj skopih podal kov in ugotovitev iz poročila okraj­nega veterinarja kaže, kako ve­lik pomen ima dobra razvita ve­terinarska služba za našo živi­norejo in s tem za narodno go­spodarstvo. Se prav posebno velja to ta Dolenjsko, ki Isle vstaja iz svoje gospodarska za­ostalosti. Prizadevnost veteri­narjev ln ljudske oblasti hkrati s prebujajočo se napredno mi­selnostjo naših živinorejcev ln kmetovalcev pa že kaže tudi na našem področju lepe uspehe. Ko bomo rešili še pomanjkanje ka­dra, dobili veterinarsko bolniš­nico in osemenjevalni center, bo tudi dolenjska živinoreja po­stavljena na trdne temelje in se ahko razvila t*«ko, kakor to ter­

ja to sodobno gospodarstvo !i> km« nj* u o.

ravni delovnih kmetov, kakor Jo pred kratkim dejal tov. Kardelj.

Kmetijske zadruge na Dolenj­skem so — razen nekaterih izjem — v primerjavi s prejš­njim neurejenim poslovanjem ln stalnimi izgubami posebno v zadnjih dveh letih dosegle lep napredek. Na novo je vstopilo v KZ samo letos 536 kmetov, predvsem v tistih zadrugah, kjer pospeševalni odseki delajo in dosegajo vidne uspehe. Izsto­pilo pa je nekaj sto nekmetov, uslužbencev in delavcev. Delo upravnih odborov KZ s« Js pravtakc uredilo, izredno občut­no Je pomanjkanje kmetijskih tehnikov, ponekod pa tudi spo­sobnih upravnikov. Kmetje, or­ganizirani v 37 živinorejskih od­sekih (od teh je 21 delavnih, ostali pa bolj životarijo oz. spi­jo), 33 sadjarsko-vtnogradnlšklh odsekih, v 21 poljedelsko-semensklh odsekih, v 30 stroj­nih. 10 čebelarskih In 26 hranll-no-kreditnlh odsekih predstav­ljajo pomembno silo, ki lahko pri nadaljnjem preobrBževanju naSo vasi okravl nadvse koristno delo.

E d i n a pot In i z h o d v b o d o č n o s t

Ko se kmetje ob novih ukre­pih nadaljnjega gospodarskega razvoja sprašujejo, kako ln kaj, jim morajo organizacije ln od­bori ljudske oblasti Jasno po­vedati:

le čvrsta vključitev v kme­tijske tadniRe lahko jnmčl kme­tu njegovo bodočnost In gospo­darski razvoj. Izven zadrug« kmet ne bo uspeval. Tako je povsod po svetu. Bolj ko je država Industrijsko razvita, to­liko trdnejše zadružništvo Ima. llnpchi kmrtnv drugod po sveta nas o trm prepričljivo učijo. Življenjske ravni si posamezen kmet ne ho mogel dvigati na r;,« oo dajatev države, ker takih dajatev ne bo. Bo pa skupnost tudi naprej nudila kmetu pomoč preko njegove aadruge, s katero bo kmečki pridelovalec urejal svoje odnose s trgom.

(O ostalih oz. nadaljnjih vpra­šanjih kmetllstva ln zadruž­ništva bomo pisali v prihodnjih številkah nnšega tednika.)

D o b r e d«*1-'VfffcS men*«, Izdat­na In c e n e n \ m r l i n t i « Poa;o| aa sdravjs delavca.

» B O E I I C J I K I C I S T « Stran t

mm

T I S K močno orožje naših prizadevanj za zgraditev socializma

SPOMENIK NARODNE OSVOBODITVE V KOČEVJU

P r v i n o v o m e š k i č a s n i h : SLOVEMEliS BLATT

P o m l a d n a r o d o v — le to 1848 — Je pogna lo t u d i v N o v e m m e s t u k o r e n i n e , k a r se je o d r a ž a l o p i e d -Vsetn v t r e h s t v a r e h : l . p r i r e j a n j e • l o v e n s k i h p r i r e d i t e v , 2. u s t a n o v i ­tev S l o v e n s k e g a b r a l n e g a d r u š t v a i n 3. i zda j an j e l o k a l n e g a g l a s i l a B l o v e n i e n s B l a t t . M e d t e m k o so oe s l o v e n s k e p r i r e d i t v e o b d r ž a l e i n s l o v e n s k a beseda n i n i k d a r v e č š l a z n o v o m e š k e g a o d r a , j e č a s n i k i n b r a l n o d r u š t v o u d u š i l o ž e le to 1849.

R a z g i b a n o le to 1848 j e N o v e m u m e s t u kad k m a l u p r i n e s l o n a r o d ­n o s t r a ž o . L e - t a j e z r a z n i m i v e ­s e l i c a m i - l n p o b r a t i m i j a m l s so ­s e d n j i m i n a r o d n i m i s t r a ž a m i i z r a ­ž a l a svo ja n a c i o n a l n a č u s t v a t u d i i r a z n i m ; r o d o l j u b n i m i v z k l i k i l n p e t j e m . Tatko so i m e l e l ep dan n o v o m e š k a , t r e b a n j s k a , m o k r o n o -Ška i n d v o r s k a n a r o d n a s t r a ž a n a O t o č c u , k j e r so se v e s e l i l i , p r epe ­v a l i i n v z k l i k a l i ž i v i o . T u d i R a g o v l o g je bil p r i č a i z l i v u n a r o d n o s t ­nih Oustev. V e č j e g a p o m e n a so b i l e p r i r e d i t v e na o d r u . C a s l n s k l o d e r j e n a j b r ž o d svo je u s t ano ­v i t v e 1840 s l i š a l s amo n e m š k o be ­

sedo. Ce ne že p r e j , pa se j e naj­k a s n e j e 8. J anuar j a 1848, š e v ča­sni M e t t e r n i c h a . o g l a s i l a s l o v e n s k a beseda , k o .Je b i l a k r s t n a p - e d v t a -V a L i n h a r t o v e g a M a t i č k a . O m e m ­be v r e d n a Je t u d i p r i r e d i t e v B e ­

seda 19. j u l i j a , k o so N o v o m e š č a n i p o s l u š a l i d e k l a m a c i j o V o d n i k o v e ­ga V r š a c a i n u ž i v a l i o b l e p e m pe t ju P r e š e r n o v e g a M o r n a r j a , S t r e l o v e g a P o p o t n i k a , P o t o č n i k o ­ve D o l e n j s k e i n p e s m i S l o v e n c a d o m . P e v c i so zaipeli t u d i h r v a š k o p e s e m N a p r e d , o b k o n c u pa j e b i l s l o v e n s k i n a g o v o r .

Z a t o n i č u d n o , d a Je ž i v a h n o l n r a z g i b a n o ž i v l j e n j e k l i c a l o p o u s t a n o v i t v i d r u š t v a . P o z i v v č a s n i ­

k u n i b i l z a m a n i n 7. d e c e m b r a 1848 je b i l o u s t a n o v l j e n o S l o v e n ­s k o b r a l n o d r u š t v o , k i naj b i u s m e r j a l o vse s l o v e n s k o n a r o d n o ž i v l j e n j e . P r e d s e d n i k d r u š t v a j e b i l n o v o m e š k i a d v o k a t d r . J o s i p R o s i n a , n j egov n a m e s t n i k T o u s -sa in t F i c h t e n e u , b l a g a j n i k pa C o n s t a n t i n T a n d l e r , Ž a l , da je d r u š t v o k m a l u p r e n e h a l o m Je bi. l o t r e b a č a k a t i 17 let , da Je d o b i l o n a s l e d n i k a v N a r o d n i č i t a l n i c i .

N o v o m e š k i n a r < ^ n i a k l so zače l* m i s l i t i t u d i na g l a s i l o , k i b i b u d i ­lo n a r o d n i a u h . Takra-t so Izha ja le le K m e t i j s k e In r o k o d e l s k e n o v i ­ce, k i p a n i so z a d o v o l j e v a l e n a ­p r e d n i h i z a h t e v n e j š i h č i t a l c e v . Z Isto m i s l i j o so se b a v a l i t u d i v d r u g i h m e s t i h i n le to 1848 je p r i ­nes lo S l o v e n s k i c e r k v e n i č a s o p i s , C e l j s k e s l o v e n s k e n o v i n e , S l o v e -

(Nadaljevanje na 9. strani)

»Ce ocenjujemo vlogo ln na­predek tiska ob njegovi deset­letnici s splošno političnih in družbenih vidikov, potem mo­ramo ugotoviti njegovo pozi­tivno vlogo in podčrtati prispe­vek, ki ga je tisk dal pri reše­vanju problematike pretekle dobe. Najširše ljudske množice so predvsem preko tiska bile informirane o tekočih problemih socialistične graditve. Naš tisk je bil eden važnih subjektivnih faktorjev pri formiranju socia­listične zavesti, družbene raz­gledanosti in aktivnosti naših državljanov. Bil je povezan z osnovnimi stremljenji ljudskih množic in zato tudi vnet zago­vornik socialistične demokraci­je in demokratičnih pravic de­lovnega človeka. Kljub temu, da tisk ni vedno našel pravil­nih ln ustreznih prijemov pri realizaciji take svoje vloge in orientacije, so vendar omenjena dejstva njegov največji uspeh in najvažnejši doprinos k dose­danji socialistični graditvi.«

Tako je v anketi o tisku se­kretar Socialistične zveze Slo­venije, tovariš Stane Kavčič, med ostalim ocenil vlogo in na­predek socialističnega tiska v desetletju, ki pravkar poteka. In ko ob Tednu tiska in radia pregledujemo naše delo in raz­voj tiska, si hkrati postavljamo v delovni načrt nove naloge, da bi naš tisk ob še Večji podpori vseh delovnih ljudi in politič­nih organizacij dosegal še glob­lje uspehe in da bi napredna tiskana beseda prišla do zad­njega človeka, do zadnje, naj-oddaljenejše vasice. Obračun ob desetletnici ustanovitve novi­narske organizacije in doseda­njega dela vseh naših Trstov po­trjuje, da je naš tisk v vlogi informatorja, kroničarja naše ustvarjalne socialistične stvar­nosti in v vlogi vzgojitelja na­šega človeka doslej opravil po­membno delo. Storiti na tem področju še več in se zavedati, da je »tisk močno orožje v pri­zadevanjih naših narodov za

S m i s l o v a l i G e l l e r

v N o v e m m e s t u !

Šahovsko društvo Novo mesto obvešča vse ljubitelje šaha v Novem mestu ln Dolenjski, da nas bo v sredo, 30. novembra c-foisk*i eden* od dveh trenutno najmočnejših šahistov na svetu, Smislov ali Geller. Po vsej ver­jetnosti bo to Smislov, ki bo v Novem mestu odigral slmultan-ko na 30 deskah z reprezentan­co Dolenjske. Točen kraj in čas simultanke bo objavljen nakna­dno. ŠD Novo mesto

zgraditev socializma, toda to orožje mora biti ne samo ostro, temveč tudi svetlo« (Tito), to naj bi bila naša skupna naloga.

V preteklosti je napredni tisk kazal pot k napredku s tem, da Je odkrival krivični izkorišče-valski družbeni red. V letih vseljudskega upora je tiskana beseda partizanskih tehnik dvi­gala zastavo revolucije in vli­vala pogum borcem in ljudstvu, ki se je borilo proti okupator­jem in domačim izdajalcem. Njena moč je bila nemalokrat udarnejša od granat. Po osvo­boditvi sta pomen ln moč na­šega tiska dosegla stopnjo, ka­kršne v vsej naši politični in kulturni preteklosti ne pomni­mo. Pogoji novega družbenega reda so dvignili odgovornost in vlogo tiska,

»Naš tisk Je m mera biti sredstvo za širjenje politične, gospodarske, strokovne in kul­turne izobrazbe ter zdravega razvedrila delovnemu človeku, da mu posreduje znanje, ki mu

Je potrebno, da se koristno uve­ljavlja v neposrednem družbe­nem udejstvovanju; odpirati mu mora obzorje in perspektivo, ki mu omogoča spoznati prava sredstva in pota, ki so najbolj učinkovita za naš vsestranski uspešen razvoj.

Naš tisk, ki ga upravljajo in usmerjajo naše socialistične družbene organizacije, nosi v tem pogledu zlasti veliko od­govornost, saj mu je edini na­men: VZGOJA SOCIALISTIČ­NEGA ČLOVEKA«, kakor je dejal lani tovariš Miha Marinko na proslavi 20-letnice »Ljudske pravice« v Dol. Lendavi.

Za naš tisk ni dovolj le, da je dober, koristen bralcu in skupnosti, da je vseskozi v službi delovnega ljudstva in bo­ja za socializem. Treba je med drugim tudi, da je ta tisk do­volj razširjen med množicami delovnih ljudi. Kako je s tiskom, predvsem časnikarskim in re­vialnim političnim tiskom., pri nas na Dolenjskem?

Poleg tega je od ostalega ti­ska prihajalo na področje okra­jev Novo mesto in Črnomelj (s stanjem 1. julija 1955) še:

2.268 izvodov TT, 1.133 izvo­dov Invalidskega vestnika, 588 izv, Pavline, 493 izv. Obrtnika, 105 izv Poleta, 5.633 izv. Pionir­skega lista, 2.802 izv. Cicibana, 803 izv. Pionirja, 118 izv. Go­

spodarskega vestnika In 95 izv. Ljudske prosvete (poleg 1000 izv. Dolenjske prosvete), niso pa tu zajete razne literarne in strokovne revije ter ostali šport­ni, zadružni in ostali časopisni tisk. , ?

V okraju Kočevje ^ j e bilo stanje 1. julija 1955/takole:

Časnik — časopis Stalnih Kolpor- Skupaj En casepis na

Kaj in koliko beremo na Dolenjskem

naročnikov taže . . . volivcev

1. Slov. poročevalec 1.119 •ty' 88 1.207 20

2. Dolenjski list 741 75 816 30 3. Kmečki glas 555 5 560 43 4. Naša žena 530 — 530 46 5. Naša vas 489 — 489 50 6. Ljudska pravica 322 113 435 55 7. Naši razgledi 401 3 404 60 8. Tovariš 108 191 299 81 9. Delavska enotnost 226 — 226 107

10. Ljubljanski dnevnik 170 S5 225 107 ' 11. Mladina 126 ? — 126 192 12, Socialistična misel — . 30 806 13. Večer (Maribor) 19 — 19 1325

Skupaj 4.836 530 5.366 na 4,5

Medtem ko so nekdaj »Do­lenjske Novice« in drugi lokal­ni časniki Dolenjske izhajali v nakladi nekaj sto izvodov, sta že medvojni partizanski, zlasti pa ves povojni tisk prinesla na tem področju revolucionarne spremembe. Dnevni politični časniki so iz leta v leto priha­jali v dolenjske kraje v večjem številu. Zlasti lep razvoj je do­živel tudi naš pokrajinski čas­nik, ki dopolnjuje dnevno re­publiško časopisje in kt si js v preteklih petih letih že ustva­

ril trden krog stalnih bralcev, katerih število še vedno razve­seljivo narašča. Zelje po na­predku, kulturnem razvoju in obračunu z nekdanjo vsestran­sko zaostalostjo in nerazvitostjo Dolenjske se lepo odražajo v naraščajočem številu bralcev dnevnega in tedenskega časo­pisja. Tako so imeli letos 1. ju­lija naslednji politični časniki in časopisi na področju bivših okrajev Novo mesto ln Črnomelj sledeče število bralcev;

Razen tega Je prihajal v okraj Kočevje 1. julija 1955 še na­slednji tisk:

1.483 izvodov TT, 52 izv. In­validskega vestnika^ 338 izv. Obrtnika, 320 izv*. Pavline, 67 izv. Gospodarskega vestnika, 50 Izv. Ljudske /prosvete, 88 izv.

Poleta, 1.288 izv. Pionirskega li­sta, 1.140 izv. Cicibana in 422 izv. Pionirja. Tudi tu niso za­jete razne ostale strokovne in literarne revije, zadružni, šport­ni, strokovni in ostali čssniški ter časopisni tisk.

Časnik ~ časopis Stalnih Kolpor- Skupaj En časopis na naročnikov taže ...volivcev

1. Dolenjski list 5.541 517 6.058 10 2. Slov. poročevalec 2.180 252 2.432 25 3. Kmečki glas 1.895 80 1.975 30 4. Naša žena 958 160 1.118 54 5. Naša vas 1.018 — 1.018 58 6. Ljudska pravica 584 147 731 83 7. Tovariš 247 381 628 96 8. Delavska e n o t n o i t 9. Mladina ^ii"

10. Ljubljanski dnevnik

399 330

— : 399 330

152 8. Delavska e n o t n o i t 9. Mladina ^ii"

10. Ljubljanski dnevnik

399 330

399 330 J84

8. Delavska e n o t n o i t 9. Mladina ^ii"

10. Ljubljanski dnevnik 170 159 329 184 11. Naši razgledi 292 5 297 204 12. Socialistična misel 71 71 855 13, Večer (Maribor), 17 ss 17 3570

Skupaj 13.708 1.701 15.403 na 3,9

ovotnes (ct tiste DOLENJSKE NOVICE " S

O novomeškem tisku smemo fovoriti šele, ko je Novo mesto dobilo svojo tiskarno. Kdaj jo to bilo, se točne ne ve, najka-»neje pa leta 1819, ko je eviden­tiran tisk prvih novomesknh tiskarjev Tandlerjev. Tiskali so Ustanovitelj Henrik, žena Mari­ja in sin Constantin. Ta je imel tiskarno vsaj do leta 1865, ko je «e izpričan Tandlerjev tisk. Ta tiskarna je predvsem zalagala tiskarno do leta 1865, ko je še Izpričan Tandlerjev tisk. Ta ti­skarna je predvsem zalagala Urade in ustanove s potrebnimi tiskovinami, natisnila kako knji-tico nabožne vsebine, morda ša kak letak, podobico in kaj po­dobnega. Najpomembnejši tisk te dobe Je brez dvoma Slove-niens Blatt ter šolska izvestja, Hčer pa je danes že vsak Tand-larjev tisk že prava redkost.

1873 začne tiskati v Novem tnestu Vincenc Boben. Njegovi tiski so že pomembnejši, soj ti-•ka že večje knjige, zlasti šol-•ke. Tudi ti tiski so velika red­kost. Zlaita doba novomeškega tiska pa nastopi z znanim ti-•kmrjem ln založnikom Janezom Krajcem, ki Je od leta 1877 do 1900 vodil tilskarno, dokler je nI Prodal Tiskovnomu društvu V Ljubljani. Krajec se Je proslavil a svojo zalofcni ko dejavnostjo. Najbolj znani tiski njegove ti-•kume ao poleg Valvasorjeve t>ie Khre des Herzogthums Kiain nedvomno Narodna biblioteka in Dolenjske novice. Krajec j« ttvnotfo tipkal, poleg pretežno Itabožnlh knjig Je natisnil tudi razne kmetij.ake, gospodarske in •dravmiške. Za mladino je pri re­ja. Krištofa Smida, za vse pa fchane orientalske bajke ln Pravljico Tisoč in ena noč. Tudi

Krajčevl stenski koledarji so si utrli pot po vsej Sloveniji.

Tiskovno društvo je dajalo v tisk novomeški tiskarni pred­vsem razna specialna dela, kot slovarje in podobno, založništvo pa je odpadlo. Poleg tiskanja raznih romanov za poljudne iz­daje Jugoslovanske knjigarne je zalagala tiskarna vsa novomeška društva ln usitanove s potreb-uaam meiccno. BWHBJ>II, g t.

Sokolskem domu i njenimi na­slednicami do okupacije. TE teh­nika je zalagala delovno ljud­stvo vsaj v najskromnejš. meri z literaturo, kateri so bile za­prte vse tiskarne. V Sokolski tehniki so bili razmnoženi razni letaki, popisne pole, predvsem pa pesmi, ki so se v le'ih Špan­ske državljanske vojna in ka­sneje širile po vsej Dolenjski ln ........ ruuiium |iiuw* « JUlUUiM.

Republ ikanske Norice Ust Kmečke Republik. Stranke v SlovmlU

nlm tiskom. Stara in doslužena novomeška tiskarna pa Je do­bila nov, nesluten razvoj leta 1943 in 1944, ko je delala na osvobojenem ozemlju. Tiskala je noč in dan In natisnila preteini del najvažnejšega partizanske­ga tiska, dokler ni bila med ofenzivo uničena. Po vojni pa je nekaj časa nadaljevala v Novem mostu tiskarsko tradicijo kočev­ska t'iskarna s tiskanjem volil­nih časnikov, drobnih brošur in letakov, dokler ni bila odpelja­na v Ljubl(juno. Tako Novo me­sto še danes občuti veliko vrzel, ko nima več tiskarne. Po 140-letni tradiciji je Novo mesto za­ključilo svoj novomeški tisk.

Za začetek kakega tiska pa niso prave tiskarne vedno nuj­ne. To nam dokazujejo razne preproste novomeške ilegalne teh mike, ki so že pred letom 1941 z najpreprostejšimi sredstvi vzgajale najnaprednejše ljudi ln tako polagale temelje bodočim di godkom med NOB. Tu naj orrumlm le ilegalno tehniko v

so postajale btM ljudska lasit. So pomembnejša je bila okrog leta 1930 novom^ka tehnika, ki je tiskala Boljš<yika. Med vojno pa je delovala tehnika razen v hotelu Metrrvp<lu tudi v pisarni advokata Stan£a Pečarja, dokler ni postala Dolenjska sedež ne-

I. D o l e n j s k e n o v i c e . 1685—1919. 3. R e s n i g l a s o v i . 1885. 4. D o l e n j e c . 1905, 2 Š t e v i l k i k o t

p r i l o g a G o r e n j c u . 5. D o l e n j e c . 1906. 8. Sedam j ost. 1921. 1922. 7. D o l e n j s k e n o v i c e . 1924. 8. P r o m e t n i k . 190*. ( S a m o t i ­

s k a n V N o v e m mes tu ) . 9. R e p u b l i k a n s k e n o v i c e , 1928. 10. B o l j š e v i k . ( I l ega len , r a z m n o ­

ž e n — n o v o m e š k a izdaja . ) I I . K r i ž . 1931—1943. 12. D o l e n j s k e n o v i c e . 1989. 13. M l a d i n s k i v e s t n i k. 1949, 14. V o l i t v e na D o l e n j s k e m ( S v o ­

b o d n o v o l i m o ) 1945. 15. 1. ma j 1946 16. V o l i l n i v e s t n l k n o v o m e š k e g a

o k r o ž j a . 1947. 17. D o l e n j s k i Ust . 1950— 18. G l e d a l i š k i l i s t (Prosve ta ) 1950. 19. D o l e n j s k a p r o s v e t a . 1953— 11. P e r i o d i č n e p u b l i k a c i j a l n

k n j i ž n e z b i r k e . 1. l a v e s t j a n o v o m e š k i h Sol , 1819—

s p r e s l e d k i —1941. (Osnovne š o l e , G i m s k a k m e t i j s k a Šola , M e š č a n ­s k a š o l a , G i m n a z i j a . )

2. L e t n a p o r o č i l a n o v o m e S k l h d r u š t e v . 1865-^1917. ( N a r o d n a č i t a l ­n i c a , D o l e n j s k o pevsiko d r u ć t v o , M e s t n a h r a n i l n i c a , iitd.)

3. K o i o ć k e b u k v i c e , 1887—1900, 17

Uto I. V Ndvtrn nmttt, dne 12. iria/a 1908.

DOLENJEC List zn nnrorino propeto in narodno gonpodarstvo.

P O S E B N A IZDAJA

>• I . , ) . 1*40

kuAw udarec

bodočemu

štetih riajhnih tehnik ln pravih tisk ar r-

Tu smemo pozabiti pridnih dijaki, ki so marsikdaj na skrivi protd volji profesorjev tiho ustvarjali in pisali svoja dijaka glasila. Ravno v teh le­tih .e tradicija najbolj bogata in mec slovenskimi gimnazijami skoaJ najbolj pomembna.

jaj tu le informativno nave-dpO novomeško periodiko brez pSehnega komentarja in nava-jnja virov. Novomeško periodiko bi lahko

ai/delili na pet delov.

I. Časniki ln časopisi. II. Pe­riodične publikacije in knjižne zbirke. III. Partizanska periodi­ka IV. OklipatarfdU periodika. V. Dljufikt listi.

I. Časniki ln f.noplnl. 1. SloveiKlcna Blatt. 1940.

N O -sno-pleev, (Večina t i s k a n i vetn mestu . )

4. G l e d a l i š k e iRre . 189». 9. B l a t e n o . ( B i b l i o t e k a s t ega

s.kflvlov N o v o mesto , o i k l ) 1940. 6, T r d i n o v a k n j i ž n i c a . 1954— I I I . P a r t i z a n s k a p e r i o d i k a , k i

I m a k o t o z n a č e n k r a ) i z h a j a n j a N o v « mes to .

1. S l o v e n s k i p o r o č e v a l e c . 1841—

6. R a d i j s k i v e s t n l k . T z đ a j a OOOP za N o v o m e s t o . 1944—1945.

7. T e k m o v a l n i v e s t n i k n o v o m e ­š k e g a o k r o ž j a . I zda j a i n i a r m , p r o p . o d s e k p r i o k r a j n e m o d b o r u O F N o v o mes to . 1944,

8. T e d e n s k a p r i l o g a radi js iki ih v e s t i . I zd . O O O F N o v o m e s t o .

9. V o l i l n i v e s t n i k . O k r o ž j e N o ­v o mes to . 1944.

I V . O k u p a t o r s k a periodika. 1. N a p r e j z a s t a v a s l ave . ( Z a b l a ­

gor oce tn jave . ) 1943—1945, 2. B l i s k . 1943—1944, D i j a S k l l i s t . V . D i j a š k i r o k o p i s n i U s t i 1. Z o r a . 1871^1672. G i m n a z i j a . 2. B r s t j e . G i m n a z i j a .

3. N a p r e l i l . 1690. G i m n a z i j a . 4. O b a d . 1891. 6. I l i r i j a . 1895—1896. G i m n a z i j a , 6. V i g r e d . 1896. G i m n a z i j a . 7. Z a p i s n i k K e t t e j e v e zad ruge ,

1896—1897. G i m n a z i j a . 8. Lamrploru 1807. N o v o m e š k a

m l a d i n a . 9. P u g l j e v o n a d a l j e v a n j e K e t t e .

J eve Zadiruge. Z a p i s n i k ? G i m n a ­z i j a .

10. P e t e l i n č e k . 1909. G i m n a z i j a . 11. T r o b e n t a i z g i m n a z i j e . 1S10. 12. R a g l j a . 1&10. G i m n a z i j a . 13. P i k r o h e d i s , 1910. G i m n a a l . i a . 14. Izipod G o r j a n c e v . 1910. G i m ­

n a z i j a . 15. A u r o r a . 1910. G i m n a z i j a .

16. A l b u m . ( M i r a n J a r c ) . 1915. G i m n a z i j a .

17. V e s n a . 1918— p r e s l e d k i — 1930. G i m n a z i j a .

16. A l b u m . i . 1920—(1921. G i m n a ­z i j a .

19. A l b u m . H . 1020—1921. G i m n a ­z i j a .

20. H e r m e s . 1921. T r g o v s k a š o l a . 21. S o č a . 1921. G i m n a z i j a .

22. Z a r j a . 1923—1924. G i m n a z i j a . 23. K r k a . 1924. G i m n a z i j a , 24. Z a i k i . 1&23-4924. M e š č a n s k a

š o l a v S t n l n e l u . 25. M l a d a m i s e l . 1925. G i m n a z i j a . 26. Z a r k ' . 1925—1927. G i m n a z i j a . 27. B r a z d a . 1926—1932. K m e t i j s k a

Šola na G r m u . 28. A l m a n a h . K r i t a . 1932. G i m n a ­

z i j a . 29. T r d i n o v s k a v t . 1940. N o v o m e ­

š k i S k a v t i po r a z n i h š o l a h . 30. P i o n i r s k i glas . 1946—1947.

O s n o v n a š o l a N o v o mes to . J I . B r s t j e . 1952—1953. G i m n a z i j a ,

M l n l . i i p a v t i l l n n i i

4lm. 4 Ho«o »rniU. ««• K )U"*)I I « V hmumm «ir?flki K ISO LetO l>

„ tunu mi.ftii') b hr- SEDANJOST PKl.Ml % Itr.ul K T V V - . . •i, K S » - . % K 4wn -M.u,i, „ ( i . , , |,„ i K p , in •r»u. I*n Tttkraluia ogl* k' ,«u|» M M i M.I. 1,(1« l , , . 1. I K, d.Otlu n.k. I k

1942. (T/. n o v o m e S k l h t e h n i k ) , 2. G l a s D o l e n j s k e , A g i t p r o p p r i

O O O F N o v o m e s t o . 1944. 3. M l a d a m o e . Ž e p n i Č a s o p i s

m l a d i n e n o v o m e - š k e g a o k r o ž j a . 4. R a d i j s k e ve s t i . J»rop. odsek

O O O F N o v o mesto . 1W4. 3. Paaljsik.1 v e s t n i k . i z d . odsek

7>a I n fo rmac . lin p r o p . p i i O O O F N o v « mes to . (GanJancL)

32. A l b u m . 1953 U M t e l l I S c e . 33. G l a s m l a d i h . 1953. U e i u l l i s C e . 34. s ten ice . 1954—. G i m n a z i j a . 36. N a š a m i s e l . 195S. U č i t e l j i š č e ' . Razstava, ki bo odprta 29. no­

vembra, bo skušala prikazati poleg ostalega zgoraj navedeno periodiko.

Bogo Komelj

P o m o č t i s k u — e n a i z m e d s t a l n i K

n a l o g p o l i t i č n i h o r g a n i z a c i j Številke nam povedo, da gmo

na tem področju našega poli­tičnega in družbenega udejstvo-vanja nedvomno dosegli lepe uspehe. Podrobnejši pregled v posameznih občinah in krajih pa pokaže, da imamo ponekod še vedno zelo malo naročnikov in bralcev naših listov in re­vij. Z*alo naj bi bila ena izmed določenih nalog političnih orga-

kolektivna tudi vsa naša priza­devanja za razširitev števila bralcev naših listov, za boljšo, globljo in pestrejšo podobo na­ših časnikov, za večje število sodelavcev pri listih. Ze doslej smo prav na tem področju ve­liko dosegli. Skupna prizadeva­nja, da bi vedno in povsod kar najuspešneje uporabljali tisk kot izredno, močno orožje V

Ob rotacijskem stroju v tiskarni Poročevalca

nizacij, zlasti pa osnovnih orga­nizacij Socialistične zveze in Zveze komunistov, da stalno pomagajo pri razširjanju števila naročnikov naših listov. Visoke naklade časnikov, zlasti še Do­lenjskega lista, omogočajo stal­no neb° s r edno vplivanje na za­vest bralcev.

Potrebna pa je tudi drugač­na poimoč. Nikakor ni prav, da organizacije prepuščajo skrb za vsebino listov edinole ljudem, ki se poklicno pečajo z ureje­vanjem časnikov. Poleg novi­narjev bi moralo sodelovati v naših listih veliko več dopisni­kov, političnih, gospodarskih in kulturnih javnih delavcev, skratka čimveč delovnih ljudi. Pogosteje bi Se morali, zlasti v domačem časniku, oglašati ljud­je iz podjetij, iz okrajnih ln cbčimskih političnih, oblastnih in gospodarskih krogov. Socia­lističnemu tisku so dolžni po­magati s prispevki, z nasveti, z ustvarjalno kritiko raznih nega­tivnih pojavov v družbenem življenju in vsakdanji praksi ter z izmenjavo delovnih izku­šenj »vsi, ki jim je pri srcu napredek socialistične dežele«, kot je pred kratkim napisal predsednik Društva novinarjev Slovenije Tomo Brejc v »Ljud­ski pravici«.

Pri pomembnem političnem delu, ki ga opravlja časopisje,, nikakor ne moremo oz. ne sme­mo prepustiti odgovornosti za mobilizacijo delovnih ljudi,, za odpiranje pogledov v bodočnost in za boj proti vsem izrastkom našega družbeneg a življenja zgolj novinarjem. Odgovornost za uspehe v borbi za sociali­stični napredek naše domovine je kolektivna. Zato naj bi bil*

graditvi socializma v naši d o ­movini, naj bi rodila kar naj­več novih uspehov!

Tone Gošnik

N o v o m e š k i a t l e t i n a » T e k u r e p u b l i k e «

V p o č a s t i t e v D n e v a r e p u b l i k e je v s a k o le to po l j u b l j a n s k i h u l i c a h » T e k r e p u b l i k e « . N a t e m t e k m o ­v a n j u nas topa jo v s i n a j b o l j š i s l o ­v e n s k i In n e k a t e r i v r h u n s k i J u ­g o s l o v a n s k i a t l e t i i n se t a k o po ­s l o v i j o o d a t l e t ske sezone. Z e n e ­ka j le t se t ega t e k a u d e l e l a f e j o t u d i n o v o m e š k i a t l e t i . Č e p r a v še niso d o s e g l i k a k i h p o m e m b n e j š i h u s p e h o v , t u d i n i s o n i k o l i r a z o ­

č a r a l i . L e t o š n j a d e ž e v n a Jesen je p r e p r e č i l a , da se n i so m o g l i t e ­m e l j i t o p r i p r a v i t i z a to n e l a h k o t e k m o v a n j e . V e n d a r bo p r o f . G l o -n a r p e l j a l v L j u b l j a n o d o k a j m o č n o e k i p o a t l e t o v ( M r z l a k , M l a k a r , J a n k o v i č , D o k i , P o d p e -č a n , R e p o v š , P r a h i n d r u g i ) t a u p a , da g a e k i p a ne bo r a z o č a r a ­l a .

V TEDNU TISKA

»Mlnka, tule berem, da Je neka Sena ubila moža, ker je bral med Jedjo časopise , , . « J

MNB d

U V O D

v u s t a n o v n o l i s t i n o O Z N

Mi, N A R O D I Z D R U Ž E N I H N A R O D O V ,

O D L O Č E N I ,

D A r e š i m o b o d o č a pokolenja strahot vojne, k i je v dobi n a š e g a ž i v l j e n j a dvakrat prinesla č l o v e š t v a neizreeno trpljenje, in D A ponovno potrdimo vero v osnovne pravice č l o v e k a , v vrednost in dostojanstvo č l o v e š k e osebnosti, v enakopravnost m o ž in ž e n a ter velikih in malih narodov, in D A d o l o č i m o pogoje, pod katerimi bosta lahko vladali pravica in s p o š t o v a n j e , ki nastajata iz pogodb ter drugih virov mednarodnega prava, in D A delujemo za dosego d r u ž b e n e g a napredka ter b o l j š i h ž i v l j e n j s k i h pogojev v č i m v e č j i svobodi,

I N V T A N A M E N

D A bomo strpni eni do drugih ter da skupno ž i v i m o v medsebojnem miru kot dobri sosedje in D A z d r u ž i m o svoje m o č i za ohranitev mednarod­nega miru in varnosti in D A zagotovimo s tem, da sprejmemo u s t r e z a j o č a nače la in da d o l o č i m o metode, po katerih se obo­rožene sile lahko uporabljajo samo v s p l o š n e m interesu,in D A uporabimo mednarodni aparat za delo pri gospodarskem in socialnem napredku vseh na­rodov,

S M O S E O D L O Č I L I , D A Z D R U Ž I M O S V O J E

N A P O R E Z A D O S E G O T E H S M O T R O V .

O Z N - H rpnzaeija { t o ž e n i h Pokojni predsednik ZDA Rooseveit j« bil, ki J«

leta 1941 predlagal ime »Združeni narodi« za medna­rodno organizacijo. Ta organizacija naj bi združevala vse miroljubne narode sveta na enakopravni osnovi. In takrat, ko je v Evropi divjala najhujša vseh vojn, so se (1. januarja 1942) zbrali predstavniki 26 narodov in podpisali »Deklaracijo Združenih narodov*. Leta 1944 so zastopniki Kitajske, Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije izdelali predlog za »Ustanovno listino Združenih narodov«. To listino so dokončno sestau-ili predstatniki 50 držav, zbrani v San Franciscu od 25. aprila do 26. junija 1945. Uradno je pa Organiza­cija Združenih narodov — OZN — začela delovati 24. oktobra 1945, ko je veČina držav podpisnic ratifi­cirala Ustanovno listino. Zato velja 24. oktober 1945 za rojstni dan Združenih narodov. Deset let obstoja OZN dovolj jasno izpričuje, kako izrednega pomena je ta organizacija za mir v svetu, za sožitje ter za eko­nomski in kulturni razvoj vseh narodov in ljudstev na zemeljski obli. - Kako živi in deluje ta največja skupščina na svetu?

G e n e r a l n a s k u p š č i n a V skupščini OZN saseda da­

nes 60 delegacij — predstavnic prav tolikih držav na »vetu. Vsaka od njih predstavlja v bi­stvu po enega poslanca nacio­nalnih skupščin; ta ima svoje nazore o vseh perečih medna­rodnih vprašanjih In jih med splošno razpravo tudi jasno iz­pove in utemelji. To je Generalna skupščina OZN. Za sporazume­vanje uporabljajo angleščino, ruščino, francoščino, kitajščino in španščino — torej jezike, ki

,Palača vsega sveta'

so na ivetu najbolj razširjeni. Generalna skupščina ima Sest

odborov: odbor za politična vprašanja in vprašanja varno­sti, odbor za gospodarska in fi­nančna vprašanja, odbor za so­cialna, humanitarna in kulturna vprašanja, odbor za skrbstvo nad nesamostojnimi ozemlji, prorač. in uprav, odbor ter od­bor za prav. vprašanja. Vse drža-vs — članica sodelujejo s svo­jimi predstavniki v vseh odbo­rih in Imajo po en veljaven glas. Glavni odbor pa priprav­lja m e d dvema zajedanjima 'n med samim zasedanjem dnevni red, ki ga nato priporoči Gene­ralni skupščini.

Glavno tajništvo je Izredno važen, stalen delovni organ OZN. Ima kopo raznih oddel­kov, vodi pa ga glavni tajnik. Glavni tajnik poroča General­ni skupščini tudi o delu celot­ne organizacije in opozarja Var­nostni svet na nevarnost pred spopadi, ki bi lahko ogrožali svetovni mir.

Varnostni »vet razpravlja o vprašanjih mednarodne varno­sti in miru sploh. Sestavlja ga pet velesil: ZDA, Sovjetska zve­za, Francija, Velika Britanija in Kitajska. To so stalni člani, je pa še šest nestalnih članov, ki jih Izvoli Generalna skup­ščina za dobo dveh let. Za sprejem Izredno pomembnih sklepov mora biti soglasnih vseh pet stalnih članov.

Gospodarsko-soelalnl svet Je drugI stalni organ OZN. Ukvar­ja se z gospodarskimi in finanč­nimi posli ter ima več komisij in odbor (komisija za promet, za statistiko, za človečanske pra­vice, za status žena Itd.) in ne­kaj skladov, od katerih je zla­sti znan UNICEF — mednarod­ni sklad za pomoč otrokom.

Skrbniški svet je. prav tako stalen organ. Skrbi za tiste dr­žave, ki doslej še niso samo­stojne In jih upravljajo tuje, v glavnem bivše kolonialne sile.

Mednarodno' sodišče v Haagu je tudi sestavni del Generalne skupščine. To sodišče razsoja spore med državami na njih pobudo ali na pobudo Varnost­nega sveta ter tolmači pravne odredbe v meddržavnem meri­lu.

stvenem področju pospešuje ra­zumevanje med narodi, medse­bojno spoštovanje in upošteva­nje osnovnih človečanskih svo­boščin in pravic. To veliko de­lo uspešno opravlja v OZN po­sebna mednarodna organizacija UNESCO (ILO, FAO UNESCO, ITU in tako dalje so okrajšave angleških ali francoskih nazi­vov, n. p.: UNESCO — United

članice del sredstev, iz katerih potem ta banka odobrava kre­dite posameznim članicam za dvig proizvodnje.

FOND — Mednarodni mone­tarni fond. Valute posameznih držav, kurzi, promet z valuta­mi, negotovinsko plačevanje mednarodnih obveznosti je v današnjem vedno večjem raz­voju mednarodne trgovinske iz-

Organizacijo združenih narodov, nastalo ob koncu druge svetovne vojne, v trenutku, ko se je vsemu svetu zdelo, da se odpira pred njim obdobje trajnega miru, je ogromna večina človeštva pozdravila in pod­prla. Takšne simpatije in takšno podporo je ta orga­nizacija v glavnem obdržala do današnjih dni. Ze samo dejstvo, da je prebrodila obdobje hladne vojne, ne da bi kaj bistvenega izgubita v svoji vlogi in ugledu, kaže, da je moralno politična moč te podpore res bila In ostala močan činitelj v življenju in delu Združenih narodov.

Organizacija združenih narodov Je predvsem sad močne sodobne materialne in politične težnje po zdru­ževanju sveta. Razvoj proizvajalnih sil na svetu Je dosegel stopnjo, ko ga ni več mogoče vključiti izključ­no v narodne in državne meje. Razvite gospodarske sile terjajo novo družbeno razdelitev dela v medna­rodnih okvirih. To je bistven korak naprej k napredku Človeštva-

Iz izkušenj fn razočaranj v preteklosti, iz neizmer­nega trpljenja v drugi svetovni vojni, so bili v času te največje stiske človeštva zasnovani in formulirani principi organizacije mednarodnega sodelovanja, ki naj bi v bodoče preprečili vojno.

. Mjr bo mogoče ohraniti le z miroljubno koekstl-stenco, z aktivnim sodelovanjem vseh držav, ne glede na njihov družbeni sistem.

E D V A R D K A R D E L J

Orgsunizacilja združenih narodoT potrebuje t* svoja zasedanja in •pioh za vse svoje delo veliko prostorov — dvoran, pisarn in vseh mogočih pomožnih objektov. Res imajo zastopnika vseh 60 dr-

iih svetovnih arhitektov, ca njeno okrasitev pa so prispevali« vse dr­žave, čJamiee OZN.

Palača ima preprosto škatlasto obleko, podobna je mogočni stek­lena omari m je dolga samo 80

isrv — slanic $ svojimi sodelavci na carapolago vse, kar potrebujejo, v tvoji hiši. Ta hiša, palača OZN, «0$ v New Yorku in pomeni pravcato čudo moderne gradbene tehnike. Zgradil so jo leta 1950 po načrtih celega štaba najbollj-

metrov, toda Jteje 39 nadstropij. Pred vhodom stori mogočen bro­nast kip, delo zagtrebŠkega kipar­ja Avgustinčiča, ki ga je poklo­nila naša vlada. S svojimi 5500 okni, sejnimi dvoranami, stebrišči, najrazličnej&mi lokali in podobno

r s a r e d e v

VZDRŽEVANJE MEDNARODNEGA MIRU IN VARNO­STI;

RAZVIJANJE PRIJATELJSKIH ODNOSOV MED NARODI;

MEDNARODNO SODELOVANJE PRI REŠEVANJU MED­NARODNIH EKONOMSKIH, SOCIALNIH, KUL­TURNIH IN HUMANITARNIH VPRAŠANJ TER KREPITEV SPOŠTOVANJA ČLOVEČANSKIH PRAVIC IN OSNOVNIH SVOBOŠČIN;

POSTATI SREDIŠČE ZA VSKLAJEVANJE AKCIJ PO-EDINIH NARODOV ZA DOSEGANJE TEH SKUP­NIH SMOTROV,

j« «a »palač« vsega sveta«, kot ji pravijo, prava atrakcija za tu­riste, ki jo od vseh strani hodi/jp gledat. V palači je 4000 uradms-kov in seveda is na kupe razne­ga pomožnega osebja, vss xx> pre­bivalstvo hiše pa je podrejeno »•vrhovnemu vodniku Človeštva«, kakor g?ravlfjo generalnemu tajjh niku OZN, ki j« sedali Dag Ham-mairskgold.

Med vsemi zan!imftvostimi palače je kajpak na (privlačnejša za obi­skovalca dvorana Generalne skup­ščine — »vsesplošna dvorana sive-ta«. Ko zaseda svetovni plenum, sedijo v nji za mizami, prevleče­nimi z zelenim usnjem, zastopniki 60 držav s svojimi sodelavci. Tu­kaj se res kroji usoda svera, tu­ka! j se bijaio boji, toda plemeniti boji za mir, za napredek in bla-gflinljo človeštva. V ttej ilvorani na vseh zasedanjih odmeva tudi glas zastopnika sociaiu-stične Ju­goslavije, države, ki oživa med vsemi delegati veliko pozornost in simpatije, zlasti s nenehnim pri­zadevanjem za svetovni m£r in za pravice potlačenih narodov. Naj omenimo Še, da 5e Jugoslavrja u-stanovni 31 an Organizacije zdru­ženih narodov.

» S p e c i a l i z i r a n a a g e n c i j a « Oblike sožitja narodov so Iz­

redno mnogolična in jih glavni organi Združnih narodov ne bi mogli vsklajevati in pospeševati tako, kot js potrebno glede ci­ljev to načel OZN. Zato so v okviru OZN mogoče ln predvi­dene tudi druge oblike medna­rodnega sodelovanja ln so Že doslej pokazal« prav lepe uspe­he. Te organizacije se snujejo na meddržavnih sporazumih in opravljajo velike ln koristne naloge na ekonomskem, zdrav­stvenem, kulturnem, prosvetnem in podobnih področjih. Imenu­jemo jih »specializirane agenci­je«. Doslej jih Imamo deset in vse so po svojem delovanju in lepih uspv'h že moiao ««ane.

ILO — Kirtnarodna organiza­cija dela. Naloga te organizaci­je Je, da v svetovnem merilu skrbi za vzpostavljanje pravil­nih delovnih odnosov in uve­ljavljanje socialnih pravic, da skuša Izboljšati pogoje dela in življenjski standard delovnih ljudi. Mednarodna organizacija dela povezuje vlade posameznih držav obenem z delavci In de­lodajalci, pripdroča državam — članicam minimalni standard,

Izdeluje mednarodne konvencije o delu in pogojih dela (plače, delovni čas, minimalna starost za zaposlitev, socialno zavaro­vanj«, posredovanje dela itd.). Mednarodna organizacija dela daje široko pomoč posameznim vladam ter objavlja šfudlje in poročila o socialnih, industrij­skih in delovnih vprašanjih.

FAO — Organizacija za pre­hrano ln kmetijstvo. Vprašanje hrane na svetu je vedno bolj pereče. Nalogo, kako priskrbeti človeštvu dovolj hrane in jo primerno razdeliti, je pri OZN prevzela organizacija za pre­hrano in kmetijstvo. Njen glav­ni namen je dvigniti raven pre­hrana in iivljenjskl atandard s tem, da skrbi za dvig proisve-d-nje v kmetijstvu, podph-a pove­čanje obdelovalnih površin, na­makanje izsušenih predelov, pro­dajo hrane na mednarodnem trgu ln podobno.

UNESCO — Organizacija za prosveto, znanost in kulturo. Eden od selo tehtnih prispev­kov za svetovni mir je izme­njava kulturnih dobrin med na­rodi, kajti sodelovanje na kul­turnem, prosvetnem in znan-

Nations Educatlonal, Scientiflc and Cultural Organisation). Veliko delo je organizacija že opravila za šolstvo in izobrazbo v zaostalih neciviliziranih pod­ročjih.

ICAO — Mednarodna organi­zacija za civilno letalstvo. Med­narodni letalski promet se je Izredno razvil, morja, meje in kontinenti niso več ovire med­narodnemu prometu. ICAO ima nalogo, da vskladi predpise po­sameznih držav v civilnem le­talstvu, olajša prehode preko meja, pomaga organizirati me­teorološko in radijsko službo. Izredno važno za varen zračni promet, organizira mednarodne reševalne ekip« in drugo za varnost mednarodnega letalske­ga prometa.

BANK — Mednarodna banka za obnovo in razvoj. V mnogih pokrajinah sveta so za dvig življenjske r»vni potrebne veli­ke investicije za zgraditev in­dustrij« in drugih proizvodnih objektov. Toda mnoge države, članice OZN, nimajo same do­volj sredstev In morajo iskati pomoč v tujini. Da bi ta pomoč ne bila odvisna le od dobre vo­lje razvitih držav In vezana na politične pogoje, Je bila v okvi­ru OZN ustanovljena Medna­rodna banka za obnovo in raz­voj. Vanjo vlagajo vse države

menjave silno važno. Mnogo­krat «e tudi zgodi, da zaide ka­tera od držav v težko finančno stanje. V vseh teh primerih je mednarodna organizacija, ki je pripravljena posredovati in po­magati pod določenimi, nepoli­tičnimi pogoji, Izredno koristna. Razen tega FOND preprečuje razne finančne špekulacije (na primer devalvacijo valut).

UPU — Svetovna poštna sve­za. Ze prej so države sklepale med seboj poštne konvencije, saj bi bil brez njih sleherni mednarodni poštni promet sploh nemogoč. Vendar je naloga Sve­tovne poštne zveze silno po­membna. UPU si prizadeva po­štne konv«ncije poenostaviti In poenotiti, hkrati pa zmanjšati negotovost in stroške v svetov­nem poštnem prometu.

ITU — Mednarodna unija n telekomunikacije. Isto nalogo kot UPU pri izmenjavi poštnih pošiljk, ima UPU pri Izmenjavi

V Osilnici pripravljajo velika gozdno gojitvena dela

O B V E S T I L O T decembru bomo cačeli izdajati kot prilogo Dolenjskega lista

U R A D N O G L A S I L O O K R A J N E G A L J U D S K E G A

ODBORA NOVO M E S T O V tej prilogi bo OLO objavljal odloke, objave In druga

uradna ovestila okrajnega ljudskega odbora ln vseh občin­skih ljudskih odborov. — Uradno glasilo bo objavljalo tudi razna obvestila o sklicevanju sej In zasedanj, uradne razpise, registracije, bilance podjetij, uradna tolmačenja zakonov, pred­pisov In uredb.

Vsi naročniki Dolenjskega lista bodo prilogo prejemali brezplačno. Uradi, zavodi, gospodarske organizacije, kmetijske zadruge, odbori raznih društev, odborniki OLO in občinskih ljudskih odborov bodo prilogo potrebovali prt opravljanju tvojega dela. Zato bo tiskana tako, da jo bodo naročniki konee leta lahko vezali v knjigo.

Vsem, ki še niso naročeni na Dolenjski Ust. priporočamo, da si tednik takoj naročijo, da bodo lahko dobili že prvo Šte­vilko uradnega lista OLO. Podjetja, ustanove, občinske, ljud­ske odbore, krajevne odbore In krajevne pisarne, organizacije In ostale, ki želijo imeti za svoje poslovanje več izvodov urad­nega glasila, pa vabimo, da se takoj naročijo na toliko izvodov Dolenjskega lista. Uradnega glavlla OLO posebej ne bo moč dobiti, ker ga bomo tiskali le toliko, kolikor bo naročnikov.

K NAJVEČJEMU PRAZNIKU

Ž9. NOVEMBRU

č e s t i t a

D 0 L J A K

R O M A N

S T E K L A R S T V O

N o v o m e s t o

DELOVNI KOLEKTIV

E L E K T R O ­

T E H N I Č N E G A

P O D J E T J A

N o v o m e s t o

prisrčno čestita vsem strankam in delovnim kolektivom k Dnevu republike in jim želi pri nadaljnji graditvi naša sociaUstičn« do­movine mnogo uspehovl

« « » • • • • • • • •> •••

V OsMnlcl na Kočevskem jih čakajo velika gozdno gojitvena dela. Obstoječa rajonska loga-rija obsega nad 1000 ha gozdov, medtem ko imajo nad 200Oha zemljiške površin« zaraščen« z grmovjem ali pa po ognju opu­stošene. To so pretežno planine in opuščeni pašniki. Ta površi­ne doblvado polagoma na mno­gih krajih gozdni značaj. Ver­jetno bi tod že bili lepi gozdo­vi, č« ne bi bilo številnih og­njev, ki so se vrstili drug za drugim ter uničevali drevje ln drugo rastlinstvo ter oslabili tudi sama tla. Zadnji večji po­žar je bil po osvoboditvi leta 1945. pozneje pa se je stanje izboljšalo. Priznati pa je treba, da so v teh krajih premalo skr­beli, da bl opustošene ali za-grmovljene površine, na kate­rih bi bujno uspeval zlasti Črni bor, postopoma spremenili i raznimi gozdno gojitvenimi deli v gozd, zlasti tam, kjer za pašnik« ali košenlce ni pogojev.

Po osvoboditvi je bila v Osil­nici osnovana rajonska logari-ja. Tudi kmetje se bolj zanima­jo za obnovo in urejanje svojih gozdov. Spomladi leta 1954 j« logar Jože Kovač začel na po­vršini 3 a urejati poizkusno gozdno drevesnico, lz katere bodo že letošnjo Jesen dali go­zdu nad 50 tisoč dvoletnih sadik črnega bora, okrog 30 tisoč pa Jih bo š« ostalo v drevesnici. Razen tega Imajo določeno tudi I« količino smrekovih sadik. Dosedanji uspehi kažejo, da Je polzkusna setev lepo uspela, pa tudi kalična plesen ln druge bolezni se niso pojavile. Račun je pokazal, da je domač« pri­delovanje sadik mnogo cenejše. Logar Kovač pravi, da jih bodo dvoletne sadike bora in smre­ke stale po °,50 din komad, medtem ko so It nasadov stale Okrog 4 dinarje. Zato namera­vajo sedanjo drevesnico pove­dati, da bi vaaj delno zadostili domačim potrebam. Tudi it strokovnih ozirov Jim to bolj ustreza, saj so domače sadike že od aačetka navajen« na podnebne in drug* Mm 1 tel je jvojaft kraja, Upeftevati mora­

mo še dolg« prevoze, na katerih se sadike osuše, kar zmanjšuj« njih vrednost ln povečuje stroš­ke.

C R N I B O R I M A T U U G O D N A T L A

Ce smo že omenili črni bor, ne bo odveč č« povemo, da vsi naravni znaki, kakor tudi mne­nja gozdarskih strokovnjakov kažejo, da je slovenska stran K alpske doline od Fare do Tra­ve zelo primerna ca gojitev čr­nega bora, ki ponekod v teh krajih bujno raste in uspeva. Tu so pretežno peščena in kra­ška apnena tla, nadmorska vi­šina pa j« od 300 do 1000 m. Splošno znano j«, da J« Črni bor zelo primeren za kraški te­ren. Z ozlrom na tla Je skro­men in jih popravlja, odporen Je proti suši, sončni pripeki, vetru ln mrazu. Tudi zračne in talna vlage zahteva malo. Ob­dobje črnega bora traja 70 do 100 lat, rodi pa s 30. do 40. le­tom in to vsako drugo do tretj« leto. Cisti borovi nasadi dajejo pri svoji zrelosti na srednjih tleh blizu 400 m* na ha. Pode« tega Ima črni bor to dobro last­nost, da skozi svoje kroanj« prepušča prsced svetlob«, dsija in vetra, zato s* pod nJim rad« podsadijo drug« senčne dreves­ne vrste, ki Ščitijo ln ljajo tla.

Osilničanom ni tsflco viti, da ima pri njih črm bor ugodna tla in podnsbj« s« svo­jo rast. Priča temu so bili pre­krasni borovi gozdovi v plani­nah Bosljiv« Loke, Bezgarjev in Belice, ki so Jih pred vojno porabljali za Izdelovanje želez­niških pragov ln telefonskih drogov. Ti so bili skoro do kra­ja izsekani, kar pa J« ostalo, js uničil požar. Tu so rastli veliki, tudi do 50m'vUoki 1n c«lo pr«-ko 1 m debeli bori, lepi ln rav­ne rasti. Toda teh lepih boro­vih gozdov se danes lahko 1« le spominjamo. Z nepravilnim go­spodarstvom in požiganjem Jih j« uničil človek. Le tu ln tam s« na pečinah še vnpenja sku­pina dreves, ki so jih skal« rs-»11« pred oiBi«n*>

POBUDI, KI JIH JE TREBA POHVALITI

Pobudo ta obnovo in poveča­nje borovli gozdov moramo po­zdraviti ln podpreti. Logar Ko­vač pravi, da hi potreboval 5 milijonov sadik Črnega bora. Uresničitev '« naloge terja od prebivalcev livšc osllnlške ob­čine več let strbnega dela. Re­ševati Jo bodi morali vzpored­no s drugimi rnzdno gojitveni­mi deli v ostalh gozdovih.

Zadnja leto to že napravili nekaj korakov w tej poti. Kme­tovalci so očistil ln pogozdlli določene površirs gozda. Prej za to niso poeebto skrbeli, čes da Je to stvar san« narav«. Tu­di gosdn* kormmkacij« so za­čeli urejevati tan kj«r imajo težave s spravilom lesa.

V povojnih (betih so napravili precej apna, ki so ga potrebo­vali pri obnovi ali so ga pro­dali drugah. Sedaj so po vaseh začeli govoriti, da bi spet pri­čeli z žganjem apna, slasti ker imajo dovolj odvečne delovne sil s. V vasi Zurge so, kakor pravi logar^ačell s prečiščeval-no sečnjo grmovja in n« s aeč-njo na čisto, kot J« bilo v na­vadi prejšnja leta. S to sečnjo, ki Jo mislijo začeti tudi drugje, bodo gozdovom veliko koristifli.

Tovarll Kovač J« tudi selo pohvalil Upravo za gozdarstvo pri OLO Kočevje, zlasti šefa tov. Ooršeta, ki jim daj« veli­ko etrokovn« pomoči in mnogo nasvetov as pravilno uresniče­vanj« gozdno gojitvenih in dru­gih del v zvezi z gozdom, -t

BjgtJpSBBBBBBBBBS"

Vse naše sodelovanje v Organizaciji združenih narodov je slonelo na iskrenem hotenju, da damo svoj doprinos za uveljavljanje načel Usta­novne listine.

Ob desetiei .V vi OZN vidimo, da zmaguje ide­ja aktivne koaksistence, to se pravi, zmagujejo napredne sile v svetu.

Ideje OZN so v toliki meri istovetne z vsebino naše jugoslovanske zu­nanje politike, da je bil *eš boj za njeno uve­ljavljanje obenem boj za uveljavljanje načel OZN. Enotnost naše zu nanje in notranje politike je Jugoslaviji v meilnarod-nem svetu, v OZN, pri­dobila ugled, na katere­ga smo lahko ponosni.

VIDA TOMSlC

fsfllod S* OflUsustj, is* a saal« kraj

mednarodnih telefonskih, tele­graf, in radijskih poročil ITU. Razen odrejanja radijskih va­lovnih dolžin In določanja med­narodnih predpisov o telekomu­nikacijski službi, skrbi ITU tu­di za Izboljšanje tehnične služ­be ln tehničnega materiala v mednarodnem telekomunikclj-skem prometu.

VVHO — Svetovna zdravstve­na organizacija. Ta organizaci­ja J« v okviru OZN Izredno raz­širjena, sej je zdravje pogoj Človeške sreče. Njen cilj Je, da dosei« pri vseh narodih sveta brez Izjem« čim boljše zdrav­stveno stanje. Ona si priza­deva poučiti ljudi o boleznih ln njih preprečevanju, skr­bi sa zdravje mater in otrok, za saniranje bivališč, hiRno ln podobno. Tehnična služba Sve­tovne zdravstvene organizacije pa proučuje razvoj In prepreče­vanje bolezni, zlasti epidemij, zbira po«atke in Izdaja predpi­se o preprečevanju nalezljivih bolezni, ki se z velikim uspe­hom uporabljajo le po vsem svetu..

WMO — Svetovna meteorolo­ška organizacija opravlja po­membno delo. Meteorologija Js tarednega pomena za kmetijstvo, promet, turizem, resno uspeha pa lahko doseže le pod pogojem, da ima čim točnejše podatke li Čim več različnih opazovallšč. Zato Je bila posebna organiza-j«, ki omogoča Čim bolijšo ln temeljito izmenjavo vremeno-slovsklh podatkov, nujno po­trebna.

S temi svojimi posebnimi agencijami Je OZN v deaetlh letih svojega obstoja globoka posegla v življenj« narodov ni sv«tu ln omogočila polno lzbo!J-lav, brez katerih bi al dnnašnjf moderno in mednarodno živi}** nj« sploh težka zaminlIlL I

• t . 4T-—48 (JOT—lWr » D O L E N J S K I L I S T « Stran 5

M a r k o S u k l j e vu* D o l e n j s k e m u listu V nedeljo popoldne je Marko

eSuklje na Suhorju vzel v rok« Dolenjski list in Kmečki glas. Odkar se je leta 1919 vrnil iz Amerike, kjer je v Montani to­pi l baker, v prostih uricah pa prebiral slovenske napredne Li­ste in pisal pesmi o domotožju in hrepenenju po rodni Beli

krajini, nI bil nikoli brez časni­ka. Preletel je naslove in stra­ni, pa zmajal z glavo:

»2e spet ni nič z našega kon­ca!*,

Šai ga zanima vse, od politi­ke do gospodarstva in malih oglasov, pa vendarle — domača vest človeka na papirju najbolj pritegne. Marko Suklje to ve, saj ne more pozabiti, kako lepo je bilo, kadar je »Prosveta« v Clevelandu objavila pismo iz domačih logov, iz starih krajev onstran velike luže. Malo se je popraskal za ušesom, nato pa segel na polico po papir In pe­ro:

»Tole pa bo za časopis! Saj je zadnjič urednik rekel, da zani­

majo ljudi tudi drobne novice, tiste kljuke in pike bodo p« te v Novem mestu pristavili, če bi katera manjkala«. In kar brez zadrege je Marko začel;

NOVICE IZ SUHORJA. 17. septembra je umrl po tridnevni bolezni Franc Košir, mizurski mojster in posestnik, star 71 let. Rojen je bil na Brodu pri No­vem mestu, pa se je priženil k nam v Dol. Suhor. B i l je zelo dober človek, vsakemu je rad ustregel, če j« 1« moge l . . . In tako naprej.

Malo si je oddahnil, nato pa nadaljeval:

»Na Suhorju imamo zadružni mlin. Zadnje čase se je mnogo govorilo o tem ml inar ju . . .« S i ­cer pa poglejte priloženo sliko, pa boste videli, kaj nam je Marko Suklje poročal.

Pospremimo danes Sukljetovo pismo in si oglejmo, kaj vse Je bilo treba, da je iz pisma nasta­la časopisna vest in da so jo naslednji petek na Suhorju brali.

<4V^i^**» j f*Š ******* **** *^*jdu>*** i/<^*yc^- j \

"V

. J^tt 6*/* yt+ A*. -+Li\4t

O d r o k o p i s a d o t i s k a r n e Med kupom pošte je bilo v

torek zjutraj tudi Markotovo pismo.

»Vendar nekaj s Suhorja po dolgem času!« je olajšano vzdih-ni l urednik, k i bi rad vsak te­den ustregel bralcem v različ­nih dolenjskih in drugih krajih, pa jim ne more, ker se ponekod ljudje tako težko pripravijo k pisanju. Prebrano pismo je šlo v mapo, strojepiska pa je nato

Meter (ročni stavec) V i l i Mrčun j sestavlja »Dolenjski Ust«

pretipkala suhorske novice na list papirja. S« enkrat Je pre­bral urednik naslednji dan Suk­ljetovo prepisano pismo, res do­dal nekaj »kljuk in pik«, k i so še manjkale, nato pa Je rokopis najtopil svojo pot ~ iz uredni­štva v tiskarno.

Dolenjski Ust tiskajo namreč v Ljubljani. Večkrat se kdo

začudi, ko pride v uredništvo, da bl mu to aH ono natisnili, pa zve, da v Novem mestu n i ­mamo tiskarne. Upajmo, da jo bomo spet dobili, saj Ima t i ­skarstvo v Novem mestu več kakor sto letno tradicijo.

V tehnični pisarni tiskarne »Slovenskega poročevalca« je tovariš Emeršlč odprl veliko ku­verto in zložil l i nj« lep kup­ček papirja.

»Aha, Dolenjci!« Samo toliko Je rekel, nič več. Kakor vsi strojni stavci, v.e tudi on: toč­nost, preglednost ln čednost sta lepi maniri, posebno v novinar­

stvu — in rokopisov »Dolenjca«, kakor pravijo našemu listu v tiskarni, se ne brani noben sta­vec. Janez. Kocmur, pomočnik oddelkovodje v strojni stavnici, je pogledal Emeršiča malce iz­pod čela, ko mu je le-ta izročal rokopise, nato pa odprl mapo in vtaknil vanjo prinesen© po­što. Bolj« je, da leži rokopis dan ali dva pri njem, kakor da bi čakal v uredništvu. V petkih, sobotah ln ponedeljkih je na vrsti tudi naš tednik v stavni­ci. Ce pa so v proizvodnji »luk­nje« — to je takrat, ko dnevni časniki še nimajo rokopisov, — pa gre tudi med tednom i« mar­sikaj »ns stroj«.

» C o l o n e l n a v a d n a n a 10 c i c e r o l «

V dolgi vrsti stoj« stavni stro­ji — Unotvpa j im pravijo učeno — za njimi pa sede pod neonsko razsvetljavo stavci rz Strojna stavnica js ozko grlo vsake na­še tiskarne, pa tudi Poročeval­čeve. Vodja oddelka j im razdeli rokopise, možj« pa prelivajo na­pisane vrstic« v svinčene vrsti­ce. Najprej prebero oznako ure­dništva, v kakšnih črkah naj bo članek postavljen: v navadnih ali polkrepklh — tudi mastnih pravijo ponekod — navpičnih ali ležečih — kurzivnih — v enem sli dveh stolpcih, na 10 aH 20 cicero, aH morda le na 18 cicero, če Je potreben »umak« z« okvir okoli članka aH rekla­me. To, kar zdajle berete, Je najnavadnejsa časopisna oznaka v naši tiskarni: »colonel navadna (Črka) 10 c i ­cero (tiskarska mera) široka.«

C* js rokopis slabo čitljiv, stokrat popravljen in prečrtan, zamazan aH zmečkan, s« stavec muči in navzlic najboljši volji ne mor« postaviti lepega »stav­ka«. Stavek Je vrste* svinčenih vrstic, k i Jih strojni stavec dobi lz stroji tako, da tipka kakor na pisalnem stroju običajno be­sedilo, v stroju pa se mu za vsako vrstico posebej zbero me­deninasti kalupi — matrice — v katere vbrizgne stroj tekoči svinec. Tako dobi izbočen* po­dobe črk. Ce imate ogledalo, lahko tak stavek beret« kakor časopis. Stavci ln novinarji pa ga morajo brati brez ogledala, narobe.

To seveda še ni časopis. Sta­vek namažejo v ročni stavnici s tiskarsko barvo in ga prvikrat »odtisnejo« — nato pa ga dobi v roke korektor lista. To je navadno učen mož, saj prebira vse mogoče: od političnih do gospodarskih, od gospodinjskih do zabavnih člankov. Naše ro­kopise prebira oz. »korigira kr-tačni odtis«, kakor pravijo spet tej reči v tiskarni, tovarišica Zalka. In če berete kdaj v l i ­stu kaj takega:

»Kočevje je imelo besen pro-prolem s stanovanji« namesto »resen«, se spomnite, da ie —

korektor tudi zgolj človek. Ce mu napačno postavljena črka n« uide, označi napako na odtisu, kd ga dobi v roke spet strojni stavec. Ta napačno vrstico po­stavi še enkrat, ročni stavec — meter — pa zamenja.

» č o l n z a D o l e n j c a ! « Spremljajmo naš rokopis, k i

je zdaj že »stavek«, še naprej po tiskarni. Ko je članek »po­stavljen«, vlit v svinčene vrsti­ce, ki j ih je navadno Še enkrat več kot na papirju s strojem natipkanih, dobi stavek ročni stavec. Vsako sredo opoldne se lotita »Dolenjca« V i l i Merčun in Ludvik Rodič, če pa je 6 ali več strani, pa priskoči na po­moč še tovariš Ju van aH kdo izmed najmlajših meterjev. T i list »lomijo«, (toda nikar ne be-rite^ da »ga lomijo«!) se pravi ~ dajejo mu tisto podobo, k i jo ima časnik ob izidu. Na poseb­ni železni deski — na »čolnu« — uredijo stolpce svinčenih vr­stic, naslove (strojne in ročne) in slike tako, kakor si je stran zamislil urednik in kakor jo be­rete zdajle. K posameznim član­kom spadajo različno veliki na­slovi raznih oblik in imen. pod­pisi pod klišeje (tako se ime­nujejo na cinkovo pločevino prefotografirane risbe in slike), oznaka strani, razna »mašila« za luknje, k i nastajajo pri sestav­ljanju strani In podobno.

Stran je zdaj približno gotova. Meter jo poveže z vrvico, po­možni delavec po jo odtisne. Spet ima korektor v rokah kr-tačni odtis, ki ga preleti z rde­čim svinčnikom ln popravi na­pačno sestavljena nadaljevanja, pomotoma vstavljene tuje ali obrnjen« črke v naslovih, ozna-

» Z m a j « , k i b r u h a 1 0 . 0 0 0 n a u r o

V stavnici ima bodoča stran še vedno ravno obliko. Ker t i ­skamo Dolenjski list na rota­cijskem stroju, jo je treba pri­lagoditi obliki tiskarskih valjev. Medtem ko na »ploskem tisku« tiskajo knjige in različne tisko­vine, tiskajo časnike na rotacij-

»Nekam bled je danes Dolenjec! Več barve na valje!« je pred­zadnji četrtek dejal rotacijski

strojnik tovariš Mihevc.

skem stroju, ki v kratkem času veliko naredi.

Sestavljena stran gre zdaj v kalander, v katerem jo pod ve­likim pritiskom odtisnejo v po­sebno lepenko. Tako pridobljeni negativni odtis gre v stereoti-pijo, kjer upognjeno lepenko zalijejo s tekočim svincem. Iz negativa j« nastal pozitiv, po­doben polovici cevi.

Svinčene polkrožne plošče na­stopijo zdaj zadnjo in najhitrej­šo pot. Strojnik jih v četrtek zjutraj namesti na valje rota­cijskega stroja, pripravi barvo in papir: domači iz Vidma aH uvoženi: finski, kanadski aH ru­ski, če pa nt ne tega aH one­ga, moramo biti zadovoljni tudi z vevškim, le da je ta bolj de­bel in ne daje jasnih fotografij. Na barvne valjke začne prite­kati barva, dvignjene podobe črk in površine klišejev pa so čedalje vlažnejše. In k 0 glavni strojnik pritisne na gumb, se začne dirka: na enem koncu po­žira stroj-velikan stotine in ti*

Pogled • ekapedlt prt Ljudski pravici. Na stroju ca naslove (adren*) »• začne pot do naročnika: vsak ima kovinsko plo-IČieo šd Jo tovarišu e v upravi Pravice vsak teden znova od­

tisnejo na papirnat trak.

či maOkaJočo ali odvisno vr­stico n podobno. Medtem ko »1 koreK°r puli lase nad mastno strano (roke ima črne kakor dirm'kar, le da od tekočih saj — iskarske barve!), pa meter {« a vpije:

j^oln za Dolenjca!« Nova s t a n je na vrsti, »stavek pa i-ma z desk v čoln«.

Lepo bi bilo, da bi se pravkar »rojenemu Dolenjcu« godilo ob rojstvu malo bolj« kakor s« mu. Medtem ko s« Poročevalec, Dnevnik, TT ln drugi listi lz rotacije »preselijo« po avtoma­tičnem prenosnem traku v nad­stropje nad rotacijo v ekspedit (odpremo), mora na! novoro­jenček v kot na tla . . . Za ka­zen? Ne vem. Stvar je v tem, da uprava Slovenskega poroče­valca trdi, da ne more prevzeti odpreme našega tednika. In ta­ko počaka naših 8400 Izvodov (če je naklada normalna), do­kler ne pride ponj« avtomobil tiskarn« Ljudske pravice. Pa se začne: »•kovčke gor, kovčke dol!«

V ekspeditu Ljudske pravice list spet razložijo na mize. Ze prej so tovarišice v »zgornjem ekspeditu« (oglejte B1 fotografijo odpreme!) pripravile naslovne listke, ki jih tu nalepijo na vsak Izvod, zavijejo posamezne po­šte v skupne zavoje in spet ro­ma ubogi »Dolenje« v vreče in na pošto. V noči od četrtka na petek ga na pošti spet nekaj­krat premečejo in odločijo: z vlakom do Brežic, nato z avto­busom čez Krško polje; druge pošiljke gredo z nočnim vlakom Čez Sevnico v Novo mesto, Bela krajina pa dobi naš list z Ju­tranjim vlakom.

Ko pošte časnik prevzamejo, ga čaka zadnja in najvažnejša pot: priti mora v roke bralcu, naročniku. V petek in soboto, ponekod pa šele v nedeljo, je Dolenjski list pri naročnikih.

In ko ga v nedeljo popoldne prebira Marko Suklje na Su­horju, se s sosedi vred malce hudomušno nasmehne:

»Danes Je pa tudi nekaj od nas no t r i . . . «

soč« metrov papirja » velike bele bale, na drugem koncu pa letijo iz njega natiskani in zlo­ženi izvodi Dolenjskega lista, ki je zdaj končno rojen, v nJem pa je tudi Sukljetov članek s Su­horja. Rotacija natisne na uro lahko do 10.0(10 izvodov, moder­na pa »vrže* tudi 40.000 Izvodov v 4 barvah . . .

»Tovariš Funčoh, samo še tale rokopis!« pravi ob sredah do­poldne naša korektorica Zalka. Da ni zadnji, tovariš Punčoh sploh ne verjame. Raje se nasmeji. •. Strojni stavci imajo res

železne ž i v c e . . . .

Takšna je pot, nastanek ln rojstvo Dolenjskega lista. Vel i ­ko je z njim dela, od trenutka, ko je dopisnik v oddaljeni vasi namočil pero v tlntnik — pa vse do dneva, ko poštar raznosi novo številko od hiše do hiše. Zato se v Tednu tiska in radia toplo zahvalimo za sodelovanje vsem dopisnikom in vsem dru­gim skritim in vidnim sodelav­cem našega dolenjskega časni­

ka, prav posebej pa še celotne­mu kolektivu tiskarne Sloven­skega poročevalca, ki nam ž« vrsto let pomaga in ima nemalo zaslug, da list raste v obsegu in oblikovni podobi. Skupno s« bomo trudili, da bo naš pokra­jinski časnik v službi domovini in v boju za socializem tudi vnaprej izpolnjeval svoje dolž­nosti.

Tone Gošnlk

S fSftfc tz &ara$eva Danes ko pišem teh nekaj vr­

stic za naš list, nisem več pri starših v sončni Beli krajini, niti v službi na zelenem Štajer­skem, temveč služim vojaški rok v Sarajevu. Tu nas je- več Slovencev — tehnikov, učite­ljev in absolventov visokih šol.

Nepričakovano sem sprejel Dolenjski list, zato pa s toliko večjim veseljem! Zato gre za­hvala moji Šolski upraviteljici Uršlč Zalki, k i mi ga je naro­čila. Zelftn, da bi jo še drugi posnemali, ker je to za vse fan­te, k i služijo vojaški rok, po­sebno zadovoljstvo. P r i branju novic iz domačega kraja posta­ne življenje v J L A še bolj do­mač«.

Marsikateri obveznik je šel z doma s težkim srcem in v stra­hu, da je življenje v armadi naporno in brez prave skrbi za človeka. To je v resnici bilo ne­koč, danes pa ni več. Res je, da ta sprememba, ločitev od staršev, prijateljic m prijate­ljev, mladega človeka prizade­ne. Toda ne dolgo. Vojašnica s svojim prijetnim vzdušjem, razvitimi tovariškimi odnosi, ki so v J L A , nadomestuje domače ognjišče. Posebno prevzame člo­veka velika skrb starešin za vojakovo zdravje. Njihova v i ­soka strokovna ln pedagoška izobrazba, pravičen nastop 5n spoštovanje dostojanstva voja-ka-gojenca, nam obeta mnogo uspeha in zadovoljstva v šoli. Tudi za kulturno, telesnovzgoj-no ln politično udejstvovanje je preskrbljeno. Seveda, disciplina velja povsod.

Stanujem zraven zgradbe, kjer so sodili borcu za svobodo, čla­nu »Mlade Bosne« in atentator­ju na prestolonaslednika Ferdi­nanda, Gavrilu Principu. Spo­min mi uhaja nazaj v čase Avstroogrske monarhije, pa tu­di stare Jugoslavije, ko so tod, ne vedoč zakaj, naši dedje in očetje prenašali ponižanje in težkoče vojaškega življenja. Naj omenim tudi, da se že od za­

četka kaže velika vrednost predvojaške in telesne vzgoje.

Sarajevo je mesto, kjer se najbolj izrazito spopadata vzhod in zahod. Zahod je porinil vzhod pod bregove Bjelašnice, kjer živi v slabo zgrajenih hišicah, kakor pred sto leti, le feredž ni več in na mesto mesečine sveti elektrika. Sarajevo je mo­derno mesto, tu žive ljudje ci­vilizirano življenje, le džamije govore o njeni zgodovini.

Služenje v J L A je velika šo­la, kjer se mnogo nauči, šola, kjer se mlad fant spreminja v zrelega možaka, šola, kjer se najbolj skrbno čuvajo pridobit­ve ljudske revolucije.

Končam. Pravkar je rog dal znak za zbor. Nasvidenje!

Slavko Suklje V. P. 9010—8-4

Sarajevo

A k a d e m i j a Z \ e z e v o j a š k i h v o j n i h

i n v a l i d o v v N o v e m m e s t u

Desetletnico ustanovitve Zve­ze vojaških vojnih invalidov Ju­goslavije je slovesno proslavila tudi invalidska organizacija v Novem mestu. 17. novembra je priredila v Domu ljudske pro­svete bogato in pestro akademi­jo. Spored je bil borben, saj so invalidi šli skozi ogenj borbe. Predsednik okrajnega odbora Z V V I Novo mesto Franc Zoran je v klenem govoru orisal nalo­ge in uspehe invalidske organi­

zacije. Orkester godbe J L A je igral borbene pesmi, pevski zbor gimnazijcev in moški pev­ski zbor K D Dušan Jereb sta zapela več partizanskih in bor­benih pesmi. Na sporedu so bile Še recitacije in nastop pionirjev ln cicibanov, zborno recitacijo • glasbeno spremljavo Staneta Finka je pa dal invalidski reci-tacijski zbor. Novomeščani so napolnili dvorano do zadnjega količka.

Bogdan Borčič: JESEN NA B R E G U (tuš, 1955)

»Dober dan, oče!« »Dober dan, dober dan, če kaj

dobrega prinašate. Kaj bi pa radi?«

»Veste, Jaz sem novinar, pa ker lz vaše vasi nikdar ne dobi­mo nobenih novic, sem prišel pogledat, če res ni nič novega.«

»A, od časopisa ste? Jaz sem pa mislil, da ste od davkarije. Hm, davkarjev ne vidimo radi, čeprav nas ravno oni največkrat obiščejo.«

»Davki so huda stvar, kaj? So telo veliki?«

»Pošteno povedano, kakor se vzame. Res Je težko spraviti skupaj denar, ker malo proda­mo. Se težje pa je to. ker spo­mladi nikoli ne veš, koliko bol moral to leto oddati skupnosti. Ce bl vedeli, bi vsak skušal tisti denar spraviti skupnj čim­prej, da se reši obveznosti. Tako pa dobiš štirikrat na leto pred­pis, vsakokrat drugačne števil­ke; to MovfVa kajpak preseneti, p« tudi v slabo voljo sp rav i . . . Ko, sedite malo.«

•Uvala! Kaj pa novic, mislim

tudi drugih, ne samo o davkih J« gotovo kaj pri vas?«

»Eh, kakšne novice nekil P' nas se nič ne zgodi takega, k f

bl bilo za časopis. Martramo e

ln živimo odmaknjeni od svfa-Edina zveza s svetom so r"! časopisi in radio. Se t*lefo> bi nujno potrebovali. Dogodi*« nesreča aH potrebuje« ako drugo nujno pomoč, pa fitwi s kolesom ali z vozom i trg. Ravno predvčerajšnjim jeMJan kolesar podrl na cesti š t i r a n e ­ga sosedovega Tončka. V'o Je manjkalo, da nI otrok "daril pri padcu ob cestni kam 0- Go­tovo bl se ubil, tako } J» k sreči odnesel le manJSe > 0 , ' t n d " be. Mrcina pijana Jo * h o t ' l kar odkurlti, pa smo / Prepo­znali. Najraje bl ga »•»mlatili, take volje smo bili.«

»Tako, časopise p amate, Jih berete ln rndio posli«*«' Torej niste tako zaostali. 7 vidim, da tudi brez novic n!«tkotet« tr­dil i . Pa o tem se c v* Pogovo­rila na koncu. Ka> »aj le­tino?«

»No, na splošno nI slaba, le vreme nam nagaja, da ne zmo­remo vsega dela o pravem času. Se dobro, da časopisi in radio prinašajo vremensko napoved. Nekoliko ta le drži, čeprav ne povsem. Moram reči, da sem se držal teh napovedi ln še kar v lepem pospravil mrvo«.

»Torej imate koristi od branja časopisov ln poslušanja radia?«

»Tisto pa! Rečem vam, da sem se na časopis tako navadil, da bi bil težko brez njega. Vsaj ob nedeljah in večerih malo po­gledaš v nJega in vidiš kaj se po svetu dogaja. Pa tudi korist­ne ln pametne stvari se berejo notri. Sam sem preizkusil, da so nasveti strokovnjakov v časo­pisih dobri. Sem bral kako je treba pripraviti zemljo in po­gnojiti za krompir ln se po tem ravnal. Na tisti parceli, ker sem tako delal, sem imel pridelek, da nisem pričakoval takega. Drugo leto bom ves krompir sadil po teh navodilih. Včasih smo se smejali, ko so pisali ča­sopisi « nekem koloradskem

hrošču, ki baje grozi krompir­ju. Sedaj, ko ga je tudi na na­ših njivah dovolj, vidimo, da je ta zadeva prekleto resna. Pre­pričani smo, da so imeli stro­kovnjaki prav, ko so nas na to opozarjali v časopisih in na se­stankih.«

»Pa kaj preganjate koloradar-Ja in ostale škodljivce?«

»Seveda jih. Zadruga In obči­na sta nam priskrbeli zaprašil-ce in škropivo. A l i to Je zlomek, zaprašilcl so zelo slabo izdelani. Pripraviš se za delo, pa se po­kvari. Pri zatiranju kaparja na sadnem drevju smo se letos na pridelku prepričali, da Je s tem treba nadaljevati. Tudi to smo se že prepričali, da s* Je treba držat! pri škropljenju vinogra­da datumov, ki jih sporoča Kmetijski znanstveni zavod po radiu. Kdor letos tega ni upo­števal, ga Je polomil. A l i Je škropil prezgodaj ali pa prepoz­no In ni hasnilo.«

»Vidim, da Imate nov vaški vodnjak. Kdaj ste ga pa zgra­dili?«

»Ja, imamo ga In Je zelo ko­ristna naprava. Zgradili smo ga lani. Rdeči križ nam Je poma­gal s cementom ln železom, na­črt pa so napravili v LJubljani, menda na Higienskem zavodu.«

»Sele lan! ste zgradili vod­njak? Kaj ga prej niste potre­bovali?«

»No, smešno vprašanje! Odkar stoji vas, je bilo z vodo velika težava. Kolikokrat smo že v prejšnjih časih razpravljali o tem, da zgradimo vodnjak, pa ni bilo prave sloge. Veste, bili smo razcepljeni na dve stranki. Kle ­rikalci so hoteli postaviti vod­njak pri farovžu, liberalci pa na

drugem koncu vasi. Ob vsakih volitvah so nam oboji sveto obljubljali vodnjak in celo vo­dovod, po volitvah pa je ostalo vse po starem, spor pa tudi ni ponehal, zato smo do lani ob vsaki suši voziH vodo iz doli­ne.«

*Kako pa da ste se sedaj po­botali, kje naj stoji, in ga tudi zgradili?«

»Ja veste, sedaj ni več tistih,

k *

ki so nas včasih delili na kler i ­kalce in liberalce. Spoznali smo, da je to neumnost, saj imamo vsi samo en cilj. Pa tudi brail smo, kako so v drugih krajih prijeli za to reč in napravili, kar so želeli. Zakaj ne bi šs mi? Na sestanku Socialistične zveze smo izvolili gradbeni od­bor, zaprosili za pomoč Rdeči križ in rečem vam, kar hitro je šlo! Od začetka niso hoteli vsi vaščani pomagati. Veste, stare strankarske miselnosti je še pri ljudeh, ko pa so videli, da j« večina krepko prijela za delo. so se pridružili. Na koncu bi j ih le bilo sram, če bi stali ob stra­ni pri takem delu za skupnost. Ko smo dokončali delo, je bilo tako zadovoljstvo, kot še nikoli v naši vasi. Celo noč smo ra­jali in plesali!«

»Zdi se mi, da je tudi ta cesta do vasi nova.«

»Z njo pa je tako kot z vod­njakom. Stoletja so se ljudje in živina mučili po strmem klancu, dokler nismo letos spomladi pljunili v roke ln preložili ce­sto. Občina nam je dala stre­livo in nekaj orodja, delo pa smo opravili skunno vsi vašča­ni. Tu Je šlo veliko laže ko pri VOdni° v " r,*1WftS Sn SDOZpftll,

Nadaljevanje na 6. sir«***

»tran I st. ****** ttm—2997

O b č i n s k i o d b o r o m

n s v e t o m l n k r a j e v n i m n e b o m a n j k a l o d e l a !

p r a v i j o v T r e b n j e m

Na kaj so opozorili zbori volivcev v občini Mokronog

GHavnih nalog občine Trebnje, k i smo jih nakazali že v eni zadnjih Številk našega lista, so se lotili zbori volivcev, sveti pri občinskem odboru ia seveda tudi občinski odbor.

Občinski odbor js razpisal vo­litve v krajevne odbore, ki naj bi bile od 15. do 31. oktobra. Kjer so volitve dobro pripravili in pojasnili volivcem pomen krajevnih odborov, so zbori vo­livcev potekli ob zadovoljivi udeležbi v določenem roku. Kot tak primer lahko imenujemo volivce iz bivšega ObLO Tre-belno, priključenih vasi (Bitna vas, Cerovec, Brezje, Radnja vas), ki sestavljajo sedaj Kra ­jevni odbor Radnja vas v se­stavu naše občine. Čeprav so j ih opisovali kot nepristopne ljudi, se ob tej pri l iki niso sla­bo izkazali. Prvo, s čimer smo dobili o njih dober vtis, je bilo to, da so se v velikem številu odzvali vabilu na ustanovni se­stanek svojega vaškega odbora Socialistične zveze. Na ustanov­nem občnem zboru so se v prvi vrsti zanimali, kakšne pristoj­nosti bodo imeli krajevni odbo­ri. Novoizvoljeni vaški odbor je kmalu nato sklical sestanke po Vaseh, kjer je volivcem podrob­no razložil naloge krajevnega odbora. Na sestanku so razprav­ljali o potrebah svojega krajev­nega odbora in pripravili pred­loge, ki naj jih rešuje zbor vo­livcev.

Kjer imajo delaven odbor So­cialistične zveze, tam je oblast­nim organom precej olajšano delo. To je bilo očitno na zboru volivcev, ki so se ga udeležili volivci v velikem Številu in so bi l i zanj dobro pripravljeni na vaških sestankih. Vneto so raz­pravljali o svojih zadevah. Naj jih navedemo nekaj.

K a j s o p o v e d a l i v o l i v c i n a z b o r i h ?

Prebivalci omenjenih vasi so člani K Z Trebelno, prodajajo in kupujejo pa skoraj 100% v K Z Trebnje. Zato bo morala K Z Trebnje ob novi uredbi o teri­torialni razdelitvi odkupa upo­števati tudi te kraje. Dalje so razpravljali o cesti Poljane— Udna vas, ki je bila nekdaj do­bro oskrbovana in sposobna za avtomobilski promet, sedaj pa je zanemarjena. Sklenili so, da Jo bodo s pomočjo občine v giavnem sami popravili, želijo pa, da dobi cestaria. o čemer je že večkrat razpravljal OLO No­vo mesto. Manjše stvari, kot do-vrsitev del na vodnjaku in na-pajališču, bodo uredili sami. Skrbi jih tudi njihova šoloob­vezna mladina, ki dnevno hodi v 5 km oddaljeno šolo na Tre­belno. To je naporno posebno za mlajše otroke. Zato si želijo šole na Poljanah, kjer bi bila gradnja šolskega »poslopja v resnici potrebna, kakor je v preteklem letu ugotovila pri­stojna komisija. Stavbišče bi dali domačini brezplačno na razpolago.

Na splošno je bilo videti, da Je bilo v krajih, kjer imajo ta­ke in podobne potrebe, večje za­nimanje za zbore volivcev ka­kor v ostalih vaseh. Tako je zbor volivcev živahno potekal tudi na Čatežu, kjer so razprav­ljali, kako bi pospešili pričetek graditve šolskega poslopja. Po­treba je res nujna, saj je pouk že vsa leta po vojni v zasilnih, premajhnih in neprimernih učilnicah v gasilskem domu, v župnišču in drugod. Ljudstvo je pripravljeno vsestransko poma­gati pri gradnji, tako z delom kot s stavbenim materialom.

Obratno pa je bilo na pod-ročhi KO Trebn ;e-okol ;ca. Vo­livci iz Trebnjega kažejo do­volj zanimanja, okoličani pa se vabilu sploh niso odzvali, če­prav je bil zbor dvakrat skli­can. Nerazumljivo je tudi, kaj mislijo volivci in organizacije v Vel. Gabru in na Veliki Loki. Verjetno hočejo vse delo gladko prepustiti K O , oni bi pa kveč­jemu kritizirali opravljeno delo, namesto da bi sami pričeli re­ševati svoje lokalne zadeve.

D e l o k r a j e v n i h o d b o r o v i n o b č i n s k i h s v e t o v

Na zborih volivcev so bili iz­voljeni člani krajevnih odborov, ki so prejeli od volivcev že pr­ve stvarne naloge. Ob tem so bile tudi občinskim svetom po­stavljene določene zadeve v re­ševanje. Spočetka smo bili mne­nja, da je število svetov pri Ob LO preveliko in ne bodo imeli vsi dovolj dela. Po prvih, dobro pripravljenih sejah pa se je po­kazalo, da dela ne bo manjkalo nobenemu svetu, saj se nepre­stano pojavljajo nova vprašanja, ki jih bo treba rešiti. Člani sve­tov so uvideli, da se pri ožjem delokrogu posamezna vprašanja lahko globlje in temeljiteje ob­delajo in jih zato tudi bolje re­šijo. Tako smo imeli spočetka za soc. skrbstvo in zdravstvo le en svet. Pokazalo pa se je, da je zdravstvo nekako odrinjeno z dnevnega reda sej in se reše­vanje zdravstvenih vprašanj za­nemarja. Zato imamo sedaj za zdravstvo poseben svet. Svet za šolstvo bo v kratkem sklical konferenco predsednikov šolskih odborov, da bi tako dobil vpo­gled v njihovo dosedanje delo obenem pa jim bo dal navodila in nasvete za vsebino in obliko bodočega dela. Prav tako pri­pravljajo konferenco šolskih upraviteljev.

Svet za nrosveto in kulturo si prizadeva čim bolje organizi­rati izobraževalno delo po va­seh, in sicer v oblikah, ki naj­bolj ustrezajo potrebam in že­ljam posameznih krajev.

P e r e č a v p r a š a n j a k o m u n a l n i h d e l

Svet za komunalne zadeve it razporedil vse občinske ceste Načelno je bil odobren sklep, naj bl važnejše občinske ceste

oskrbovali 4 občinski cestarji, ki bi bili polno zaposleni in bi delali pod strokovnim vodstvom okrajnih cestnih nadzornikov.

Uprava za ceste LRS je pr i ­pravljena tlakovati cesto skozi Trebnje pod pogojem, da ObLO pripravi potrebne načrte in ure­di kanalizacijo. Tako bi bil i Trebanjci kontno vendarle re­šeni neznosnega prahu v polet­nem času odn. velikega blata ob deževju. ObLO je ta predlog se­veda osvojil in poskrbel za pri­pravo načrtov. Odvisno je le od proračunskih Investicij v pri­hodnjem letu, če bodo ti načrti tudi uresničeni.

Zgraditev kapnic, regulacija Temenice, stanovanjska proble­matika, ureditev pokopališč in

DELOVNI K O L E K T I V

H O T E L A , K A V A R N E IN R E S T A V R A C I J E

N O V O

M E S T O

čestita ob Dnevu republike vsem gostom in se pri­poročal

K m e t i j s k a z a d r u g a Ž U Ž E M B E R K Č E S T I T A O B D N E V U R E P U B L I K E V S E M Z A ­D R U Ž N I K O M IN O D J E M A L C E M .

Odkupujemo vse poljske pridelke, živino, les, kože in zdravilna zelišča. V pestro založeni tr­govini lahko nabavite vsakovrstno blago po nizkih cenah.

grobov padlih borcev — vse to je dolga vrsta vprašanj, ki se že postopoma rešujejo, a j ih na tem mestu ne moremo podrobno osvetliti. Svet za gospodarstvo se največ ukvarja z vprašanji obstoječih podjetij, čeprav je teh sedaj malo. Zagi na Veliki Loki in v Trebnjem sta prene­hali delati, ker ljudje zaradi v i ­sokega prometnega davka na žaganje ne vozijo lesa na žago, čeprav jim za to namenjeni les leži doma. Je vprašanje, ali žagi začasno likvid- ti, ali pa tve­gati izgubo . . . Tudi opekarna ki j ih to pot ne bomo načenjali, v Račjem selu ima svoje težave,

O prvih korakih ln delu osta­lih svetov bomo spregovorili kdaj pozneje. -e

Občinski odbor SZDL v Mo­kronogu se je dobro zavedal ve­like važnosti in odgovornosti, k i jo ima kot politična organiza­cija pri ustanavljanju in orga­niziranju novih občin. Skliceval Je sestanke in seje skozi vse le­to in o vseh vprašanjih novih občin razpravljal tuon v vaški­mi odbori. Posebno so se naši aktivisti potrudili, da bi držav­ljani spoznali in začutili poglob­ljeno demokracijo v naši ljud­ski oblasti prav z izvolitvijo raznih svetov pri občini in zlasti krajevnih odborov. Medtem ko so sveti pri občini že krepko prijeli za delo, kajpak v mejah trenutnih možnosti, pogojev in pristojnosti, so bili zbori voliv­cev, ki so izvolili krajevne od­bore, dokončno zaključeni šele ta mesec.

Ce bi se smeli in mogli zado­voljiti le z udeležbo na teh zborih, bi lahko rekli, da smo uspeli. Z redkimi izjemami (Cužnja vas, Trebelno, Cešnjice) je bila udeležba volivcev zado­voljiva. Toda ne gre le za ude­ležbo, temveč veliko bolj za vse­bino teh zborov. Res tudi z vo­litvami krajevnih odbornikov ni bilo težav, saj je SZDL znala predlagati člane, ki jim držav­ljani zaupajo. Ali pa so vsi vo­livci vedeli in razumeli, kakšno vlogo in kakšne naloge imajo ti odborniki in krajevni odbor kot celota? Nemara ne, saj smo sl i­šali očitke, češ da z izvolitvijo krajevnih odborov prehajamo spet na stare krajevne odbore. Nekateri spet sodijo, da so kra­jevni odbori nekaki zagovorni­ki v primeru raznih kršitev odredb in zakonov, ali pa ne­kaki posredovalni organi med volivci in višjimi oblastnimi fo­rumi, ali še določneje povedano: krajevni odbori naj se borijo proti raznim zakonom in odred­bam glede mlinov, vina, sečnih dovoljenj in podobno.

Kaj moremo sklepati iz tega?

To, da krajevni odbori ne bodo mogli uspešno delati, da bodo imeli hude težave pri svojem delu zaradi tega, ker volivci niso dovolj in dobro poučeni o pravi vlogi krajevnih odborov. Zato bo morala SZDL razgibati vaške odbore in nenehno skr­beti, da bo ljudska oblast pra­vilno pojmovana. SZDL mora tolmačiti zakone ln odredba ljudske oblasti.

Velja, da so tako nepoučenost glede krajevnih odborov poka­zali volivci le na dveh območ­jih, v oddaljenejših krajih. Dru­god je politično* stanje in zavest mnogo boljša. Ne smemo pa po­zabiti, da so nemara prav v teh dveh krajih bili med NOB ljud­je, ki so veliko pomagali naši borbi, zato je naša dolžnost, da jim danes zbudimo zavest in uravnamo njihove poglede na vse družbeno dogajanje. Po te­meljitih političnih pripravah in v stalnem stiku z volivci, bo SZDL na bodočih zborih lahke pokazala še večje in lepše uspe­he svojega dela in prizadevanja v korist ljudstvu.

-k

Z i m s k a k m e t i ^ k a g o s p o d a r s k a š o l a

v M i r n i p e č i

Vlado Lamut: DOLENJSKA K R A J I N A

Kaj je novega na Mirni

Mladina se je zdramila in se začela pridno vpisovati v našo zimsko šolo. 15. novembra smo začeli z rednim poukom. Pouk bo štirikrat na teden, obiskuje ga pa 12 tečajnikov in 13 tečaj­nic. Poučevali bodo ing. Lojze Hrček, strok. učit. Franc Kocu­van, rav. Adalbert Božič, pred­metni učitelj Emiljan Lukan. učiteljice Joža Cernivec, Dani­ca Vrh, Marija Dragan, iz No­vega mesta pa še Milena Bučar ln Emilija Cešarek.

Ze prvi dan so tečajniki izra­zili željo, da povežejo svoje delo z mladinsko organizacijo in drugimi organizacijami, da bi z medsebojnim sodelovanjem izvajali delovne načrte. Pogo­vorili so se o ekskurzijah, ob­novitvi drevesnice na šolskem vrtu v Ivanji vasi in še o mar­sičem. Upamo, da bodo ohranili to svojo vnemo. Tako se bo na­ša kmečka mladina dvignila ln zaživela na svoji zemlji novo življenje. A. B.

V začetku novembra so pre­bivalci naše občine z lepim zgle­dom izpričali svojo človečansko in socialistično zavest. 112 ljudi se je odzvalo vabilu RK, da da­jo svojo kri za nujne potrebe naših bolnišnic, ko je prišla ekipa Zavoda za transfuzijo krvi na Mirno. Posazaio se je, da so pri nas zdravi ljudje, saj je ekipa odvzela kri 101 krvoda­jalcu. Prav lep odziv je bil tu­di nekaj dni pozneje v Sentru-pertu. Oba odbora RK sta vred­na pohvale za vzorno organiza­cijo ln ureditev potrebnih pro­storov za to pomembno in člo­vekoljubno dejanje.

t Vneto se pripravljamo na zim­

sko izobraževalno delo. Inicia­tivni odbor ljudskoprosvetnih društev je že sklical sestanek raznih organizacij, kjer so izde­lali načrt za izobraževanje v zimskih mesecih. V Sentrupertu

že imajo gospodinjski tečaj, šte­vilo prijavljenk pa je toliko, da niso mogli vseh sprejeti. Zato se bodo mlada dekleta prijavila za gospodinjsko-higienski tečaj, ki se bo kmalu pričel v Sentruper­tu in na Mirni . Tudi za ta dva tečaja je zanimanje precejšnje, saj se dekleta zavedajo, koliko koristnega znanja si lahko na takih tečajih pridobijo. Na Mi r ­ni in v K Z Sentrupertu pa na­meravajo organizirati nekaj­dnevni tečaj, kjer si bodo kmeč­ki gospodarji in njihovi sinovi izpopolnili svoje znanje iz raz­nih panog kmetijstva. Razen tega bo pozimi več posameznih predavanj za gospoddtja in go­spodinje.

• Razveseljivo se Je v zadnjih

tednih razgibala mladina. Mno­go mladih deklet in fantov se je vključilo v to organizacijo in vsi trije aktivi, na Mirni , Sent­

rupertu ln Slovenski vasi imajo redne tedenske sestanke, kjer poslušajo predavanja, se pri­pravljajo na nastope, študirajo odrska dela, šahirajo Ud. Imeli bodo tudi dva plesna tečaja.

G o s t i n s k i t e č a j v K o č e v j u

14. novembra se je začel trite­denski gostinski tečai v Kočevju, kj ga je organizirala Gostinska zbornica za kočevski okraj. Tečaj je v hotelu »Pugled« v Kočevju in ga obiskuje precej oseb, zapo­slenih po gostinskih obritih v ko-Čerslsern oUrAiu Namen tecaia ]e, da sj pridobijo uslužbenci v go­stinstvu primerno kvalifikacijo, ki jim je nujno potrebna. Snov je precej obsežna, toda voditelji! te­čaja upajo, da bo tečaij dobro u-spel, ker so tečajniki že prve dni pokazal; izredno zanimanje.

D a r i l o L j u d s k e p r o s v e t e o s n o v n i š o l i n a D r č i

Zveza ljudskoprosvetnih dru­štev novomeškega okraja bo za praznik republike podarila zna­ni partizanski vasici Drča nad Pleterjem knjižnico s približno 100 knjigami. Knjižno darilo bo lepa oddolžitev 3pominu žrtev, ki so s tega prtdela Podgorja dale življenje za jvobodo.

I z S e m i č a n a m p i š e j o

V kratkem bo na območju ob­činskega ljudskega odbora Se­mič dokončano sejmišče za go­vejo živino in prašiče. Pred drugo svetovno vojno so bili sejmi v Semiču dobro obiskani, upamo da bodo tudi sedaj.

Letos je Mizarska delavnica v Semiču dosegla vidne uspehe. Izdeluje praktično in kvalitetno šolsko opremo, k i jo poznajo tudi prosvetne ustanove drugih republik. Letos bo delovni ko­lektiv podjetja slavil še eno gma-go. V fw)Ron bo spuščena žaga, ki jc nučno pogrebna za delavnico, saj so sedaj morali voziti hlodovino za deske daieč na druge žage. S . tem bo pri­hranjenih veliko stroškov in časa.

V teku so priprave za zimsko Izobraževalno delo. Občinski odbor SZDL bo organiziral te­čaj Rdečega križa za mladinke in nvadince. V sklopu tečaja bodo predavanja o negi dojenč­ka, zdravi prehrani, zgradbi telesa, o prvi pomoči in o vzgo­ji za zakonsko življenje. Poleg tega si bo mladina na tečaju utrdila in poglobila splošno izo­brazbo, mladinke pa se bodo priučile tudi kuhanju in kroje­

nju. Tečaj se bo začel 1. de­cembra.

Gledališka skupina bo v zim­ska sezoni pripravila dve novi predstavi. P. M .

O d l o k O b č i n s k e g a l j u d ­s k e g a o d b o r a M i r n a

Na podlag: 2. odstavka 16. in 50. člena Zakona o občinskih lijudfikift odborih (Uradni list LRS, štev. 19/38-52). v zvezi s 1. členom ured­bo o razdeljevanju ln odpovedi stanovanj (Uradni list LRS. Štev. 19/86-55) i« določil Zakona o pri­stojnosti občinskih i>n okrajnih ljudskih odborov v zadevah, k: so urejene z dosedanjimi republiški­mi predpisi (Uradni Ust LRS. štev. 26'130-55). je Občinski ljudski od­bor Mirna na seji dne 5. oktobra 1955 sprejel

O D L O K o določitvi krajev, za katere velja Uredba o razdeljevanju in odpo­

vedi stanovanj. 1.

Uredba o razdeljevanju in odpo­vedi stanovanj velja v občini Mir­na za naselji:

Mirna in Sentrupert. 2,

Odlok začne veljati z dnem ob­jave v Dolonlskem listu.

Stev. 200/1-55 Mirna, 5. oktobra 1955.

Podpredsednik Obe LO Franc Gričar. 1. r.

T o i n o n o s K o č e v s k e g a

RoRdan Borčlč: L I C K A N J E

Kulturno-umetniškt društvo »Primož Trubar« v Vslikih L a ­ščah jo res delavm. Precej uspeha v delu na dranskem po­lju žanje dramska sekuja. Tudi za letošnjo sezono se člani te sekcije pripravljajo. V začetku decembra bodo zaigrali dramo »Mladost pred sodiščem«.

* Pred dnevi Je v dobropljskl

dolini in velikolaški okolic pro­dajal razno tekstilno blagoJuro Bulic, doma iz okolice Llvia v Bosni. Blago, ki ga Je procajal za Inozemsko, je nabavljal v i a -Ših trgovinah v Ljubljani inje plačeval za en meter moškega blaga največ 1100 din. Dejane Je Bullču bilo dokazano, a za»

Nadaljevanje s 5. strani da si morajo sami pomagati do napredka.«

•Kako pa kaj lola in učitelji?« »Naša Šola Je majhna, vendar

Je dobro, da jo imamo, Poučuje samo ena učiteljica. A l i rečem vam, to js dekle in pol! Mo­ram jo pohvaliti.«

»Pravite, da je pridna. Kaj dobro uči otroke?«

»Dobro uči! Pa ne samo to, tudi drugače rada pomaga. Saj ravno ona mi je naročila časo­pis. Človek se težko pripravi za pisanje. Ona pa to napravi mi­mogrede. Veste, čisto nič nI na-la učiteljica gosposka. Rada pride v hisd, nasvetuje to In ono, pomaga, če je kaj treba, ženske pa menda te za vsako »tvar hodijo spraševat njo. Lani je organizirala kuharski tečaj. Odkar Je ona pri nas, Je mladi­na vsa okoli nje. Vse jesenske ln zimske večere se zbirajo pri njej. Od začetka smo gledali to zbiranje z nezaupanjem, kar na •nkrat pa smo zvedeli, da se uČe Igro ln petle. Človek ne bl mogel verjeti, kako lepo so za­igrali in zapeli. Ker nimamo dvorane, so igrali kar pred s^-sed >vim podom Tako smo bili vsi zadovoljni, da so morali dvakrat ponovftl. Tudi l i sosed-

, nih vasi so prišli gledat. Saj pravim, taka učiteljica je res zlata vredna. Najraje bi, da za vedno ostane pri nas. Nekatere stare ženske jo gledajo malo postrani, ker ne hodi v cerkev. Jaz pa mislim: glavno je, da Je človek priden in pošten, da po­šteno dela in misli, vse drugo Je postranska stvar posamezni­ka. Casl se spreminjajo.«

»Pravite, da so ljudje bolj složni ko včasih in, kot vidim iz uspehov, tudi drugače gledajo na skupne zadeve. To je lep napredek«

• Res je, mnogo se Je spreme­nilo na boljše, čeprav je živ­ljenje le vedno težko. Človeka pa le boli, ko vidi še posamez­nike, ki se jih nov čas ni do­taknil. Glejte, tam na robu vasi je kmet Janez. Ta noče nič s l i ­šati o skupnem delu. Največkrat Je pijan, pretepa ženo ln otroke ln slabo gospodari. Ni se hotel pridružiti ko smo napeljevali elektriko in je Še sedaj brez nje.. Na mesto, da bi se družil z nami, sosedi, se neprestano tožarl. Upropašča sebe in dela stroške sosedom. Vse smo že po­izkusili • nJim, pa ga ne more­mo spametovati. V mestu Ima najbrž aetaoga, ki mu da)e pe-tuhsv

Vidite, taksno Je življenje pri nas, toda vas gotovo to ne za­nima, kar vam pripovedujem To ni za časopisi«

»To se pa motite, oče! Ne sa­mo mene, tudi vso našo javnost zanima, kako živite in delatel Poglejte, koliko Je novic. Sami ste mi jih povedali mimogrede. In kako dobra snov so za vsak časopis, pa tudi radio bl marsi­kaj porabil. Cujte, kaj sem si zapisal lz razgovora z vami:

Pijan kolesar je povozil otro­ka; to spada v časopis. Javno ga je treba ožigosati za tako ne­previdnost, ki bi lahko zakrivi­la otrokovo smrt. V časopis bi lahko napisali, kako si želite, da bi bilo urejeno plačevanje davka. Radi bi imeli telefon, To j« prav primerno za časopis, saj Je telefon sodobna naprava, ki Je potrebna vsaki vasi. Lahko bi dali v ČasoplB predlog, kako mislite, da bi si najlaže oskrbeli telefon ln na koga se obračate za pomoč. Vaše Izkušnje pri dviganju donosa zanimajo tudi kmetovalca v drugih krajih. Zakaj jih ne bi posredovali v časopisu. Napisali bi lahko, kak­šnih nasvetov še želite od stro­kovnjakov. Prav radi se bodo odzvati in napisali odgovor, Id t« koriste« tuda aa drug-*. Za-

prašilcl, ki jih ima zadruga, so slabi. Tudi to je treba napisati in opozoriti tovarno, da mora bolj paziti, kako svoje izdelke izdela ln kakšne pošlje na trg.

Poglejte, vodnjak ste zgradili z lastnim delom in pomočjo RK, prav tako preložili vaško cesto s pomočjo občine in napeljali elektriko s pomočjo okraja. To so velike pridobitve vaše vasi. O tem je treba poročati v časo­pisu, naj tudi drugi berejo kako napredujete In kakšne težave še imate. O tem bodo brali tudi vaši sorodniki ln znanci v Ame­riki in drugod po svetu. Njih bo to še posebej zanimalo, kot jih zanima prav vse, kar se dogaja v rojstni domovini. Časopis je najboljša vez med nami in nji­mi.

Pa vaša požrtvovalna učite­ljica! Ta zasluži Javno pohvalo v Časopisu za svoje veliko in naporno delo. To jI Je skromno priznanje za trud. Za vse kul­turne prireditve, ki Jih prireja vaša mladina. Je treba poslati vsaj kratko poročilo v časopis Tudi primere sosedov Janezov, ki trmasto nasprotujejo enot­nosti vasi ln nočejo razumeti novega časa, Je tr»ba na vzgojni način po časopisu opozarjati, da to al pravilno*

Tako, dovolj! Moja beležnicu Je polna. Vidite, koliko je pri vas novic! Vsak časopis In ra­dio bl j ih bil vesel, če bi mu jih sproti pošiljali. S takimi vestmi, članki ln novicami iz vsakega kraja, bi časopis postal še bolj priljubljen, postal bl boljši in koristnejši.«

»Ja, saj bi bilo res dobro. To­da kdo bo pa lz tega našega kraja to pisal časopisu?«

»Vsak lahko piše, samo da Je resnično. Novice lahko opiše učiteljica, knjigovodja v zadru­gi, fant ali dekle, ki sta konča­la Solo aH kdorkoli drugI v va­si. Tudi vi, oče, bl Jih lahko na­pisali in poslali v mesto«.

»Ko pa sem skregan s tistimi kljukami, saj ne znam kaj ta­kega! Kako pa bl začel?«

»Napišite lepo po domače, ka­kor ste zdajle povedali! Vejice ln pike bomo že v uredništvu pristavili. Glavno Je, da je do­pis resničen, da ga odpoflljcte takoj, ko se nekaj zgodi ali ko vidite, da je o nečem treba na­pisati nekaj vrstic ali pa daljje pismo. In še za tobak boste du­bili , du ne bo vaše pisanje za­stonj.

Lepo pozdravljeni uj ln ogla­site s« kaj!« P. R.

govarja se, da je to delal, ker je hotel nekaj zaslužili. To je ponovno opozorilo našim ljudem po vaseh, naj ne nasedajo raz­nim prekupčevalcem.

Davna želja prebivalcev Kar-lovške doline v velikolaški ob­čini je električna napeljava. Da bl elektrifikacija čimbolj napre­dovala, so prebivalci okoliških vasi zbrali precej lesa ln so za njega prejeli okoli pet milijonov din. Tudi ostalega Imajo precej pripravljenega za električno na­peljavo ln zato upajo, da jim bo kmalu zasvetila električna luč.

•

Pred sodiščem se bosta zago­varjala brata Janez ln Alojz Stritar, doma iz Perhajevega pri Velikh Laščah, ker sta mi­nuli teden posekala v gozdu dveh posestnikov tz Velikih Lašč več javorjevlh dreves v skupni vrednosti okoli 25.000 din. Razen za tatvino bosta od-'ovarjala še za posek lesa brez učnega dovoljenja.

Mladinsko kulturno umetniško dr>štvo na kočevski gimnaziji Je

močno prizadevno. Mladi dijaki so ss prebivalstvu Kočevja in okolice v minulih letih večkrat predstavili s kvalitetnimi Igra­mi. Za letošnjo zimsko sezono marljivo vadijo komedijo Ber­narda Shavva »Plgmallon«.

Organizacija Ljudske tehnika je v Dobrepolju dosegla vidne uspehe. V okviru LT deluje se­daj krožek ročnih spretnosti 1n tisti, ki obiskujejo predavanja, so zelo zadovoljni. Koristno bl bilo, če bi toke tečaje organizi­rali tudi po drugih krajih.

Da se vzbudi člmvečje varče­vanje pri K Z in posameznih članih kmetijskih zadrug v ko­čevskem okraju, je nedavno ustanovljena Zadružna hranil­nica ln posojilnica za kočevski okraj s sedežem v Ribnici raz­pisala tekmovanje, ki bo trajalo do 31. decembra. Ob zaključku tekmovanja v varčevanju bo po­sebna komisija pregledala dose­žene uspehe. Najboljše K Z in posamezniki bodo prejeli razne nagrade.

Zmago Drago!

Lesno idustrtjskl obrat Kmetijsko KSadarsktga OOMMUV«, Koeevju (Fulo Jo*o Vrubl)

vcOifi&gn C v e t a n o v i m a t e r i ob 70 letn c i

Napisal: Karel Ora/.era

Rad imam stare partizane, če le morem obiščem enega aili dru­gega. Ob takih priložnostih obu­jamo spomine na dni narodno­osvobodilne borbe. Mnogo vese­loga pa tudi hudega pride na dan ob t .tki h pogovorih.

Bivšega partizana Gašperja (Toneta Knavsa) iz Malega loga, •odaj rezervnega oficirja in prid­nega delavca, sem obiskal- neko soboto na njegovem stanovanju.. Stisnil sem mu žuljavo roko, kra­tek pogovor o vsakdanjih stvareh in že sva bila v parrizanih na Štajerskem. Nažgala sva si ciga­rete in se vživela v dobo, ko si je narod — sto in sto Gašperjev — krojil usodo v krvi in trplje­nju. Bilo ie spomladi leta 1944 na Pohorju na Štajerskem. Parti­zan Gašper je bil brigadni inten­dant Braćićeve brigade. 2c po na­ravi veseljak, je bil splošno pri­ljubljen pr: tovariših. Radi so ga imeli, ker je vedno, tudi ob naj­hujših trenutkih, v neprestanih bo;.h z nemškim okupatorjem, povedal tovarišem kako okroglo, In liže so prenašali težave. Bil je tudi skrben intendant, predvsem pa iznajdljiv, kar mu je spet dvig­nilo ceno. Naj pripomnim, da mi o teh stvareh ni pravil sam, tem­več tovariši, ki so bili z njiim in ga imajo še danes radi.

»No, ipovei mi Gašper, kdaj si najbolj nastradal v partizanih«? — »Eh, nastradal sem večkrat, vendar je bilo najhuje na Pohor-

f" i, ko mi ''e moj konj Sultan ta-orekoč pred nosom eksplodiral

. . . V naši brigad1! smo imeli v Itabu posebno divjega žrebca. Sul­tana. Bil je živ ko vrag. Pa sem preorosil komandanta, da mi ga je da!. S Sultanom sva bila kma­lu priiatelii. Tovoril mi je moko, orožje, skratka pač vse kar so partizani potrebovali. Pomlad je bila v najlepšem cvetju in sonce je s?jalo tistega dne v letu 1944, ko sva se s Sultanom spenjala po pobočju Pohorja. Takrat sem Sul­tanu naprti:! tri vreče moke in ka­kih 23 bomb kragujevčank. Sov­ražnik je bil daleč, za večjo var­nost so bile tudi zasede in patru­lje. Ko je partizan Gašper s Sul­tanom leno rinil v breg, je nena­doma od nekje pritrčala mina, padla konju točno na hrbet in s strahovitim treskom eksplodirala«.

N O V A K C I R I L KROJAČ

N o v o m e s t o

"•estita cenjenim strankam k obletnici ustanovitve

nove Jugoslavije.

Prenehal je pripovedovati in mi pokazal noge. Po obeh nogah ima še danes številne brazgotine od drobcev bomb. Eksplozija je vr­gla Gašperja nekaj metrov vstran, od njegovega Sultana pa je osta­la samo uzda, ki jo je imel v rokah, tovor in Sultan ipa so Šli v franže. Tudi njega bi takrat gotovo pokončalo, pa je imel na konju na cisti strani, kjer je vo­dil konja, naloženo moko in ta ga je rešila smrti.

zdravnik dal najprej dva kozar­ca žganja, potem pa začel »z zbi­ranjem železa v nogah«, kakor mi je dejal Gašper. Bolelo je in tisto žganje ga ni niti malo omrtviči­lo med to operacijo. Ko j« zdrav­nik opravi! svoje delo, so ga pre­nesli v sobo. kjer je b*'.Io rudi partizansko skladišče raznega 6treliva. Kakor nalašč je tisto noč treskalo in grmelo in v vasi je treščilo v dva kozolca. Bali se je, da bi treščilo tudi v njegovo kam-

I l n s t r i r a l : V l a d o L a m u t

sto intendanta v brigadi. Čeprav je dobil nadomestilo za Sultana — lepega mladega prama — ni mo-ael pozabiti svojega zvestega ko­nja in mu je po njem še danes žal.

Vojna je minila. Partizan Ga­šper se je vrnil z odlikovanji na prsih domov. Oženil se je in nje­gova Ivanka mu pridno gospodi­nji. Gledal sem njegov obraz; po­staral se je, posledice vojnega crp-Ijc-nja in trdega dela vsa ta po-

Močna eksplozija jc alarmirala vso brigado. Patrulja je pohitela na kraj eksplozije in našlla Ga­šperja vsega v krvi. Obvezali so mu najhujše rane in odnesli v bližno vas. T u mu je partizanski

no in takrat bi šel lepo za svojim Sultanom v drobcih na drugi tret. Pa tudi ta noc je minila, in t i ­sta dva meseca, ko so ga zdravili v začasni partizanski bolnišnici. Ozdravel 'je in spet je prevzel me-

vojna leta, so pustila sledove. Po­slovil sem se od njega, želeč mu, da bi «e izpolnila njegova in Ivan-kina vroča želja, da bi prišel v hišo živžav — kri njegove krvi. Partizan Gašper — zdravol

Živahna razgibanost v Šentjerneju Novic je pri nas nič koliko. Od

občine do šole in še naprej teče razgovor — kam s šolo? Kar dva razreda osnovne šole bi bJo tre­ba preseliti, ker potrebuje nova občina prostore. Kako ustreči o-bema •— šoli, ki se s svojimi šte­vilnimi oddelki nikamor več ne more uresniči in občini, ki mora tudi imeti kar potrebuje. Razglab­ljanja in posvetovanja jc na obči­ni nič koliko. Tu je res množica mladega sveta: osuovna šola, gim­nazija, vrtec, vajenska šola — skupno 700 mladih ljudi, ki drug drugemu komaj sproti izpraznuje-jo prostore. Dajte nam novo šolo, ie zapisano v očeh vseh.

O. koliko ljudi bi pomagalo z delom in vožnjami, če b[ končno vendarle začeli gradini prepotreb-no novo šolo. Posebno mladina bd

priskočila na pomoč s prostovolj­nim delom. A l i kaj, ko ni finanč­ne možnosti. Trenutno bomo upo­rabili gospodarsko šolo, k!i jo gra­dijo. Ko bo v kratkem urejeno pritličje, se bo vselil vanjo IV. razred osnovne šole in gospoda r-sko-gospodinjska šola, ki jo vodi Anica Somrak. 25 fantov in 14 deklet je pričelo te dni s poukom kar v stari šoli. Obenem z gospo­dinjsko šolo se je začel zdravs-tve-no-prosvemi tečaj, ki ga obiskuje 61 deklet in ga vodi Anica Cve­tic.

Vsepovsod je velika razgibanost v delu in učenju. In naše priredit­ve? Za 29. november pripravlja tov. Tavčarjeva na lutkovnem o-dru partizansko igrico. Na prosla­vi Dneva republike bo nastopil gimnazijski pevski zbor pod vod­

stvom Rade Jovanovičeve in tu­di šentjerriejske godbe ne bo manjkalo. A. š.

Koliko vzdrR človek? Več kakor telezo, pravijo naši ljudje. Tega mi Cvetanova mama v svoji skromnosti in plemenitosti ni rekla. Natočila je kozarec mošta in primak­nila bliže krožnik z nedelj­skim jabolčnim zvitkom:

»Ah, vse je minilo, vse smo prestali..,*

Sla je k skrinji in Iskala med oblekami in rutami.

»Tule je!* Prinesla je lese­no pipico in jo vtaknila v lično izdelan sodček, ki je stal na mizi.

»France mi je tole prinesel. za sedemdesetletnico si mara­te natočit i iz njega, mi je re­kel. Vedno se rne spomni s čem!* In že smo sredi pogo­vora: kako je rodila trta na Trški gori, kako dež ovira je­sensko setev, pa o vnučki , ki se prebuja na peči, in o Do­lenjskem listu in Kmečkem glasu, ki ležita na koruzi v jerbasu. Ce kaj berejo, vpra­šam, pa se teta za pečjo ujezi:

»Ni jih moč spraviti od ča­sopisa, kadar se lotijo branja! Delo pa stoji!*

»Človeka vse zanima, zakaj ne bi bral!* brani Cvetanova mama shta Gustlna in hčer­ko, ki prebereta vse do zad­nje vrstice. Prijazna, topla be­seda teče, da se počutiš ka­kor doma. Spomin odvija po­dobe preteklosti kakor nit s klobčiča; vse je prepleteno in stokrat povezano, pa vendar razločno in preprosto.

Sedemdeset let, od teh vsaj dobrih Šestdeset dela in trp­ljenja, prečutih noči, skrbi za otroke in zemljo, ki mora skopa, kakršna je na Kamen-cah, dajati kruha družini , za davek, za obleko. Dve sve­tovni vojni; v prvi je mož po­stal Invalid, v drugi so ga ubili beli. Italijani so zažgali domačijo; Lojzek, sedemnajst­leten fant, je umrl od zlo­činske Crne roke pri Sv. Kri­žu. Fantje so b i l i v partizanih, mati pa je ostala z očetom v trškogorski zidanici, kamor sta se zatekla s pogorišča.

Sedemdeset let Sedemdeset dolgih let, v katerih so uri­cam sreče in veselja podajali roke dnevi žalosti, trdega dela od zore do mraka. Kdaj je bilo najhuje? Kaj bi spraševal, saj je Cvetanova mama že pove-

tijska organizacija dovolila od­iti v gozd? Ne. Mati je ve­dela, kam vleče sinove, Saj je z očetom vred poznala fante, ki so se zbiral i enainštiridese-tega v njihovi zidanici Sama je dajala članarino za Osvo­bodilno fronto, ki jo je na Kamencah pobirala hčerka Irena.

Je bilo morda najteže me­seca junija 1942, ko so jima požgali dom in vse pobrali? Ali ko so zaprli 15-letnega Lojzka zaradi treh v gnoj za­kopanih partizanskih nahrbt­nikov in ga deset mesecev vlačili po zaporih? Ali takrat, ko je prišel Franc mimogrede k njej kot vodič Dolenjskega odreda, pa mu je povedala, da so beli odpeljali očeta?

»Ne, mama, ubili so ga!* ji je odgovoril sin in obema se je trgalo srce. Izmučenega in zmrcvarjenega Cvetana so Kri­stusovi beli klavci umoril i , slekli do golega in na glavo postavili v Krko. Staro sovra­štvo župnika Komljanca s Prečne je obrodilo izdajalski sad; uporen, napredno misleči Cvetan j im je b i l napoti.

Kdaj v teh hudih letih ni bilo težko? Cvetanova mama pripoveduje^ a ne toži. N i to­žila takrat, ko sta s hčerko na Trški gori prali in šivali r fante, niti ne, ko so jo beli s sosedo vred odpeljali v Loč­no in Kronovo kot talki .

»Najteže mi je bilo, kadar nisem o fantih nič vedela. Go­vorili so, da so vsi padli, pa $e je javi l France, po »pet M a ­

tija. Doma so si beli že delili njive, da bo po vojni tako vse njihovo, ke~ sinov ne bo več domov. Pa smo le prestali i n trije fantje so se vrnili.«

Sedemdeset let! Na pogori­šču v Kamencah je po vojni zrasla skromna hišica. Cv*;ra-nova mama je začela še en­krat od začetka: za sina, ki bo doma, za vnuke, ki prihajajo. Gube so preorale njen obraz, pa vendar bi j i sedemdesetih še ne prisodil. Se vedno ži­vahna in vsa v skrbeh za do­mačijo si tudi zdaj le redko­kdaj privošči oddiha.

Cvetanova mama, ob sedem­desetletnici se vas razen otrok spominjajo tudi vsi t ;sti, k i so vas poznali med vojno: fantje, dekleta in možje partizani, Džems, Jan, Niko, Tomštčevci in vsi drugi, za katere ste btfa ena izmed tisočerih dolenjskih partizanskih mater. Vaše do­brote niso pozabili ?.n vaš praz­nik je tudi njihov dan, če­prav jih danes ne bo k ram, da bi vam segli v roke, pose­deli z vami in povedali to, kar nosijo v svojih srcih.* toplo be­sedo zahvale vam in vsem ti­stim dolenjskim ženam, ki jim za svobodo n i bila nobena žrtev pretežka! Tg.

M4 11-Jf al

Tako je p r a v !

Č e je Vaš sin aH n e č a k odše l s luž i t vo jašk i rok , m u n i k a r J£ala ne pozabi te takoj na roČi t i »Vse amo prestali, spet je D O L E N J S K I U S T ! V s a k v s e dobro...*

i J . i v „ i_ Je bilo morda takrat, ko sta teden m u n a j b r ž ne boste M a t i j a { n F m n c e . p o m l a d i

pisali p isma, nadvse vesel pa 1942 povedala, da jima je par­bo n o v i c iz d o m a č i h krajev, k i m u j ih bo p r inaša l na S

tednik .

Zadnje dni se kar vrstijo v upravi našega lista pisma fan­tov, k i se vračajo iz J L A po odsluženem roku na domove. Takole nam piše Jožo Jaro Is DobrnlČat

»Sporočam vam ln prosim, da ml lista zdaj ne bi več pošiljali na naslov dosedanje Vojne pošte, temveč meni na doni na ime: Jože Jare, Vrbovec 11, pošta Dobrndč. To naj velja tudi za ostale, ki jih tu navajam In s katerimi smo bili doslej sku­paj:

Peter Fnrar, Smeljčjo vas 14, Šentjernej.

Saksdda Alojz, DolŽ, p. Stopica pri Novem mestu.

Cveto IindlS, ' Dol, p. Šmar­je ta.

Iz Bijeline pa piiše Jakob Smrekar iz Kota pri Semiču, naj mu list odslej pošiljamo na do­maći naslov.

Tako je pravi Fantje so se no domaČi tednik pri vojakih tako navadili, da ga bodo zdaj redno brali tudi doma.

Sporočite domače naslove tudi vsi ostali, ki ste doslej pre­jemali časnik na naslov v J L A I Tovaaišem, k i so odšli na voja­ški rok, pa priporočite, da «1 list naročijo. Se lepše pa je, da j ih z Dolenjskim listom prese­netijo starši, sorodnikii, dekleta ali prijatelji!

Delovni kolektiv

Splošnega trgovskega podjetja METLIKA čestita k občinskemu prazniku Metlike In k Dnevu republike vsem prebivalcem občine Metlika In vsem svojim odjemalcem!

Obiščite nas In prepričajte se o solidni postrežbi in vedno konkurenčnih cenah! Naše geslo: dobro blago po nizkih cenahl

V e l i k a l o v s k a b r a k a d a n a F r a t i

V soboto, 28. novembra bo na Frati tradicionalna lovska bra­kada, na kateri se bodo s po­sebno prireditvijo spomnili vseh padlih borcev za svobodo. Na slavnostno prireditev so pova­bili dolenjski lovci člane zelene bratovščine iz cele Slovenije, predstavnike oblasti ln organi­zacij ter druge prijatelje. Med­tem ko bodo domači lovci pri­šli na Frato po znanih lovskih poteh, bodo gostje potovali tja z avtobusi, ki bodo vozili i z ­pred novomeškega kolodvora in 1 Glavnega trga.

Po končani brakadl ln sloves­nosti bo seja okrajne lovske zveze, nato pa bodo lovci za­žgali smrekove vršičke, ki Jih bodo prinesli za klobuki. K pri­reditvi vabijo dolenjski lovcil

DeUleta se zbi Zopet se začenjajo tečaji Rde­

čega križa za zdravstveno pro-svetljevanje ženske mladine, "

Lansko leto so se dekleta v I. letniku naučila, kolikokrat na dan si je treba z milom po­šteno umiti roke, kako morajo skrbeti za svojo osebno higieno, kako navajamo otroke In starej­še, da. si prisvojijo vsakdanje higienske navade, nadalje kako se pripravlja po novih znanstve­nih izsledkih okusna, zdrava hrana, kako nudimo prvo po­moč, kdaj moramo poklicati zdravnika itd.

Spoznale so, da Je veliko laže zdravje ohraniti kot pa izgub­ljeno zopet pridobiti. Prav tako jim je sedaj jasno, da naravni zakoni neizprosno delujejo in da je vsako mazaštvo, babjever-stvo in vražarstvo škodljivo, da so bolezni naravni pojavi in da jih zato preprečujemo in zdra-

Deset let je mmilo, kar so ie končale grozote druge sve­tovne vopie, kar »o ponehale morije, ki sta jih uprizarjala pobesnela j u š u e m in nacizem. Tudi nam je bila vsiljena bor­ba za iastui obstanek. Sprejeli smo jo, hkrati pa se nam je prebudila zavest, da se n« bo­mo borih samo za svoj obsta­nek, ne samo zato, da bi spet iiuotarilt , kot smo životarili stoletju, poč pa da bomo lah­ko zaživeli sproščeno, svobod­no življenje na svobodni zem­lji. Borba za ta veliki vseljud-$ki cilj je terjala od nas nečlo­veških žrtev, je terjala potoke solza tn k rv i in dragocena živ­ljenja naših dragih, s katerimi avto živeli, delali tn se z nji­mi borili za vzvišene cilje na­rodnoosvobodilne vojne m ljudske revolucije.

Ko se danes spominjamo po­sameznih dogodkov, naporov in prestrmega gorja med voj­no, se nam zdi, da ni bilo ta­ko hudo, kot je bilo v resnici. Ca.t polagoma odmika doživet­ja, spomin na prestano trplje­nje obledeva Le spomin na ti-tte, k i so padli, je tudi danes, Po desetih letih, enako svet in boleč. K o se j ih spomnimo, nas vsakokrat zaboli n srcu: »Vi­diš, bil je dober človek, tako *ada sva se imela, pa ga ni Vvč. Ni nčakat svobode •

.Vorember je še prav poseb­no mesec spominov na drage Pokojnike. Jaz se v tem me-»ecH spominjam zlasti Tebe drng[ Ivan, prijatelja iz mladih let, kajti pran novembra pred H leti sem t« videl posled-

n J ' č Z bolestjo v srcu mislim *u vse podrobnosti najinega

prijateljstva in na tvojo pre-bridko življenjsko pot, k i ti Jo je zaključila krogla okupator­jevega hlapca skoraj že na pragu svobode. Tole pišem v spomin tebi in vsem padlim tovarišem

.S p o 'nn! a sivi se, ko s'ffi naju mamtei pripeljali v šolo in iz­ročili učiteljici. Skupaj sva se­dela v klopi. Tu se je začelo najino prijateljstvo m se na­daljevalo na paši, ko sva se igrala in vračala živino. K o l i ­ko lepih pripođ He spominjam iz tistih otroških let na paši in šoli — plezala sva na dret esa za ptiči, prevračala kozolce, pokadila prvo pipo tobaka m seredn, vsaj za tista leta, tu ­di zadnjo Da, lepo sva se ra­zumela, s) bila resnično rfolira mladostna prijatelja Toda tež­ke domače razmere no terjale, da si moral komaj <terfnmnajst-leten v »vet za kruhom, v daljno Kanado, kamor je bfl

• že prej odšel troj oče in kjer je Izgubil f»rft življenje. Trdo »i delal v rtidnikih dolgih se­dem let in čeprav močan »da bl gore premikal«, nisi mnge! vzdrfati napora, ki ga zahte­va kapitalistični sistem od nV-Irirea PffVtf ld te je Še silno domotožje, hotel gt domov, k drag] mami, ki si jo oboževal. In si se v rn i l Prićela se je trnnva pot, k i 80 ti jo pripra­vil i oblastniki stare Jugosla­vije,

Se nuspal se nisi, ko so te prišli orožniki. »V imenu za­kona moraš z nami, kersi voj­ni dezerter.* Torej dezerter, ker si te vrnil domov! Res čudno pojmovanje Niso poma­gali dokumenti ne dokazova­nja, moral si z njimi na gla­varstvo. Spustili so te, saj so te morali, ker nisi bil ničesar kriv, razen da si Sel v tujino za kruhom, ki ga doma ni bilo dovolj za vse Na naborih so nekaj let iz tebe vlekl i pod­kupnino, nazadnje te pa potr­dili za 18 mesecev. Nič nt po-mapalo šibko ?drav;e, bil st pač politično sumljiv. V Piro-tu in na straži na obmejni IVi-šavi si presfal vse »vzgojne*

prijeme starojugoslovanskih podoficirjev. Potem pa stalne orožne vaje.

Tudi tisti jesenski dan leta 1940 si spet stal v vojaški suk­nji na kolodvoru v Karlovcu, ko je izbruhnil upor prav v tvojem bataljonu. Niste pu­stili, da vas bi kot živino za-plombirali v vagone in poslali na tuja bojišča 2a topovsko hrano. Zaprl i so te. Skušal sem te obiskati v Karlovcu, pa še v bližino vojašnice nisem smel. Namesto »nezanesljivih« vojakov so vas stražili oficirji.

Ob kapitulaciji starojugoslo-vanske armade, aprila 1941, t i bil v Delnicah, Takoj si spo­znal, kje bo tvoje mesto, kaj boš delal, in se brez pridržka priključil osvobodilnemu giba­nju. Ko sva dobila stik s prv i ­mi partizani in se povezalo z njimi, si dejal:

•Tako, zdaj bo laže. Ce na­ma bo doma prevroče, bova šla k njim.«

7n sva Jla večkrat k njim, k tem prvim partizanom, zad­njič oktobra 1941. Tragediji prve Belokranjske Čete na Hornjih Lazih je sledil vdor v naš rajonski odbor, katerega član si bil od začetka. 23. no­vembra 1941 so se rtalijani ne­nadoma ko kobilice vsult v va­šo vas Prišli so pote fn po tvojega ujca. In potem si z drugimi zavednimi Belokranj-

ci romal v verigah na Lipar -ske otoke.

Dolge mesece so vas fašisti st-adali na Lipar ih , potem pa bežali z vami pred zavezniki proti Ri?nu. Tam te je zatekla kapitulacija Italije. Pridružil si se Pr imorskim partizanom in naposted postal, za kar si se odločil že -294J. — postal si partizan. Bori l si se v vrstah primorskih tovarišev, pozneje pa postal intendant partizan­ske bolnišnice. Vestno si skr­bel za svoje ranjene tovariše. In ko si sredi decembra 1944 šel v primorsko vas po hrano za svoje bolnike, nisi opazil četniške zasede. Predno si se mogel umakniti ali postaviti v bran, je zaregljala strojnica dolgobradega izdajalca in oku­patorjevega hlapca i n tvoja topla domoljubna krt se je razlila po Izmučeni primorski zemlji...

Takole me obhajajo spomini nate, dragi prijatelj, tovar iš iz otroških let, borec naše re­volucije. In t i spomini so po­vezani s spominom na toliko drugih tovarišev, k i so kakor ff dali življenja za našo svo­bodo. Skupaj smo živeli, sku­paj delali. Padli ste v naši ve­liki borbi, niste učakali svo­bode, toda Žrtvovali ste svoja življenja v trdnem prepr iča­nju, da je dan Svobode blizu, da gre trpeči in boreči se na­rod v novn i ivl jenje, katere­mu tudi vaša smrt utira pot.

Spominjamo se vas, padli tovariši, ko užti>amo sadove vaših vel ik ih žrtev. In vedno se vas bomo spominjali, vsi .

P E T E R R O M A N I C

vimo samo z naravnimi sredstvi. Letos pa bodo obravnavale te­

le predmete: zdravstvena zaščita nosečnic,

novorojenčkov in dojenčkov, pouk o zakonu In družini, male asanacije, nega bolnika, prva pomoč II. del, alkoholizem itd.

Navedena predavanja so za dekleta in žene izredno važna. Vsaka žena in mati, k i hoče pravilno skrbeti za svoje zdrav­je, za zdravje novorojenčkov in drugih članov družine, ki hoče pravilno vzgajati svoje otroke pa včasih tudi svojega moia, bi morala z veseljem In zaupanjem obiskovati tečaj, čeprav bo treba žrtvovati tudi nekaj prostega časa. Kaj pa, če prostega časa ni? Naj si ga pa vzame! Naše matere na kmetih naj nič več ne rodijo otrok za bolezni in smrt, temveč za živ­ljenje.

Da bodo letošnji tečaji R K bolje uspevali, je priredil Okr. odbor Rdečega križa v Novem mestu dvodnevni seminar za voditeljice tečajev. Predavatelji — prosvetni in zdravstveni de­lavci -~ so obravnavali organi­zacijo tečajev, metodiko pouče­vanja in izbrana poglavja stro­kovnih predmetov, ki se bodo na tečajih poučevali. Seminarja se je udeležilo 37 voditeljic in 3 voditelji.

D e k l e t a , n a p o v e j t e b o l

a l k o h o l i z m u !

Dekleta, postanite aktivistke Rdečega križa za zdravo in pa­metno življenje! Ce se moški ne morejo, odreči raznim ma­milom, tobaku in zlasti alkoho­lu, bodite ve močnejše ln z vzgledom ln odločnostjo vpli­vajte na šibkejše moške, da al­kohol ne bo več izpodjedal

zdravih korenin našega ljudstvo in da matere ne bodo več mi­slile, da sta vino in žganje še vedno primerna pijača za otro­ke. Širite idejo človekoljubne organizacije Rdečega križa, Id združuje vse narode in si priza­deva, da bi pomagali drug dru­gemu. Prav po Rdečem križu bomo lahko premagali sebičnost in nevoščljivost med našim ljudstvom, k i še vedno ovirata napredne sile naše socialistične domovine. Ko bo 60sed sosedu pomagal in bosta oba zaradi skupnega uspeha srečna, bo tudi na naši vasi krepko zmagala napredna miselnost. Uspehi pri malih asanacijah dokazujejo, do smo že na boljši poti.

M l a d i n a , z d a j j e č a s

i z o b r a ž e v a n j a

Začenjajo se tudi drugi tečaji, n. pr. gospodinjski, in kmetij« sko-gospodarske šole. Rdeči križ bo po svojih močeh sode­loval z vsemi tečaji in šolami, saj imajo vsi končni namen, da vzgojijo zdrav, odporen in sa­mostojen rod, ki bo pametno živel in delal po naprednih na­čelih v svojo korist in za blagi­njo skupnosti.

Fantje, aH boste dopustlU, da bi vas dekleta po znanju ln napredni miselnosti prekašala? Al i boste prenesli, da bodo več vedela kot vi? Obiskujte kme-tijsko-gospodarske šole, kjer j ih nI, j ih pa odločno zahtevajtel Rdeči križ trenutno za vas še nima posebnega programa, po­trebno pa bo poskrbeti, da bodo ne samo žene, temveč tudi bo­doči možje pripravljeni za živ­ljenje in da bodo tudi ti poznali svoje pravice, zlasti pa še dolžnosti. Ing. I. Zobeo

T U K A J ODREZ.ITEI

D O P I S N I C A

U p r a v i

Znamka za

10 din

99 D o l e n j s k e g a i * s t a 4 4

NOVO M E S T O poštni predal 39

S t r a n I • D O L E N J S K I L I S T « S i 4 7 - 4 8 ( 2 9 8 - 2 9 9 T

K n j i ž n i d a r z a k m e č k o h i š o I z š l a j e k n j i ž n a z b i r k a K M E Č K E K N J I G E z a l e t o 1 9 5 6

Z b o r L e v s t l k o v c e v T T o p l i c a h j e b i l p r i s r č n o s r e č a n j e s t a r i h b o r c e v In z a v e d n i h p r e b i v a l c e v p a r t i z a n s k a T o p l i S k e d o l i n e . N a t r i b u n i : p r e d s t a v n i k i l j u d s k e o b l a s t i , o r g a n i z a c i j l n J L A , l j u d s k i p o s l a n c i i n L e v s t i k o v e ! . K a k o r v e d n o , j e v e l j a l o t u d i t o k r a t : l j u d s t v o i n b r i g a d e —

n e r a z d r u ž n a c e l o t a .

V k m e t i j s k i h z a d r u g a h p a t u ­d i v d o m o v i h p o n a š i h v a s e h j e te d n i r a z g i b a l Ž i v l j e n j e r a z v e ­s e l j i v k u l t u r n i d o g o d e k . Z a l o ž ­b a K m e č k a k n j i g a v L j u b l j a n i ž e p o š i l j a n a r o č n i k o m s v o j o v s a k o l e t n o k n j i ž n o z b i r k o , k i o b s e g a š t i r i p r v o v r s t n e k n j i g e , p r i v l a č n e t u d i p o z u n a n j i i n n o ­t r a n j i o p r e m i .

K a k o v e l i k e g a p o m e n a j e z a k m e č k e g a č l o v e k a v s a k a d o b r a k n j i g a , v e s a m o t i s t i , k i p o z n a , s k a k o l j u b e z n i j o k m e t k n j i g e p r e b i r a i n h r a n i . V r e d n o s t t a k š ­n e z b i r k e j e t e ž k o o c e n i t i . Z a m a r s i k o g a n a v a s i n a m r e č p o ­m e n i e d i n o b r a n j e i n e d i n o s r e d s t v o , k i g a u p o r a b l j a z a š i r ­j e n j e s v o j e g a z n a n j a .

T a k š n a u g o t o v i t e v t e r j a o d z a l o ž b e , k i p o š i l j a s v o j e k n j i g e n a v a s , p r e u d a r n o d o l o č a n j e k n j i ž n e g a p r o g r a m a . V t i s i m a ­m o , d a se K m e č k a k n j i g a t e g a v p o l n i m e r i z a v e d a . P r o g r a m n j e ­n e k n j i ž n e z b i r k e j e n a m r e č s e -

Lovci iz Velike Loke - vzorna družina L o v s k a d r u ž i n a v V e l i k i L o k i

J e b i l a u s t a n o v l j e n a femalu p o o s v o b o d i t v i . V o s k r b o i n č u v a ­n j e j e d o b i l a l o v i š č e , k i o b s e g a 4000 h e k t a r o v v o k o l i š u V e l i k e L o k e . P r i d r u ž i l i s o se j i t u d i l o v c i i z S e n t l o v r e n c a i n C a t e -l a .

! i U P R A V A

!| M E S T N E G A

j ! V O D O V O D A

i ! N o v o m e s t o

p o š i l j a v s e m d r ž a v l j a ­

n o m n a s e s o c i a l i s t i č n e

d o m o v i n e t o p l e č e s t i t ­

k e k D n e v u r e p u b l i k e

V l a g a j m o t u d i n a p r e j v s e s i l e z a n o v e z m a ­g e v n a š i g r a d i t v i l

V l o v s k i d r u ž i n i » o p r e t e ž n o d e l a v c i i n u s l u ž b e n c i , n e k a j p a t u d i k m e t o v , k i l j u b i j o l o v s k i š p o r t . V s v o j e m l o v i š č u g o j i j o r a z n o d i v j a d — f a z a n e , j e r e b i ­ce , s r n j a d , z a j c e , l i s i c e i n p o ­d o b n o . P o j a v l j a j o p a se t u d i d i v j i p r a š i č i , k i p r i z a d e n e j o k m e t o m p r e c e j š k o d e , z a t o l o v ­s k a d r u ž i n a v e č k r a t p r i r e d i r a z ­ne p o g o n e i n b r a k a d e . V d r u ž i ­n i i m a j o č l a n a , k i j e i z p o l n i l ž e 86 l e t , p a se v e d n o z v e s e l j e m u d e l e ž i v s e h p o g o n o v . T u d i d i v ­j e l o v c e , k i j i h j e b i l o p r e o « j , s o č l a n i s p o m o č j o k m e t o v z a ­t r l i , č e p r a v i m a j o s a m o d v a n e ­p l a č a n a l o v s k a č u v a j a .

P r e d s e d n i k j e F r a n c S a j e , k i d r u ž i n o v z o r n o v o d i v s o c i a l i ­s t i č n e m d u h u i n v z a v e s t i č u v a ­n j a n a š e g a n a r a v n e g a n a r o d n e ­g a b o g a s t v a . D o b r o s k r b i j o č l a ­n i t u d i z a p o l i t i č n o v z g o j o — v s a k m e s e c i m a j o s e s t a n e k , n a k a t e r e m o b r a v n a v a j o v s a p e r e č a v p r a š a n j a n e n e h n e g a r a z v o j a n a š e s o c i a l i s t i č n e d o m o v i n e . D r u ž i n a j e ž e d o b i l a p o h v a l o o d O k r a j n e l o v s k e z v e z e v N o ­v e m m e s t u . V s i č l a n i so l e t a 1953 p o l o ž i l i t u d i i z p i t e i n z a t o t u d i b i l i p o h v a l j e n i o d O L Z N o ­v o m e s t o .

D r u ž i n a i m a 23 č i s t o k r v n i h l o v s k i h p s o v z r o d o v n i k i . M e d n j i m i j e d r ž a v n i p r v a k » B o r i s « — p o s a v s k i g o n i č — k i j e b i l n a g r a j e n z z l a t o m e d a l j o . K e r n e k a t e r i ne m o r e j o r e d i t i l o v ­s k e g a p s a , p a n e k a t e r i d r u g i čflani r e d i j o p o d v a a l i c e l o v e č , k a r j e l e p p r i m e r v z a j e m ­

n e p o m o č i i n t o v a r i š t v a v tej l o v s k i d r u ž i n i .

11. s e p t e m b r a s o p r i r e d i l i l o v ­s k o v e s e l i c o i n l o v s k o r a z s t a v o , k i j e p r i k a z a l a v s o d i v j a d n j i ­h o v e g a l o v i š č a . K e r se u s p e h i l o v s k i h d r u ž i n ne c e n i j o p o d o ­b i č k u a l i š t e v i l u o d s t r e l j e n e d i v j a d i , a m p a k p o o r g a n i z a c i j ­s k o - v z g o j n e m d e l u m e d l o v c i , l a h k o p o s t a v i m o d r u ž i n o v V e ­l i k i L o k i z a z g l e d o s t a l i m l o v ­s k i m d r u ž i n a m . S t a n k o S m o l i č

s t a v l j e n z o b č u t k o m o d g o v o r n o ­s t i . P o l e g t a k o t r d n o u v e d e n e g a K o l e d a r j a , b r e z k a t e r e g a l e t n a k n j i ž n a z b i r k a n a v a s i p r a v g o ­t o v o ne b i u s p e l a , i m a v p r o g r a ­m u š e p o v e s t ; t r e t j a k n j i g a j e z n a n s t v e n e a h p o l j u d n o z n a n ­s t v e n e v s e b i n e , č e t r t a p a j e s t r o k o v n o k m e t i j s k a . T a k a s e ­s t a v a p r o g r a m a u s t r e z a p o t r e ­b a m i n ž e l j a m k m e č k e g a b r a l c a .

Dragoceno in lepo darilo V K o l e d a r j u K m e č k e k n j i g e

z a l e t o 1956 j e v r e d e n o m e m b e , i z b o r i z d e l p r e d s t a v n i k o v s l o ­v e n s k e M o d e r n e . T u n a j d e m o z n a č i l n e p e s m i D r a g o t i n a K e t ­t e j a , J o s i p a M u r n a - A l e k s a n d r o -v a i n O t o n a Z u p a n č i č a . I v a n C a n k a r p a j e z a s t o p a n s č r t i c o S k o d e l i c a k a v e . N e m a r a d r ž i , d a n a š a v a s p r e m a l o p o z n a k u l ­t u r n o d e d i š č i n o n a š e p r e t e k l o ­s t i . D a l j e j e v K o l e d a r j u p o n a ­t i s n j e n a p r e t r e s l j i v a č r t i c a P o t n a k l o p , k i j o j e n a p i s a l P r e ž i -h o v V o r a n c . P o l e g j u b i l e j n i h č l a n k o v o n e k a t e r i h z a s l u ž n i h u m e t n i k i h i n z n a n s t v e n i k i h j e v K o l e d a r j u v e č p o t o p i s o v , k i k a ž e j o b r a l c u t u j i i n d o m a č i s v e t ; o b j a v l j e n i so p o l j u d n o z n a n s t v e n i s e s t a v k i , z g o d o v i n s k i č l a n k i , o b š i r e n p a j e k m e t i j s k i s t r o k o v n i d e l . V t e m r a z d e l k u bo k m e č k i b r a l e c n a š e l p o l n o n a v o d i l i n v z p o d b u d z a s v o j e v s a k d a n j e d e l o .

D r u g a k n j i g a se i m e n u j e K m e t s k e s l i k e i n p o v e s t i . T u j e » b r a n o v e č n a j b o l j š i h s p i s o v

L e t o š n j e p r i r e d i t v e v K o s t a n j e v i c i

p r i l j u b l j e n e g a p i s a t e l j a J a n k a K e r s n i k a , k i j e b i l g l o b o k p o ­z n a v a l e c k m e č k e g a ž i v l j e n j a .

T r e t j a k n j i g a j e Z g o d o v i n a s l o v e n s k e g a n a r o d a II , d e l . Z m n o g i m i s l i k a m i , z e m l j e v i d i i n s k i c a m i o p r e m l j e n a Z g o d o v i n a , k i j o p i š e u n i v . p r o f . d r . B o g o G r a f e n a u e r , o b r a v n a v a u s o d n i č a s s l o v e n s k e n a r o d n e p r e t e k l o ­s t i : i z g u b o n a r o d n e s a m o s t o j n o ­s t i i n k o l o n i z a c i j o t u j c e v n a s l o ­v e n s k i z e m l j i . T e ž k o j e g o v o r i t i o p o m e n u t ega š i r o k o z a m i š l j e ­n e g a d e l a , d o k l e r n e b o p r e d n a m i v s e h s e d e m a l i o s e m z v e z ­k o v , k o l i k o r j i h z a l o ž n i c a n a ­z n a n j a . P o d o s e d a n j i h d v e h s o ­d e č , b o t a Z g o d o v i n a e n a n a j ­p o p o l n e j š i h , k a r j i h S l o v e n c i ' m a m o . K m e č k i k n j i g i , k i j e z m n o ž i č n o i z d a j o o m o g o č i l a v s a ­k e m u n a š e m u č l o v e k u , d a s i l a h k o z a m a l o d e n a r j a p r i s k r b i t a k o d r a g o c e n o z g o d o v i n s k o d e ­lo , j e t r e b a i z r e č i p r i z n a n j e . Z a ­res b i ne s m e l o b i t i n i t i e n e h i š e p r i nas , k j e r b i te k n j i g e ne i m e l i .

Č e t r t a r e d n a k n j i g a j e P e r u t -n i n a r s t v o . N a p i s a l a s t a g a i n g . L o č n i š k a r i n V r e č k o . R e j c i p e ­r u t n i n e b o d o i m e l i v tej o d l i č n i s t r o k o v n i k n j i g i k o r i s t n e g a s v e ­t o v a l c a . M e n d a se ne m o t i m o , a k o r e č e m o , d a j e b i l i z i d t a k š ­ne k n j i g e z a l o p o t r e b e n .

š e nimate teh zbirk? K n j i ž n a z b i r k a K m e č k e k n j i ­

ge t eda j o p r a v l j a p o m e m b n o k u l t u r n o i n p r o s v e t n o n a l o g o . R a z o č a r a n a s p a r a z m e r o m a n i z k a n a k l a d a . Z b i r k a i z h a j a s a m o v 15.000 i z v o d i h . Z a p r i ­h o d n j e l e t o z a l o ž n i c a s i c e r n a ­p o v e d u j e p o v e č a n j e n a k l a d e ,

r a z u m i j i v o p a j e , d a J i m o r a m o p r i t e m p l e m e n i t e m s t r e m l j e n j u p o m a g a t i v s i , k i se z a v e d a m o , k a k o v a ž n e so d o b r e k n j i g e z a n a š o v a s . P r e p r i č a n i s m o , d a p o z i v K m e č k e k n j i g e l j u d e m , k i š e n i s o n a r o č e n i na n j e n o k n j i ž ­no z b i r k o , ne b o o s t a l b r e z o d ­z i v a . T a k š n e k n j i g e z a t a k o n i z ­k o c e n o b i m o r a l e z a r e s n a j t i p o t v v s a k o k m e č k o d r u ž i n o .

Z a p r i h o d n j e l e to o b j a v l a K m e č k a k n j i g a z a k n j i ž n o z b i r ­k o t a l e p r o g r a m : 1. K o l e d a r z a l e t o 1957. 2. A n t o n I n g o l i č : U g a ­s l a d o l i n a . P o v e s t o ž e i e z a r j i h s P r e v a l j n a K o r o š k e m . 3. B o g o G r a f e n a u e r : Z g o d o v i n a s l o v e n ­s k e g a n a r o d a T l i . d e l . 4. O b n o ­v a n a š e g a s a d j a r s t v a . N a p i s a l j o j e d o c e n t i n g . F r a n c e A d a ­m i č .

C e n a k n j i n ž i z b i r k i z a p r i h o d ­n je l e to j e 300 d i n a r j e v .

K m e č k a k n j i g a p o š i l j a h k r a t i s k n j i g a m i b r a l c e m k n j i ž n e z b i r k e v p r a š a l n o p o l o t e r j i h p r o s i , n a j j o k m a l u i z p o l n i j o i n j i j o p o š l j e j o . I z j a v l j a , d a b o g l e d e n a z a k l j u č k e te a n k e t e d o l o č a l a s v o j k n j i ž n i p r o g r a m za z b i r k o . T a k š n a a n k e t a ; a l a h k o k o r i s t n a , a k o se b o d o l j u d j e z a v e d a l i n j e n e g a p o m e n a t e r i z p o l n i l i v p r a š a n j a v e s t n o i n p r e u d a r n o .

V s p r e m n i b e s e d i b r a l c e m l n p o v e r j e n i k o m z a l o ž n i c a p r o s i , n a j b i se v s i l o t i l i s p o d v o j e n o s i l o n a b i r a n j a n o v i h n a r o č n i k o v t e r z a k l j u č u j e : » N a š e g e s l o n a j b o : V s e s i l e z a r a z š i r i t e v k n j i ž ­n e z b i r k e K m e č k e k n j i g e ! « M e ­n i m o , d a b o d o i j u d j e p o n a š i h v a s e h to p r i z a d e v a n j e z a r e s p o d p r l i , s a j b o u s p e h k o r i s t i l n j i m s a m i m . I n g . K - g .

V o d s t v o S K U D L o j z e K o š a k i z K o s t a n j e v i c e na K r k i se v s a k o l e to z n o v a t r u d i , da b i b i l o l j u d -s k o - p r o s v e t n o d e l o č i m p e s t r e j š e

i n č i m b o l j d o g n a n o . S e z o n o s m o p r i č e l i L J u l i j a s

š t u d i j e m C u f a r j e v e » A m e r i š k e t a t v i n e « . 6. a v g u s t a j e b i l a ze p r v a p r e m i e r a . P r i z n a t i m o r a m o , d a s m o m o r a l i t r d o d e l a t i , č e s m o h o t e l i de lo p o s t a v i t i v d o b r e m m e ­secu n a oder . V s e h š e s t p r e d s t a v je v i d e l o n a d d v a t i s o č l j u d i .

K o t p o s e b n a o b l i k a d e l a so de ­b a t n i v e č e r i . L e - t e boimo i m e l i po v s a k i p r e m i e r i . P r v i d e b a t n i v e ­č e r Je b i l 10, a v g u s t a 1955, t o re j t a k o j p o p r e m i e r i » A m e r i š k e t a ­t v i n e « . N a d e b a t n i v e č e r s m o po ­v a b i l i p o l e g i g r a l c e v š e p r e d s t a v ­n i k e m n o ž i č n i h o r g a n i z a c i j i n p o s a m e z n i h p o d j e t i j . P r e t r e s l i s m o p r v o p r e m i e r o so u g o t o v i l i , da n i p o v s e m u s p e l a , k l j u b t e r m i da so b i l i l judfle z a d o v o l j n i z njo. P r e d ­

s t a v a n a m r e č n i d o s e g l a t i s t e u m e t n i š k e r a v n i , k i s m o j e biii i v a j e n i i z namiri p r e j š n j i h p r i r e d i ­tev. T r e b a b i b i l o n e k o l i k o v e č v a j . S c e n o j e i z d e l a l a.kad. s l i k a r Z v o n i m i r M u š i č i z Z a g r e D a , k i zdaj ž e mesec d n i p r i p r a v l j a sce­n a r i j za k r s t n o p r e d s t a v o S m r e -k a r j e v e g a » K l o s t r s k e g a ž o l n i r j a « . S c e n a j e b i l a i m p o z a n t n a i n je g l e d a l i š č e n a r e d i l o z n j o n e d v o ­m n o k o r a k n a p r e j . N a deba tnecn v e č e r u s m o r a z p r a v l j a l i t u d i o g o ­s t o v a n j u v N o v e m m e s t u . T a m b o m o d a l i n eke v r s t e g l e d a l i š k i o m n l b u s , saj b o m o i g r a l i pet o d ­l o m k o v i z n a š i h n a j b o l j š i h u p r i ­

z o r i t e v z a d n j i h d v e h le t . K a k o r v s a k o leto, t a k o s m o t u d i

le tos s l a v i l i 21. o k t o b e r — n a š o b ­č i n s k i p r a z n i k . O b tej p r i l o ž n o s t i s m o p r i r e d i l i G l a s b e h o - l l t e r a r n l v e č e r , ne k a t e r e m so po leg p e s n i ­k o v F r a n c e t a K u h a r j a i n L a d a S m r e k a r j a s o d e l o v a l i š e : p e s n i k

m n o ž i č n a telesna v z g o j a z a d v i g * d e l o v n e s p o s o b n o s t i

D e l o i n n a l o g e o k r a j n e z v e z e P A R T I Z A N P r e d d n e v i Je z a s e d a l Širši o d ­

b o r O k r a j n e zveze P a r t i z a n N o v o m e s t o . P o d p r e d s e d s t v o m dr . M . P a v l i c a i n o b u d e l e ž b i s k o r a j v s e h o d b o r n i k o v j e r a z p r a v l j a l o t e k o č e m d e l u i n n a l o g a h , k i s toje n e p o s r e d n o p r e d n a m i . N e d a v n i posve t p r e d s e d n i k o v i n t a j n i k o v o k r a j n i h z v e z v K r a n j s k i g o r i j e d a l r azne s m e r n i c e , z a k l j u č k e i n S k l e p e g lede t e m e l j n i h n a l o g p a r ­t i z a n s k i h d r u š t e v v vsej d r ž a v i .

P a r t i z a n S l o v e n i j e v e d n o p o ­u d a r j a , da ne sme b i t i n a š c i l j , d a v z g a j a m o m s k r b i m o le za po -• a m e z n e v r h u n s k e t e k m o v a l c e , a m p a k na sp ro tno , s k r b e t i m o r a ­m o za m n o ž i č n o te lesno v z g o j o , S k a t e r o v i s o k o d v i g a m o d e l o v n o sposobnos t n a j š i r š i h soc i a l i s t č n i h d e l o v n i h m n o ž i c .

tz p o š i l j a n j a s t a t i s t i č n i h p o r o ­č i l , k i J i h t e l o v a d n a d r u š t v a d o ­s t a v l j a j o O k r a j n i z v e z i , r a z b e r e ­m o , d a so d o s t i k r a t p o m a n j k l j i v a — d r u š t v a ne s k r b j o za p o š i l j a ­n j e s t v a r n i h p o r o č i l a l i J i h c e l o ne p o š i l j a j o , iz č e s a r s k l e p a m o , d a d r u š t v o ne de lu je a l i da je s ta­t i s t , č a r odso ten . Z l a s t i se to d o ­ga,] a v p o l e t n i h m e s e c i h , k o p r o -r v e t n i d e l a v c i , k i s icer p r a v r a d i i n z u s p e h o m p o m a g a j o v t e lo ­v a d n i h d r u š t v i h , o d h a j a j o s s v o ­j i h d e l o v n i h mest . T a po jav n a m n a r e k u j e , da m o r a m o vrs te v o d ­n i k o v i n mes ta č l a n o v d r u š t v e n e u p r a v e I z p o p o l n i t i s t a k i m j l j u d ­m i , k i bodo s k r b e l i , da bo de lo v d r u š t v u p o t e k a l o n e m o t e n o tn b r e z p r e k i n i t v e . P o n o v n o opoza r -

Ja m o vsa d r u š t v a , da r e d n o po-' 'ljajo m e s e č n a p o r o č i l a , č e t u d i

eo m o r d a v k a k š n e m mesecu ne ­g a t i v n a I

O s n o v a deta v d r u š t v i h Je r e d ­n a v a d b a * e l e p r e k o nje p r e h a ­j a m o na r a z n e panoge , Id pa n a m v n o b e n e m p r i m e r u ne s m e l o po ­p o l n o m a n a d o m e s t i t i r e d n e v a d ­be. Z a č e t e k a k t l v i z a c l j e j e že p r i o s n o v n o š o l s k i m l a d i n i , k i j o m o ­r a m o o r g a n i z a c i j s k o t a k o p r l d o b -t i , poveza t i ln u t r d i t i , da bo t u d i p o o d h o d u iz š o l e os ta la zves ta n a š i o r g a n i z a c i j i ter bo n a š l a v e č z d r a v e g a r a z v e d r i l a v t e l o v a d n i c i i n n a I g r i š č i h k a k o r pa v g o s t i l ­n a h .

P R E D L E T N I M I O B Č N I M I Z B O R I P r i h o d n j i m e n e č b o d o n a š a pa r ­

t i z a n s k a d r u š t v a p r i č e l a z o b č n i ­m i z b o r i T a k o i m a m o š e v e d n o d o v o l j Časa, da o b č n e zbore te­m e l j i t o p r i p r a v i m o v s e b i n s k o l n t e h n i č n o , da ne bodo pos ta l i sa­m o go la f o r m a l n o s t , t e m v e č p r e ­g l e d ce lo tnega de la za z a d n j o p o ­s l o v n o dobo, k a r bo r a z v i d n o i z d o b r o p r p r a v l j e n i h p o r o č i l č l a ­

n o v d r u š t v e n e u p r a v e i n n a d z o r ­nega o d b o r a . I zos ta t i s e v e d a ne sme tuda p o r o č i l o d r u š t v e n e g a s t a -t i s t i č a r j a . I z i z č r p n i h p o r o č i l b o ­m o v i d e l i , k a k o so d r u š t v a i z v r ­š e v a l a svo je o s n o v n e na loge , k a ­ko so i z p o l n j e v a l a s k l e p e p r e j š ­n jega o b č n e g a z b o r a , k a j so o p u ­s t i l a In z a k a j . P r i n a č r t i h za p r i ­h o d n j o d e l o v n o d o b o naj s i d r u ­š t v a n a l o ž i j o le t is te s k l e p e l n o b ­veze, o k a t e r i h so p r e p r i č a n i , d a j i h b o d o m o g l i v c e l o t i i z p o l n i t i . P o s e b n o s k r b naj posve t j o go ­s p o d a r s k o - f i n a n č n e m u p o s l o v a n j u l n p a I z b i r i s p o s o b n i h l j u d i za ses tavo k a n d i d a c i j s k e l i s t e . C e s t o se dogaja , da h o č e j o d r u š t v a p r i ­t e g n i t i v u p r a v o l j u d i s p o l o ž a ­j e m , da b i J i m ti o m o R o č l i p r i ­d o b i v a t i f i n a n č n a s r e d s t v a . T a k o se l a h k o z g o d i , da po z a s l u g i t a ­k e g a č l o v e k a m a n j d e l o v n a d r u ­š t v a p r i d e j o do v i s o k i h f i n a n č n i h s reds tev , k i b l J i h s i ce r b o l j d e ­l o v n a d r u š t v a m n o g o bo l j e n a -l o ž l a . G l e d e same i zvedbe o b č n i h z b o r o v bodo d r u š t v o p r e j e l a Se posebna p i s m e n a n a v o d i l a S a m a na.i d o l o č i j o t o č e n d a t u m o b č n e ­ga z b o r a In naj ga j a v i j o O k r a j n i z v e z i , da se ga u d e l e ž i po s v o j e m z a s t o p n i k u .

P O M E N S V E T O V Z A T E L E S N O V Z G O J O

O k r a j n i tn o b č i n s k i l j u d s k i o d ­b o r i sedaj p o s t a v l j a j o svete za t e lesno vzgo jo , v k a t e r i h b o d o d e l a l i z d r a v s t v e n ; l n p r o s v e t n i de­l a v c i ter č l a n i t e l o v a d n i h In š p o r t ­n i h d r u š t e v . TI b o d o p r e d v s e m s k r b e l i , da bo de lo n a p o l j u te­lesne v z g o j e e n o t n o p o t e k a l o , da bo i m e l a l j u d s k a ob las t s t a l en p r e g l e d n a d de-Iom t e l e s n o v z g o j -n l h d r u š t e v , n a d t e lesno v z g o j o po š o l a h , n a d š p o r t n i m i g r a d n j a ­m i m t u d i n a d z o r n a d s m o t r n i m r a z d e l j e v a n j e m f i n a n č n i h s r e d ­stev. V b o d o č e m o r a p r e n e h a t i b e r a č e n j e p o s . i m e z n l h d r u š t e v za f i n a n č n a s r e d s t v a ! V e n d a r si p r i n e k a t e r i h d r u š t v i h do sedaj Se n i ­so na Jasnem glede obs to j a in p o ­t r eba sve tov za t e l e sno v z g o j o B i l i so ce lo m n e n l a . da t a m . k f e r

n i t e l&snovzgo jn h d r u š t e v , n i t r e b a s v e t o v za t e lesno vzgo jo , d e j ­

s tvo pa je , d a je t u d i v t a k i h o b ­č i n a h svet p o t r e b e n , da bo p o ­m a g a l b u d i t i z a n i m a n j e za te les­no v z g o j o ' n u s t anav l j a j t e l e sno -vzgoj-na d r u S t v a C e v k a k i o b č i n i nI v seh p o g o l e v za p o s t a v i t e v s v e ­ta, naj se u s t a n o v i vsaj k o m s i j a za te lesno v z g o | o p r i k a k e m d o l ­g e m sve tu z i s t i m i n a l o g a m i l n d o l ž n o s t m i , k o t b l j i h i m e l svet .

V l e tu 1958 ne bo k a k e g a c e n ­t r a l n e g a aH p o k r a j i n s k e g a nas to ­

pa , k o t j e b i l o le tos , p a č p a na j b i b i l i s k u p n i na s top i za p o s a m e z ­ne p r e d e l e . T o n a v o d i l o j e p r i ­p e l j a l o do s k l e p a , d a bo p r i h o d ­nje l e to v e č j i s k u p n i nas top p o d o k r i l j e m O k r a j n e zveze , i n s i c e r na n o v e m i g r i š č u v N o v e m m e ­s tu , k e r b i za t ak nas top b i l a L o ­k a v s e k a k o r p r e m a j h n a . V k r a t ­k e m se bo f o r m i r a l poseben z l e t n l o d b o r , k, bo i m e l po lne r o k e d e l a , t a k o s p r i p r a v a m i s a m e g a n a ­s topa , k a k o r t u d i z i z g r a d n j o n o ­vega i g r i š č a

Z A Ž I V A H N O Z I M S K O D E L O S O P O T R E B N I D E L O V N I N A C R T I O k r a j n a z v e z a j e s p r e j e l a n e k a j

s p l o š n i h i n n a č e l n i h s m e r n i c za ses tavo p r o r a č u n a za l e to 1956, k i naj p r e d v i d e v a po l eg r e d n i h i z ­d a t k o v t u d i vse i z d a t k e , k i so z v e ­z a n i s p r o g r a m o m de la za p r i h o d ­n je le to . P o d r o b n a ses tava p r o r a ­č u n a Je o d v i s n a od r a z p o l o ž l j i v i h s reds tev , k i b o d o za t e l e sno v z g o ­jo d o l o č e n a v p r o r a č u n u

P r i r a z d e l j e v a n j u s m u č i p o s a ­m e z n i m d r u š t v o m je O k r a j n a z v e ­za u p o š t e v a l a dosedanje de lo i n d e j a n s k e po t rebe , p o z i v a pa d r u ­š t v a , naj i z p o l n j u j e j o o s n o v n e o b ­veze do nje .

K o l i k o r bo O k r a j n i z v e z i u s p e l o r e a l i z i r a t i svo je d o h o d k e iz d o t a ­c i j , n a m e r a v a n u d i t i d r u š t v o m s v o j o n a d a l j n j o p o m o č v r e k v i z i ­t i h . P o t r e b e n e k a t e r i h d r u š t e v ž e p o z n a , za os ta la pa J i h bo š e u g o ­t o v i l a .

T e h n i č n i o d b o r m o r a t a k o j p r i ­p r a v i t i n a v o d i l a l n s m e r n i c e za b o d o č e z i m s k o de lo , z las t i Se g le ­de s m u č a r s k i h t e č a j e v m t e k m o ­van j Se posebej pa bo o d b o r r a z p r a v l j a l ln s k l e p a l o o r g a n i ­z i r a n j u t e č a j a za v o d n i k e m o š k i h l n ž e n s k i h v r s t , k i naj b l b i l v p o l l e t n i h p o č i t n c a h .

P a r t i z a n S l o v e n i j e da je ob d e ­se t i o b l e t n i c i o s v o b o d i t v e p r i z n a ­n je v s e m t i s t i m z v e s t i m š p o r t n i m d e l a v c e m , k i v v seh k r a j i h n a š e o ž j e d o m o v i n e s t a lno de la jo v p a r t i z a n s k i h d r u š t v i h : e n i v te­l o v a d n i c a h i n na i g r i š č i h , d r u g i zopet n a v s e h o s t a l i h p o d r o č j i h n a š e g a o b š i r n e g a de l a . Z a t o Je Iz­d e l a l posebne k o v i n s k e p l a k e t e i n J ' h r a z p o s l a l o k r a j n i m z v e z a m , da j i h r a zde l e s v o j i m z a s l u ž n i m č l a ­n o m . O d O k r a j n e zveze N o v o m e ­s to p r e j m e j o p r i z n a n j a :

N a c e B u k o v e c , T r e b n j e ; F r a n c C o l a r i č , N o v o m e s t o ; J o ž e G l o n a r , N o v o m e s t o ; d r . . T o n e H o č e v a r , N o v o m e s t o , J o ž e K l e m e n č i č , N o ­v o mes to ; V i n k o M a g i s t e r , S e m i č ; D r a g a M l s l e j , N o v o mes to . d r . M a r j a n P a v l i c N o v o mes to ; B r a ne P e l k o , N o v o m e s t o ; A n t o n P l u t , S e m i č : M a r j a n a P o d g o r š e k . Ž u ž e m b e r k ; F r a n c P u č k o , N o v o mes to ; S r e č k o S k r t , N o v o m e s t o ; M Lian S m e r d u , N o v o m e s t o ; N u -ša S m e r d u , N o v o mes to .

O k r a j n a zveza m e n i , da se ta p r i z n a n j a r a z d e l e na d r u š t v e n h o b č n i h z b o r i h , k o naj p r edseds tvo o b č n e g a z b o r a s p r i m e r n i m nago­v o r o m p o h v a l i ln n a g r a d i t u d i os ta le svo je z a s l u ž n e in p r i 7 * H e v . ne sod »iftVOO,

S e v e r l n S a l i i z N o v e g a m e s t a , p i ­sa te l j J o ž e D u l a r iz M e t l i k e , o p e r ­na p e v k a M a r j a n c a K a l a n o v a i n p i a n i s t S t a n e F i n k ter d o m a č a v i o l i n i s t a J a . n k o v i č a . P r i r e d i t v e so se u d e l e ž i l e r a z n e p o l i t i č n e i n k u l t u r n e osebnos t i , m e d d r u g i m i t u d i F r a n c e P i r k o v l č - C o r t . p r e d ­s e d n i k O k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o ­r a v N o v e m m e s t u . L i t e r a r n i v e ­č e r p o m e n i d o ž i v e t j e za K o s t a n j e ­v i c o , saj j e b i l p r v a p r i r e d i t e v te v rs te . G r o b n a t i š i n a n a p o l n j e n e d v o r a n e p a j e b i i a z g o v o r n a p r i č a , da so K o s t a n j e v i č a n i d o v o l j z re l ] za t ake p r i r e d i t v e . N a s t o p a j o č i gostje so i z j a v i l i , da t a k o h v a l e ž n e p u b l i k e n i so i m e l i n i t i v L j u b l j a n i n i t i v N o v e m m e s t u k a r p r i č a , so K o s t a n j e v i č a n i p r e p o j e n i z g l o ­b o k o k u l t u r n o zaves t jo in da z n a ­j o c e n i t i lepoto u m e t n i š k e besede i n g lasbe .

Posebnos t n a š i h l e t o š n j i h p r l r e -d tev Je b i l a T r d i n o v a r a z s t a v a o d 13. do 20 n o v e m b r a v r a z s t a v n e m p a v i l j o n u D o m a k u l t u r e . R a z s t a v a Je p r i k a z a l a š t e v i l n e r o k o p i s e J a ­neza T r d i n e , tpga v e l ' k e g a m o j ­s t ra s l o v e n s k e besedp In d o l e n j ­skega b a r d a . I z v i r n e d o k u m e n t e g r a d i v o l n podobno . R a z s t a v o Je p r i p r a v i l a S t u d i j s k a k n j i ž n i c a M i r a n a J a r c a i z N o v e g a m e s t a p o d v o d s t v o m u p r a v n i k a Bog«. K o m e l j a S v o j e s l i k e t g r a f l k e i n t empe ra ) z d o l e n j s k i m i m o t i v i j e r a z s t a v i l a k a d e m s k i s l i k a r V l a d o L a m u t . R a z s t a v o j e o d p r l v i m e ­n u sve ta z« p rosve to i n k u l t u r o prj O b č i n s k e m l j u d s k e m o d b o r u v K o s t a n j e v i c i J o ž e Z u p a n č i č , n a ­to je pa r a v n a t e l j g i m n a z i j e p o ­s p r e m i l vse n a v z o č e po r a z s t a v i .

V n i z u p r i r e d i t e v , k; smo j i h i m e l i v l e t o š n j i s ezon i , m o r a m o o m e n i t i š e p r e d a v a n j e p ro fesor ja K « r l a R a ^ e r j a s l a v i s t a na n o v o ­m e š k e m d r ž a v n e m u č i t e l j i š č u . P r e d a v a l Je o ž ' v l j e n j u l n d e l u J aneze T r d i n e . N j e g o v o s r e đ i v a ­nje, ka te rega je p o s l u š a l o nad 250 p o s l u š a l c e v , je b i l o lepo i n z n a n ­s t v e n o dognano .

S t e m p r e d a v a n j e m j e n a r e j e n u v o d v l e t o š n j o L j u d s k o u n i v e r z o , k i Ima boga te in o b š i r n e n a č r t e . T e dn i smo že zače l i i g o s n o d i n j -

F k ! m t e č a j e m , t e č a j e m R K , v k r a t k e m pa b o m o z a č e l i s t e č a ­j e m n e m š č i n e K m e t i j s k a z a d r u g a v K o s t a n j e v i c i bo v o k v i r u l l u d -skega i z o b r a ž e v a n j a z a č e l a z d v o ­dnevnim, ! p r e d a v a n j i .

Delovni kolektiv kmetijskegr posestva

V Sodražici in Ribnici s o u s t a n o v i l i v o d n o s k u p n o s t

Prej . sn^ ponede l jek ie imel sejo o b č i n s k i o d b o r V e l i k e La-šče. N a seji so r a z p r a v l j a l i o p r o b l e m i h o b č i n e . S p r e j e l i so o d l o k o se jmih i n p r o d a j i ž i v i n e . T a o d l o k d o ­l o č a , d a se sme p l e m e n s k a ž i v i n a p r o d a j a t i samo na seni i ih in n i č v e č d o m a v h l e v i h . T o je b i l o p o t r e b n o p r e p o v e d a t i , k e r se je z a d n j e č a s e p o j a v n o na t e r enu v e l i k o n a k u p o v a l c e v . k i so k u p o ­v a l i o d p o s a m e z n i h k m e t o v ž i v i ­no z a p l eme , č e p r a v n i b i l a p l e ­m e n s k a . N a seji so t u d i s k l e n i l i , d a b o d o po vaseh in k r a j e v n i h o d b o r i h v n o v e m b r u z b o r i v o l i v c e v . N a teh b o d o r a z p r a v ­l j a l i o v a š k i h in k r a j e v n i h p r o ­b l e m i h i n t u d i t zvo l i i l i o d b o r n i ­ke z a k r a j e v n e odbore . •

R e g u l a c i j a p o t o k o v S a i e v e c , B i ­s t r i ca i n R i b n i c a je za p r e b i v a l ­ce o b č i n e R š b n i c a i n S o d r a ž i c a resno v p r a š a n j e . D a b i se to s ta-

T a k o j e r a z p r e d l a s k r b za l j u d ­s k o i z o b r a ž e v a n j e š i r o k o m r e ž o , k i m o r a o b r o d i t i d o b r e rezu l ta te . P r i v s e m t em m o r a m o p o u d a r i t i , d« b o m o Imel i v L j u d s k i u n i v e r z i š e š i r š a p r e d a v a n j a s p l o š n e v r e d ­nost:, k i bodo o d g o v a r j a l a na po-l i t i č n a , g o s p o d a r s k a l n k u l t u r n a v p r a š a n j a .

S t e m i nv ls l imt d v i g a m o zastor naš i š e s t i p r i r e d i t v i v l e tosn t i se­

z o n i i n ž e l i m o , da b i j o l l u d j e s p r e j e l i s t a k i m r a z u m e v a n j e m i n l j u b e z n i j o , s k a k r š n o ie h o d i l o dva jse t fan tov , a c k l e t , m o ž :n ž e ­na na p e t i n t r i d e s e t c e l o v e č e r n i h va j , k i so n a j v e č k r a t , t r a j a l e o d s e d m i h pa vse do p o l n o č i .

nj'e k o n č n o i z b o l j š a t a , so u s t a n o ­v i l i v R i b n i c i i n S o d r a ž i c i v o d n e s k u p n o s t i . Z a regu lac i j ska i n o s u ­š e v a l n a d e l a se posebno z a n i m a j o k m e t o v a l c i , sa.j je o k o l i R i b r t . c e i n S o d r a ž i c e o k o l i 400 h e k t a r o v z a m o č v i r j e n e zerralje. Č e p r a v so n a č r t i v g l a v n e m k o n č a n i , bo p r i d e l i h nu jno ipot rebna c o m o č k m e ­t i j s k i h z a d r u g i n o b č i n .

• P r e d k r a t k e m sta z a k o n c a C e n ­

ta i z S k a m e v c a v v e l ' i k o l a š k i o b ­č i n i p r a z n o v a l a v k r o g u svoje d r u ž i n e z l a t o p o r o k o . O b a z a k o n ­ca sta č i l a in z d r a v a . Ž e l i m o j i ­m a še m n o g o z a d o v o l j n i h le t .

M n o g e k r k i k e se sl iši v K o č e v ­ju na r a č u n gos.fl,n«ikih o b r a t o v , ker n i m a j o b r e z a l k o h o l n i h p i j a č . N e samo , d a se t e ž k o d o b i t a b o r o v n i č e v in sadn i sok, t u d i m i ­n e r a l n i h v o d v e č k r a t z m a n j k a , č e ­p r a v jih m n o g i pi ;ejo i z z d r a v -s r v e m h r a z l o g o v . C e so gos t i l ne d o b r o z a l o ž e n e z a l k o h o l n m ' p i ­j a č a m i , b i m o r a l e b i t i p r a v t a k o t u d i z b r e z a l k o h o l n i m i , sai t u d i to s p a d a v b o r b o p r o t i p r e k o m e r ­n e m u p i j a n č e v a n i u .

V k r a t k e m b o d o k o n č a n a d e l a na n o v i h s t a n o v a n j s k i h b l o k i h v K o č e v j u . V obeh b l o k i h bo d o b i ­lo u d o b n a s t anovan ja v e č d , r u / ; n . S r a n o v a n i a v b l o k u z a s t a v b o O L O b o d o res u d o b n a .

. Z m a g o Draigos

čestita vsem občanom ob prazniku metliške občine — vsem delovnim ljudem v svobodni domovini pa ob 29. novembru - Dnevu republikel

( občin

A l i v k m e t i j s k i z a d r u g i T r e b n j e

r e s n i n e r e š e n i h v p r a š a n j ?

T U K A J O D R E Ž I T E !

N a r o č a m 1 I z v o d » D o l e n j s k e g a l i s t a « n a n a s l o v :

I m e l n p r i i m e k :

P o k l i c : m

K r a j : ~ _

P o Š t a :

Č a s o p i s p o S i l j a j t e n a g o r n j i n a s l o v o d d n e

n a p r e j . N a r o č n i n o b o m r e d n o p l a č e v a l p o p o l o ž n i c i — o s e b n o

— c e l o l e t n o — p o l l e t n o — Č e t r t l e t n o v n a p r e j ( n e u s t r e z n o

p r e č r t a j t e ) . N a r o č i l o v e l j a d o m o j e p i s m e n e o d p o v e d i l i s t a .

— d n e

l a s t n o r o č n i p o d p i s

O d e l u k m e t i j s k e z a d r u g e T r e b n j e se je ž e v e l i k o g o v o r i ­l o i n p i s a l o . N a r a č u n n j e n e g a p o s l o v a n j a je b i l o ž e v e l i k o k r i t i k e l n z a b a v l j a n j a . M n o g e k r i t i k e so b i l e u t e m e l j e n e , sa j so se s k o r a j v e s č a s o b s t o j a K Z p o j a v l j a l i r a z n i p r i m a n j k l j a j i t n p o n e v e r b e . T u d i l a n s k o l e to Je b i l a K Z T r e b n j e m e d t i s t i m ' r e d k i m i z a d r u g a m i , k i so z a ­k l j u č i l e p o s l o v n o l e t o z i z g u b o Z o z l r o m n a v s e to l n n a š t e ­v i l n e r a z p r a v e o p o s l o v a n j u z a ­d r u g e n a r a z n i h s e s t a n k i h m n o ­ž i č n i h o r g a n i z a c i j i n k r i t i k e z a d r u ž n i k o v I z v e n s e s t a n k o v , )e k a z a l o , d a se b o d o o v s e m t e m r a z g o v o n i l i na n e d a v n e m p o l l e t ­n e m o b č n e m r .boru . T o ­d a n e , o c e l o t n e m p o a l o v a n l u z a d r u g e n a o b č n e m z b o r u n 1 b i l o r a z g o v o r a , s e m a n j p a k r i t i k e .

O d 335 č l a n o v se Je o b č n e g a z b o r a u d e l e ž i l o l e o k o l i 50 z a ­d r u ž n i k o v l n z a d r u ž n i c . T u d v s i u s l u ž b e n c i k m e t i j s k e z a d r u ­ge se n i s o u d e l e ž i l i o b č n e g a z b o r a . U v o d o m a so p r e b r a l ' s k l e p e l e t n e g a o b č n e g a z b o r a , k i

j e b i l 8. m a j a l e t o s . M e d n j i m i j e b i l t u d i s k l e p , d a m o r a j o p o v z r o č i t e l j i l a n s k e g a p r i m a n j ­k l j a j a p o v r n i t i vso Š k o d o . N i ­h č e o d n a v z o č i h č l a n o v nI v p r a ­š a l , č e se t a s k l e p t u d i I z v a j a , p a t u d i ne , č e so b i l i u r e s n i ­č e n i o s t a l i s k l e p i o b č n e g a z b o ­r a .

P o r o č i l o p r e d s e d n i k a u p r a v n e ­g a o d b o r a j e n a v a j a l o , d a so v m e s a r i j i k o n č n o n a p r a v i l i r e d l n I m a o b r a t d o b i č e k P r i z a ­d r u g i s ta b i l a u s t a n o v l j e n a Se č e b e l a r s k i tn k o n j e r e j s k l o d s e k U p r a v n i o d b o r j e i m e l t e ž a v e z o d s e k i , k e r n i b i l o d e n a r j a I z d a t k e o d s e k o v so m o r a l i k r i t 1

l z t e k o č e m u d o b i č k a . N a j b o l j d e l a v e n j « ž i v i n o r e j s k i o d s e k O b p o m o č i o d s e k a , o z i r o m a z a ­d r u g e b o l e to s z g r a j e n i h 10 g n o ­j i š č i n e n s i l o s V n a č r t u i m a j c Se n a k u p 8 o m a r i c za p r v o p o m o č p r i ž i v i n i t e r g r a d n j o n e k a j t e k a l l i č z a m l a d o ž i v i n o K m e t i j s k o s t r o j n i o d s e k je p r i ­s k r b e l č l a n o m p o z n i ž a n i c e n u m e t n a g n o j i l a In z a š č i t n a s r e d s t v a S t r o j e p a č l a n i s l a b o i z k o r i š č a j o . T r a k t o r U n i m o g Je

v p r v i p o l o v i c i l e t a z o r a l le 0.5 h e k t a r a n j i v , z a t o so s k l e n i l i , d a g a p r o d a j o . K u p i l i so 450 m l a d i h s a d n i h d r e v e s c , p o S k r o -p i l l p a o k o l i 7000 d r e v e s . E k o ­n o m i j a n a J e z e r u I z k a z u j e v p r v e m p o l l e t j u z n a t n o i z g u b o , t o d a r a č u n a j o , d a j o b o d o k r i U d o k o n č a l e t a .

V t r g o v i n ! Je b i l o v š e s t i h m e s e c i h 22.788.000 d i n p r o m e t a v v s e h p e t i h p o s l o v a l n i c a h . O d t ega Je 1,287.000 d i n č i s t e g a d o ­b i č k a K e r p a je se l v e č j i d e l t e g a za k r i t j e p r e j š n j i h i z g u b i n t e k o č e I z d a t k e o d s e k o v , le d e j a n s k o č i s t e g a d o b i č k a le 140000 d i n . N e k a j d o b i č k a le Slo t u d i r a k r l t l e r a č u n a z a za ­d r u ž n i d o m . F i n a n č n a I z g u b a p r e j š n j i h le t l e n i k r i l a . Z a d r u ­ga Je i m e l a t e ž a v e s p o m a n j ­k a n j e m o b r H t n e g B k r e d ; t u k « r Je d e l t ega v z e l a p r o j S n j a i z g u -b a .

R a z p r a v a l e b i l a Se k r a J S a k o t p o r o č i l a . V n j e j so se z a d r u ž n l k i d o t a k n i l i v g l a v n e m le p l e m e n s k i h b i k o v , k a t e r i h Je p r e m a l o , l n so se n e k a U ' r i z a ­v z e m a l i , d a b l d o p u s t i l i o p l e -

m e n j e v a n j e tud.i p o n e p r i z n a n i h b i k i h . P r e d l a g a l i so t u d i , d a b i b i l o t r e b a p r i č e t i t u m e t n i m o s e m e n j e v a n j e m k r a v n a n j i ­h o v e m o b m o č j u , k o t I m a j o to Že p o d r u g i h k r a j i h . P r e d s e d n i k O Z Z V i k t o r Z u p a n č i č j i m Je p o j a s n i l , d a Je tO o d v i s n o p r e d ­v s e m o d n j i h o v e z a d r u g e , k i m o r a to a a m a p r i p r a v i t i , k o l so to u r e d i l e z a d r u g e , k j e r ž e i z v a j a j o u m e t n o o s e m e n j e v a ­n j e . N a s p r o t o v a l i so t u d i o d o k r a j a d o l o č e n i s k o č n l n i , č e * d a j e p r e v i s o k a .

V o s t a l e m so se č l a n i z a d r u g e ( Š t e v i l o n a v z o č i h se Je v t e m č a s u z m a n j š a l o Se za p o l o v i c o ! d o t a k n i l i Se p l a č e v a n j a t r o š a ­r i n e n a v i n s k i p r i d e l e k , CeS na j b i se p l a č e v a l a Sele ob p r o ­d a j i v i n a . O b r e g n i l i »o se t u d i o b g o s t i l n i č a r j e , č e l d a k u p u j e ­j o v i n o d r u g o d d o m a č e pa s t o j ' n e p r o d a n o . G l e d e p r e d l o g o v za n o v i v i n s k i ™ k n n s« p o p o l n o m a s t r l n l a j o t b e l o k r a n j s k i m i v i n o ­g r a d n i k i V p o r o č i l u n a d z o r n e g a o d b o r a kt l e u g o t o v i l , d a le p o l l e t n i o b r a č u n p r a v i l n o se­s t a v l j e n . Je t u d i p r i p o m b a d a so b i l i v s i k r i v c i za n a s t a l i p r i ­m a n j k l j a j p r e d a n i sod ' .SČu.

T a k o Je b i l p o l l e t n i o b č n z b o r ene n a j m o č n e j š i h k m e t i j ­s k i h z a d r u g v o k r a j u k o n č a n p r e j k o v d v e h u r a h .

P E K A R I J A

N o v o m e s t o • • •

č e s t i t a In p o z d r a v l j a •

v s e d e l o v n e k o l e k t i v e

o b p r a z n i k u D n e v a

r e p u b l i k e l

• • • • • • •

K n a S e m u n a j p o m e m b ­

n e j š e m u p r a z n i k u

. • r s t i l a

O K R A J N A

O B R T N A

Z B O R N I C A

N o v o m e s t o

v s e m u o b r t n i š t v u , k i Je p r a v s p r i d o b i t v a m i , i z -v l r a . l o č i m l l z n a r o d u e x a o s v o h n j e n j a , d o s e g l o s v o j o n a j v i S j o r a z v o j n o s t o p n j o !

o i o i o i o i o i o i n

Z A D R U G A S O B N I H S L I K A R J E V

I N P L E S K A R J E V

N O V O M E S T O

V n e m d e l o v n i m l j u d e m n a l r d o m o v i n e č r * t l t n -m o U 20 n o v r m h r u — D n e v u r e p u b l i k i -

= ) i o i o i o i o i o i c a

m. 4T—m ( t o e — s * © ) » D O L E N J S K I L S T t S t r a n 9

m e t l i k a s l a v i o b č i n s k i n r a z n i k ' T v o ' a k r i r e š u 5 ' e ž i v l j c n j e ' i a i l i « I I I l M M I M V I W W I i l l i y l i l | # I l i A * 1 1 I I I U s p e l a k r v o d a j a l s k a a k c i j a v k o č e v s k e m o k r a j u L e t o s 28. iK>vembr& p r a z n u j e

M e t l i k a d r u g i č svoj o b č i n s k i p r a z ­n i k , to j e dam, k o so l e t a 1942 b o r c i C a n k a r j e v e b r i g a d e , V z h o d -n o d o l e n j s k e g a o d r e d a i n X I I I . h r ­v a t s k e p r o l e t a r s k e b r igade p o n o č i n a p a d l i u t r j e n o b e l o g a r d i s t i č n o p o s t o j a n k o n a S u h o r j u . S o l a l n tupn ihšče , k j e r so se b i l i v g n e z d i l i s o v r a ž n i k i , s ta b i l a v b o j u u n l -

so m n o g e v a s i n a v e z a n e l e n a b o r n e p r e s i h a j o č e s tudence i n n a k a p n i c e . L a m i n letos pa so b i l i v g o r j a n s k e m p o g o r j u in p r e d ­go r ju za je t i s t e v t a l . v e č j i i n m a n j š i s t u d e n c i , t a k o da bodo v k r a t k e m z d o b r o p i t n o v o d o p r e ­s k r b l j e n e š t e v i l n e vas i v v z h o d ­n e m d e l u o b č i n e . P r a v zdaj d o ­k o n č u j e j o v o d o v o d na G r a b r o v c u

P o z d r a v i z M e t l i k e

Cena. U j e t i h je b i l o 99 b e l o g a r d i ­s tov , o s t a l i pa so p a d l i a l i zgo­r e l i v o g n j u .

P o m e n borbe na S u h o r j u Je d a ­l e č p resega l l o k a l n i o k v i r , saj j e b i s t e m n a p a d o m zadan o d l o ­čilna \ i d a r e c b e l o g a r d i z m u v B e l i k r a j i n i , h k r a t i pa se je p r v i č j a v ­no m a n i f e s t i r a l o b r a t s t vo j u g o s l o ­v a n s k i h n a r o d o v v b o r b i . P r a v to d v o j e Je n a p o t i l o l j u d s k i o d b o r mes tne o b č : n e M e t l i k a , da Je 26. n o v e m b e r sp re j e l in p rog la s 1 za svo j obč ins ik i p r a z n i k , k i ga bodo to soboto p r e b i v a l c i m e t l i š k e o b ­č i n e z n o v a s v e č a n o p ros l av i l } .

L e t o s j e po l eg Č r n o m l j a l n S e -m i č a pos ta la M e t l i k a s e d e ž t re t je p o v e č a n e b e l o k r a n j s k e o b č i n e i n j e v svo je o b m o č j e za je la t u d i G r a d a c n k r a j e o b K o l p i t j a do G r i b e l J . S p o v e č a n i m t e r i t o r i j e m p a se j e h k r a t i p o v e č a l a t u d i n je ­n a de j avnos t .

» M A R M O R « I N » B E L O K R A N J K A « Č e p r a v Je b i l o letos ze lo tesno

z d e n a r n i m i s r e d s t v i , je v e n d a r o b č i n a n a v s e h p o d r o č j i h n a r e ­d i l a k o r a k n a p r e j . T u je t reba o m e n i t i z las t i oba, č e se t a k o i z ­r a z m o , k l j u č n a o b j e k t a m e t l i š k e o b č i n e , n a m r e č podje t je » M a r m o r « V G r a d a c u i n t o v a r n o p le t en in l n zaves » B e l o k r a n j k o « v M e t l i k i . M e d t e m k o je k a m n o l o m i z v r s t n e ­ga b e l o k r a n j s k e g a m a r m o r j a l a n i d o b i l p r v i v r t a l n i s t ro j i n le tos d v e ž a g i za rezanje k a m n a na m o ­t o r n i po gon i n se j e t a k o t e h n i č ­no p rece j i z p o p o l n i , pa so se z a ­k l j u č n a dela p r i t o v a r n i p l e t e n i n n e k e l i k o z a v l e k l a , da b o d o v njej s t e k l i p r v i p l e t i l n i s t ro j i š e l e p r i ­h o d n j o p o m l a d . Pod je t j e » M a r ­m o r « , k i j e do zadn jega de l a lo v g l a v n e m z r o č n o s i l o , Je zdaj o b r a t t o l i k o i z p o p o l n i l o , da b o l a h k o vsaj d e l o m a zados t i lo v e d ­no v e č j m n a r o č i l o m b e l o k r a n j ­s k e g a m a r m o r j a d o m a in v t u j i ­n i . P r a v t a k o pa si o b č i n a v e l i k o o b e t a o d n o v e t ova rne p l e t e n i n , z las t i č e se bo ta r a z v i l a , k o t j e p r e d v i d e n o v n a č r t i h .

M O D E R N A V I N S K A K L E T , E L E K T R I F I K A C I J A , V O D A , C E ­

S T E I N G R A D N J E V M e t l i k i so p r e t e k l i mesec p r i ­

č e l i be ton r a t i t eme l j e za n o v o , 109 m e t r o v do lgo v i n s k o k l e t , k i bo s p r e j e m a l a v p r e d e l a v o g rozd je vse B e l e k r a j i n e l n bo l a h k o ž e v p r v i e tap i l e tno p r e d e l a l a d o p o l m i l i j o n a l i t r o v v i n a , p o l e g te­ga pa bo s p r a v l j a l a na t r g t u d i t r o p i n o v e c , v i n s k i k a m e n , s i l > a n e t r o o i n e , suhe d r o ž l in g rozdne

T u d i e l e k t r i f i k a c i j a m e t l i š k e o b ­č i n e )e d o b r o n a p r e d o v a l a . M e d ­t e m k o j e i m e l a p r e d v o j n o e l e k ­t r i k o s amo M e t l i k a , so v z a d n j i h d v e h le t h zagore le e l e k t r i č n e l u ­či v z a d n j i vas i v o b č i n i . P r a v t a k o , č e ne š e b o l j , pa Je v o b -6 k i i p e r e č e v p r a š a n j e vode . saj

tn bo ž e p r i h o d n j i mesec p r i t e k l a v vas t e ž k o z a ž e l e n a ' v o d a .

V o b č i n i so b i le p o p r a v l j e n e m n o g e ceste m po t i , v M e t l i k i j e b i l a d e l o m a i z v r š e n a k a n a l i z a c i j a i n o b n o v l j e n i so b i l i n e k a t e r i p r o ­v i z o r n i ' m o s t o v i . P o l e g tega so z a ­če l i le tos v G r a d a c u č e z L a h i n jo

g rad r t l n o v ž e l e z o b e t o n s k l mos t , k i b o v e r j e t n o š e to z i m o i z r o č e n p r o m e t u .

N a o k r a j n e m p o s e s t v u v mes t ­n e m l o g u so t u d i letos n a d a l j e v a l i z m e l i o r i r a n j e m z e m l j e i n so z g r a d i l i n e k a t e r a g o s p o d a r s k a in u p r a v n a pos lop j a . P r a v t a k o p a so p r i p r a v l j e n i n a č r t i za n o v o s i l n i c o p r i m e t l i š k i t r s n i c l l n d r e v e s n i c i . D o g r a j u j e j o t u d i s k l a d i š č e za m e ­t l i š k i ž e l e z n i š k i pos t a j i .

V M e t l i k i p rece j g r a d e p r i v a t ­n i k i , v s u r o v e m p a Je i z d e l a n a t u ­d i š e s t s t a n o v a n j s k a h i š a za u s l u ž ­bence » B e l o k r a n j k e « . K o t l a n i se je t u d i le tos z d e n a r n o p o d p o r o i n p o s o j i l o m n a d a l j e v a l a o b n o v a h i š l n g o s p o d a r s k i h p o s l o p i j , k i so b i l a p o r u š e n a oz . p o ž g a n a m e d v o j n o , t a k o da j e u p a t i , da bodo v" kra t fkem i z g i n i l i z a d n j i s l e d o v i v o j n e g a r a z d e j a n j a .

T U D I N O V I H N A Č R T O V r N P O B U D N I M A L O

M e t l i š k a o b č i n a i m a z a p r i h o d ­nje le to vse p o l n o n a č r t o v . D o v r ­š e n bo r e g u l a c i j s k i i n u r b a n i s t i č n i n a č r t M e t l i k e , k i naj z a g o t o v i m e s t u s m o t r n o p o d o b o . N a d a l j e ­v a l i b o d o s k a n a l i z a c i j o i n r a z š i ­r i t v i j o v o d o v o d n e g a o m r e ž j a . V e r j e t n o bodo i z v r š e n e p r v e p r i ­p r a v e za t l a k o v a n j e o z i r o m a as fa l ­t i r an j e ceste s k o z i M e t l i k o , h k r a t i p a bo p o d a l j š a n a i n d o k o n č a n a t r a n s p o r t n a cesta zuna j M e t l i k e .

T o d a to š e nI vse . M e t l i c a m h o ­č e j o č i m p r e j z g r a d i t i sodobno u r e j e n o p e k a r n o i n k o v i n a r s k o de­l a v n i c o s k l e p a r s t v o m , k l j u č a v n i ­č a r s t v o m , k o v a č i j o i n a v t o m e h a n i -k o . T r u d i j o se, da b i d o b i l i m o ­d e r n o k l a v n i c o i n p r e d e l o v a l n i c o mesa . P o s t a v i t i n a m e r a v a j o z d r a v ­

s t v e n i d o m i n i z d e l a t i n a č r t e za n o v o š o l s k o pos lop je , v k a t e r e m naj b i d o b i l i p r o s t o r o s n o v n a š o ­la i n n i ž j a g i m n a z i j a . Z g r a d i t i bo t r e b a v b l i ž i n i mes t a š p o r t n i s ta ­d i o n , n a k o p a l i š č u ob K o l p i p a v e č j o s tavbo , v k a t e r i b i l a h k o d e l o v n i l j u d j e p r e ž i v e l i svoj l e t n i z g r a d i t i a l i iz že o b s t o j e č e s t avbe o d d i h , v M e t l i k i s a m i bo t r e b a a d a p t i r a t i h o t e l s t u j s k i m i s o b a ­m i . K o n č n o pa M e t l i č a n i t u d i ne sme jo p o z a b i t i n a s t a ro m n o v o p o k o p a l i š č e .

I n z u n a j po vaseh? P o p r a v i t i i n o p r e m i t i bo t r eba š o l e , z g r a d i t i g a s i l s k e d o m o v e . i zbo l j š a t i ceste, n a p e l j a t i v o d o v o d , a s a n i r a t i g n o ­j i š č a , d v i g n i t i s p r i m e r n i m i g n o ­j i l i i n d o b r i m i semen- donos z e m ­l je , t r e b a je i z b o l j š a t i v i n o g r a d e i n z a t i r a t i r a s t l i n s k e š k o d l j i v c e t e r h k r a t i n a d a l j e v a t i z o b n o v o v v o j ­n i p o ž g a n i h n p o r u š e n i h d o m o v i n g o s p o d a r s k i h p o s l o p i j .

V s e k a k o r so to l e p i n a č r t t , k i pa b o d o i z p o l n j e n i le z gospoda r ­s k i m d v i g o m ce lo tne o b č i n e i n 3 s k u p n i m i p r z a d e v a n j i v s e h o b č a ­nov . M e t l i k a s svo jo n a j b l i ž j o o k o ­l i c o , k i j e da l a v m i n u l i v o j n i 380 b o r c e v i n ž r t e v f a š i z m a , se m o r a ko t g o s p o d a r s k o in k u l t u r n o s r e ­d i š č e v z h o d n e B e l e k r a j i n e k r e p ­k o v k l j u č i t i v s o c i a l i s t i č n o u s t v a r ­j an je , m o r a se t r d n o b o r i t i za s v o j o n o v o podobo , za svo je b o l j ­š e jn l e p š e ž i v l j e n j e . D a p a b o d o M e t l i č a n i v d e l u v z t r a j a l i , so d o l ž n i t u d i s p o m i n u vsen s v o j i h o b č a n o v , i r i so za to b o l j š e ž i v ­l j en je v v e l i k i o s v o b o d i l n i v o j n i d a r o v a l i svo ja ž i v l j e n j a . M i s e l n a ­nje naj da M e t l i č a n o m n o v e g a p o ­le ta v n j i h o v e m d e l u i n u s t v a r ­j a n j u I - r

N e d a v n o j e b i l a v k o č e v s k e m o k r a j u z a k l j u č e n a a k c i j a z a d a j a n j e k r v i . K r i so o d v z e m a m n a s e d e ž i h p e t i h o b č i n : v K o ­č e v j u , R i b n i c i , D o b r e p o l j u S o d r a ž i c i i n v L o š k e m p o t o k u .

O r g a n i z a c i j a R d e č e g a k r i ž a š e j e z a t o a k c i j o d o b r o p r i p r a v i ­

l a , v e l i k o so j i p o m a g a l e s i n d i ­k a l n e p o d r u ž n i c e po p o d j e t j i h i n O S S . Z a ..o a k c i j o =e j e b i l z e l o z a v z e l t u d i u p o k o j e n i z d r a v n i k d r . I v a n O r a ž e m i z R i b n i c e . V r a z n i h k r a j i h j e i m e l s e d e m p r e d a v a n j i n je k o t i z ­k u š e n i z d r a v n i k l j u d e m t e m e l j i -

P r v i nouomesKf mm mm i BLATT

N a d a l j e v a n j e s 3. s t r a n i n i j o i n n o v o m e š k i s l o v e n i e n s B l a t t .

S l o v e n i e n s B l a t t je b i l n a m e n j e n p r e d v s e m i z o b r a ž e n c e m i n n i dvo­m a , da je b i l s k l e p i zda ja t i l i s t , k i b i b r a n i l i n t o l m a č i l s l ovenske po t r ebe i n zadeve, v n e m š k e m j e ­z i k u , o o b r o p r e m i š l j e n i n p re t eh ­tan, m i s l e c d a bo s l o v e n s k i s t v a r i bo l j k o r i s t i l ko t pa č e b; b i l p i s a n s l o v e n s k o . M a r s i k a t e r e m u rodo­l j u b u to n ; b i l o v š e č , k a r n a m p r i č a dop i s k o m i s a r j a K e r s n i k a iz M i r n e v N o v i c a h 1848. s t r an 94.:

» Ž a l o s t e n , p r a v ž a l o s t e n sum b i l , k o sem z v e d i l , de i m a v N o v i m m e s t u d r u g i mesec na s v i t l o p r i t i n e m š k i Časop i s S l o v e n i j a ( S l o v e -

n i e n s B l a t t ) ; n i s e m ž a l o s t e n zato, k e r bo N o v o m e s t j a n a m n o v a za r j a

K m e č k e ž e n e , n e z a m u d i t e ! K a j p r i p r a v l j a O k r a j n i g o s p o d i n j s k i c e n t e r i n ž e n e - z a d r u ž n i c e z a z i m o

D a b i n a š i l j u d j e o b n a j t e ž j i h d e l i h i m e l i b o l j š o i n m o č n e j š o h r a n o , j e t r e b a p o z i m i , o b č a s u k o l i n , n e k a ^ r e s t v a r i i z b o l j š a t i .

V d o m o v i h , k j e r k o l j e j o j e m e s a i n d r o b o v i n e t o l i k o , d a m a r s i k o m u , p o s e b n o p a o t r o ­k o m , ž e p r e s e d a . T u d i d r o b o v i ­no l a h k o k o n z e r v i r a m o z a p o -

5 0 k g g r o z d j a n a e n i t r t i

E n a s a m a t r t a , s o r t e » t e r a n « , v v i n o g r a d u A n t o n a I v e t i č a v M a t a v u n u ( I s t r a ) j e d a l a p r i d e ­l e k , k a k r š n e g a l j u d j e t a m ne p o m n i j o . I m e l a je 220 g r o z d o v v s k u p n i t e ž i 53 k g . T a t r t a r a ­s te i z r a z p o k e v ž i v i s k a l i i n n i b i l a c e p l j e n a n a a m e r i š k i n a č i n .

l e t n i č a s . K a k o n a m se b o p r i ­l e g l a j e t e r n a p a š t e t a n a k r u h u z a m a l i c o v č a s u o k o p a v a n j a a l i p a s v i n j s k a p e č e n k a , k o j e d e l o v v i n o g r a d i h . N a š e g o s p o d i n j e n a v a d n o p o s t r e ž e j o o b t e ž k i h d e l i h s p r e k a j e n o s v i n j i n o , k i j e p a t a k o s l a n a i n t r d a , d a j o l j u d j e t e ž k o p r e b a v l j a j o .

K r a n j s k e k l o b a s e so n a š a z n a n a s p e c i a l i t e t a . N a v a d n o j i h s a m o p o s u š i m o , d a s t e č e i z n j i h v s a m a š č o b a , o s t a n e j o p a l e o s u š e n a m e s n a v l a k n a , p o d o b n a ž a g a n j u . C e b i s v i n j s k o g l a v o u p o r a b i l i z a t l a č e n k o , b i n e b i l o p o l e t i n e v š e č n o s t i z a r a d i č r v o v , k i se v n j e j z a r e d e .

T a k e i n p o d o b n e s t v a r i b o d o

L e p o d a r i l o a m e r i š k e g a r o j a k a

S u h i k r a j i n i

Laa i sko po le t ie se je m u d i l v s v o j i r o j s t n i v a s i v H i n j a h A n d r e j H o č e v a r i z C l e v e l a n d a . P o d o l g i h l e t i h je o b i s k a l s taro d o m o v i n o , s o r o d n i k e i n znance . V i d e l ie, k a ­k o l judje ž i v e i n ka j p o č e n , a jo. M e d d r u g i m jc o p a z i l , k a k o s l aba po t a ima jo S u h o k r a n jeani i n k a k ­š n e t e ž a v e so z d o v o z o m peska . N a v z l i c k a m n i t i pok ' ra i j im peska na o b m o č j u Sube k r a j i n e n . . P r e d p o v r a t k o m v A m e r i k o je o b l j u b i l , d a j im bo s k u š a l glede tega p o ­m a g a t i .

H i n j s k i ro jak A n d r e j H o č e v a r svojo o b l j u b o i z pod nju je. T a k o j p o p r i h o d u v C l e v e l a n d je p r i č e l z z b i r a n j e m p r o s t o v o l j n i h p r i s p e v ­k o v m e d tamoSn j i in i s u h o k r a n j s k i -

m i r o j a k i z a n a k u p d r o b i l c a z a k a m e n . P r e d n e d a v n i m j im je spo roč i . l , d a i m a z b r a n i h ž e o k o l i 450 d o l a r j e v i n naj d r o b i l e c k a r t ako j k u p i j o . T o b o d o t u d i s t o r i l i . S u h o k r a n j č a n i , posebno p a H i n i j -č a n i , so d r a g e m u r o j a k u z a n jego­v o s k r b i n p r i z a d e v a n j e ze lo h v a ­l e ž n i . T a k o b o d o p r i M i d o d r o b i l -c a z a k a m e n , k i j i m b o v e l i k o k o r i s t i l p r i v z o r ž a v a n j u v a š k i h p o t i . K e r n a m e r a v a j o k u p i t i t a k e ­ga, k i p r o i z v a j a t u d i d r o b e n p e ­sek, j i n i bo p r i h r a n i l m n o g o t r u ­d a i n s t r o š k o v p r i p r e v o z u g r a d ­benega peska . M o t o r z a p o g o n d r o b i i l c a b o d a l a k m e t i j s k a z a d r u ­ga. D r o b i l e c je namen jen z a d a r i ­l o ipirejšniji o b č i n i H i n j e .

n a š e g o s p o d i n j e p r a k t i č n o o b ­d e l a l e n a t e č a j i h , k i j i h p r i ­p r a v l j a o k r a j n i o d b o r Z v e z e z a -d r u ž n i c s k u p a j z O k r a j n i m g o ­s p o d i n j s k i m c e n t r o m . P o u č i l e p a se b o d o t u d i o n a j v a ž n e j š i h s e s t a v i n a h p r e h r a n e , g l e d e n a v p l i v , k i g a i m a p r e h r a n a n a n a š o r g a n i z e m . V s i p o z n a m o s p o m l a d a n s k e g l a v o b o l e , n e r v o ­zo , u t r u j e n o s t , d u š e v n o n e r a z -p o l o ž e n j e i n a p a t i č n o s t , k a r j e p o s l e d i c a p o m a n j k a n j a z e l e n j a ­v e , v i t a m i n o v i n ž i v a l s k i h b e l j a ­k o v i n .

V a b i m o v s e g o s p o d i n j e , d a se u d e l e ž i j o t e h t e č a j e v , s a j se b o d o n a u č i l e m a r s i k a j , s č e m e r b o d o m o g l e i z b o l j š a t i p r e h r a n o s v o j i h d r u ž i n i n i z k o r i s t i t i d o ­m a č e p r i d e l k e v p r i d z d r a v j a i n v a r č e v a n j a .

K j e r k o l i ž e l i j o i m e t i t a k t e č a j , n a j g o s p o d i n j e s p o r o č i j o n a O k r a j n i g o s p o d i n j s k i c e n t e r v N o v e m m e s t u .

C . M .

Z g l e d n i š o f e r A l b i n a R a j b a r j e v a i z M u r s k e

S o b o t e je š o f e : i n s ic?* 1 o d l i ­č e n š o f e r . D o s l e j j e p r e v o z i l a s k a m i o n o m ž e 70.000 k i l o m e t r o v b r e z s l e h e r n e p r o m e t n e n e z g o ­d e .

D r . J o s i p R o s i n a , u s t a n o v i t e l j p r v e g a n o v o m e š k e g a č a s n i k a

z a s i j a l a l n r o d i l a n o v o dete S l o ­v e n i j a , zaka j po d o b r o v r e d v a n i h č a s o p i s i h se l j u d s t v a i z o b r a ž v a j o ( l ika jo) l n r a v n o to s v o j i m r o j a -k a m v s a k r o d o l j u b s e r č n o p r i v o ­ščiti m o r a ; č u d i m se le zato, k e r b o de te .S loven i ja* Imenovano , pa ne bo s l o v e n s k o g o v o r i l o . K j e je v a š « v n e m a za do tnorodnos t , l j u b i m o j i s o s e d j e . «

U r e d n i k N o v i c pa j e p r i p o m n i l : » N a m p a se c lo p o t r e b n o z d i ,

da i m a m o t u d i neka j n e m š k i h č a ­sopisov , k i se po tegu je jo za d o -m o rodne r e č i zoper t o l i k o t r u m o s o v r a ž n i k o v k i n a m S l o v e n c a m ne pr&vosi jo o d m i l o s t i j i v i g a C e ­sar ja po us t av i d o v o l j e n i h p r a v i c , — i n č e v p r i d l j u d s k l g a o m i k a -n j a u i b l agos t an j a le to z a d o b i t i ž e l i m o , k a r smo z g u b i l i i n k a r so

n a m m i l o s t i j l v i C e s a r naza j d a t i

d o v o l i l i , p a ž e v p i j e j o tn razsa ­j a jo n a š i s o v r a ž n i k i , de se h o č e m o o d N e m c e v l o č i t i , de j i h h o č e m o z a t i r a t i , de j i h s o v r a ž i m o m v e č tac ih n e s r a m n i h laži , k t e r e j i m le satan p r e p i r a v d i h n i t i z a m o r e .

M i n o č e m o n e m š č i n e z a t i r a t i , k l e ­ra n a m je po t r ebna , t ud i l a š k i g a , f r a n c o z k i g a , a n g i e ž k i g a i n noben : -g a d r u z i g a j e z i k a ne — nasp ro t i pa i m a m o S lovenc j v s l o v e n s k i h i š i t u d i p r a v i c o t e r j a t i , da se nam m a t e r n i j e z i k ne za t i ru je , k a k o r se j e — B o g u bod i p o t o ž e -no ! dozdej z a t i r a l . V s a k i m u svo­j e ! to so n a š e besede p red B o g a m i n p r e d C e s a r j e m , tega naj se der -ži tudj v sak č a s o p i s na S l o v e n ­s k i m , naj bode v n e m š k i m a l i s lo ­v e n s k i m j e z i k u pisan.s

10. m a j a 1848 sta izš la d v a po ­s k u s n a l i s t a na š t i r i h s t r a n e h z is to v seb ino , toda r a z l i č n i m a g l a ­v a m a P r v i l i s t j e n o s i l ime S l o -

v e n i a , d r u g i pa S l o v e n i e n s B l a t t . Č a s n i k je z a č e l r edno i z h a j a t i 4. j u l i j a 1848 p o d i m e n o m S l o v e n i e n s B l a t t . D o s e g e l je 26 š t e v i l k . I m a o b l i k o k v a r t a , p i s a n j e v g o t i c i , s l o v e n s k e besede i n p r i i m k i so t i s k a n i v l a t i n i c i . V S l o v e n i j i s ta

o h r a n j e n a doslej znana s amo d v a p r i m e r k a : enega h r a n i k n j i ž n i c a S l o v e n s k e g a na rodnega m u z e j a v L j u b l j a n i , d r u g e g a pa n o v o m e š k a S t u d i j s k a k n j i ž n i c a M i r a n a J a r c a . L j u b l j a n s k i i z v o d i m a oba p o s k u ­sna l i s t a , n i m a p a vseh š t e v i l k , n o v o m e š k i i z v o d p a n i m a p o s k u ­s n i h l i s t ov , i m a pa samo 25 š t e v i l k i n 7 p r i l o g , t ako , d a k o m p l e t n i

i z v o d s p l o h n i o h r a n j e n . U s t a n o ­v i t e l j lasta j e b i l d r . J o ž e f R o s i n a , u r e d n i k s o d n i j s k i u r a d n i k F r a n c P o l a k , i z d a j a t e l j a i n l a s t n i k a pa n o v o m e š k a t i s k a r j a , m a t i i n s i n , M a r i j a i n C o n s t a n t i n T a n d l e r .

U v o d n e č l a n k e v p o s k u s n e m l i ­s tu so n a p i s a l i d r . J o ž e f R o s i n a , u r e d n i k F r a n c P o l a k i n o k r o ž n i z d r a v n i k J u l i j Ves t . D r . R o s i n a se v s v o j e m u v o d n e m č l a n k u P r e b u ­j e n a S l o v e n i j a z a h v a l j u j e ce sa r ju za dob l j ene p r a v i c e .

L i s t j e b i l d o b r o u r e je v a n i n trna p r e d v s e m č l a n k e p o l i t i č n e i n n a č e l n e vseb ine . N a j d a l j š i je spis o r e v o l u c i j i l e ta 1848, k i se n a d a ­l j u j e k a r v 11 š t e v i l k a h . Z a n i m i v i so č l a n k i o j u ž n o s l o v a n s k i h v o j ­nah z o z i r o m n a A v s t r i j o , o s ta­n j u s t r a n k v A v s t r i j i i n š e m n o g i d r u g i . Z a nas p a so n a j v a ž n e j š e n o t i c e v r u b r i k i L o c a l e s , k e r so n a m o h r a n i l e m a r s i k a t e r i dogodek v N o v e m m e s t u , m e d d r u g i m tud i k r s t n o p r e d s t a v o L i n h a r t o v e g a M a t i č k a .

S l o v e n i e n s B l a t t Je p r e n e h a ! o b k o n c u l e t a 1848, os ta l pa je N o v o -m e š č a n o m š e do lgo v s p o m i n u , k e r ]e š e J a n e z T r d i n a po 1. 1987 s l i š a l o u r e d n i k u P o l a k u m ga o p i s a l v G o s p o d u V e d e ž u .

S p r e n e h a n j e m S l o v e n i e n s B l a t -ta Je č a k a l o N o v o mes to do le ta 1885. d a j e zopet d o b i l o svoje g l a ­s i l o . B o g o K o m e l j

Praznično razpoloženje r f v v f v • • • • • f f f

V s e m d e l o v n i m l j u d e m o b č i n e

č e s t i t a j o k o b č i n s k e m u p r a z n i k u - 2 6 . n o v e m b r u , v s e m

d r ž a v l j a n o m p a k D N E V U R E P U B L I K E

O B Č I N S K I L J U D S K I ODBOR M E T L I K A O B Č I N S K I ODBOR S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E

D E L O V N I H LJUDI O B Č I N S K I K O M I T E Z V E Z E K O M U N I S T O V

S L O V E N I J E O B Č I N S K I ODBOR Z V E Z E B O R C E V NOV S L O V E N I J E i n v s i o s t a l i o d b o r i m n o ž i č n i h o r g a n i z a c i j !

N a j ž i v i j o p o b u d n i k i n a r o d n o o s v o b o d i l n e b o r b e n a r o d o v J u g o s l a v i j e !

T r a d i c i j e n a š e r e v o l u c i j e n a d a l j u j e m o z v e d n o n o v i m i i n v e d n o v e č j i m i

d e l o v n i m i z m a g a m i i n s p o g l a b l j a n j e m s o c i a l i s t i č n e d e m o k r a c i j e !

O b v s e h p r a z n i k i h n a š i m o t r o ­k o m v š o l a h govore o p o m e n u p r a z n i č n e g a dne ; š o l e p r o s l a v l j a j o o b č i n s k i p r a z n i k , p r i r e j a j o a k a ­d e m i j e i n nas tope ob D n e v u re ­p u b l i k e , i . m a j u , o b d a r i j o i n po­gos t i jo š o l a r j e o b N o v o l e t n i j e l k i Itd. O t r o k o m se t a k i d o g o d k i ž i ­vo v t i s n e j o v s p o m i n , saj J i m ugaja p r a z n l č n o s t , p r i j e t n o r a z p o ­l o ž e n j e l n n e v s a k d a n j o s t t a k i h do­g o d k o v . M n o g i m pa d o m razb.Je to r a z p o l o ž e n j e ; k o se v r n e j o s š o l s k e p r o s l a v e , p o l n i p r a z n i č n i h v t i s o v , d o m a nI n i č p r a z n i č n e g a , n i č posebnega , t u je t a k o k o t v sak dan . N i č č u d n e g a t o r e j , č e o t r o k u to v z b u d i v t i s , da Je to p r a z n i k le za š o l o — za u č e n c e i n u č i t e l j e — s t a r š e v In d o m a pa se ne t i č e . N e k a t e r i ž e l i j o , d a J i m o č e a l i m a t i d o p o l n i t a znanje , k i so ga p r i d o b i l i n pr . l z g o v o r a na šo l ­s k i a k a d e m i j i , a m u s t a r š i ne z n a ­jo a l i ne u tegne jo o d g o v a r j a t i . T a k i o t r o c i p r l č n o p r e c e n j e v a t i u č i t e l j e v o , p o d c e n j e v a t i pa o č e ­tovo a l i m a t e r i n o znan je .

A č e p o g l e d a m o naza j , v d n i n a š e m l a d o s t i , se ne s p o m n i m o s t o p l i n o v s r c u p r a z n i k o v , k i s m o Jih o b h a j a l i v k r o g u b r a tov , se­s ter in s t a r š e v ? — M o J o č e je b i l r e d k o b e s e d e n , v e d n o zapos l en , l n n a m o t r o k o m n i n i t i z n a l n i t i u t e g n i l p o s v e č a t ! svo jega č a s a . A Be v p r a v r a n o m l a d o s t sega s p o ­m i n , k o Je na S l l v e s t r o v o t r i z n a m i o r e h e , p r i p o v e d o v a l s v o j e

v o j a š k e s p o m i n e l n na k o n c u c e l o z a b r u n d a l s k o z i b r k e k o r a č n i c o . Ce bi b i l a t i s t i v e č e r sed la k n a m tud i m a t i , b l b i l s p o m i n na ta ve­č e r š e l e p š i . A k o t vedno , je t u ­di ta v e č e r i m e l a po lne r o k e de­l a , k i ga n i z n a l a o d l o ž i t i , d a b l se n a m b i l a p r i d r u ž i l a .

N s m o danes m l t a k š n i r e d k o ­besedn i o č e t j e l n v e d n o zapos lene mate re , k i j i m Je v s a k o de lo v a ž ­n e j š e k o t u r a , p r e ž i v e t a vsaj na p r a z n i č e n d a n res nepos redno z o t r o k i ? P a Je v č a s i h t a k o m a l o t r eba , da se l z pustega de lovnega dne u s t v a r i p r a v i p r a z n i k : p r a z ­n i č n o p o g r n j e n a m i z a , k j e r i m a vsak o t r o k t u d i svo jo se rv ie to , svoj k o z a r č e k , s v o j o c v e t i c o na s v o j e m p r o s t o r u , k j e r po k o s i l u n a z d r a v i z o č e t o m i n m a t e r j o s k o z a r c e m ( n a p o l n j e n i m s s a d n i m s o k o m ) , k o o č e pove po k o s i l u kaj o d n e v u , k i ga o b h a j a m o , mat) p a kaj vese lega Iz s v o j i h m l a d i h let — o t r o k o m , t e m pa besed t ako n i k o l i ne z m a n j k a M o r d a s m o p r e b i l i t a k o le k a k š n o u ro , po ra ­b i l ' za k o s i l o le m a l o v e č kot d r u g d a n , o t r o k o m pa Je t ako do­

m a č e p r a z n o v a n j e l e p o d o ž i v e t j e , k i j i h Je o b o g a t i l o i n j i m d o p o l ­n i l o v t i se , dob l j ene ob p r a z n o v a ­nju v šo l i . — Ce b o m o u t e g n i l i , b o m o š e p o p o l d n e p o s v e t i l le o t r o k o m : s k u p e n s p r e h o d , ob s la ­b e m v r e m e n u s k u p n e Igre (da. tud i to naj b i s i s t a r š i v č a s i h p r i ­v o š č i l i : d o m i n o , r i s an je , š a h i r a n j e z o t r o k i , č i t a n j e i n p r i p o v e d o v a n j e p r a v l j c pa š e i n š e ) . T u d i ta ve­č e r o b d r ž i m o p r a z n i č n o v z d u š j e : p r i i b o l j š e k n a l e p o p o g r n j e n i m i ­z i , s k u p n o n a z d r a v l j a n j e , p o g o v o r p p r e ž i v e t e m d n e v u i n v e l i k i n a ­č r t i , k i j i h b u d i m o s k u p n o z na ­š i m n a r a š č a j e m , vse to p r i s p e v a k n e v s a k d a n j o s t i tega dneva , k i Je t a k o p r a z n i k v p r a v e m p o m e ­n u besede. z . g .

N a s t o t i n e j e n e h i g i e n s k o u r e ­j e n i h n a p r a v , k i s t a l n o o g r o ž a j o z d r a v j e p r e b i v a l s t v a . T o j e n a š d r u ž b e n o - z d r a v s t v e n i p r o b l e m i n R d e č i k r i ž j e p o k l i c a n , d a s t o p i n a č e l o o r g a n i z i r a n i h a k ­c i j z a n a p r e d e k n a š i h k r a j e v .

to p o j a s n i l p o m e n p r o s t o v o l j n a o d d a j e k r v i .

U s p e h a k c i j a j e b i l v s p l o š ­n e m k a r d o b e r , sa j se j e o n j i p o h v a l n o i z r a z i l a t u d i tiransJfu-z i i j ska e k i p a i z L j u b l j a n e . P r e ­s e n e t i l a j e z'.a'sti o točana S o d ­r a ž i c a , k i j e n a j m a n j š a v o k r a j u i n n i da^a l a n i n i t i e n e g a k r v o ­d a j a l c a , l e to s pa se j e p r i j a v i l o k a r 160 p r o s t o v o l j c e v .

D o b r o j e a k c i j a p o t e k l a t ud t v o b č i n a h D o b r e p o l j e i n L o š k i p o t o k ; dz o b e h o b č i n se j e p r i ­j a v i l o 182 k r v o d a j a l c e v . R i b n i -č a n i s d se t o k r a t b o l j s l a b o o d ­rte z a l i : 109 k r v o d a j a l c e v , k a r j * v p r i m e r i s S o d r a ž i c o (130) r e s ma«!o. V K o č e v j u j e b i l o d z i v p o v p r e č e n .

V a k c i j i j e s o d e l o v a l o m n o g o x j u d i , k i s o n e s e b i č n o p o m a g a l i d v i g n i t i š t e v i l o k r v o d a j a l c e v teir z a s l u ž i j o v s o p o h v a l o i n p r i z n a ­n j e .

S o p a t u d i p r i m e r i , k o n e k a ­t e r i m l j u d e m ta p l e m e n i t a , č l o ­v e k o l j u b n a a k c i j a n i p r i s r c u . U s l u ž b e n e c » K l j u č a v n i č a r s t v a « v K o č e v j u š e . z l i s t o m p a p i r j a n i h o t e l u s t r e č i t o v a r i š e m , k i so p r i š l i v p i s a t p r a s t o v o l j c e . S t e m s v o j i m n e s o c i a l i s O i c n i m p o č e t ­j e m p a s e v e d a n i m o g e l p r e p r e ­č i t i , d a b i se d e l a v c i p o d j e t j a ne o d z v a l i k l i c u > T v o j a k rd r e ­š u j e ž i v l j e n j e « !

S. P .

. G o s p o d u ' s k r a t k o r e p i m

p s o m ! Z g n e v o m l n o g o r č e n j e m s e m v

z a d n j i š t e v i l k i D o l e n j s k e g a l i s t a č i t a l a n o t i c o o » g o s p o d u « , k i i m a za p o d a l j š e k r o k e pas j i b i č , s k a ­t e r i m o š v r k a svo jo dve i n p o l l e t ­no h č e r k o , č e po n e s r e č i pade n a s p r e h o d u . P r i t e m m i je b i l o ž a l , da p i sec n i p o i z v e d e l , • k je s t a n u ­je i n k a k o se pise t a v z g o j i t e l j , k i z a s l u ž i za k a z e n vsaj to, da b i v č a s o p i s u b r a l i t u d i n j egovo i m e . T a k o b i b i l d e l e ž e n j a v n e gra je , v s a k d o , k i ga pozna , pa bi ga — č e že ne b i p o k a z a l n a ces t i s p r ­s t o m z a n j i m — vsaj na t i h e m o b ­so ja l .

V m i s l i h k a r v d i m l j u b k o d v e ­le tno d e k l i c o ; z a n i m a l j o je k a k o t r o k na ces t i , m o r d a g r m a l i k a ­m e n o b p o t i , pa j e obs ta la , n a ­s i t i l a svo jo d r o b n o r adovednos t i n s t ek la za s t a r š i ; n i č h u d e g a , č e j e pad la . N a m e s t o da bi j o o č e p o ­t o l a ž i l a l i k a k o z a m o t i l , j i o d g a ­n ja j o k z u d a r c i z b i č e m . T o , d a se m u j e i z t r g a l a i n p o s k u š a l a u i t i , m e p r e p r i č u j e , da je t a k i h t r d i h o č e t o v i h p r i j e m o v v e č k r a t d e l e ž n a . O č e p a v s v o j i b r e z s r č -nost i in p o m a n j k a n j u s r č n e k u l t u ­re n i t i ne p o m i s l i , k a k o n a p a č n o i n k r i v i č n o r a v n a s s v o j i m o t r o ­k o m .

P o v o d za te v r s t i c e m l Je s eveda dalo t u d i spoznan je , d a i m a ta o č e ža l š e m n o g o v r s t n i k o v . K o ­l i k o je o č e t o v i n mate r , k i z n a j o vzga ja t i le s p a l i c o i n u d a r c i , a k a k o m a l o t i s t i h , k i z dob ro b e ­sedo i n l e p i m v z g l e d o m vzga ja jo svoje o t r o k e . T i se j i m t u d i n * od tu j i j o , se t r u d i j o b t i d o b r i u b o g l j i v i , j i m v r a č a j o l j u b e z e n z r l j u b e z e n . V s a k u d a r e c pa otrok* s t a r š e m o d t u j i , z a s o v r a ž i j o j i h , k e r so n a d n j i m i n a s i l n i , v z p o ­redno s t e m p a se v n j i h v z b u d i ne i sk renos t , t r m a , odpor , že l j a po u v e l j a v l j a n j u Izven d o m a — p r i m a r s i k a t e r e m o t r o k u pa tud i r a z ­ne l a ž j e a l i t e ž j e ž i v č n e m o t n j e .

V z g o j a je v s v o j e m b i s t v u o b l i ­k o v a n j e v o t r o k o v e g a z n a č a j a , n j e ­gov z n a č a j pa je j e d r o n j egove osebnos t i . K d o r vzga j a z n a s i l j e m , p r i v z g a j a o t r o k u ne lepe l a s tnos t i v z n a č a j u — a l i d r u g a č e p o v e d a ­no — tak o t r o k bo nad s v o j i m i v r s t n i k i nas i l en , ko t so n a d n j i m nas i l n i s t a r š i . V z g o j a s p a l i c o — ali p r i g o r n j e m » g o s p o d u « — z b i ­č e m dosega torej p r a v n a s p r o t n o : o t rok ne pos tane b o l j š i , ne o b l i ­ku je m u lepega , a m p a k p o p a č e n z n a č a j . » G o s p o d z b i č e m « naj t o ­rej o d v r ž e b i č m e d staro š a r o , saj to že zdavna j n i v e č v z g o j n o sredstvo, names to tega p a naj svojo h č e r k o p o t o l a ž i z b o ž a n j e m , top lo o č e t o v s k o besedo, pa bo p r e s e n e č e n , k a k o h i t r o bo n jego­va m a l a , u b o g a d e k l c a n e h a l a l o k a t i t

Z a l k a G u z e j

O c e n a c v i č k a ( O D L O M E K I Z N O V E K N J I G E J O Ž E T A L I K A R J A

» N A S C V I Č E K « )

O c e n a Je z a v s a k o v i n o l e s t v i ­c a n j e g o v e k v a l i t e t e , k i j o p o d o b i j e n i s t o p n j i i z k a z u j e m o s š t e v i l k a m ! . N a v a d n o p r e s o j a m o v i n o p o č i s t o t l , b a r v i , o k u s u i n v o n j u .

Z a d o b r o o c e n o v s a k e g a v i n a Je p o t r e b n a s t r o k o v n a I z k u š e ­n o s t , p o t r e b n a p a s t a t u d i » d o ­b e r nos i n J e z i k « .

V r a z d o b j u o d 1940—1089 Je p r e j e l c v i č e k o d I n š t i t u t a z a v i ­n a r s t v o v M a r i b o r u l n d r u g i h i n s t i t u c i j p r t »5 v z o r c i h n a j n i ž ­j o o c e n o 40 l n n a j v i š j o 74 o d «0 d o s e g l j i v i h t o č k , o d 33 d o s e g ­l j i v i h t o č k p a n a j n i ž j o 19 l n n a j v i š j o 31.

V z o r c i »o b i l i p o v e č i n i v l n -• k l p r o d u k t V i n a r s k e z u d r u g e v K o s t a n j e v i c i i n p o s a m e z n i h m a n j š i h v i n o g r a d n i k o v Iz r a z n i h g o r i c i z r a z i t e g a p o d r o č j a c v i č -k i

O c e n i v i n a Je p o s e b n o p o ­m e m b n a , k o g r e za e n o t n o t i p i ­z a c i j o v a g o n s k l h k o l i č i n , k e r p r i d e s t e m do i z r a z a v e l j a v a e n o u a v i n s k e g a t i p a iz d o l o č e ­n e g a p o d r o č j a i n v i n s k a v r e d ­n o s t U r o k e p o t r o i n j * . P r a v p o ­

s e b n o v e l i k e g a p o m e n a so o c e ­ne p o s a m e z n i h k o l i č i n v i n s k i h t i p o v , k o g r e z a d o s e g o v i š j i h s t o p e n j v k v a l i t e t i .

T a k o j e v v i n s k e m l e t n i k u 1050, k i j e p r e d s t a v l j a l s r e d n j o k v a l i t e t n o l e t o , d o s e g l a g l a v n a a o r t a c v i č k a — ž a m e t n a č r n i n a v e č j i h k o l i č i n 1 6 % v e č j o v r e d ­n o s t o d n a v a d n e g a v i n a i s t e s o r t e , m o d r a f r a n k l n j a . k i s p a ­d a t u d i v s e s t a v c v i č k a , p a 2 2 % o d n a v a d n e g a v i n a tate s o r t e .

O c e n o z a d o s e g o i z r e d n e I z ­v o z n e p r e m i j e je o p r a v i l a p o ­s e b n a k o m i s i j a p r i I n š t i t u t u z a v i n a r s t v o v M a r i b o r u 5. f e b r u ­a r j a 1931. O c e n a , k i je s l o n e l a n a n a j s t r o ž j e m k r i t e r i j u o c e n j e ­v a n j a , i m a p o s e b e n p o m e n z a ­r a d i t e g a , k e r j e b i l a o c e n j e n a v e č j a k o l i č i n a t i p i z i r a n e g a v i ­na n a m e n l e n o g a z a i z v o z l n s i ­re:- f t a k i t i p i z a c i j i , k i ie v z u ­n a n j e m s v e t u z a ž e l e n a l n o c e ­n j e n a .

T i p i z a c i j o Je i z v e d l a V i n a r s k a M d r u g a v K o s t a n j i v i c i . P o n je j M j e H o V n i s k a u v r s t i l a m e d l i v o z n i k a t i p a r d e č i * v i n H

c v i č k a i n d o l e n j s k e č r n i n e , k i j i h p r i p r a v l j a i m e n o v a n a z a d r u ­g a p o d i m e n o m » g o r j a n s k a C r ­n i n a « . *

N i č m a n j n i s o r a z v e s e l j i v e o c e n e v Č a s u n a j s l a b š i h l e t . L e ­to 1953 j e b i l a z a c v i č e k i n z a n j e g o v o ž a m e t n o Č r n i n o k a t a ­s t r o f a l n o v p o g l e d u k v a l i t e t e i n k v a n t i t e t e . M r a z Je t e m e l j i t o o p r a v i l s v o j e d e l o t a k o , d a s m o o s t a l i b r e z p r i d e l k a . L e n e k a j m a l e g a j e s p r a v i l a V i n a r s k a z a ­d r u g a v K o s t a n j e v i c i p o d s v o j o z a d r u ž n o s t r e h o , p o z a s l u g i s a v ­s k e m e g l e , k i se l e p o s t a v i l a m r a z u po r o b u l n o t e l a n e k a j t r t , j e v k l e t i l a b o r i h 7 v a g o n o v c v i č k a o d r a d r u ž n i k o v n a p o d ­r o č j u D r e n o v c a l n S m e č e c a , to Je n a l e v e m b r e g u r e k e K r k e . O d p r i d e l k a s m o I m e l i d v a t i p a c v i č k a A l n B t e r n e k a j ž a m e t ­n e Č r n i n e .

I n š t i t u t za v i n a r s t v o v M a r i ­b o r u je vse t r i v i n s k e t i p e p o d š t . 83-39 z d n e 28. j u n 1954 o c e ­n i l t a k o l e :

C v i č e k t i p a A :

o c e n a : 80 o d 80 t o č k , . • tan je : č i s t o , b a r v a : r d e č a , v o n j : v i n s k i , o k u s : v i n s k i , k i s e l k a s t , p r i j e ­

t e n .

C v i č e k t i p a B : o c e n a : 81 o d 80 t o č k ,

s t a n j e : č i s t o , b a r v a : r d e č a , v o n j : v i n s k i , o k u s : v i n s k i , k i s e l k a s t , p r i j e ­

t e n .

Ž a m e t n a C r n i n a :

o c e n a : 76 o d 100 t o č k , s t a n j e : č i s t o , b a r v a : r d e č a , v o n j : v i n s k i ,

o k u s : v i n s k i , p o s o r t i h a r m o ­n i č e n .

T o j e o c e n a c v i č k a v a g o n s k i h k o l i č i n v d o b i n a j b o l j p o r a z n e v i n s k e l e t i n e v k v a l i t e t i l n k v a n t i t e t i o d 1900 1. d a l j e . S to o c e n o Je c v i č e k p o k a z a l v e l i k o k v a l i t e t o z a d r u ž n e g a k l e t a r j e n j a t u d i v č a s u , k o j e t r t a u t r p e l a v e l i k o k v a r e z a r a d i h l a d u l n m r a z a .

O c e n e c v i č k a n o r m a l n i h l e i s o p r i n e s l e n a r a z n i h v i n s k i h r a z s t a v a h p o l e g u r a d n i h d o k u ­m e n t a c i j i n d e n a r n i h n a g r a d Se n e š t e t o d i p l o m , o d l i k o v a n j , p r i ­z n a n j l n p o h v a l . N a j b o l j u č i n ­k o v i t e p a so o c e n e p o t r o š n i k o v s a m i h , k) se k a ž e j o v t e m , d a Je c v i č e k e d e n n a j b o l j z a h t e v a ­n i h v i n s k i h p r o i z v o d o v n a n a ­š e m t r g u . O d o b r i k v a l i t e t i c v i č k a p r i č a j o t u d i p o h v a l n e i z ­j a v e , k i p r i h a i a j o i z i n o z e m -

z l a s t i i z Š v i c e , k i je n a š

Č E V L J A R S K O P O D J E T J E M E T L I K A

M E S T N A K l A V N I C u M E T L I K A M E T L I K A

Ž A G A R S K O P O D J E T J E M E T L I K A

Š I V I L J S K O P O D J E T J E M E T L I K A

F 0 T 0 - K I N 0 M E T L I K A

K O V A Š K O P O D J E T J E M E T L I K A

M E S T N A P E K A R U A M E T L I K A

č e s t i t a j o v s e m o b č a n o m I n p o s l o v n i m p r i j a t e l j e m o b p r a z n i k u o b č i n e

M e t l i k a i n v s e m n a š i m d e l o v n i m l j u d e m o b D n e v u r e p u b l i k e !

s i v a .

C e n j e n i m o d j e m a l c e m n u d i m o v s e v r s t e m e s a i n m e s n i h I z d e l k o v

p o n a j n i ž j i h c e n a h . P r i p o r o č a m o s e z a n a r o č i l a !

Klavnica in mesarija NOVO MESTO

D E L O V N I K O L E K T I V P O D J E T J A Č E S T I T A K D N E V U R E P U B L I K E V S E M

S V O J I M O D J E M A L C E M I N V S E M K O L E K T I V O M S O C I A L I S T I Č N E

J U G O S L A V I J E .

n a j v e č j i k u p e c c v i č k a .

•tran 10 i D O L E N J S K I L I S T « St. 47—48 (298—299)

N a g r a d n a k r i ž a n k a . , D e . s e t , e t g « s t " n s * v f

i n t u r i z m a n i D o e n j s k e m

V O D O R A V N O : 1. Srboh-rvat-«k; nariv za reko v Evropi, 6, orodje, 11. polzajedavika rastli­na (množina), 12. zavetnik refor­macije, 13. glovenakii yl jcar, ki | i v i v Novem mestu, 14. posedo-vatii (srbohrv.), 15. začetnici nor­veškega skladatelja 16. nekdanji lokalni list Dolenjske, 28. začet­nici največjega hrvatskega kipar­ja (zdaj i iv i v Ameriki), 29. znak ta s>i.l.c:'j, 33. ugovarjam, 31. znak H neptunij, 33. dal dneva; pred­vojni slovensku dnevnik, 36. znak za astat, 37. drugo ime za Siarn, 38. začetnici predvojne revije, 39. posmeh, 41. deli časopisa, 42. za­četnici slovenskega pesnika (Du-maj, 44. domače zivah, 45. na­prave za pridobivanje soli, 46, ne;izprosna, 47. oddelek, pokraji­na, okolica, 49. ime burmanske­ga voditelja (brez začetnega U), 51. mmljamki pesnik, 52. pripad­niki izumrlega md:janskega ljud­stva, 53. svetovati, 56. kurirji, 57. polet, letenje, 58. izpovedujem, izjavljam pred sodiščem, 59. po­rivati, riniti (srbohrv.), 60. mor­ski sesalec, 61. nedotakljiv, za­varovan zo. er nalezljive bolezni, 63. ponavljalni glagoli, 65. naj­večja luka ob Kaspijskem morju (nafta), 66. nasilna tatvina, 68. osebrtj zaimek, 69. oglašajo se po pasje, 71. šahovski \zn/, 72. me­sto v Bosni ob Lašvi, 73. potem, nato, 74. Kisla voda.

NAVPIČNO: 1. Slovenski ted­nik, 2. mesto ob istrski obaM, 3. mutast, 4. namigniti, namigavati, 5. ugovor zoper kak sklep (OZN), 6. poziv, vzklik, 7. porasel z ru­menimi lasmi, 8. otroški izraz za oče, 9. lučaji, 10. pravica prvoro­jenca, 17. kratici slovenskega dnev­nika, 18. obdobje, 19. splošno znan, 20. začetnici slovenskega pisatelja (Bajke o Gorjancih), 21. izraz pri tenisu ali odbojki, 22. ime pisatelja Meška, 23. nauk o vzrok'h, 24. znak za nikelj, 25. univerzitetni profesor, razrednik, 26. naselje, 27, isto kot 28 vodo­ravno, 29, ustroj, sestava, 32. do­tekati, 34. ugasnem, 35. osebni zaimek, 39. vrsta šuma, 40. tako velik.* enako velik, 43. vrsta ra­tu, 47. dotok, 48. skoraj, 50. lo­pa, 53. predlog, 54. paznik, stra­žar, 55. glagol gibanja. 62. nerab­ljen, 64. takšen, 65. del bencin­skega motorja, 67. pisemska kra­tica, 70. del kolesa, 71. veznik.

9 v v rasen a

Z A N A G R A D N O

K R I Ž A N K O

Resnicoljubne klepetavke

Neki učenjak je opravljiv« fenske označil takole: »Taka ž<"--ka n'koll ne laže, ko «re za resnice, ki so pripravne, da ko­mu škodujejo.«

Nevrotiki In psihiatri Neki angleški zdiavnik je dal

tole zanimivo oznako: »Nevro­tik je človek, ki zida gradove v oblakih; duševni bolnik je člo­vek, ki v teh gradovih prebiva; psihiater (zdravnik za duševne bolezni) je pa človek, ki od teh gradov pobira najemnino«.

Za r a z v e d r i l o o b j a v l j a m o n a š i m b r a l c e m nagradno k r i ž a n k o . R e š i t v e p o š l j i t e na jkasne je do 8. decembra 1955 na nas lov : U r e d n i š t v o D o l e n j s k e g a l i s t a , N o v o mesto, postni p reda l 33, v s p o d n j i l e v i ko t k u v e r t e p a n a p i š i t e » K r i ž a n k a « . K r i ž a n k o l a h k o i z r e ž e t e iz. č a s ­n i k a , l a h k o pa nam p o š l j e t e tud i samo odgovore , prepisane na l is t p a p i r j a ; v obeh p r i m e r i h p r i l o ž i t e n a g r a d n i k u p o n .

Deset r e š e v a l c e v , k i j i h bo i z ž r e b a l a k o m i s i j a n a r o č n i k o v , bo d o b i l o nas lednje k n j i ž n e nagrade :

1. B a l z a c , O k r o g l e poves t i (vezano v usnje, b i ­b l i o f i l s k a izdaja)

2. T i t o , G r a d i t e v nove J u g o s l a v i j e 3. Janez T r d i n a , R o ž e i n t rn je •L Ivan P o t r č , N a k m e t i h 5. A n t o n i o G r n m s c i , P i s m a i z j e č e 6. M . P i j a de, I z b r a n i g o v o r i i n č l a n k i 7. G . V . P l ehanov , P r i s p e v k i k z g o d o v i n i ma-

t e r i a l i z m a 8. Ivo P i r k o v i č , P o s l edov ih r i m s k e v o l k u l j e 9. M i l a n K o b l n r , Š e s t a v e l e s i l a

10. M n g a j n a - M e v l j a , Samo za ob jokane l j u d i

(Pes •M ar G o A Gorjanci po

Ako potujete iz dolenjske Kostanjevice proti Sv. Križu, opazite kmalu na levi lep ob-rastel hrib v obliki stožca. Od gradu, ki je stal nekoč vrh hriba, je danes ostal sa­mo ie kup kamenja. K temu gradu je spadal tudi kameniti lev, ki ga vidite danes v ljub­ljanskem muzeju. Prvotno sta bila dva taka kipa, a eden ni

ohranjen. Grad poznajo ljudje pod imenom Stari ali Visoki grad; čudno je, da ga Valuasor ne imenuje, dasi je moral za njegovih dni ie stati.

Neki mejaš v Zagradu, vasi pod Gradiščem, mi je prauil, da je živel tod pred Šest sto ali sedem sto leti graščak Pes Marko. Prvotno da je imel posestvo v Ravnah (v Opatovi gori), a so ga od tam prepnali sourafniki, menda kostanje-viški menihi. Grad so baje po­rušili Turki, ki so z verigami strpljali nanj iz Drnovega, kjer je bilo rimsko mesto. Umr l je Pe$ Marko nasilne smrfj in je bil pokopan v križevski cer­kvi, ki je sedaj podrta, v iar-hu pod ve l ik im oltarjem. V zidu so Mit trije kamni, sred­nji je bil Pes Markov. Ko-stanjevčani še danes pravijo, če kdo od njih zahteva kaj nemogočega:

»Kaj misliš, da sem Markov pes.'«

Na Kranjsko so prihrumeli Turk i in so se zaganjali brez uspeha v visoki grad pri Ko­stanjevici. Grad je bil last-

» » » • » » » » » » * , M ^ * t M H M * * M * * m » H O M t M » * H « M t * » M t * O t

Jivtevni (kotn&tlv pedietla

iflSohatc* N 0 V 0 M E S T O pošilja tople čestitke vsemu prebivalstvu, potroš­nikom tobaka In tobačnih izdelkov In poslovnim prijateljem za 29. november — Dan republike.

ObISčite turistično-gostinsko razstavo v obnovljeni stari novomeški gimnaziji

Des&to obletnico osvoboditve bodo dolenjski gostinci, ki so združeni v svoji zbornici, prosla­vili z gostinsko-turlstično razsta­vo od 27 do 30 novembra v pro­storih novomeške stare g mnazije. Na razstavi bodo sodelovala tudi druga podjetja živilske stroke in bo tako nazorno prikazan razvoj turizma In gostinstva v novome­škem okraju

Turizem Je že postal v naši re­publiki lep vir dohodkov in z-raža gospodarsko in kulturno moč nekaterih predelov naše ož­je domovine. Močne elemente za razvoj turizma ima tudi naša le­pa Dolenjska. Znane so njene na­ravne lepote s številnimi rekami, prikladnim' za kopanje In ribo­lov Privlačni so vinorodni griči z zidanicami. Največje bogastvo pa Je v njenem zgodovinsko kul­turnem !n narodopisnem pomenu ln v zgodovin naše NOB. Vse to predstavlja naš velik zaklad, za­nimiv za naše in tuje turiste. Zdravilišča Dolenjske in Šmarje­ške Toplice bodo s smotrnim iz­koriščanjem zdravilnih vrelcev v zdravstvene 1n športne namene dobila še večji pomen. Da ni Dolenjska na tem področ­

ju naše dejavnosti dosegla večjih uspehov, je vzrok hudo opustoše­

nje v minuLi vojni, potem pa še gospodarska zaostalost, predvsem v prometu, ki je še vedno v sla­bem stanju. Največja ovira za tu­ristični razvoj so brez dvoma sla­be prometne zveze — ceste ln že­leznica. Tudi nova cesta LJub­ljana—Zagreb je, upoštevajoč ekonomsko zrabo in strateški po­men, preveč potegnjena I ravni­lom in ne s čutom, saj pušča ob strani slikovito in zgodovinsko bogato dolino Krke in samo Do­lenjsko metropolo Novo mesto, ki Je znano kot turistični kraj. Zato moramo že sedaj misliti na prključke pomembnejših krajev omenjeni cesti, zlasti velja to za Novo mesto in za priključek Čr­nomlja cesti Karlovac—Reka.

Uspešen razvoj turizma je naj­tesneje povezan z gostinstvom. To pa je na Dolenjskem znatno zao­stalo za drugo gospodarsko dejav­nostjo; predvsem je občutno po­manjkanje tujskih sob v naših večjih središčih — Novem mestu in Črnomlju. Sedanja gostinska mreža je sicer štev lčno močna, slaba pa je po tehnični opremi in razdeljena Je na razne sektorje — državni, zadružni, družbeni in za­sebni. Prav v gostinstvu je bilo največ menjanja oblik lastništva. Bolj ustaljene oblike, primerne soc alistični družbeni ureditvi v ekonomskem in organizacijskem smislu, je dobilo šele s svojo pr­vo uredbo pričetkom 1954. leta. Težišče prometa, ki ga ustvarja gostinstvo letno okrog 390 milijo­nov, 1e na državnem sektorju, ki prevladuje tudi po svoji strateški razporeditvi. Pereč problem go­

stinstva so kadri. Od 263 zaposle­nih Je le 86 kvalificiranih. Vsi ostali si bodo morali pridobiti kvallf kacijo in položiti strokovne izpite, kajti solidno ifl kulturno postrežbo mora dobiti tudi pode­želje.

Dolenjska Je Se vedno premalo znana svojemu turističnemu za­ledju, predvsem hrvaški in širši okolic , saj nI bilo na tem pod­ročju propagande niti prospektov. Te pomembne naloge se je lotil upravni odbor Gostinske zbornice Novo mesto, ki Je pripravil pro­spekt o znamenitostih in lepotah Dolenjske in ki bo izšel v 10.000 zvodih ob otvoritvi razstave 27. novembra. Ta prospekt bo mnogo koristil vsem podjetjem in usta­novam. Ob razstavi bodo na spo­

redu barvasti turistični filmi. Razstava bo pokazala kuharsko

umetnost naših gostincev, ki je nekoč tako slovela. Na razstavi bodo sodelovale Se tovarne Bel-sad Črnomelj, Destilacija Mirna

ln druga podjetja živilske stroke In gospodinjske šole.

Bežen pogled v zadnjo 10-letno dobo nam kaže, da sta se prav gostinstvo in turizem borila z mnogimi težavami in da nI b lo vselej pravega razumevanja za to izredno pomembno gos'podarsko panogo. Sedaj, ko Je na vrsti dvig družbenega standarda na šir­ši osnovi, lahko upamo na še u-spešnejši razvoj turizma na Do­lenjskem, ki ima krepke temelje za nadaljnji razvoj.

Janez VltkoviC

TVD Partizan bo v Žužemberku zgradil telovadni dom

Partizan v Žužemberku dela. že dve leti in zadnje leto združuje telovadno društvo In nekdanji KUD. Na zadnjem sestanku člm-stva so govorili predvsem o važ­nih problemih in nalogah dru­štva. Najvažnejše vprašanje je vsekakor gradnja Telovadnega do­ma na temeljih nekdanje Kašče.

Težavna zadeva Po mestnih ulicah se pelje v

avtomobilu mlad gizdalin. Z le­vo roko drži za volan, z desno pa objema mlado lepotico. Pro­metnik ga ustavi in reče vljud­no: »Alj ne bi raje uporabljal; obeh rok?« Gizdalin osupne in pravi: » Ja, kako naj potem šo-firam?«

Volčja nadlega V Makedoniji so volkovi že

lani prizadejali kmetom veliko škodo, sedaj pa so se spet po­javila številna krdela. Nedavno ie tako krdelo volkov poklalo trop tridesetih ovac v neki vasi blizu Ohrida.

Orjaški krompir Kmet Zišič . Miloševiča je

prinesel na trg v Nlkšiču krom­pir, težak 2 in pol kilograma. Pod istim grmom so bili še štir­je krompirji, v skupni teži 3 kilograme. Torej je dal en sam grm 5 in po kg krompirja.

Mladina Je v zadnjih dveh letih pokazala res mnogo volje in po­žrtvovalnosti ter v težkih pogo­jih dosegla lepe uspehe. To po­žrtvovalnost in potrebo po pri­mernih prostorih je sprevidela tudi Telovadna zveza v Ljubljani, ki Je društvu dodelila dva mili­jona dinarjev kredita.

Kes m mogoče uporabljati malt dvorane za vse kulturne priredit­ve, sestanke, kino predstave in še za telovadnico.

Na sestanku so se člani sezna­nili z dosedanjim delom v zvezi z gradnjo. Odbor je že skoro ure­dil vprašanje lastništva, odkupa zgradbe in stavbišča, dobil do­voljenje za posek lesa, potreb­nega za ostrešje, in se dogovoril z domačim podjetjem Remont zaradi načrtov in prevzema dela. Izvoljen je bil gradbeni odbor, katerega naloga ne bo samo vod­stvo n kontrola začetnih obno­vitvenih del, temveč tudi aktl-vizacija članstva in vseh, ki jim je pri srcu napredek kraja, da tudj s prostovoljnim t.elom pri­skočijo na pomoč. Ce ne bo ne­predvidenih ovir in če bo vreme ugodno, bo les v najkrajšem; času posekan. Društvo hoče ie to zimo nadzidati stavbo in jo pokriti. Novi Dom ne bo le v korist telesnovzgojnega napred­ka, temveč bo tudi pripomogel k lepšemu videzu središča trga.

Za praznik 29. novembra pri­pravlja društvo akademijo, v ta namen se že pripravljajo vsi od­delki Partizana pri rednih vad­benih urah. Vaditelji so še vedno večinoma učitelji, razveseljivo pa Je. da je letos prvič prevzela od­delek tudi članica-domačinka.

Z a d r u ž n o t r g a j o p o d ' e t ' e

„ L E S " N O V O M E S T O kupuje ln prodaja v i e vrste lesa, gozdnih sortimenlov in žaganega

lesa ter i e priporoča kupcem in prodajalcem.

ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOV­NEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU 29. NOVEMBRA — OBLETNICI USTA­

NOVITVE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE. DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA

nina nekega Marka Psa. Mož je nosil na sebi mrtvaško srajco, ki ga je delala nevid­nega. Bil je pa obenem tudi glasovit strelec. S turškim ha-rambašem si je dovolil majhno šalo. Baš ko je turški povelj­nik bil pri kosilu, se prtplari Pes Marko, neviden v svoji srajci, pomeri in Turčinu od­streli kapuna z vilic. Ta umet­nost butastega Turčina pre­plaši, da še tisti dan odide tnred gradu brez plena in slave. Jakob Kelemlna

(Bajke in pripovedke)

JEZ HUJŠI KO VOLK Nedavno je bilo v Zagrebu za­

nimivo tekmovanje. Tekmovali so Jež, Volk, Cuk in Zajec. Zmagal je Cuk. Jež je bil bolj­ši kot Volk, Zajec je pa sploh odnehal.

Čudni tekmovalci, na prvi po­gled. Pa ni tako hudo. V tek­movanju naših najboljših strel­cev so se namreč srečali jugo­slovanski rekorderji in prvaki v streljanju Bogdan Jež iz Ljub­ljane, Rudolf Volk iz Varaždina. Josip Cuk ln Svetozar Zec (Za­jec) iz Zagreba.

Vesel pogreb Čeprav je bil pogieb. so s«

ljudje v italijanskem mestu Me-ranu sladko nasmihali. Meščani •o pokopavali svojega župnika ^olg sprevod se je pomikal proti pokopališču, spredaj pa -o nosili velikanski venec t na-ilsom: »Svoiemu dragemu žup-liku — vse njegove Sene«.. 'Venec je poslalo mestno arlru->°nje žena, samo na vencu teg;, ni pisalo.)

Tri mesece brez sonca 8. novembra *o prebivalci na­

šega znanega alpskega letovišča (V*soča blizu Bovca ladntlč vi­deli ionct v tem letu. Sele čez tri mesect bodo vaščane spet jhsijall sončni žarki *~ 2. tt-Trtiarja 1936. Ta naravni pojav iožlvljajo v Cezsočl vsako leto ker ima vas tako lego pod 1000 metrov visokim Polovnlkom Nnvaleni so. da žive četrt leta

brez sonca, saj so Se vedno na boljšem kot vaščani v LepenJ' ki itoji blizu tam v ilp.skl kot­lini. N|:m taide sonc« žt 2. no-vemhra In se *pet pokaže šele 10, februarja

Najlonske podkve Nekatere IftOttrnsl« ' ITTtt

10 začele Izdelovat, ruj Ionski (nvlon) podkve sa dirkalne ko­nje, Doslej so takt konje pod­kovali z aluminijastimi podkva­mi, toda nove, najlonske po?kl so dvakrat lezle od s'iinrnl'r« ,tih In Izredno trpežne T ' bodo nosile najlonke 8»t • ske, ampak tudi konji.

Vlado I.-amut: H lSA V OHRIDU

Občinski ljudski odbor

N O V O M E S T O

čestita ob 29. novembru vsem delovnim ljudem in kolektivom! J

• • • • • • • • • • • • • • ^ • • • • • • • • S M

Proti bolečinam vseh vrst (glavobola, zobobola, revmatičnim bolečinam, nevralgijc) zahtevajte v lekarnah le originalno škatlico tablet

C 0 F F A L G 0 L aH tablete z močnejšim učinkom

P H E N A L G 0 L

IZDELUJE C e l e T O V A R N A F A R M A C E V T S K I H IN KEMIČNIH PROIZVODOV

L J U B L J A N A

V S E M DELOVNIM K O L E K T I V O M ČESTITA T O V A R N A »LEK« OB OBLETNICI OSVOBODITVE!

K o č i j a ž Silil i so vame ln me prosili,

naj bi Jim povedal kako zgod­bo; brskal sem po spominu, pa nisem ničesar našel. Tedaj me |e pop spomnil na neko anek­doto.

Govorili so o poljskih delih m pop se le pritoževal, da mu delavci prepočasi delajo. Da bl našel s svojo zgodbo kakšno zvezo sem mu rekpl:

— Da bi nai.i delali hitreje, oče, je samo eno sredstvo.

— Kakšno, sin moj? — Mastno psovati, psovati ka­

kor kočijaž' — Oh, ml ne smemo psovati,

psovati je greh. ~* Seveda Jel ~~ sem mu pri­

trdil. — Todn btikareštnnski me­tropolit to oprosti, te ne gre irugače.

Pop me \% n^atipno pogledal, ostali pa so vzkliknili ;

— Kako? Prlrxivodu1te! — Torej takole! Nekoga dne

ie moral bukareštanskl metro­polit v neko provincijsko me­sto zaradi bogv^ kakšnega ob­reda. N.iročll le najboTJfto ko-MJo In se odpeljal. Toda kočija* e bil silabe volje, čeprav Je pri­

čakoval vfkko napitnino. Kakor

veste, ne zna kočijaž ravnati s konji pa ne da bi pri tem klel. Za nJega Je mahanje z bičem in preklinjanje skoraj važnejše od napitnine. In tale kočljai je bil pravi kočijaž, vreden svo­jega Imena. Revež se je bal mctropoiitovega srda in si je jezen grlzel ustnice. Po treh urah vožnje Je prišel do neke mlake ln se ustavil. Ves besen in rdeč kot kuhan rak. Je za­gnal vajeti na vse štiri konje in sklenil čakati. Metropolit Je po­stal nestrpen; čez nekaj časa je pomolil skozi okno glavo In PprtlAl, čemu se Je ustnvll. Ko-čijnž je snel kučmo ln se priklo­nil .

— Ponižno prosim, presveti oče, konji so navajeni, dn ko­čijaž kolne; ker pa glede na vnfto prečastlto navzočnost te­ga ne smem, me konji nič vet ne poznajo ln nočejo zagaziti v vodo.

Metropolit mu Je pftpOfOBllI — Kriknl nanje, sinko; džl,

dlt, dobri konjlčkll Kočllaž, prebrisana glava, Je

rekel nežno: — D l l , džl, dobri konlički. —

Živali •« niso niti zganila,

— Torej ne gre drugače, ka­kor da zakolneš? — Je vprašala njegova svetost, ki je izgubila že vsako potrpljenje.

— Ga nI, presveti oče, kakor sem rekel, konju Je treba samo dvoje da gre: ovsa ln kletevl

— No dobro, pa psuj! — j« rekel metropolit — odpustil ti bom grehel

Kočijaž Je stootll $ svojega sedeža, pograbil uzde, počil z bičem ln se zadri z glasom, k i bl mrtvega zbudil:

— Džl! Džl I Džl II! . . . Pri co­patah matere božje? Džt! Boga vam svetega . . . I Hej, petinse­demdeset vam evangelijev! Džit Dži! Džlil! Preklete mrdne!

Kočija Je prišla preko vode kakor na krilih. Na drug! strani Je metropolit spet pomolil glavo lz voza in rekel kočijažu, k i »1 Je z rokavom brisal pot . In ga zmagiw;ilno gledal:

— Čudno, kako ImaS konj« naučene! S:imo slabo si Jih na­učil verouka. Ni petinsedemde­set evangelijev, ampak samo štirje.

— Tmate »rav, presveti oče, tudi jaz vse to vem. Poglejte — Stlrl. to Je prekratko število, da b! lahko z nJim dobro zaklel, zato se ml kočijaž! trudimo, ko­likor se le moremo, da napra­vimo verouk primeren petra-buta naaega poklica!

PanaU IstraM .

V i s o k e š o l e v Ljubljani

D a n e s b o m o s p r e g o v o r i l i o v i s o ­k i h Šo lah v S l o v e n i j i , saj m n o g o toodenjcev ne ve zanje . N a v i s o ­k i h š a l a h se i z o b r a ž u j e m l a d i akad ih insk l n a r a š č a j v d v e h po­g l a v i t n i h s m e r e h . T i s t i v i s o k o S o l -c i , k i k a ž e j o posebno sposobno-st, nada r j enos t i n vese l je z a z n a n ­s t v e n o r a z i s k o v a l n o delo , dobe ž e B a v i s o k i š o l i p o l e g t e m e l j n e g a S t r o k o v n e g a z n a n j a vso p o m o č , da s « uvede jo v samos to jno z n a n ­s t v e n o de lo . V e č i n a a k a d e m s k e g a n a r a š č a j a , k i ga vzga ja jo n a š e v i ­soke š o l e , pa i m a n a m e n , d a se p o s v e t i p r a k t i č n i m p o k l i c o m . N a š e v i s o k e š o l e dajejo m l a d e t e h n i k e — i n ž e n i r j e , p ro f e so r j e , p r a v n i k e , g o s p o d a r s t v e n i k e , k m e ­t i j s k e i n g o z d a r s k e s t r o k o v n j a k e I td . T a k o i m a j o tore j n a š e v i s o k e to l e lepo l n o d g o v o r n o na logo , da vzgo je dobre s t r o k o v n j a k e , k i bo­do h k r a t i p r e d a n i i n z a v e d n i g r a ­d i t e l j i n a š e s o c i a l i s t i č n e d r u ž b e n a v s e h m n o g o š t e v i l n i h v a ž n i h

• n e « t i h v n a š i p r o i z v o d n j i i n n a -§ e m g o s p o d a r s t v u , v n a š e m d r ­ž a v n e m o b l a s t v e n e m u s t r o j u , v Baš i p r o s v e t n i s l u ž b i i t d .

N a j v i š j e , znans tvene v z g o j n e d r -l a v n e us tanove v S l o v e n i j i so : U n i v e r z a , T e h n i č n a v i s o k a š o l a , M e d i c i n s k a f a k u l t e t a l n samos to j ­n a A g r o n o m s k o - g o z d a r s k a f a k u l ­te ta . P o l e g t eh n a j v i š j i h znans tve ­n i h v z g o j n i h u s t anov v z d r ž u j e L R S t u d i š e V i s o k o b o g o s l o v n o l o l o v o b l i k i samos to jne T e o l o -tP» f aku l t e t e k o t d r ž a v n o v z g o j n o Us tanovo .

N a u n i v e r z i p o u č u j e j o p r i r o d o ­s l o v n e , m a t e m a t i č n e , f i l o z o f s k e , J e z i k o s l o v n e , p r a v n e , d r u ž b e n e l n e k o n o m s k e vede . P o u k n a u n i v e r -

rfkega, s l o v a n s k e g a , g e r m a n s k e g a , r o m a n s k e g a ter k l a s i č n e g a j e z i k o ­s l o v j a i n u s t r e z n i h k n j i ž e v n o s t i , da l j e z g o d o v i n a r j e , e tno loge l n et­nogra fe , ume tnos tne z g o d o v i n a r j e , f i lozofe i n p e d a g o š k e s t r o k o v n j a ­k e . N a p r a v n i f a k u l t e t i se izo­b r a ž u j e j o p r a v n i k i . T i so po t r eb ­n i k o t s t r o k o v n i p o m o č n i k i o r ga ­n o m n a š e l j u d s k e o b l a s t i , i z n j i h se i z b i r a j o n a š i l j u d s k i s o d n i k i , n j i h p o t r e b u j e j o j a v n a t o ž i l s t v a , iz n j i h se se s t av l j a n a š e s o c i a l i ­s t i č n o o d v e t n i š t v o , k i k l i č e po n a r a š č a j u . E k o n o m s k a f a k u l t e t a pa vaga ja gospoda r ske s t r o k o v n j a ­k e , k i i m a j o v n a š e m s o c i a l i s t i č ­n e m g o s p o d a r s t v u š e p r a v p o ­sebno p o m e m b n e l n o d g o v o r n e na loge .

N a T e h n i č n i v i s o k i šo l i p o u č u ­je jo r u d a r s t v o , m e t a l u r g i j o , g r ad ­b e n i š t v o , a r h i t e k t u r o , geodez i jo , e l e k t r o t e h n i k o , k e m i j o i n s t r o j n i ­š t v o . K e r gre tu z a r a z l i č n e spe­c i a l n e panoge t e h n i č n e g a uspo­s a b l j a n j a i n zah teva jo v s a k a zase posebne o b r a v n a v e , Je t u d i t eh ­n i č n i š t u d i j r a z d e l j e n n a us t rezne f aku l t e t e .

N a M e d i c i n s k i v i s o k i šo l i se po­u č u j e t a s p l o š n a m e d i c i n a i n sto­m a t o l o g i j a ( z o b o z d r a v n i š t v o ) . T u se i z o b r a ž u j e j o n a š i m l a d i z d r a v ­n i k i . N a samos to jn i A g r o n o m s k i l n G o z d a r s k i f a k u l t e t i p a vzga ja jo n a š e k m e t i j s k e i n g v ? d a r s k e v i ­soko k v a l i f i c i r a n e s t r o k o v n j a k e , k i dobe po k o n č a n e m š t u d i j u n a ­s lov i n ž e n i r j a a g r o n o m i j e o z i r o ­m a gozda r s tva .

N a vseh teh v i s o k i h š o l a h je sedaj n a d S550 s l u š a t e l j e v . T a k o tore j danes l a h k o v sak S l o v e n e c , k i j e k o n č a l g i m n a z i j o i n že l i n a ­d a l j e v a t i svoje š t u d i j e n a v i s o k i šo l i , to l a h k o s to r i n a d o m a č e m u č n e m z a v o d u . K o l i k o r za to n i m a l a s t n i h s reds tev , m u j i h daje n a ­ša l j u d s k a oblas t v o b l i k i š t i p e n ­d i j . Danes p resega odstotek š t u ­dentov s š t i p e n d i j a m i ž e 60*/i vse­ga š t e v i l a s l u š a t e l j e v . P r i p o m n i t i pa Je t r e b a , da p r e d v s e m T e h n i č ­no f a k u l t e t o v L J u b l j a n i o b i s k u ­je jo t u d i d o k a j š t e v i l n i š t u d e n t i iz d r u g i h n a š i h r e p u b l i k .

2e t a k r a t e k p r e g l e d dovo l j z g o v o r n o pove , k a k o p o m e m b n a je v l o g a n a š e g a š o l s t v a v v s e m

K i j e po t eh r a z l i č n i h p a n o g a h r a z d e l j e n n a š t i r i f a k u l t e t e i n s i ­c e r n a p r i r o d o s l o v n o - m a t e m a t l č n o , f i l o z o f s k o ter p r a v n o - e k o n o m s k o . N a p r i r o d o s l o v n o - m a t e m a t i č n l f a ­k u l t e t i se i z o b r a ž u j e j o p r e d v s e m

n a š e m n a r o d n e m ž i v l j e n j u . V i s o ­k o š o l s t v o t v o r i v d r u ž n e m so­d e l o v a n j u s S l o v e n s k o a k a d e m i j o z n a n o s t i l n u m e t n o s t i v r h n a š i h z n a n s t v e n i h p r i z a d e v a n j . P o l e g te­ga pa daje n a š e m u o b č e s t v u , k i

b o d o č i s r e d n j e š o l s k i p r o f e s o r j i z a nenehno r a z v i j a s svo jo l j u d s k o te le s t r o k e : m a t e m a t i k o , as t rono­m i j o , f i z i k o , m e t e o r o l o g i j o , k e m i ­j o , geo log i jo , geogra f i jo , z o o l o g i ­j o , b o t a n i k o , a n t r o p o l o g i j o t e r p r a z g o d o v i n o č l o v e k a . F i l o z o f s k a f a k u l t e t a v z g a j a s t r o k o v n j a k e s p o d r o č j a d o m a č e g a j u ž n o s l o v a n -

d e m o k r a t i č n o ob las t jo na t e m e l j u s o c i a l i s t i č n e g a g o s p o d a r s t v a p r o ­i z v a j a l n e s i l e do n a j v i š j e s topnje , p r e p o t r e b n e d o m a č e v i s o k o k v a l i ­f i c i r a n e s t r o k o v n j a k e za v s a po­d r o č j a n a š e g a d r u ž b e n o p o l i t i č n e ­ga i n g o s p o d a r s k e g a ž i v l j e n j a .

DOLENJSKI š t e v . 6 2 5 . n o v e m b r a 1 9 5 5 ŠTUDENT

K a m p o d i p l o m i ! Na obisku pri predsedniku novomeškega okraja Francu Pirkoviču

Nazaj na Dolen Vsako leto na jesen gredo lz

Novega mesta in Črnomlja v ljubljanske m zagrebške visoke šole mladi maturanti, popolno­ma nemočni, da bi se otresli bleščečih sanj nezrelega devet-najstletnika in mnogo premladi, da bd gledali življenje drugače kakor v siju razkošnih nad in nemirnega pričakovanja. Življe­nje je prvič široko odprlo vrata — ta slasti Mnogo dijakov 66 odloči za življenjski poklic zad­nje mesece gimnazije, kasneje pa pove neučakanim mladim le­tom trda stvarnost, da sem.ti-mentailna nagnjenja ugasnejo, ko udarijo ob neprizanesljivo trdo življenje. Morda so se pri izbiri poklica maturanti Dolenj-sek vprašali prav nazadnje, kakšne strokovnjake potrebuje naš, malo poznani, danes še rev­ni dom — dolenjska zemlja.

Te misli Ln še druge so me napotile k predsedniku novo­meškega okraja, Francu Pirko­viču. Vedel sem, da bo težko ujeti primeren trenutek, saj mu upravno delo, različne seje in komisije Vztrajno strižejo ure. Urednik Dolenjskega lista me je prijateljsko pripravil na prese­nečenje iz izkušenj svoje novi­narske prakse: — Zanima me, kdso se bosta srečala. Pa sva se le — tretji dan po mojih pred­videvanjih med dvema sejama. V razgovoru, k i je potekal v poldrugi uri, sem v predsedni­kovih besedah čuitil globoko skrb za gospodarsko rast Do­lenjske in osvežujoče razumeva­nje za probleme Študirajoče mladine.

— Mladi ljudje se pogosto od­ločijo za poklic pod vplivom trenutnih nagnjenj, okolja, bež­nih nasvetov, ne rmislijo pa toli­ko na potrebe Dolenjske. V ka­terih poklicih primanjkuje stro­kovnjakov?

Na Dolenjskem živi l n dela malo izobraženstva, premalo, da bl zadovoljilo vse potrebe. Naj­bolj bi na Dolenjskem potrebo­vali diplomirane agronome in

kmetijske tehnike. Okraj zdru­žuje izrazito agrarno področje, toda kmetijstvo se danes še a muko prebija iz preživelih nači­nov kmetovanja. Kmetijstvo je na Dolenjskem Se na začetku rasti in najvažnejša naloga ljud­

ske oblasti je neumorno delo za rast socialističnega kmetijstva, za naprednejše, donosnejše ob­delovanje zemlje. Kmetijski strokovnjaki so potrebni vsake­mu koščku dolenjske zemlje. Zastonj iščemo kmetijske stro­kovnjake s potrebno šolsko izo­brazbo na skoraj vseh dolenj­skih državnih posestvih, kme­tijskih zadrugah, še posebno pa pri občinskih odborih. Pri bese­dah o občinskih ljudskih odbo­rih pa se vprašanje o potrebi strokovnjakov široko raztegne. Občine v sedanjem najnovejšem pomenu besede imajo kot na­prednejše oblike ljudske oblasti toliko novih družbenih pravic in dolžnosti, da sedanji upravni organi vsak dan težje rešujejo probleme visoko organiziranega družbenega življenja. Občinski upravni aparat bi moral vklju­čevati tudi diplomiranega juri­sta kot tajnika občine, ter grad-

Š p o r t n e d r o b t i n e (II . d o l e n j s k e š t u d e n t s k e š p o r t n e Igre v L j u b l j a n i . Po z a p i s k i h na ­

š e g a posebnega repor te r ja . )

B i l o j e ž e p o z n o z v e č e r . Ž i v l j e ­n j e n a U n u v e r z i Je ž e z a m r l o . P r e d v h o d o m m a j h n a s k u p i n a •fcudentov g l a s n o r a z p r a v l j a . O • p o r t u , s eveda . T o so n a m r e č o r -

fi an iza to r j l D o l e n j s k i h š t u d e n t s k i h p o r t n l h liger. M e n i j o , na j b i b i l e

vse p r i r e d i t v e l e t o š n j i h ige r v L J u b l j a n i . T a k o bo m a n j s t r o š k o v , pa t u d i u d e l e ž b a bo z a g o t o v l j e n a . N o v o m e S č a n A n d r e j A g n i č p r e d ­laga , naj se s p o r e d r a z š i r i n a pet panog . » D o d a j t e š e s t r e l j a n j e ! « V s a k d o ve , d a bo i m e l A n d r e j V ertreljainju g l a v n o besedo, saj Je Član s t r e l ske d r u ž i n e n a T a b o r u lm da p r a v za to p r o p a g i r a s t r e ­l j an je . Res pa Je , da b o d o t a k o ligre bol j z a n i m i v e . N a v r s t i Je pravlilniilk i g e r . T u Je na jbo l j g l a ­sen S a m o M e d i c . V e d n o se b o j i , da ne bd b i l a v tej a l i o n i pos tav ­k i k a k a zanika, k i b l Jo k l u b i a l i t e k m o v a l c i i z i g r a v a l i . P r e c i z n o s t i n p r a v n i š k a n a t a n č n o s t n i s t a n i ­k o l i o d v e č , s i c e r bo S a m o n e k o č e k o n o m i s t . K a k š n a S k o d a ! N o , pa p o v e j m o , k d o so š e d r u g i o r g a n i ­z a t o r j i : » g e n e r a l n i š t a b « — M e d i c ( K D V ) , B u l e ( J A K ) , D r č a r ( R A K ) l n o d p r i r e d i t e l j e v ( D r u š t v o be ­l o k r a n j s k i h š t u d e n t o v ) pa K l o p č i č l n Skede l J ) . P o m H g a l l so p r a v Iz­da tno S i m e c ( D B S ) , Milke« ki A g n u č ( K D V ) .

Ž a r e l o s e j e 8 s t r e l j a n j e m A n d r e j Je p r e s k r b e « s t r e l i š č e ,

m u n i c i j o , p u š k e : to pa Je vse. S k o r a j vsa t r dese to r i ca , k l Je d v a v e č e r a z apo red s t r e l j a l a n a T n bo­ru, vs i so d o b r i s t r e l c i . O s m i c o , deve t l ce m ce lo desetike so b i l e p r a v pogoste. C e pa bl o p a z o v a l i U u l c a in A g n l č a , p r i k a t e r i h so b i ­le t r i dese t ice z a p o r e d , b l se l a h k o U p r a v i č e n o č u d i l i , ka j t i dosečii 4« k r o g o v o d 80 m o ž n i h nI š a l a . T o l a h k o » t o r e s a m o n a j b o l j š i . I n B u l e J« ta p o d v i g n a p r a v i l k a r d v a k r a t v s t o j e č e m l n l e ž e č e m • t a v u . K l e č e pa Je n a p r a v i « »sa­m o « 40 k r o g o v . B u l e Je torej z m a ­g o v a l e c z r e z u l t a t o m 132 k r o g o v , » l e d i m u Agmlč s 12« k r o g i . N a j ­b o l j ! HilMiičan Je b i l M e n c l n , k i Je zasede l t re t je mes to s 130 k r o ­g i . Č e t r t i Je b i l N o v o m e š č a n Sonc , k i m u je ve r j e t no p o m a g a l l i e -h t n g č e z po le t j e (ubog i v r a b c i b n . . . r ) . M e d e k i p a m i so b i l i S t l -Can l n a j b o l j š i I>osegM so 554 k r o ­gov. Z a 13 k r o g o v so bd>u s l a b i l N o v o m e š č a n l . T r e t j i so blJI H ;b -fličiin,! N 5*4 k r o g i in z a d n j i B « l o -k r a n j c l s 477 k r o g i .

V o d b o j k i z m a g a l i N o v o m H t f a n l

H l a d n o l j u b i i a n » k o Ju t ro ne • b e t u m n o g o P r s t i sn trdd » k i k s i .

na d n e v n e m redu. Kmalu n a s top i i z b o l j š a n j e . N o v o m e š č a n i so v e č ko t f a v o r i t i ,saj i g r a j o sko ra j sa ­m i » p r o f e s i o n a l c i « : M e d i c , S i m i č , Sonc i n L a p a j n e , pa t u d i Z o r k o l n S t r b e n c s ta d o b r a . Os ta l e e k i ­pe so bo l j p isane . C m o m a l j c e so zas topa l i a t l e t i z i z j e m o T u r k a i n K l o p č i č a . S t e b r i r i b n i š k e e k i p e so

blJI C t h a l , D r č a r , K o n c i l j a l n S t e -b l a j . E k i p a J A K Iz S t i č n e j e i m e ­l a ze lo d o b r e p o s a m e z n i k e , m e d n j i m i » b o m b a r d e r j a « P e n k a .

N o v o m e š č a n l so d o b r o z a i g r a l i v v s e h t e k m a h , raz.en p r o t i d r u g o ­p l a s i r a n i m B e l o k r a n j c e m . V p o l j u s i ce r N o v o m e š č a n l n i so p o k a z a l i n i č posebnega , n a m r e ž i pa Je b i l n a j b o l j š i SiimiČ.

N o v o m e š č a n l

p o v e č a l i n a s k o k z z m a g o

v n a m i z n e m t e n i s u

» P l m k p o n k a r J ! « so ig ra«! v s te­k l e n i d v o r a n i Z S D v L J u b l j a n i . K v a l i t e t a Je b i l a z a d o v o l j i v a , p o ­sebno v p o s a m e z n i h Igrah o d l o ­č i l n e g a d v o b o j a m e d n o v o m e š k i m K D V l n e t i š k l m J A K . N o v o m e š č a ­n l ( M e d i c , S o n c , M l k e c i n S t r ­benc) so p r e m a g a l i S U č a n e s 5:J ln B e l o k r a n j c e s 5:1 In t a k o p r i ­d o b i l i še eno p i v o mesto . P o s e b ­no d o b r o Je igra« S o n c , k« Je os ta l

Stane Tome:

Z i m s k a Na trudno zemljo so zaplesale znežinke In rahlo, ljubo bele in žalostne, P a so v s e v e j e o s t a l e g o l e ,

J« prekrile.

pa Je med tihe bore ptička se skrila ln še mene zvabila v ta tihi kraj.

edini n e n o r a ž e n na turnirju. S t t -č a n i so p r e m a g a l i B e l o k r a n j c e s 5:3. K l o p č i č , k i je z b r a l v s « t o č k e , Je b i l p rece j b o l j š i o d o s t a l i h d v e h . R i b n l č a n i so vse d v o b o j e p r e d a l i , k e r n i s o m o g l i p r a v o č a s ­no s e s t a v i t i e k i p e .

V a t l e t i k i

b r e z B e l o k r a n j c e v

B e l o k r a n j c t so v e l i k o o b e t a l i , t oda P l u t se Je p o š k o d o v a l , n e ­k a t e r i n i so p r i š l i i n t a k o so z m a ­ga l i R l b n i č a n i p r e d S t i č a n i l n N o ­v o m e š č a n l . R e z u l t a t e l a h k o o c e n i ­m o ko t dobre , saj Je b i l o t e k a l i ­š ć e r a z m o č e n o i n v r e m e ze lo s l a ­bo. O d l i k o v a l se Je Igor P e n k o , d r ž a v n i r ep rezen tan t . K r o g l o Je v r g e l 14.48 m , d i s k p a 39.95 m . N a j ­b o l j š i r e z u l t a t i o s t a l i h d i s c i p l i n : T e k n a 100 m O l h a l ( R A K ) 11.8 p r e d G r o z n i k o m ( J A K ) 12. T e k 3M(i m : D r č a r ( H A K ) 40 p r e d D o -k l o m . N a J0O0 m e t r o v so t e k l i v d v e h s k u p i n a h . Z m a g a l b l N o v o ­m e š č a n D o k i , č e b l v l a k , k i Je p r i p e l j a l G r o ž n i k a , ne i m e l z a ­m u d e . T a k o pa Je kasne je G r o z -nvk za d e s e t i n k o s e k u n d e I z b o l j ­š a l D o k l o v č a s . V b a l k a n s k i š t a -

14 t o č k m a n j so doseg l i R i b n l č a ­n i , eno t o č k o m a n j pa J u r č i č e v a k a d e m s k i k l u b i z S t i č n e . Z a d n j i so b i l i B e l o k r a n j c i .

Z m a g o v a l c e m l e t o š n j i h š p o r t n i h Iger — n o v o m e š k i m š t u d e n t o m -š p o r t n i k o m — i s k r e n o č e s t i t a m o ! U p a j m o , d a b o d o t u d i v b o d o č e n a d a l j e v a l i s p r i z a d e v a n j i za d v i g š p o r t n e g a ž i v l j e n j a v N o v e m me­stu i n n a D o l e n j s k e m .

Fr. Mlkec

benega, kmetijskega in gospo­darskega referenta s srednjo strokovno izobrazbo. Omenil bi, da se mlad izobraženec vse pre­več rad okleplje mesta in tako ne dela tistega dela, ki je danes družbeno najbolj potrebno. Za primer vzemimo agronome. Večji del agronomov izhaja iz mestnih družin in se težko na­vaja na življenje podeželja. Težko je skrbeti za proizvodnost kmetijstva iz mesta. Vzemimo ZA primer pravnike. Podjetja štipendirajo in sprejemajo v službo pravne referente, ker ni socialističnih advokatur, ki bi urejale pravna razmerja med podjetji in tako nadomestile več pravnih referentov. Ti ki lahko delali na drugih mestih. V naših podjetjih primanjkuje diplomi­ranih ekonomistov. Podjetja se zadovoljijo, če dobe pravnika, vedar pa so ekonomisti gospo­darskim organizacijam nepri­merno bolj potrebni.

— Kako je z zdravstveno in prosvetno službo na Dolenj­skem? , t

V Novo mesto prihajajo zdravniki radi na prakso, saj imamo v mestni bolnici specia­liste, ki upravičeno uživajo ugled po vsej Sloveniji. Težje pa je mlade zdravnike na Do­lenjskem pridržati, ker jim za« radi stanovanjske stiske ne mo­remo nuditi stanovanj. V zdrav­stveni službi se čuti največje pomanjkanje po srednjih medi­cinskih kadrih. Vse podeželske ambulante bi morale imeti stro­kovno zdravstveno moč. Tudi prosvetnih delavcev primanj­kuje. Najbolj na nižjih podežel­skih gimnazijah, kjer učijo uči­telji in izredni slušatelji Višje pedagoške šole. V podeželskih šolah se močno pozna, da ni do­toka mladih učiteljev. Tako ob­iskuje prvi letnik novomeškega učiteljišča le en sam fant. Mo­ški čislo drugače navduši pode­želske otroke za kmetovanje i n napredno sad.iereio. Še d**r»s ««» pozna delo upravitelja šole in sadjarja MarinČa v brusniških sadovnjakih. Skratka, strokov­njaki srednjih in višjih šol ima­jo na Dolenjskem dovolj dela.

— Jeseniški kongres Svobod Je ponovno poudaril ugotovitev, da študira na vdsokiih šolah naj­manj delavske mladine. Naloga prosvetne politike je, da že v bližnji bodočnosti spremeni so­cialni sestav študentstva v ko­rist delavski mladini. Menim, da bi na socialni sestav študent-stva lahko močno vplivalo delo štipendijske komisije. Kakšno je Vaeš mnenje glede tega?

Naš okraj Industrijsko še nI tako močno razvit, da bi lahko

Danica Zupančič

štipendiral toliko študentov, ko­likor jih lahko drugi, močnejši okraji. Posebno sedaj, ko smo se združili z bivšim črnomalj­skim okrajem. Pri nas na Do­lenjskem pa je še drug problem. Morda ni nikjer v Sloveniji v narodnoosvobodilni borbi na ta­ko majhnem kosu zemlje izgu­bilo toliko otrok svoje očete in matere. Tem partizanskim siro­tam smo dolžni najprej poma­gati — in teh je veliko. Zato tudi nismo doslej delavsko mla­dino štipendirati v taki meri, kakor bi radi. Toda to se bo izboljšalo.

— Doslej so prejemali štu­dentje štipendije iz okrajnega proračuna. Kako bo sedaj, ko predvideva Zakon o štipendi­jah sklad za štipendije, v kate­rega naj bi vplačevala gospo­darska podjetja svoje prispev­ke po finančnih možnostih.

Se vedno bo večino štipendij kril okrajni proračun, seveda pa bodo morala tudi podjetja prispevati v novo ustanovljeni skla1 sredstva za štipendije. Pravilno je, da bo soodločal v tem samoupravnem telesu vaš predstavnik in boste imeli tako nad razdeljevanjem stalen pre­gled in odločujoč glas.

— Kako naj bi študentski

klub deloval prihodnje leto. Ns samo, kakor sedaj, politično, lahko bi se tudi v športu osa­mosvojili. Lahko M osnovali svoja društva, n. pr. odbojkar­sko, šahovsko, atletsko itd.

Morda bo bolje, da delate ta­ko kot doslej. Ce bi se oddvojili od sedanjih matičnih društev v Novem mestu, bi ta društva na moči trpela, vi pa bi ne imeli tako živega stika z ostalo mla­dino, kakor ga imate doslej. Na-primer srednješolci ln delavska mladina v veslaškem kluba.

— Studentsko glasilo Dolenj­ski študent ljudje različno so­dijo. Kako ga ocenjujete?

Bilo je res nekaj hrupa. Go­vorili so, da ne poznate do po­tankosti problemov, o katerih pišete. Toda to ni tak greh. Kdor dela, dela tudi napake. Prav je, da zbirate okrog svoje­ga glasila nadarjene mlade l j u ­di, pesnike, pisatelje.

Še vedno sva govorila, toda Čas je neusmiljeno tekel in predsednika je klicala seja. Mnogo besed, k i jih je povedal, ne bo napisanih, živi pa vtis, ki so ga napravile ln zavest, da so nam študentom in našim skr-bem pri predsedniku vrata ved­no odprta.

Vinko Blatnik -

P o l i t i č n a z d r u ž e n j a š t u d e n t o v :

K l u b d o l e n j s k i h v i s o k o š o l c e v D r u š t v o b e l o k r a n j s k i h š t u d e n t o v Z v e z a v i s o k o š o l c e v k o č e v s k e g a o k r a j a Sn J u r č i č e v a k a d e m s k i k l u b i z S t i č n e • Čestitamo ob D n e v a r e p u b l i k e v s e m p r e b i v a l c e m D o l e n j ­

s k e . — Z a h v a l j u j e m o se l j u d s k i o b l a s t i , p o s e b n o O k r a j ­

nim l j u d s k i m o d b o r o m N o v o m e s t o , K o č e v j e l n L j u b l j a n a -

o k o l i c a z a m a t e r i a l n o p o m o č v o b l i k i p o d p o r I n š t i p e n d i j ,

k i n a m , d o l e n j s k i m s t u d e n t o m , v s a p o v o j n a l e t a o m o g o č a

s t a d i j n a U n i v e r z i .

St are m nove S O D O B N A

Mesar: »Za nobeno rabo nisi. Ze leto dni te imam v mesni­ci i« kaj ti te naučil v tem času?*

Hudič jo je u roke ozel

fntt (100X*OOV 400VB00) SO zmagftM R i b n l č a n i s č a s o m 3:54 p r e d J A K . K r o g l o Je v r g e l na jd l j e P e n k o 14.4, Clhafl 11.99. T u d i d i sk Je po ­le te l P e n k u 39.95 m d a l e č . N a j v i š e sta s k o č i l a K o n c i l j a l«5 c m In Čl-ha l If ioem. V s k u p n i ocen i Je b i l n a j b o l j š i R i b n i š k i a k a d e m s k i k l u b s 121 t o č k a m i .

V š a h u p r e s e n e č e n j e N o v o m e š č a n l so se n a d e j a l i z m a ­

ge, toda s r e č a Je o p o t e č a . V o d ­l o č i l n e m s r e č a n j u so J ih p r e m a ­gal i b o r b e n i R i b n l č a n i . N a j b o l j š i Je bi« S l a v k o S i t a r ( K D V ) , k i Je n « p r v i d e s k i dosegel k a r d v e t m a g l P r i z m a g o v a l c i h pa so se n a i l i o l j o d r e z a l i : C l c , N o s a n ln ftkaij.

T.n z a k l j u č e k i« k o n č n i r e z u l t a t v s a k o l e t n i h š t u d e n t s k i h Iger za p r e h o d n i poka l U n i v e r z i t e t n e g a (Mlhora Zf tJ . Z m a g a l Je K l u b do­lenjskih v ' sokoAo lcev * 77 »očkar r f •n t ako le drugič <xvoi i i ook*.'

Ob Krk i so «e včasih dogajale čudne reci. Tudi zgodba o skopi ženi bo to potrdila. Če je do p;-čice resnična, ne vemo. Zelo stara je že *n ljudje so si jo desetletja pripovedovali. Nekateri priipove-dovallci so bili take sort«, da so naredi la iz muhe konja, kakor pravimo, če kdo več pove kot je res. Drus< pa, ki se jim no iz leta v leto ljubilo ponavljani z.godbe, so tu pa tam kaj izpustili in po­vedali le glavno; mozeg imenujejo to ljudje ob Krki. Kale, da je billo slednjih več, ker se je ohra­nili a zgodba v precej skromni ob­liki.

Ze dolgo je tega, kar so zanesli starega Bojanca na farno poko­pališče. Tudli žena je šla kmalu za nj m. Copra v je sebe hudo ra­da imela in zanjo ni bilo ničesar Skoda, rudi grunta ne, se n i dalo nič pomagati: dve jeseni za mo­žem jo ie pobrala pljučnica.

Nekoč sta bila tudi ta dva člo­veka mlada. Micka je bila doma s hribov, kjer j« trdo živLjenje. Tam ni ničesar doma, samo drva. Vse je treba z muko spraviti v breg, še vodo. Vse to ie Micka skusila, zato je bila sila varčna. Varčnost je lepa čednost, toda ona je bila bolij varčna za druge kakor za«e. Ko je mari umrla in je ona zagospodinji'la so jedli pri Petričku slabše kot po vseh dru­gih hribovskih bajtah. Bratje in sestre JO jo najedali, če? da dovol* z;i<alu/iio in bi se lahko bolie ku­halo. Micka pa si ni dala nič k <ebi. Seveda ne, ona se je prav lepo redila od prihodkov. Cer. Jan, ko je bila sama doma, si je ocvrla jajčka ali štruklie, da se ie kar cedlilo KZ njih. Postala jc lepo iikrogla in rdeča, da si je marsi­kateri fant mislil: leoo bi bilo imen doma takole ženico! Zma­gal je Bojane, ker je bil z ravnine doma ifl Rnintankr.

Na novi d<wia iiji ob Krkfi s« te M :cka ka ' hirm privadila. Siprva K bila r»hlevna, ko pa ir taiča legla — narosr jo ie wla, j« mlada prijala rajoti v rok t . Mož

je bil cefle dneve zdoma, zasluii je lepe denarce. Pod leta ali kaij več sta se imela rada. To se je znala mućkati: moj možiček, srček, vse najbolj sladke besede je Imela zanju Potem pa je ljubezen splahnela in Micka je imela spet sebe najbolj rada.

Ponovila se je tista reč s kuho. Kadar je bil mož doma, je bil vedno krompir v kropu na mizi, zraven pa tarnanje, kako da so sla/bi časi Materi je pa že odkraja zmetala v staro črapinjo ostanke; tako se jo je rajtaila iprej znebiti.

Nekoč se je odpravila Mtaka v hribe obiskat žlabto. Mož je do­

ma krmil žt^vino. Odkril s-ajast lonec, v katerem j«

je star mislil.

da so otrobi, a kaj je zagledal: potico, belega kruha in pečeno kokos, pribol jždk, ki ga je žena pripravila zase. Zdaj se mu jc po­svetilo, zakaij je vedno takoj od­ložila žlico, ko je začela jesti. Da je kokoš boljša kot krompir, to ie tudi on vedel. »Vrag naj vzaime tako babo!« je za godrnjal.

Zelja pravičnega se izpolni, so rekli stari ljudje. Tudi Bojančeva

R E S N I Č N O

Učitelj ; »Kdo mi zna naStett tri strari. ki j ih pred sto leti Se ni bilo?*

Janezek: »Avtomobila, tele­vizije ...«

Učitelj: »No, in ie?* Janezek: »Mene, učitelj.'«

D O S L E D N O S T • Kolikokrat si že p a d a l j>ei

Izpitih?« »Jutr i bo iestičl*

M se kmalu, čeprav ni tako želel, zarokel se je.

Micka se je vračala Ta Loko fe mesta domov. Tam blitu, kjer gre pot proti Ce^elnici, se ji kar na lepem pridruži možakar, ne star ne mlad, prej grd ko lep. Ne re­če nič, ona tudi nič, čeprav jo je hudo imelo, da bi zvedela, kdo je. Hodita, hodita, Micka začudena opazi, da jo odriva proti vodi Kmaiu sta pri grmovju. Hoče za­viti nazaj na stezo, pa se ne da. Pripravi strupene besede, s kate­rimi bo nadrla tega predrznega fikrica, a kaj, ko se ust ne more odpreti, še malo, in ta nesramni caipin jo bo pahnil v vodo, v glo­boko in potuhnjeno Krko. Ze či­sto pri kraju stoji, z eno nogo n?d vodo, je isto kot z eno nogo v grobu. Nič ne pomaga, morala « bo utopiti Y vodi, ki ji jo je do­ma tako manjkalo. Kot blisk ii šine po glavi vse mjeno življenje. Kesada se je vsega slabega, naj­bolj pa ji je bilo hudo, da ye de­lala tako grdo z brani in sestra­mi, posebno pa i možem, ki ga je strojfla kakor psa, čeprav io ie imel rad in jo je odrešil hribov. Sveto sklene, da bo čisto drugač­na, če se danes izvije smrti.

Tn res! Tedaj pride po stezi ob vodi ženska z otrokom. Mickin sipremljevalec i^sine, kakor bi %* r.emlia 'po/rla. Revica se je od-dnhni'Ia. V takem strahu i« že bi­la, da kar ni mogla do sarpe. H i ­tela je domov kot bi kuril 7.a njo. 5de doma se ie čutila varno.

Za i'už'no ie skuhala dobre Štruklje, ki sta jih bila deležna rudi mož in mati. Čudila sta se, zakaj • delavnik '.trirkli'. ki ir-h še v ned»>!io m bilo ori hiši, odkar te grK.podiniiia Micka. Ona pa »e je s-amo muzala.

Pos'ei je W1o vedno kaj boljše­ga na mizi, saj je dobrote, ki jih je prej sama pospravila, razdelila pravično na vse.

»Hudl't? io je v rolke vzel, pa je poma^a'lo«. so ^rrvorili kmetie, k:

so vedeli, 4a se je pri BojančcvM na bolj* obrnilo.

Vajenec; »Da ima 1 kg U 95 dkg.*

Mesar: »O, potem pa it lah' ko ostaneš pri meni!*

P R A V J E I M E L

Konj in osel se prepirata, kdo je vrednejši. Konj se ba-ha s svojim plemenitim ro­dom.

Osel pa reče: »Kaj bo to! Vas konje bodo avtomobili kmalu zatrli, oslov pa bo na svetu vedno dovolj!*

D O M A Č A — Š K O T S K A

Pesimist; »Posodi mi vrv, da se obesim!*

Optimist: »Ja, če mi jo boi potem nazaj prinesel!«

N A I Z P I T U

Student medicine je bil pred leti vprašan pri izpitu:

»Kolega, bi mi, prosim, lahko povedali, kaj je to izpit?«

»Izpit je,« odgovori Student, »pogovor dveh pametnih ljudi.«

»Da, ampak, če eden od teh dveh nI pameten?« nadaljuj« ekzemir.ator.

»Ja, potem pa more tisti pa­metni priti na izpH v sledečem izpitnem roku,« odgovori ta vstane.

I I I I I I I I I I

Ureja: Vinko Blatnik, stud. btx. Rokopise za decembersko številko »Dolen jskega študenta« požljit« do ID. decembra na naslev: Uredn^tvo Doli en jsk ega lista, No­vo mesto, pjp. 33 s priistarvkom v levem kotu kuverte »Za p*%>gp

DANICA JRDPNIK: Nad Ootrjanci te j« svitak),

ko je • topil Jož« pred bajto. P red nj im j« bila cesta — š i ­roka in blatna. Ponoči je de­ževalo in v lužah so se bel i l i oblaki, k i j i h sever Se n i raz­sula!

M E S T O Urban piše Primožu

— Pa ne Izgubi! je zaklicala fca njim mati, ko je stisnil v l ep tri desetake. — Korajžo, fant, takega zoba n i nič ško ­da! Jože se je nasmehnil, to­da ni mogel pr ikr i t i bolečine, k i ga je mučila, da že tretjo noč ni zatisnil očesa. — Zbo­gom, mati! je zaklical, ko je b i l že nekaj korakov od hiše.

Do mesta je bilo dobre štir i ure. Skrbelo ga je, kako bo pr i zdravniku, kajti sovražil Je mesto in se ga bal tako, kot ge boji zločinec svoje vesti, ko spozna svoj greh. Toda Jože Hi grešil, le mesta se je rad Izogibal. Kadar je šel oče na

Jožo Prime:

sejem in ja moral Jože z njim, je prisedel brez besed na voz, toda bilo mu je težko in naj­raje b i skočil sredi ceste z vo­za, so pognal v travo in bežal, b e ž a l A danes mora spet v mesto. Zob ga boli in mati je rekla, da bo bolje, če gre. K o ne bi rekla to m a t i . . . Vedel je, da ne sme zavrniti njene ljubezni, ne bilo bi p r a v . . .

Pred njim je bila cesta, blat­na, široka, umazana. Okorni čevlji so se mu pogrezali v blato i n hlače je imel ošk rop-ljene do kolen. Za hribom se je prikazal zvonik. Nekoč je z radovednimi očmi gledal vanj in misli so mu blodile po tlakovanih ulicah, po vel ik ih trgovinah, po izložbah, kjer diše slaščice, k i so vabljivo raztresene za steklom. V m i ­slih si je predstavljal v mestu vse, kar je najlepšega. A vse­lej, kadar je moral z očetom tja, ga je navdajal strah pred nečem tujim, neman i m. Spom­n i l se j e . . . Nekoč je videl otroka, k i je pred trgovino s kruhom vlekel mater za kr i lo in šepetal : — Mat i , kruha! V i ­del je berača, k i je v razcapa­ni obleki klecal na pločniku in z oteklimi očmi blodil po množici, k i je hitela mimo, k a ­kor da bi ga ne bilo tam. Za njim je bila trgovina In v Iz­ložbenem oknu so vabile sla­ščice . . . Vide l je bogate kup­ce, k i so se prepirali na sej­mišču za nekaj dinarjev. Vide l

je debelega, moža s kučmo, ka­ko je kukal lz lesene hišice in kr iča l : — Vroči kostanji, kup i t e ! . . . Iz lz tistih umaza­nih rok je ponujal kostanj. Vide l j e . . in mesto je bilo zanj polno grdih, režecih se obrazov, k i so ga zasmehovali, ko je hodil s i romašen in ubog mimo razkošnih izložb s pisa­nim blagom.

x x x x V čakalnici je bilo še praz­

no, ko je vstopil. N i upal sesti, Zdelo se mu je, da bi zama-zal lepe, belo barvane stole s svojo od poti umazano oble­ko. Stopil je v kot in čakal . Vse je bilo tiho, le iz ordina-cijske sobe se je zdaj pa zdaj zaslišalo žvenketanje i n š t ru ­mentov, k i j ih je pripravljala sestra. Jože je poslušal in tes­no mu je bilo ob misli , kako bo, ko bo sedel na stol ob oknu. odprl usta in . . . bolelo bo, to je vedel dobro, toda mati je rekla, da bo potem bolje. Pa , saj mu je bilo že — dvanajst let-

Dolgo je čakal sam. Polago­ma pa so začeli prihajati l jud­je. B i l i so lepo oblečeni.

Se nikol i ni b i l pr i zdravni­ku. Nekoč mu je mati pravila,

Karakteristika (Odlomek)

Ni še minilo š t i r inajs t dni , odkar je M i n k a odšla na te­čaj , in že se je v r n i l a Po trgu so se razširile govorice, da so Jo izključili zato, ker je ho­di la v cerkev.

Nekega dne je šolski upra­vitelj , k i je bi l obenem nekak­šen odbornik v krajevnem ljudskem odboru, poklical Emi­la k sebi.

Upravitelj je b i l že pr i le­ten, pameten mož. Navadno so ljudje, preden so se odločili ca kaj važnejšega, vprašal i njega za svet.

Takoj ko je E m i l vstopil, mu Je ponudil atol:

— Sedi! E m i l je sedel: — Hvala. Tud i upravitelj je sedel, pr i ­

žgal cigareto in začel: — Veš zakaj sem te pok l i ­

cal? — Ne. — Tudi približno ne? — Tudi ne. Upravitelj- je potegnil dim,

ga spustil skozi nos, nabral čelo v gube in začel:

— Zaradi Minke sem te po­kl ica l . Pusti jo. Ona ni zate. P reveč lahkomiselna je.

E m i l je molčal. Vedel je, da Je ne bo mogel nikoli pustiti. P reveč sta dala drug drugemu l n preveč sta drug drugemu vzela, da bi se lahko tako mirno ločila.

Upravitelj je vedel, kaj se dogaja v Emi lu , zato je nada­l jeval :

— Njena karakteristika ne pove nič dobrega,

— Pustite karakteristiko. Karakterist ike pišejo ljudje, a vsak človek je dober, dokler ga ljudje ne pokvarijo.

— Pusti filozofiranje. M i n k a n i dekle, kak r šno zaslužiš t i .

E m i l Je čutil Mlnko kot del sebe. Govori t i grdo o njej, bi •e mu zdelo prav tako kakor da bi obrekovall njega.

— Vseeno jo imam rad! — Upravitelj pa je rezal vse

globlje: — Ljudje govorijo, da so jo

v rg l i zato, ker je hodila v cerkev. Toda to ne drž i !

Malo je umolkni l , povlekel zadnji dim, ugasnil čik in h i ­tro zaključil :

— V r g l i so jo zaradi nemo­rale!

E m i l je presenečeno vzk l ik ­n i l :

— N i res! — Večkra t tudi spala ni v

in te rna tu . . , — Ne verjamem! — Takoj boš verjel! Upravitelj je odprl predal

pisalne mize in nekaj časa brskal po njem. Izvlekel je kuverto in iz nje s pisalnim strojem pisano Minkino karak­teristiko. Por in i l jo je E m i l u :

— Na, beri! E m i l je vzel karakteristiko,

pogledal upravitelja, potem pa tisti nesrečni l i s t ' papirja.

kako je tam. Sedaj n i b i l več radoveden, želel si je samo čimprej od tod, čeprav bi mo­ral prej hudo trpeti.

N i prišel p rv i na vrsto, pa tudi drugi in tretji ne. M e n i l je, da so pozabili nanj. Po ­makni l se je do vrat in smuk­n i l v sobo, ko je sestra odprla vrata.

— Izpuliti? je vprašal zdrav­nik, k i si je pravkar umiva l roke. Jože mu je z jecljajo­čim glasom potrdil.

— Plačat i boš moral, fant! Pet in trideset, brez injekci­je! se je zasmejal debelušas t zdravnik in ga premeril od nog do glave. Mrzlo ga je sprelete-lo, ko je pomisl i l , da ima pre-

. . . že drugi dan po prihodu v mesto je navezala stike z ne­k i m moškim in se sestajala z njim tudi v času, določenem za u č e n j e . . .

E m i l je vrgel list papirja po mizi in zbežal skozi vrata. Be­žal je in si vtepal v glavo:

— Ne! Saj ni mogoče! M i n ­ka n i taka! Nekaj pa je govo­rilo v njem*

— Taka je! To je resnica 1 T i je nisi nikol i poznal, sicer pa sam veš, da upravitelj n i ­kol i ne laže.

Takrat je E m i l prvič za su­mi l , da M i n k a laže, takrat Je začutil , da se Je v njuni l j u ­bezni prvič nekaj zamajalo, takrat je šla prva, komaj vid­na senca preko njune ljubezni.

malo denarja. V misl ih je pre­hodil vso dolgo pot od Gor ­jancev in se spomnil matere, k i mu je rekla: — Pa ne i z ­gubi! Toda dobro je vedel, da ni izgubil, le mati mu ni mo­gla dati več.

— Jaz, j aaaz . . . Čutil Je, da mu je solza zdrknila po l icu.

— Nimaš denarja, kaj? se je hudomušno nasmehnil zdrav­nik in ga potrepljal po rami. — Pa drugič. Naprej, prosim! Odprl je vrata l n vstopil je nov pacient.

Jože je povesil glavo ln ne­mo stopil v čakalnico. Čuti l je, da ga ljudje gledajo in zdelo se mu je, da se je nekdo

Š T U D E N T J E , D O P I S U J T E v N A S LISTI

tahltital. Rdečica ga je oblila in v ustih ga je zaskelelo še bolj.

Stopil Je k vratom. Nasproti mu je prišla ženska, dobro­dušna meščanka, pokrita z majhnim modnim klobučkom in svilenim dežnikom v rokah. Pred Jožetom se je ustavila: — Saj ni bilo tako hudo, mali . Pobožala ga je po laseh: — Jočeš? Saj zdaj ne bo vec bo­lelo! Jože nI dvigni l glave, sa­mo v tla je gledal in solze so mu drsele na ponošeni suk­njič. Pred seboj je videl š t e ­vilke, mater, dolgo, blatno ce­sto, sme joče obraze. Pr i je l se je za ograjo ob stopnicah ln šel na cesto. Zunaj je deževa­lo. Po pločnikih se je prer i ­vala množica in zdelo se mu je, kakor bi nekdo venomer šepetal : Pet in trideset, samo pet in t r ideset . . .

Ne morm t povajdat koku srn jezn n vs ta svajt k vse stvari popać. Un dan sm Su an malu po svajt pa b me kmal božji žlak zedu, kar sm vidu. Vajm d me uprašaž kaj d sm vidu? Z fort t buom pova>doui zrad m i ere od žlic se gne.

Kukr poie naša himna: »Od Sruoch uist so miero uzeji, so žli­ce dajiatj začiel.« Mjan so oče povajdal in niam so tud oča po­vajdal kakŠn krapR je biu tdaj n Bitankavm vrt, k so se naš očiet-je prieklal ktiero miero od uisr bi uziel de b b!a glih z use tpra-va. Tist k so ima?! velike guob-ce, pa še vieče jazike so bli n vse kriple z vliko miero. Kajpk, un k najso muogl take žlice med zo-bie spravi, so bli pa kontra. No porlei so najkai srajdnga vziel, tu pa na tuo vižo, d so znable z eno rdiečo farbo namazal. (S tako k je za meje lisatj. Takrat je blu tu

mazajne nakaj strašansku neumn-ga, sc s Idje misli. Ampk žien-skam se ie ca rajč tulku dopaila, d s še dns žnable z rdiečm maže-jo.

Pa pustimo tuo stvar babam v vesajJe.

Kaij sm že niehou? No kukr so se nmazal so smr­

čke u Bitnkave planke od skdna prtisnl in s tiste mase različnh miet so glih epravžno potegnil. Potlej so pa možje sklenil, da buodo od tdaj npraj samu take žlace po mier dajial. In še tu so se dogovurl d buo Bitankov Simc ano tako žlico na reja no z buko­vja lsa zmieraj pr rok imu in jo buo vsakm k jo buo htu zmiert n razpolago dan. A nsrieča nkul ne počiva. V ti*t žlic so se črv zaredi in vso pre.uknal tku d je konc vzejla.

Zdaij te pa vprašam lub Pri­mož al se njab mogl mi možje

š< enkrat zbra t in ano nuovo mi­ero vzet, al pa n Bitankavm skd-nu pogledat če se h kaj tist« inabie poznaju, le tku b iahku ano nuovo m;cro dubl. Saj pmv-jo, d rud u Pariz mirkajo tist mecr, d ga njab kuova baraba utegnila al pa od pil i a. No tist metr je iz ane trde kovine, k js Še bij trda kukr žlajzu. Z nas pa b bil kar hrastov lajs duobr, ker

Skrivnost Gradnikove Dr. Alojzij Gradnik spada med

največje duhove slovenske knj i ­ževnosti, saj je s svojo pretres­ljivo lepo ljubezensko izpoved­jo dal velik delež slovenski l i ­r iki . Rodil s« je 3. avgusta v Medani v Brdih, na skrajnem jugozahodu slovenske zemlje.

Gradnik je bil po pokliou sod­nik in je služboval tudi v Go­rici. Čudno naključje je hotelo, da se je tam seznanil s kosta-njevlško rojakinjo Marijo Svalj, k i j i je zapeli svoje najgloblje pesmi: Besede iz groba, Na go­riškem pokopališču, D« profun-nis Itd. Tragedija Marije Svalj, Gradnikove mladostne prijate­ljice, se Je odigrala nekako ta­kole:

Marija Svalj, rojena IS. apri­la 1892 v Orehovcu pri Kosta­njevici, je naredila štiri razre­de osnovne šole, nadaljnje štiri pa v Gorici na višji dekliški šoli, kjer je imela njena mati, kasneje poročena Hude v Go­rici omoženo svojo sestro. P r i tej je namreč Mici stanovala. V Gorici se je prijavila na učite­ljišče, kamor jo pa zavoljo mladosti niso sprejeli. Da ne bi deklica izgubila leta, so jo dali v Ljubljano v trgovsko šolo in slednjič v službo pri tiskarju Gabrščku v Gorici. Sprva je tam delala v tiskarni, kasneje pa je toliko napredovala, da je postala knjigovodja v knjigarni. Tu je videvala tudi pesnika Gradnika, k i je redno zahajal v knjigarno. Gradnik Je tedaj prišel r. Dunaja, kjer je opravil svoj zadni izpit in dobil dok­torsko čast.

Ko gledam njeno podobo, se mi ne zdi prav nič čudno, da je ugajala mlademu poetu. Bila je visoka, vitka in je imela ne­ko posebno milino v obrazu. Zgornja ustnica je bila nekoli­ko bolj poudarjena ln čez pas Je bila prav tavčarsko vitka. Na glavi je nosila klobuk po modi tistega časa in oblečena je bila

velike pesmi v belo obleko, kar je njeni tem­ni glavi dajalo še posebni pou­darek.

Gradnika pa ni prevzela samo njena lepota, ampak ga je pre­tresla tudi njena prezgodnja smrt. Jeseni leta 1911 ali spo­mladi 1912 je šla Marija s svo­jim bratrancem in tovarišico, s katero sta skupaj delali pri Ga­brščku, na Sveto goro pri Go­rici . Popoldne, ko so se vračali, so si vsi trije umivali noge v mrzli Soči in to je bilo za šib­ko Marijo dovolj. Začela je bo­lehati in od junija do novembra Je že morala na bolezenski do­pust. Po novembru 1912 je spet stopila v službo, vendar ne za dolgo. Zdravnik j i je spet sve­toval, naj gre na deželo, kjer bo dober zrak in domača hra­na. Ko je bila zunaj mesta, je bila sicer pri znanih ljudeh, to­da Marija kljub temu toži v pismu materi, da se dolgočasi in »-premišlja svojo žalostno usodo.« Slednjič se je spet vr ­nila v Gorico, a službe ni več nastopila. V tem času se je šla tudi fotografirat in to je zad­nja podoba njenega mladega življenja. 7. januarja 1914 je umrla, stara komaj 21 let. Po­kopana je na pokopališču v Go­rici, daleč stran od svoje rod­ne Kostanjevice, k i pa se jo Je večkrat spomnila ln tudi pesni­ku je pripovedovala o njej* ,

Pevca smrti in njene neizpro­snosti je prav gotovo zadela Marijina tragedija. Bila sta ve­lika prijatelja, dokaz za to je njegova silna, prav orfična pe­sem. Pesnika ni bilo za pogre­bom, ker ga je Izguba preveč prizadela, poslal pa jI Je šopek rdečih rož, k i so j ih položili na njene prsi. In ko je pesnik ka­sneje šel na njen grob, je slišal iz groba naslednje besede:

Poslej s« je pesniku utrgal pravi p la i globokih ljubezen­skih izpovedi, kakršnih ni mno­go v naši književnosti. Med ta­ke velike izpovedi sodi venec pesmi, ki nosijo naslov De pr£> fundis, kar pomeni: Iz globin. Resnično, saj je vsa Gradnikova pesem izpeta iz globin človeške duše. Dolgo časa je nosil v sr­cu to bolečino in slednjič je pr i ­šla do svoje podobe. De profun-dis Je umetnina, ki pomeni mor­da vrh Gradnikove pesmi.

Te vrstice pa ne bl bile po­polne, če ne bi bilo ob koncu

vsaj dmiotaJfc mojega limena inicialk globoke vdanosti in iskrenega občudovanja Gradni­kove visoke pesmi in Marijine rodne Kostanjevice.

Lado Smreker

Zdravko Slamnik:

Materi Enajst je proč . . . Tvoj Siht Je *e končan, in sdaj v spomin dremav me boš klicala, dokler te sen ne zvabi v molk teman. A Jas. . ? Prezebam k^kor pes. Pod mano škrta sneg . . . Na Jugu luna migeta ln gleda muho, k i pred seboj »e je pognala v beg.

kukr vidi? se bukov ne obrejase. Toklele an malu sm Ju pa evaijlt,

S. me je blu kr Apot d sm Ribn« n — predsta'vnk vsfo prava

žlic. Lub moj Primož, up>ražam tt kej dns vidš kakšno pravšno mie­ro in obliko? U an menz imajo take o drug spiet drgačne. Kuod so strašansku viike, viečje kukr tolar, drguod so pa spiet take, d s jim omruok smaije. Ane so tiežke, d se bojiš, d nab pruh dobiu, k jo uzdigneš, druge so pa Spet ta­ke kukr lft. Z ano besejdo, a dvejah ostarijah pr ba/ilm dniev s svaijčo ti rok nab dobil dvaj, k b ble giiii.

Kaj ri nursll Primož, ail b lahku mi to stvar do kraja spelair Mjan 6e rud dozdejva, d so se Idiem uista tulku rste^nila al pa znucalla. de b bla ta akcija prav zrajs potra-bna. Pa saj tud naj čudnu, k pa usi z vsak drek tul­ku ja.7-k otriesajo, d se raijs muora najkaij znucat.

Zdaj buom pa kar korufou. Če s kontenr, se dobimo ta prvo ne» daijio druzga majsca pr M»L Ob-lub m, Te še pruosm, d povejš Zadnkov Juil če io kuod vidš, da p buom cisro kblioo z zejUe n tor­to puošto poslou kukr bom prilko dubu, pa porroštij jo prav Ipu!

Adi jo Urban

? >• mesece sem ta, na dna te Jame črne. Kod, o kod si hodil, dragi, da tako dolgo nisi mislil name? Kako sem čakala tel Sneg me beli pokril je. V mrzlih rokah so zv ene U ml tvoji nageljni in Kpet močilo deževje grob Je moj, a nI te bilo. Potem, ko m po dolgi, dolgi zimi semena kl i la . sem hotela i nji ml ven, ven, vsa trudna od pričakovanja. Zdaj si prišel, ko zopet vlgred sanja In »pet ffnrljo tiste zve7.de zlate, k i so sijale v oni sladki noči. Saj nisem, dragi, nisem huda nate Ln vse, prav vse odpuščam t i . Ne Joel.

Ta pesem Je Izšla v pesnikovi prvi knjigi Padajoče zvezde 191«. Sest let kasneje pa Je v drugi tbirkl Pot bolesti, tiskana pesem na Goriškem pokopali­šču.

V njej nI nlft Izmišljenega. Pesnik je šel po vojni na poko­pališče ter našel ra«rlte grobo-v*. Fantje so se skrivali po grobnicah in na pokopališču je

bilo razdejanje brez primere. Lep Je predvsem drugI del pe-»mi, to Je Marijina pripoved o fantih, ki so nosili rože rdeče, to so bleski krvi na. prsih, ka­mor jih Je zadela krogla. In te rože so dali svojim plesalkam — smrti, ki Je z njimi plesala svoj satanski ples. Pesem je pol­na iskrene ženske vdanosti, da pretrese človeka do solz.

T E M P O R A M U T A N T U R

Smo šteli leto š t i r idesetpet ko iz gozdov smo v mesta privihral i , zdaj š tejemo že petdeset in pet: L e kam tovar iša smo dali? Takrat nas b i l je sam polet k i smeh in borbene smo pesmi peli naziv »gospod« je ležal n« smeteh ločili smo se še: rudeč i — beli! A danes, danes je t ova r i š le šepet, redkejši kakor kapucinski brat, »gospod« se kl ičemo v lokalih spet! Nuziv »tovariš«: M a r š v antikvariat?!

KULTURNIŠKA

»Velika puntar l ja« k nam na oder ni prispela, ker se še večja puntarija za odrom je začela.

J A M

V aadnji Številki Dolenjskega •tudenta sem se Vam predstavil kot strokovnjak za vreme. Da­nes pa Vam bom predaval o •nem najbolj žalostnih področ­j ih kulturnega življenja. Mogo­če porečete, ko boste prebrali naslov: »Ta človek pa mora b.U univerzalen! Res rad bi ga spoz­nal!« Priznam sicer, da mi takš­no Vase mišljenje laska, čeprav nisem ravno tako univerzalen, kot si mogoče V i mislite. Večina ljudi ml namreč pravi, da tem tečen. Vidite in tudi jaz sem prepričan, da Je to čista res­nica. Pa pustimo to, dovolite mi raje, da Vam pričnem razlagati na dolgo In široko.

»Poezija! Bedast naslov!« mr­mrate nejevoljno. Dragi brate;, J« pač tako. Torej najvažnejši pri poezdji Je pesnik s svojimi peamilml (Če | njimi prodre se­veda). Veste ob takšnem učenem razglabljanju, mi spomin vedno •aide v moja prva pesniška le­ta, ko sem pisal in sanjal ter M l do ušes zaljubljen. Pisal sem |>e*m,l z veselim upom, da se bo •res, v- katerega sem se zaleta­val, Jahajoč na Pegazu, odprlo; ITI sanjal blažene sanje, da me bodo kar na lepem — kdai iti kakn, a tem si nisem belil glave — c^flcHK Potem naj bl se nr i -tel l dnsw« Uubezrai in slave. Sa­mo, na žalost, se je zadeva kon-ftala drugače, deva mojih sanj

Je naredila »partijo« In mi po­kazala hrbet, slava me pa še do danes ni našla, tako da sem ša ASOM či»to navaden neslaven državljan.

Pesnikov Je pri nas kot Ustja in trave. No pa to naj bi še bilo, saj pravi ljudstvo, da se tudi lz kupa plev nabere nekaj zrnja. Torej pesniki so, to Je neizpod­bitno kulturno-zgodovinsko dej­stvo. Vidite obstajajo pa tudi smeri pesništva ln teh Je skoraj več kot pesnikov. Naj Vam na­štejem nekaj najvažnejših, ki so se razvile po osvoboditvi: vo-cialistični realizem, neoreali-zem, subrealizem. kubizem, fu-turlzem Itd. Nikar no, ne Jam­rajte, da Vam bo razneslo glavo, saj Se na polovici nismo. Zdaj pride na vrsto še papir. Zaradi pomanjkanja le-tega, Vam lah­ko zavrnejo Va&o pesem (to J« popolnoma razumljivo, ker te papir uporablja danes že s« marsikaj, največ pa ca tiskanje obrazcev).

Pozabit! ne smemo na ured­nika. Ta je v poeziji zelo zelo važen činitelj. Nikar mu ne no­si svojih umotvorov pred krat­kovidne oči v ponedeljek okou prvega! Najbolje Je, če stopil predenj v sredo ali četrtek, ko je prvi teden meseca že minil. Uredniki so meni In tudi verjet­no vsem ostalim začetnikom prt-aadejali ln m*rsik»te*o teiko

O P O E Z I J I uro. Napišeš pesem, Jo oplliš, kot se strokovno reče, Jo pre-čitaš enkrat, dvakrat, predno greš spat ln zjutraj, ko vstane! in se vzhičen lzprnšujel: »Di­vota 1 Kaj sem to res Jaz sesta­vil?!« Opajaš se, okoli srca se W topijo zadnje rezerve ogljikovih hidratov. Pozabiš, da Je v sobi mrzlo, da si lačen, da m več c i ­garet ln da ari pred nekaj minu­tami pokadil zadnjo, iz preosta­lih čikov zvito cigareto Moravo Na kratko, tiste trenutke, ko se opajaš ob svojem novem umo­tvoru zaplava* na ellzejske po­ljane, kjer nI trafik, ne želod­cev ki krulijo, kjer niti ne sa­njajo o oslarijah; kaj Je stano­vanjski problem, o tem pa s« Jim še sanja ne.

Nenadoma te pa v lepem ras-polr>ženju prehode kakor žvižg miličnika pri cestnopromernem prekršku misel: -Urednik!« Da, urednik . . . Ja« osebno jih delim v »visoke«, »sladke« ln »zapo­slene«.

No pa nadaljujmo t«m, kjer smo prenehali. Poln poguma se bodri S: Uspel bom, saj moram uspeti! Jutri stopim pred ured­nika in mu predam. Tod«, ko

prtsopeš v Četrto nadstropje pred njegovo pisarno, ti Je i« pol poguma splahnelo. Ne upaš st potrkati. Vrneš se na ulico. Ta­ko manevriranj« se ponavlja včasih dneve in tedne. Ko si nazadnje le nabral toliko pogu­ma, da al potrkal ln vstopil T sobo (na primer urednika »vi­soke« sorte) te ta sploh ne po­gleda. Čakaš In ga nazadnje s kaši janjem opozoriš na uvojo malenkost. Zviška te premeri, kakor da si mikroorganizem ter ti pokima. Z glasom, ki ga stis­njeno grlo komaj prepušča, l i -ustll nekaj besed ter mu po­nudiš svojo pesem. Z izrazom zvišenega gnusa na obličju sprejme pesem, Jo bežno pre­leti, zmlga z rameni In Izjavi:

»Nejasno, Izrabljen motiv, sla. be metaforel To ni ta nas, mla­di prijatelji Mi smo vrhunska revija I Poizkusite drugodl« Ko si ves zlomljen izrekel nekaj artikuliranih glasov, ki Jim sam ne poznaš pomena, se obrne! ter slep od nepričakovanega razvo­ja dogodkov, Iščoč vrata, pre­vrneš cvetlično stojalo.

O, nikar se ne žalostite bratci, be je se dosti srečen konec. Me ,

nI se je ob neki taki prilik! p r i ­merilo, da sem prevrnil podsta­vek E akvarijem polnim zlatih ribic, k i sem jih nato lovil z golo roko po preprogah v ured­nikovi sobi. De ste slišali ter­minologijo urednika, ki Je bil še malo prej tako slovesno skop v besedah, bl Vam lasje dosegli višino Comolungmel Dovolite ml, da Vas opozorim na to, da Je ribe E golo roko zelo težko uje­ti, še posebno pa zlato ribo, tako da me Je stalo nemalo truda, predno sem polovll vse ribice in Jih spravil nazaj v akvarij, ki Je ostal na srečo cel.

Pri »sladkem« uredniku Je predseena Ista. Slednji t«, ko al vetofMl jelo ifovorno ln široko­grudno sprejme, osladno cmaka-Joč te treplla pa hrbtu ko pre­kupčevalec kobilo **r poln *u-perlatlvnlh ocen prebtre tvojo pesem, nazndnje p* ib irjavl:

»Mladi prijatelj' V Vas Je ne-dvomno velik talent, vendar p« stvur še r«1 trela za objavo!« Takšni uredniki so zaposleni sa­mo pri drugorazrednih revijah. Uredniki »zaposlene« eorte, so pa pri takih revijah In časni­kih, ki objavljajo pesmi le, če

Jim drugega gradiva zmanjka. Tak urednik te ie takoj ko vstopiš strogo premeri iznad očal. Ko si mu pa pokazal svojo pesem, te takoj postavi pod kap, češ: »Kako si sploh upate I Pe-seml Danes že vs;ik kravar p i ­še pesmi I Jaz poezije sploh ne priznam. Prešeren Je bil samo eden In še ta ]• pllt Izgubite se ml izpred oči I« Vidite in kljub temu Imam take urednike naj­rajši. To so naravni ljudje, k i povedo, kar Imajo na srcu, e obraz! Oni ne umetnlčljo, am­pak so telo ekspedltlvnll Vidite pa še nekaj Je, H uredniki nam­reč povzročajo s svojim nasto­pom v meni gnev, ki Ima ca posledico Inspiracijo. Splošen zaključek o urednikih pa bl bil tale: bili bl r.nnanl, Č« bl se vsa) malo skušali poglobiti v tisto, kar Jdm uboga pesniška para prinese na papirju napisano.

Zadnja, toda najbolj važna postavka v naši razpravi eo pa kri t iki . Priznam Vam, da bi lah­ko napisal o njih marsikaj, pa veste sem še v fazi emhrional-nega razvoja (v Hteraturnem pogledu namreč) In se ne bi rad te v naprej zameril. Zato bom zelo kratek. Naj Vam povem le toliko, da so kritiki gnoj a ka­terim se rnoll njiva poez'1*. da nato poezija bol) raste. Da pa n* boate rekli, da sem zašel pre­

daleč, naj popravim: kr i t iki so umetno gnojilo ln sicer, kot sa­mi mislijo, take vrste umetno gnojilo, ki duši plevel, daje pa zdravo rast prnvl poeziji. Tako, zda) smo obdelali vse, manjka nam samo šo strlček aH teta. Kar vidim Vas, kako ste začu­deni, zato Vam bom takoj raz­ložil: vidite, če se rodi otrok, mu nekdo botruje, Če pa pesnik • muko rodi pesem, mu Je razen vseh že nnštetih momentov po­treben še strlček ali tetka, ali kakor temu sodobno pravimo »zveza«. Takšna zveza, vam po­maga v boju proti pomanjka­nju papirja, oziroma v boju pro­ti odklonilnemu stališču ured­nika. Tako, poezijo smo sedaj obdelali In bl lahko formulirali definicijo, k l W glasila nekako takole: Poezija J« kulturna zvrst, sestavljena Lz pesnika, ki v neki smeri plse na papir (v kolikor ne obstoja pomanjkanje), Ig urednika, ki to zvrst sprejme uli odkloni,Is kritika, ki se uporab­lja kot umetno gnojilo, ter l« strlčka ali tetke (»zveze«), ki r slučaju komplikncil pn in lenta urednika, ali pa celo razredčita umetno gnojilo, če le premočno.

V upanju, da se le Vaša mol* '•n' k i površina povečala

Vas pozdravlja J A M

Za napredek in razvoj črnomal j ske občine

Zakaj obrekuje Marija Kump našo družbeno ureditev?

Po reorganizacij in teritori­alnih spremembah državne uprave je za mnoge občine na-atailo pereče vprašanje, kako t lastnimi silami »voziti« naprej. Tudi Črnomelj spada med take občine. Organizacijske spre­membe so bile ravno v Črnom­lju pogoste. Tu so začeli delova­t i naši prvi organi ljudske ob­lasti, razvijajoč se od K L O vse do '.orožja in nazaj s postopno teč sandžaci jo na sedanji ob-fcinski ljudski odbor.

Desetletna doba socialistične graditve je dvignila Belo kra­jino iz zaostalosti ln Jo vključi­la v naš splošno gospodarski razvoj. Bela krajina je v marsi­čem spremenila svojo vnanjo podobo. Širok investicijski pro­gram bivšega OLO Črnomelj se Je odvijal pretežno v črnomalj­skem bazenu in sedanja reorga­nizacija je zatekla mnoga pod­jetja in ustanove v stanju in­vesticijske gradnje, ko še ne morejo dajati družbenega pr i ­spevka Največ takih odprtih

vprašanj je ostalo prav v seda­nji črnomaljski občini.

Nadbolj pereče vprašanje čr­nomaljske občine je vsekakor izgradnja vodovoda. Črnomelj, ki se je zadnja leta močno raz­vi l , je brez pitne vode. Pozabiti ne smemo, da je tudi tovarna »Belsad« življenjsko povezana s pitno vodo. Vodovod v Beli krajini je začel graditi že bivši OLO. Za črnomaljski vodovod je doslej porabljenih 75 milijo­nov dinarjev (nakup potrebnega materiala, glavno zajetje pr. Dobllčah in Izkop za cevi do Črnomlja). O tej gradnji so ve­liko razpravljali delovni kolek­tivi v podjetjih in zbori voliv­cev. Ljudje so se zavezali, da bodo Izdatno pomagali s pro­stovoljnimi deli pri Izkopih in podobno. Za glavna dela bl bilo potrebnih še okoli 20 milijonov dinarjev investicij.

Druga važna naloga občine je elektrifikacija, saj Je ostalo še 30 vasi in zaselkov, ki nimajo

elektrike; vmes so Izrazito par­tizanske vasice, ld potrpežljivo čakajo te pridobitve našega so­cialističnega razvoja. Ponekod imajo že drogove in drugi ma­terial.

Stanovanjsko vprašanje tudi nujno terja rešitve. Črnomelj je narasel po vojni več kot za po­lovico prebivalstva, gradnja stanovanj pa nI dohitela tega razvoja, čeprav hitro napredu­je, tako v državnem in privat­nem sektorju. Med objekti, ki se gradijo, je najnujnejša šola na Vinici ; ta je v zaključni fazi in jo je treba dograditi.

Gospodarska osnova za uspeš­ni razvoj občine je predvsem njena industrija — rudnik Ka-nižarica, Belsad, Zelezolivarna ter druga podjetja in delavnice, ki zaposlujejo 1700 delavcev.

Da bo Črnomelj živel naprej in se razvijal, je odvisno od sa­mih domačinov. Vključijo naj *e v splošno gospodarsko, družbe­no, kulturno in športno dejav­nost. Lep vzgled sta dali zlasti turistično in športno društvo, ki sta glavni gibali družbenega življenja v tem letu.

Janez Vitkovl6

Požar v Suhi krajini 15. novembra okoli osmih zve­

čer je nenadoma zagorel ske­denj Staneta Zoreta v Selih pri Himjah. Kmalu se je vnel še traven stoječi skedenj posestni­ka Martina Skufce. Ogenj je prvi opazil Ivan Skufca in ga skušal pogasiti, pa mu ni uspelo kot ne ostalim vašcanom, k i so prihiteli na pomoč. Sele zdru­ženemu naporu gasilcev iz HinJ, Dvora in Ambrusa se je posre­čilo, da so razbesneli element omejili in preprečili, da se nI razširil po vasi Požrtvovalnim gasilcem, od katerih so bil i prvi na mestu gasilci iz Hinj, se mo­rajo vaščani Sel zahvaliti, da

V T E M T E D N U N A B I R A M O :

l i s i robide 38 din, maline 40 dinarjev.

Rastlino jeternika 180 din, ko-pitnika 70 din.

Korenine volčje češnje (bela-dona) 120 din, bodeče neže (k^mpava) 80 drin, gladeža 85 dinarjev, srčne moči 160 din.

Lubje česmina od palic bres lesa 65 din, hrasta 22 din.

Plodovi p u n č k o v n e 600 dinarjev.

Hrastov mah 38 din. Hrastovo lubje nabirajte samo

od mladih vej in palic, ki ra­stejo iz starih panjev. Lubje mora biti gladko ln brez lesa.

niso prav sedaj na pragu strne ob vse.

Oba skednja sta pogorela do tal. Škodo cenijo na blizu mi­lijon dinarjev. Poleg poslopij je zgorela vsa krma in orodje. Ka­ko je nastal požar ni še znano, sumijo pa, da je bdi podtaknjen. Pri tej priliki se je ponovno pokazalo, kako dobro Je, če je v kraju ali v bližini dobro opremljena gasilska četa. Ta organizacija zasluži, da Jo val podpiramo l

Jane« Omgej

T e č o j v K o č e v j u O razgibani dejaivnosti v Ko­

čevju pričajo tudi tečaji za žene in dekleta, ki so kar trii je: kuhar­ski prikrojevalni in tečaj za ročna dela. Tečaji so se začeli 7. no­vembra im jih obiskuje 46 žena in deklet. Kuharski tečaj je vsak dan enkrat dopoldne, drugič zvečer, prikrojevalni tečaj in tečaj za ročna dela pa sta vsak drugi ve­

čer. Poučujejo strokovne moči in tečajnice so zelo zadovoljne.

L J.

P r e d g r o d o b K o l p i Pred dnevi so končno prispele

črpalke za poljanski vodovod. Na izviru v Dolu so jih že pri­čeli nameščati. Vse kaže, da bo voda vendarle kmalu stekla po ceveh do glavnega zbiralnika pri Kovači vasi.

Is nove kupolne peči v Belokranjski železolivarnl teče železo

Zene-zadružnice kočevskega okraja za zimske mesece

Vse bralce, sodelavce tiska In radia, dopisnike In vse, ki jim je pri srcu rast tiska ln radia, obveščamo, da je v prodaji le še nekaj številk

» N O V I N A R J A « Pohitite E nakupom! Vse, kt se žele naročiti na mesečnik »Novinar«, obve­

ščamo, da je letna naročnina 240 din. Naročnino sprejema Novinarsko društvo Slovenije, Gosposka ulica 12, telefon štev. 22-215 ali podruinica Novinarskega društva v Novem mestu (uredništvo »Dolenjskega Usta«).

Zima trka na duri, kmetje so pospravili zadnje pridelke in družina se zbira okoli tople pe­či. V zimskih dnevih bo dovolj časa tudi za kmečke žene. Da bi ta čas čim bolje izkoristile, je organizacija Zveze zadružnic pripravila veliko pestrih in po­učnih tečajev ter predavanj.

Pretekli teden se je sestal okrajni odbor Zveze zadružnic in na kratko pregedal preteklo ln bodoče delo organizacije. Od­bori zadružnic, ki so pri posa­meznih zadrugah, so dosegli do­kaj lepe uspehe. V Velikih La ­ščah so imeli dva tečaja za kon­zerviranje zelenjave, ki ga je obiskovalo 30 zadružnic. V Kom-poljah pa tovarišica, ki je obi-

SPORT IN TELGSNAVZGOjA

Precej let je že miniio, toda naši ljudje še niso pozabili leta 1941, ne klanja, ropanja in poži­ganja fašističnih krvoilokov. Le redkim izrodkom je divjastvo o-kupatorja in domačih izdajalcev tako prijalo, da jim ugaja Še da­nes.

Med takimi je Marija Kump iz Obrha Štev. 8. pri Črnomlju. Kar ne more in ne more pozabiti, da je imela brata, zagrizenega be­logardista. Naša demokratična u-reditev ji ne ugaja, čeprav se ji godi veliko bolje kakor pred voj­no. Z možem Ln petimi otroki ži­vi na 8 ha velikem posestvu v dokaj rodovitnem predelu Bele krajine. Ima stanovanjsko in go­spoda nko poslopje in rodi vsaj po pet glav goveje živine. .

V Ameriki ima strica. Temu je pisala pismo, v katerem zatrjuje, da je bilo »pri nas lepše življenje med okupacijo kakor je pa zdaj«. Pisala mu je, da so pri nas v raz-nib odborih nekdanji hlapci in čredniki, prejšnji izobraženci pa da so na prisilnem delu.

Žalostno, toda resnično je, da Marija Kump noče poznati gorja, ki so ga naši nairodi pretrpeli pod okupatonji in domačimi izdajal­ci, da pozna to trpljenje njen stric v Ameriki, ki pravzaprav ve le to, kar je bral o nas v tamkaj?-njih časnikih. Takole je je pisal v pakeru, ki $ ga je na rojeno večno tanjanje poslal:

skovala tečal za vkuhavanje, ni pripravila posebnega tečaja, temveč je poučevala gospodinje po hišah in j im takoj praktično pokazala konzerviranje in vku­havanje. V Fari so pripravili sadno razstavo, organizirali pa bodo tečaj za pletenje cekarjev. Te dni bodo pripravili tudi te­čaj za predelavo in konzervira­nje prašičev ln sicer najprej e tečaj za zadružnice vsega okra­ja, nato pa bodo le-te pripravile tečaje po področju svojih kme­tijskih zadrug.

Po vseh zadrugah pa bodo Imeli sektorske konference in se pomenil: o vsem delu v zim­skih mesecih.

M . C.

Nogometna tekmo van/a v Koče v/u

Nogometna enajstorlca kočevskega partizana Igra v prvenstvu I. razreda

^ r v l * p o o s v o b o d i t v i so «tr>pn'. n a ze l eno p o l j e tn se p o m o r i l i v p r v e n s t v e n i h t c k i n . i h p i o n i r j i P a r ­t i z a n a . I)o*r<l;iJ so t e k m o v a l i lc b o l j v p r i j a t e l j s k i h n o g o m e t n i h

s r e č a n j i h . 7.r v z a č e t k u t e k m o v a ­n j « »o se poikaz*ai ze lo p o ž r t v o ­v a l n i l n d i s c i p l i n i i a n l .

Z a oVidezcim u speh J i m l a t i k o Oe t U t amo, t e m b o l j , V«-r »o to n l l -h o v a p r v a t e l u n o v a n l n . P r v e n s t v o v J(wen*kem d e k i Je z a k l j u č e n o . Y » n d a r p lon l r j t ne p o « vaj o. Ze e*d«J se p r i p r a v i l a jo za » i * * n ' . i -dans iko t e k m o v a n j e S e d a l . KO BO tuurtjUi h l a d n e j š i d n e v i , se zateka, i o v telovadnico, hjetr p r i d n o te-levwirt l |o. Uprave lH.r t lz .ana J i m M d t vso pontfG.

Ataftt ao l a n s k o l e to t e k m o v a l !

v n. rassredu. P o za ta l jucku t e k ­m o v a n j « so d o s e g l i d r u g o mesto l n et t a k o p r i d o b i l i p r a v i c o nas to­p a v v i š j e m r a z r e d u . V Je senskem d e l u ao z a č e l i tektnovnt i i v I. r a z ­r e d u LJubl jana-ke n o g o m e t n e p o d -SVete. V tetn r a z r e d u «e s r e č u j e j o z e l l t n e j i l m : enajttoiieemi. T« e n a j s t o r l c e Igrajo tuda s t e h n i k o , za to Je P a r t i z a n v l o ž i l vse s i le l n •e p o ž r t v o v a l n o b o r i . O d d v a n a j -at'h enadetor ic J« trenutno na 8. mes tu . U p o š t e v a t i moramo, da O d r e d tn L J u b l j a n a B nas topa ta Izven k o n k u r e n c e , z d o b r o v o l j o i n t r e n i n g o m bodo nafti n o g o m e ­ta*^ doseg l i svo j c i l j v nada l jn jem, t e k m o v a n j u .

P o l e g p i o n i r j e v i n č l a n o v nas to ­pa jo v p r v e n s t v e n e m t e k m o v a n j u Uidi mlad inc i .

Zimsko delo pri novomeškem PARTIZANU

Cm M »rrto m 1*1«, da le po k o n ­č a n i *v«vu . ici rapu*bU4kl o d b o j -fcartikl U g Iport .no z tv l j en je v N o v e m m o t u p o p o l n o m a z a m r l o , M bil v vattfci UIM*. ftportnlkt so

a« n a m r e č praaeNii • Vdovnr in io« , M * r delajo dni tbo teftovadcem p r i nJVhovH redni vadfbl Hvnlevredno Je, da vadijo prav ve oddelki, o t o n a t n pa •*• prLpravAJaSo n a sa­

m o s t o j n o d r u š t v e n o t e l o v a d n o a k a d e m i j o . P o d o l g e m č a s u borno l a h k o v i d e l i nas topa t i t u d i v r s t o A l a n o v . A k a d e m i j a bo v s e k a k o r Se letos, t o č n e j š i d a t u m pa i e n i znan .

Z e v e l i k o k r a t Je b i l o g o v o r a , da Je n e m o g o č e s p r a v i t i vse v a d e č e o d d e l k e v eno s a m o t e l o v a d n i c o , m i s l i m o n a m r e č n a o s n o v n o š o l ­sko , k e r Je t a ž e d o v o l j zasedena po r e d n i ' š o l s k i t e l o v a d b i . U s p e l o Je, da se bo m o g l o neka j o d d e l ­k o v r a z v r s t i t i v g i m n a z i j s k i t e l o ­v a d n i c i . T j a so HM p r e d v s e m o d ­boj k a r j l , k o l i k o r J ih Je p a č o s t a lo v N o v e m m e s t u , o s t a l i p a v a d i j o v L j u b l j a n i .

T u d i attertl ae m o r a j o v e č a l i m a n j z a d o v o l j i t i z v a d b o v t e lo ­v a d n i c i . Sedaj se p r i p r a v l j a j o na » T e k r e p u b l i k e « , k i bo 29 t. m . v L J u b l j a n i , k l e r bo n a s t o p i l o k a k i h 10 n o v o m e š k i h t e k a č e v .

N f bo l )e *e n e godi k o š a r k a r ­j e m In r o k o m e t a š e m . D o p o m l a ­di n i r a č u n a t i • v a d b o na p r o ­s t e m , zato p a Je p o t r e b n o o b d r ž a t i k o n d i c i j o z d o p o l n i l n o v a d b o v t e l o v a d n i c i . A l p s k i s m u č a r j i In te­k a č i t e ž k o p r i č a k u j e j o snega. D o t a k r a t si p o m a g a l o s » s u h m t r e ­n i n g o m « . k1 se l a h k o o p r a v l j a v t e l o v a d n i c i In je po svo je r a z n o ­v r s t e n In z a n i m i v , o b e n e m pa p r i p o m o r e , da ne s topi s m u č a r na • u l i c e « n e p r i p r a v l j e n .

U p r a v n i o d b o r P a r t i z a n a t u d i no m o r e d r ž a t i k r i ž e m r o k . R a z e n te n a p o v e d a n e a k n d e m l l e m o r a po

Ali je bilo v Črnomlju res nogometno nrvenstvo LRS?

V D o l e n j s k e m Hstu *tev. 45 s r m v š p o r t n i r u b r i k i o p a z i l n a s lov » N o g o m e t n o p r v e n s t v o L K S v ĆraomljU«. Z z a n i m a n j e m s e m p r e b r a l č l a n e k . V e n d a r sem b i l o b k o n c u r a z o č a r a n saj to n ; b i l o n o g o m e t n o p i vena tvo L R S t e m ­v e č le d i r i g i r a n e p r v e n s t v e n e nog. t e k m e TI. rao-reda L j u b l j a n s k e n o ­gome tne p o d z v e r e . d o l e n j s k a s k u ­

p i n a , v k a t e r i t e k m u j e t u d i T r n u m e l j . U g o t o v i l « e m , da v s e b i n a č l a n k a ne us t reva n a z o v u . C r n o -m a J ) « k i p o r o č e v a l e c z a D o l e n Isikl H*t naj se s eznan i s p roooz le l ja ­m i n o g o m e t n e g a t e k m o v a n l a . d a ne bo i n a r p a č n l m l n a s l o v i rav.ijal b r a l c e v , k* n i m a j o d o v o l i p o g l e ­d i v n o g o m e t n a t e k m o " " n I a

Jot* M a v « *

p r o g r a m u p r i h o d n j i mesec p o l o ž i t i o b r a č u n svo j ega d e l a na r e d n e m

D e l a Je to re j za vse d o v o l j : za v o d n i k e l n z a č l a n e u p r a v e . V s i se s v o j i h n a l o g t u d i z aveda jo v p o l n i m e r i . K a k o pa svo je na loge i z p o l n j u j e j o , bosta p o k a z a l a p r e d ­v s e m ž e n a p o v e d a n a d r u š t v e n a te­l o v a d n a a k a d e m i j a i n b l i ž n j i o b č n i /.bor. N a n a j b o l j š i pot i Je, da d o k o n č n o A o i U B S i d ou»A ;?n . ip nreseađ (>Q o b č n e m z b o r u . Se m e d t em č a s o m aiezi»?iod o p o q as nd n x "suiop R8 - J ! , V A S ,.I:J'IU:.J;"OU a fuBse jdA ipa .m - p s j m a s A p a j i d 'atforeu SAOU l a d o z • ifIZBUUllS U B I S A 3JO;SO.ld 9AOU

no v z d r ž e v a n j e l n p o p r a v l a . J . K .

»Veš, Marica, niti naimanjšega vzroka nimam, da bi hvalil vse tam pri vas, ampak rečem toliko, da morate biti hvaiežnj Titu, ker vas je do sedaj očuvai. Meni ne gre v glavo, kako morete še sedaj hvaliti ciste nekdanje vaše okupa­torje, pod katerimi praviš, da ti je bilo boljše. A l i ne veš, da je okupator vsega vašega zla kriv? Al i niso vsega pomanjkanja, ki vas seda.j tare krivi kalija in Nemčija z domačimi izda>ja!ci? Kaj vendar misliš, da bi od Ita­lije dob.Ji, če bi ostali pod nje­no vlado? Kar se tiče vaših sta­rih izobražencev, ki so sedaj na prisilnem delu, gotovo da morajo bi tri takšni, ki so nasprotni vladi in pravzaprav drugega ne zaslu­žijo, kot prisilno delo. PiseŠ, da so nekdanji hlapci in čredniki na odgovornih mestih. Al i niso ti ljudje taki, kakršne si samo ljud­stvo postavi? Tudi ženske imate voiilno pravico. To je demokra­tično.«

Tako in še naprej umiva stric iz Amerike Matij; Kump v Obrhu njeno kosmato vest in zloben, ob-rekovailni jezik. Kumpovi ob nje­nem posestvu res ne bi bilo treba beračiti za pomoč v Ameriki. Če pa je že pisala stricu, naj bi mu opisala stanje pri nas tako, kakr­šno je. Zaradi nekaj kosov mila, peščice riža in kakšne ponošene cMeke in starih čevljev pa zmer­ja Kumpova. našo oblast in svo­

bodo, vse žrtve, ki so padle, da lahko mi vsi — pa tudi Kumpo­va — živimo brez tujih in do­maćih nasilnikov. Marija Kump hvaili nek dam ji okupatorski režim, zagrizeno psu;e našo družbeno u-reditev in državo. To je kriminal­no dejanje in je vredno stroge ob­sodbe!

Stane Hribar

V L i p o v c u b o d o i m e l i n o v o p o s t a j o

Stara železniška postaja v L i ­povcu pri Dolenji vasi (razbita baraka niti ne zasluži tega ime­na) je bila vsa povojna leta predmet kritike prebivalcev L i ­povca in ostalih vasi na tem področju Ribniške doline. Pred vojno zgrajena železniška post?-ja je bila med zadnjo vojno porušena. Novo postajno po­slopje, k i ga gradi kolektiv Gradbenika iz Ribnice, bo kma­lu služilo svojemu namenu. Se­daj zaključujejo zadnja dela in, če ne pride kaj vmes, bo nova postaja še letos izročena svoje­mu namenu. Nova postaja je lična enonadstropna zgradba, i lepo urejeno okolico. Lipovec s sosednjimi vasmi oziroma pre­bivalci je ponosen na novo po­stajo, ki je bila res nujno po­trebna.

Gledališče SKUD Lojze Košnk

Kostanjevica na Krki: P r e m i e r a :

S o b o t a . W. n o v . ob 20: H a n z T i e -n v a y e r : M l a d o e t p r e d s o d l f t č e m . S c e n a a k a d . » l i k a t Z v o n i m i r

Muftič, r e ž i j « L a d o S m r e k e i . S l o ­v e s n a p r e d s t a v a o b D n e v u r e p u ­b l i k e -

P r v a ponovitev V n e d e l j o , d n e TI. nov. ob J S.

u rt.

„ B O G " TRGOVSKO PODJETJE — EN GROS N O V O M E S T O

T E K S T I L — G A L A N T E R I J A — P R E H R A N A

it priporoča cenjenim strankam in Jim čestita k Dnevu republike — 29. novembru 1

DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC K I N O

» K R K A « — N O V O M E S T O : 22. do 24. n o v e m b r a : a m e r i š k i f i l m • Z m a g a a l i s m r t « . O d 25. d o 28. n o v e m b r a : a m e r i š k i f i l m » T a j n a I n d i j a n k e « . O d 29. n o v e m b r a d o 1. d e c e m b r a : a m e r i š k i t l i m »Na n e b u n i ce s t . « O d 2, d o 5. d e c e m ­b r a : a m e r i š k i b a r v n i f i l m » P a s za p i š t o l o « . O d 6. dO 8. d e c e m b r a : a m e r i š k i film » V r n i se m a l a S h e b a « .

D O M J L A - - N O V O M E S T O : 26. do 28. n o v e m b r a : » L i s a b o n s k e n o ­či«. 29. n 30. n o v e m b r a : » A f e r a M a u r i t i u s « . 7. i n 8. d e c e m b r a : » G o s p a M i n i v e r « .

D O L E N J S K E T O P L I C E : 26. l n 27. n o v e m b r a : a m e r i š k i f i l m »Tr i k o r a k e p r e d v i s l i c a m i « . 3. i n 4. d e ­c e m b r a ; a m e r i š k i f i l m » P o t z a C a r i b o o « .

Š E N T J E R N E J : 26. i n 27. n o v e m ­b r a : » G r e h « . 30. n o v . i n 1. d e c e m ­b r a : » G o s p a z m o r j a « . 3. i n 4. d e ­c e m b r a : » P r o t i v s e m z a s t a v a m « , 7. i n 8. d e c e m b r a : » U m o r « .

T R E B N J E : 26. i n 27. n o v e m b r a : a m e r i š k i b a r v n i f i l m » R u d n i k i k r a l j a S a l o m o n a « .

Ž U Ž E M B E R K : 27. n o v e m b r a : š v e d s k i f i l m » G o s p o d č n a J u l i j a « , 4. d e c e m b r a : a n g l e š k i f i l m »Iz­o b č e n e c z o t o k o v « .

K O S T A N J E V I C A t 27. n o v e m b r a : i t a l i j a n s k i f i l m » T r i p r e p o v e d a n e z g o d b e « . 4. d e c e m b r a : a n g l e š k i f i l m » Z a i g r a j m o i n z a p o j m o « .

Č R N O M E L J : 24. do 27. n o v e m ­b r a : » 2 o n g l e r « . 29. i n 30. n o v e m ­b r a : » V r n i t e v na B r o a d w a y « . O d 1. do 4. d e c e m b r a : » L j u b i m c i l z T o l e d a « . 6. i n 7. d e c e m b r a : » P o r o ­d i l s em č a r o v n i c o « .

M E T L I K A : 26. i n 27. n o v e m b r a : » P e p e t k a « . 30. n o v e m b r a : »Vese l i N o r m a n « .

S E M I Č : 26. In 27. n o v e m b r a : i n ­d i j s k i f i l m » A a n d h v j a n « . 30. n o ­v e m b r a : J a p o n s k i f i l m »V g o z d u « . 3. i n 4. d e c e m b r a : a n g l e š k i f i l m • R u m e n - m e t u l j « . 7. d e c e m b r a : f r a n c o s k i f i l m » G o s p o d H u l o t na p o č i t n i c a h « .

G R A D A C : 27. n o v e m b r a : f r a n c o ­s k i f i l m » P r e p o v e d a n e i g r e « .

D R A G A T U S : 27. n o v e m b r a : I ta-Mlamsk l f i l m » L j u b e z e n In s t r u p « . 4 dee. f r a n c o s k i f i l m : »Vsi s m o m o r i l c i «

» J A D R A N « — K O Č E V J E : 25. do 27. n o v e m b r a : f r a n c o s k i f i l m » M a -d a m X«. 30. n o v e m b r a in 1. d e ­c e m b r a : a m e r i š k i b a r v n i f i l m » D v o b o j p r i S r e b r n e m p o t o k u *

Kino Doma JLA Novo mesto U p r a v a D o m a J L A posebej opo ­

za r j a na gos tovan je J u g o s l o v a n ­s k e k i n o t e k e i z B e o g r a d a s s e r i j o u m e t n i š k i h f i l m o v :

2 d e c e m b r a : f r a n c o s k i f i l m »Ma-j r e r l l n g « .

3. d e c e m b r a : a m e r i š k i f i l m » L o v za z l a t o m « ,

4. d e c e m b r a : a m r r t š k i l f i l m »Na Z a h o d u n i č n o v e g a « .

5 d e c e m b r a : a m e r i š k i f i l m » F e ­s t i v a l B a « t e r K l t o n a « .

fi d e c e m b r a : n e m l k l f i l m » A n ­d a l u z i j s k e n o č i « .

J L A , p e v s k e m u z b o r u K D D u š a n J e r e b , g i m n a z i j s k e m u p e v s k e m u z b o r u , J o ž e t u Z a m l j e n u z a r e ž i j o r e c i t a c i j e i n S t a n e t u F l n k u za g l a sbeno s p r e m 11 avo .

zvvi, Novo mesto

Razglas novomeške bolnišnice

O p a ž a m o , d a se u p o r a b l j a j o te­l e f o n s k e n a p r a v e v b o l n i š n c i N o ­v o mee to p r e t e ž n o z a i n f o r m a c i ­j e , k i 1ih i š č e j o svodcl a l i d r u g i o s t an ju b o l n i k o v , k i se z d r a v i j o v b o l n i š n i c i , ne g lede na r e d n i d e l o v n č a s , n i t i ne na d n e v n i a l i n « 6 n i č a s . T o u p o r a b l j a n j e t e l e ­fona 1e t o l i k š n o , da m o t i r edno p o s l o v a n j e b o l n i š n i c e i n da se te­l e fon u p o r a b l j a le v te n a m e n e , m e d t e m k o za po t r ebe b o l n i š n i c e i n n jenega p o s l o v a n j a t e l e f o n nd s k o r a j n i k d a r pros t .

Z o z i r o m n a to r a z g l a š a m o :

1. D a se sme t e l e fon b o l n i š n i c e N o v o mes to u p o r a b l j a t i p r v e n s t v e ­no za po t rebe b o l n i š n ce.

2. D a se i n f o r m a c i j e o z d r a v ­s t v e n e m s t an ju b o l n i k o v da je jo t e l e f o n s k o le o d 15. d o 16. u r e d n e v n o .

3. i n f o r m a c i j e o z d r p v s t v e n e m s t an ju b o l n i k o v daje jo le d e ž u r n i z d r a v n i k i , l n to s a m o o n i m s v o j ­c e m , k i SO u p r a v i č e n i to z v e d e t i , P r o s i m o , d a o b č n s t v o v N o v e m m e s t u in i z v e n N o v e g a mes ta to u p o š t e v a .

V r a t a r j e m , s e s t r am, b o l n i č a r j e m l n d r u g e m u o s e b j u je p r e p o v e d a ­no da ja t i k a k r š n e k o l i i n f o r m a c i ­j e o z d r a v s t v e n e m s t a n j u b o l ­n i k o v .

4. P o d l e t j a , u r a d i l n u s t a n o v e n iso u p r a v i č e n i t e l e f o n s k o p o i z v e ­dova t : o z d r a v s t v e n e m s tan ju b o l ­n i k a , n j i h o v e g a u s l u ž b e n c a a l i de ­l a v c a . T o naj p o i z v e d u j e j o p i s m e ­no ter b o m o le p i s m e n o o d g o v a r ­

j a l i ,ker morajo biti o d g o v o r i r e ­g i s t r i r a n i .

U p r a v a bolnišnice N o v o mes to .

M A L I O G L A S I P R O D A M B N O S T A N O V A N J S K O

H I Š O z v r t o m i n p a r c e l o n a d K a n d t j s k o posta jo . C e n a po d o ­g o v o r u . P o i z v e se n a š t e v . 6 d r . V o l č i č e ve u l i c e , N o v o m e ­sto,

M A N J Š O H l S O , p r i m e r n o za u p o ­k o j e n c a , k u p i m v o k o l i c i S e -ml iča a l i Č r n o m l j a . P o n u d b e po_ s l a t i na U p r a v o D o l . l i s t a p o d š ' f r o » D e c e m b e r 55' .

P O Š T E N A I N I Z V E 2 B A N A go­s p o d i n j s k a p o m o č n ca dob i s l u ž ­bo v N o v e m m e s t u . M a j h n a d r u ­ž i n a , p l a č a d o b r a . N a s l o v p r i u p r a v i l i s t a (655)

P R O D A M k o m p l e t n o s p a l n i c o i z m e h k e g a l e sa . Č r n o m e l j 250-11.

(641)

ZAHVALA V s e m , k i so sprem.II n a š o m a m o

M A R I J O K A S T E L I C i z M u h a b e r j a na z a d n j i p o t i , se n a j l e p š e z a h v a ­l j u j e m o . P o s e b n o z a h v a l o s m o d o l ž n i z a s t o p n i k o m Z v e z e b o r c e v za venec i n lepe p o s l o v i l n e bese­de, k a k o r t u d i p e v c e m K D » D u š a n J e r e b « l z N o v e g a m e s t a l n v s e m d a r o v a l c e m cve t j a .

M u h a b e r , dne 19. n o v e m b r a 1955. H č e r k a M a r i j a , s i n o v a J a n e z i n

A n t o n z d r u ž i n a m a .

S E J E M V N O V E M M E S T U

V t o r ek , dne 6. d e c e m b r a 1953, bo n a n o v o m e š k e m s e j m i š č u II. j e ­s e n s k i ž i v i n s k i s e j e m .

O b L O N o v o mes to

č e s t i t k a K r o j s t v u p r v o r o j e n c a i s k r e n o

Č e s t i t a j o T i t i in d r . I v o t u O b r e z u — p r i j a t e l j i .

IZ M A T I Č N I H U R A D O V

Potujoči kino

Dopisujte v Dolenjski listi

p r e d v a j a a m e r i š k i b a r v n i f i l m » O n s t r a n M l s s o u r i j a « : V M a l e m S l a t n l k u : v petek, 25 n o v e m b r a , o b 18., • O t o č c u : v soboto , 26. n o ­v e m b r a , ob 18., v D o h r n l č u : v ne­de l jo , 27 n o v e m b r a , ob 13., v M i r n i peči: v p p d e l j o . 27. n o v e m ­b r a , ob 18.

Zahvala Z v e z a v o j a š k i h v o j n i h i n v a l i d o v

• N o v e m me*bu «e i s k r e n o z a h v a ­l j u j e v s e m , k so k a k o r k o l i po­m a g a l i p r i I zvedb i a k a d e m i j e 17. n o v e m b r a v D o m u I .P, posebno naj sahvala velja orkestru D o m a

Novo mesto P r e t e k l i t eden Je b i l o r o j e n i h 18

d e č k o v .n 22 d e k l i c . U m r l i so : H r o v a t l č M a r i j a , u ž l t -

k a r i c a , 74 let, iz G o r . L o k v i c e p r i S m i h e l u . K a s t e l i c J e r n e j , u ž i t k a r , 65 let, i z S m o l e n j e v a s i p r i N o ­v e m m e s t u . P e t e l i n M a r i j a , k m e -t o v a l k a . 70 let , iz D o l . K a m e n e p r i N o v e m m e s t u .

P o r o č i l i so se: B o ž i č A n t o n , de ­l avec iz G o r . S u h a d o l a , i n P o t o -Čar A n t o n i j a , h č i k m e t o v a l c a iz C r m o š n j l c p r i N o v e m mes tu . Saje A l o j z i j , d e l a v e c z D a l j n e g a v r h a p r i N o v e m m e s t u , i n N o v a k M a ­r i j a , d e l a v k a i z H u d e g a p r i N o ­v e m mes tu . M a k s e V i H e m , k r o j a ­š k i p o m o č n i k iz C e š č e v a s i p r i N o v e m m e s t u , l n J a k š e A m a l i j a , d e l a v k a Iz Z a l o g a p r i N o v e m m e ­s tu .

KOČEVJE V č a s u o d 12. n o v e m b r a do 19.

n o v e m b r a sta b i l a r o j e n a 2 d e č ­k a In 2 d e k l i c i .

P o r o č 11 so se: H r o v a t M a r t i n , d e l a v e c i n K o u s o l e a , g o s p o d i n j a , o b a Iz G o r e n j e vas i s t e f a n l č M i ­h a e l , k r o j a č lz K o č e v j a , i n B o g a ­taj M a n l a , d e l a v k a i z L l v o l d a .

U m r l je B r u n e r A n t o n , u p o k o ­jenec , 60 le t , l z K o č e v j a .

Iz novomeike porodnišnice P r e t e k l i t eden so v n o v o m e š k i

p o r o d n i š n i c r o d i l e : O b r č P e p c a l z N o v e g a mesta —

d e č k a . T u r k K r i s t i n a iz S e m i č a — d e č k a . B u t i n a K r i s t i n a iz K o č e v j a — d e k l i c o . B u t a l a K a r o l i n a iz B u ­tova 1 a p r i Č r n o m l j u — delci ieo L n d i č A n i c a l z L i v o l d a p r i K o ­

č e v j u — d e č k a . J u r e j e v č i č A n i c a iz O k l j u k e p r i M e t l i k i — d e č k a . L o g a r M e l i t a l z V a v t e vas i p r i S t r a ž i — d e k l i c o . K a š c a J o ž i c a l z D o l g e vas i p r i K o č e v j u — d e k l co , M u r n C e c i l i j a iz M a l k o v c a p r i T r ­ž i š č u — d e k l i c o . J e r e l e M a r i j a i s Š e n t j e r n e j a — d e č k a . Z o r k o A n ­t o n i j a lz C a d r e ž a p r i Š e n t j e r n e j u — d e k l i c o . R o z m a n A n a iz Ž a b j e v a s i p r . N o v e m m e s t u — d e č k a . M i k l a v č i č T e r e z i j a iz G r e d e n j a p r i Š e n t j e r n e j u — d e k l i c o . Z a j e M a r i j a z J e s e n i c — d e č k a . P i r o J u s t i n a iz G o r . M r a š e v e g a p r i N o ­v e m m e s t u — d e k l i c o . K o l e n c T e ­r e z i j a Z R d e č e g a k a l a p r i T r e b ­n j e m — d e č k a . M e t e ž N B e r n a r r l a iz S a d l n j e v a s i p r i S e m i č u — d e č k a . C i m p r i č Z o f i j a l z S m i h e l a p r i N o v e m m e s t u — d e k l i c o . P r a z ­n i k A n i c a lz K o č e v j a — d e č k a , fttrbenc M a r i j a iz K a n i ž a r i c e p r i Č r n o m l j u — d e č k a . B r u l c K a r o l i ­na s P l e m b e r k a p r i N o v e m m e s t u — d e č k a , S t r o z b e r g e r A n a iz N o ­vega mes ta — d e k l i c o . K v e r h K r i ­s t i na Iz K o č e v j a — 2 d e k l i c i . S a -š e k M a r i j a Iz D o l j n e g a S u h a d o l a p r i N o v e m m e s t u — d e č k a . G e d o M i r a lz S r e b r n i č p r i N o v e m m e ­s tu — d e k l i c o . T o m a ž i č A n a s S i n j e g a v r h a prt Č r n o m l j u — d e ­k l i c o . A m b r o ž i č T e r e z ' j a i z G o r -nte L o k v i c e p r i MetV .k l — d " č k a . O b r e z T i t a i z N o v e g a mes t a — d e č k a . P n s a v e c M n r ' j a iz T r š k e eore pr . N o v e m mes to — d e č k a . K n e z M a r i l a Iz. K r m e l l a n r i Sev­n i c i — d e č k a . P a r o v ' č K a r i l a !z O s r e č l a n r l Ren t ' «» rne1u — d e č k a . K o l e n c *-fqrllB ' z Z n b r d j a o r i M i r ­ni — d " č k a . TV^ov iča r DrasT'ca '.s ž a l i l o vas i p r i N o v e m mestu -•

S r e č n i m m a m i c a m č e s t i t e m o l

« TREBNJE ČESTITA ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE — IN ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEH NOVIH USPEHOV PRI NADALJNJI GRADITVI SOCIALISTIČNE DOMOVINE!

OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRGOVSKO PODJETJE s poslovalnicami KMETIJSKA ZADRUGA s poslovalnicami ČEVLJARSKO PODJETJE Zidarsko podjetje REMONT MIZARSKO PODJETJE

OBČINSKI ODBOR SZDL IN OSTALE ORGANIZACIJE KINO TREBNJE KROJAŠKO PODJETJE PEKARIJA LEKARNA TREBNJE

Ob 29. novembru — DNEVU REPUBLIKE — čestitajo vsem svojim odje­

malcem in vsem delovnim ljudem

TRGOVSKA PODJETJA V KOČEVJU

Trgovina PREHRANA Trgovina TEKSTIL Trgovina 2ELEZNINA Trgovina PRESKRBA RUDARJEV Trgovina SPECERIJA Trgovina MANUFAKTURA Trgovina OBUTEV

Trgovina OSKRBA Trgovina POTROŠNIK Trgovina HRANA KNJIGARNA IN PAPIRNICA Trgovina PRESKRBA Trgovina GALANTERIJA Trgovina STARA CERKEV

K N J I G O V O D S K I C E N T E R K O Č E V J E

OBČINSKI LJUDSR

ODBOR

Šentjernej Č E S T I T A V S E M O B C A N O M K D N E V U R F P U B L I K E IN J I M Z E L I O B I L O U S P E H O V V

N O V I OBČINI!

NAJ ŽIVIJO POBUDNIKI NARODNOOSVOBODILNE

BORBE, KI SO UTIRALI POT DANAŠNJIM ZMAGAM

IN UGLEDU SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE.

MESNICA V S E M I Č U

se pridružuje čestitkam de­lovnih kolektivov ob praz­niku 29. novembra — Dnevu republikel

Svojim odjemalcem se priporočamo!

O B Č I N S K I L J U D S K I ODBOR

Kostanjev ca -Podbočje

i n organizacije: SOCIALISTIČNA ZVEZA DE­

LOVNEGA LJUDSTVA, ZVEZA KOMUNISTOV,

ZVEZA BORCEV in LJUDSKA MLADINA

Čestitajo vsem občanom ln vsemu delovnemu ljudstvo k Dnevu republike in jim želijo še nadaljnjih uspehov

pri graditvi naše socialistične domovinel

I N D U S T R I J A Č E V L J E V

»B 0 R« DOLENJSKE TOPLICE

č e s t i t a v s e m d e l o v n i m lju­d e m k D n e v u r e p u b l i k e ! i z d e l u j e m o n a j b o l j š o m o š k o , ž e n s k o , d e š k o , d e k l i š k o i n o t r o š k o o b u t e v po k o n k u ­r e n č n i h c e n a h !

Kolektiv

TRGOVSKEGA

PODJETJA

iz ČRNOMLJA

č e s t i t a za Dan republike svojim odjemalcem in želi vsem državljanom F L R J no­vih z m a g • nadaljnji gra­ditvi n a š e domovinel

Ob dnevu republike čestita kolektiv

KMETIJSKE ZADRUGE

ŠENTRUPERT vsem odjemalcem in dobaviteljem!

OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Č R N O M E L J

Č E S T I T A K D N E V U R E P U B ­

L I K E V S E M D E L O V N I M L J U ­

D E M P O V S E J D O M O V I N I !

K O L E K T I V U T E K U 6 N E

P R E L E S J E Č E S T I T A D E L O V N E M U L J U D S T V U O B D N E V U R E P U B L I K E !

Izdelujemo zidno opeko po naj­nižji ceni v novomeškem okraju.

TOVARNA » L E T E N I N I N ZAVES

Belokranjka ČRNOMELJ - METLIKA

Č E S T I T A K P R A Z N I K U D N E V A R E ­

P U B L I K E V S E M S V O J I M O D J E M A L ­

C E M , D O B A V I T E L J E M IN V S E M

D E L O V N I M L J U D E M !

O B N A J V E Č J E M P R A Z N I K U N A S E S O C I A L I S T I Č N E

D O M O V I N E Č E S T I T A V S E M D E L O V N I M L J U D E M

S P L O Š N O T R G O V I N S K O P O D J E T J E Č R N O M E L J

Občinski ljudski odbor Kočevje ČESTITA ZA 29. N O V E M B E R V S E M D E L O V N I M K O L E K T I V O M IN P R E B I V A L C E M OBČINE IN JIM ZELI SE MNOGO USPEHOV PRI N A D A L J ­N J E M DELUI

UPRAVNI ODBOR

IN DELAVSKI SVET

KMETIJSKEGA POSESTVA ,DOB' čestitata vsem državljanom ob Dneva republike in jim želita ie nadaljnjih uspehov pri delu.

KMETIJSKA ZADRUGA

{Kostanjevi c a NA K R K I

Č E S T I T A O B D N E V U R E P U B L I K E V S E M S V O J I M Č L A N O M IN O D J E M A L C E M

Kupujemo in prodajamo vse kmetijsko blago.

KOLEKTIV

T R G O V I N E Z M E Š A N I M B L A G O M

<e a 3L ^^s»E^ Ž U Ž E M B E R K

ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM OB DNEVU REPUBLIKE! Na zalogi imamo razno kvalitetno blago.

Delovni kolektiv

S P L O Š N E G A M I Z A R S T V A D V O R čestita ob Dneva republike vsem svojim odjemalcem Ln «e le vnaprej priporočal

Izdelujemo vse vrste sobnego In stavbnega pohištva

Ob Dnevu republike pošiljamo borbene pozdrave

in iskrene čest i tke!

OKRAJNI LJUDSKI ODBOR K O Č E V J E

in

OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA K O Č E V J E

U P R A V N I O D B O R

K M E T I J S K E Z A D R U G E

VELIKA LOKA čestita vsem svojim članom ln ostalim, delovnim ljudem k DNEVU REPUBLIKE!

VSE ZA DVIG KMETIJSTVA!

O P R A V N I O D B O R

K M E T I J S K E Z A D R U G E D V O R

čestita vsem državljanom oh Dnevu republike, posebno pa vsem nabiralcem gozdnih sadežev In ostalih pridelkov ln se Se nadalje priporoča!

K dnevu republike čestitamo vsem občanom

OBČINSKI LJUDSKI ODBOR M I R N A

OBČINSKI ODBOR S Z D L

Upravni odboi Destilacije a lkoholn ih pijan nO A H A «

Uprava podjetja »R E M 0 N T«

KMETIJSKA ZADRUGA M I R N A

NAJ 2IVIJ0 VSI BORCI IN AKTIVI­STI NARODNOOSVOBODILNEGA GI­BANJA! NAJ ŽIVIJO POBUDNIKI NOB IN VSI GRADITELJI SOCIALI­STIČNE JUGOSLAVIJE1.

DOLENJSKA LESNA INDUSTRIJA N O V O M E S T O

s svojimi obrati: Sago ln parketarno • Straži in s galanterijskim obratom v Novem mesta, nudi vsem svojim cenjenim odjemalcem vse vrste resanega lesa, hrastov in bokov parket, lamel parket in zaboje. Odkupuje vse vrste hlodovine, bukove in hrastove frize po dnevnih cenah. — Za vsa pojasnila

se obračajte na komercialni oddelek v Novem mestu, telefon 109.

Delavski svet podjetja čestita k 29. novembru vsem svojim odje­malcem, dobaviteljem tn vsem delovnim kolektivom!

V o L IE S

DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA

fttemcn Novo mesto

čestita k Dneva re­publike — 29. novem­bru, vsem poslovnim prijateljem in vsema delovnemu ljudstvu socialistične Jugosla­vija,

Č L A N I

KMETIJSKE ZADRUGE V STRAŽI

čestitajo k Dnevu re­publike vsem delov­nim kolektivom ln vsem zadrugam.

Čestitamo vsem delovnim kolektivom tn naš im

strankam k Prazniku

republike — 29. novembru!

D E L O V N I K O L E K T I V

MIZARSKE DELAVNICE S E M I Č

č e s t i t a vsem svojim odje­malcem in dobavite­ljem ob Dnevu repu­blike!

Izdelujemo šolsko, ku­hinjsko, sobno in stav­beno pohištvo solidno in po nizkih cenah.

K M E T I J S K A

Z A D R U G A

Č R N O M E L J

čestita k 29. novem­bra zadružnikom po vsej domovini.

Vsem strankam ln vsemu prebivalstvu Dolenjske čestitamo k Dnevu republike!

Kolodvorska restavracija NOVO MESTO

OOSTOM NUDIMO USLUGE PO NAJNIŽJIH CENAH!

Okrajna zadružna zveza Novo mesto s svojimi 43 zadrugami, tremi trgovskimi podjetji, z Agroservisom, Motomontažo, Mlekarno In s Kmetijskim posestvom Trška gora čestita ob Dnevu republike vsem dolenji'-"- idružnlkom, svojim poslovnim prijateljem in vsem delovnim lju .JŠe domovine.

N A J Ž I V I S O C I A L I S T I Č N A J U G O S L A V I J A

POD T I T O V I M V O D S T V O M !

DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR

Splošnega gradbenega podjetja

ION1R N O V O M E S T O

čest i tata ob 29. novembru, Dnevu republike, vse­mu delovnemu ljudstvu, vsem sorodnim podjet­jem in članom kolektiva z željo, da dosežejo še

večje delovne uspehe pri nadaljnji graditvi socialistične domovinel

Vsem državljanom naše socialistične domovin«, poslovnim prijateljem ln strankam česti tamo k DNEVU REPUBLIKE1

„GOSAD" L J U B L J A N A

S K L A D I Š Č E *

N O V O M E S T O Naj živijo pobudniki vseljudskega upora, borci zmagoslavne narodnoosvobodilne vojske Jugoslovanskih narodov ln vsi graditelji socialistične Jugoslavije!

KOLEKTIV

Belokranjskega gradbenega podjetja

v

čestita ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem naše domovine.

I Z V R Š U J E M O V S A G R A D B E N A IN O B R T N I Š K A D E L A V I S O K I H IN N I Z K I H G R A D E N J .

Ob obletnici rojstva nove Jugoslavije če­stita vsem delovnim kolektivom, poslovnim znancem in prijate­ljem

KOLEKTIV PODJETJA

NOVO MESTO

Podjetje za vzdrževanje prog NOVO MESTO

Č E S T I T A V S E M B O R C E M I N D E L O V N I M L J U ­D E M , G R A D I T E L J E M S O C I A L I S T I Č N E J U G O S L A ­V I J E K P R A Z N I K U 29. N O V E M B R A !

Mizarstvo, Mlekarna in Kmetijska zadruga PREKOPA

pošiljajo tople pozdrave k Dneva republike vsem državljanom nove Jugoslavije.

CENJENIM STRANKAM SE PRIPOROČAMO!

TRGOVSKO PODJETJE

ZELEZNINA NOVO MESTO

nađi potrošnikom vse železninsko blago, gradbeni ma­terial, usnje, razstrelivo, lovske potrebščine Itd. p«

smernih conah.

Svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem čestita kolektiv podjetja k 29. novembru!

TKG0VSK0 PODJETJE nT 0 P L I C E«

Dolenjske Toplice s svojimi trgovinami: »PRI V R E L C U « , » V R ­B A « in » J E L E N D O L « Čestita vsem cenjenim odjemalcem in vsem državljanom F L R Ju­goslavije k DNEVU R E P U B L I K E in se priporoča.

DELOVNI KOLEKTIV

KAMN0-SEŠTVA

NOVO MESTO

se priporoča delovne­mu ljudstva s svoji­mi kvalitetnimi is-delki in čestita k naj­večjemu prazniku na­ge socialistične domo-ne — Dnevu repu­blike!

OBČINSKI KOMITE

ZKS

in

OBČINSKI ODBOR

SZDL ČRNOMELJ

Č E S T I T A T A K DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM

GOSTINSKO PODJETJE

Č R N O M E L J čestita k Dnevu re­publike vsem delov­nim ljudem naše do­movine in se še na­dalje priporoča.

Vsem svojim članom, odjemalcem ln dobaviteljem čestita k D N E V U R E P U B L I K E upravni odbor

Kmetijske zadruge V E E J K I G A B E R

K U P U J E M O V S E V R S T E P O L J S K I H P R I D E L K O V , G O Z D N E S A D E Ž E , Z D R A V I L N A Z E L I Š Č A I N V S E VRSTE LESA.

UPRAVNI ODBOR IN DELOVNI KOLEKTIV

Kmetijske zadruge v DOBRNIČU •

ČESTITATA VSEM SVOJIM ČLANOM IN POSLOV­NIM PRIJATELJEM OB DNEVU REPUBLIKE!

Kolektiv okrajne uprave za ceste v Novem mestu se od srca veseli največjega praznika jugoslovanskih narodov ter Iskreno čestita vsem cestarjem, poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu k DNEVU REPUBLIKEl

NAJ 2IVI 29. NOVEMBER — PRT1N1K NARODOV FLRJI

etv&vmunifiacijc

Industrijsko podjetje za elektrozveze LJUBUANA-PRZANJ

Obrat SEMIČ — Obrat ŠENTJERNEJ

PROIZVAJAMO RADIO ELEMENTE, UPORE, POTEN-("IOMETRE IN KONDENZATORJE.

Ob Dnevu republikr čest i tamo /sem državljanom z željo, da bl napredovala n a š a socialistična

graditev do icončne zmage!

Vsem odjemalcem, poslovnim prijateljem ln delovnim ljudem čestita k največjemu prazniku socialistične Jugoslavije kolektiv podjetja

» P O D G O R J E « M I Z A R S K A D E L A V N I C A

Š E N T J E R N E J

Ob Dnevu republike pozdravljamo vse graditelj« socialistične domovine ln Selimo vsem delovnim ljudem in kolektivom novlb uspehov!

UPRAVA ZA CESTE LRS T E H N I Č N A S E K C I J A

N o v o m e s t o

OB ROJSTNEM DNEVU NASE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE ČESTITAJO

VSEM DELOVNIH LJUDEM, KOLEKTIVOM IN ORGANIZACIJAM DOLENJSKE

OKRAJNI LJUDSKI 0DR0R NOVO MESTO OKRAJNI KOMITE ZKS

OKRAJNI 0DS0R SZDL OKRAJNI KOMITE LMS

Stran 19 » D O L E N J S K I L I S T « St. 47—48 (298-299)

O D R E Z I !

A N K E T A

2,

3,

5,

6.

Uredništvo »DOLENJSKEGA LISTA« prosi vse svoje bralce, naj odgovorijo na naslednja vprašan ja :

V P R A Š A N J E : KAJ STE PO POKLICU? (Podčrtajte vaš poklic)

Delavec — kmet — pisarniški uslužbenec — uslužbenec (v trgo­vini , prometu, gostinstvu in drugod) — uslužbenec z visoko­šolsko izobrazbo (akademski poklici) — pripadnik J L A in L M — dijak ali študent — obrtnik — upokojenec — gospodinja — svobodni poklici — ali ostali poklici, ki tu niso navedeni.

V P R A Š A N J E : SPOL

I M O Š K I J ( N e u s t r e z n o p r e č r t a j t e ) Ž E N S K I

V P R A Š A N J E : KOLIKO STE STARI?

I P O D 18 L E T I ( N e u s t r e z n o p r e č r t a j t e ) |^~A~D~18 L E T j

KOLIKO OSEB PREBERE VAS IZVOD

V P R A Š A N J E : DOLENJSKEGA LISTA?

Razen mene S E I S E 2 Š E 3 S E 4

( N e u s t r e z n o p r e č r t a j t e )

ALI REDNO PREBIRATE DOLENJSKI LIST

V P R A Š A N J E : ALI SAMO VČASIH?

REDNO ( N e u s t r e z n o p r e č r t a j t e ) VČASIH

KAJ VAM JE BILO V NAŠEM LISTU

V P R A Š A N J E : NAJBOLJ VŠEČ?

(Lahko napišete samo eno stvar ali pa tudi več; n. pr.: članek, podlistki, partizanski spomini, fotografije, šale in pod.)

a) _

b)

c)

7. KAJ VAM JE BILO NAJMANJ VŠEČ

V P R A Š A N J E : IN ZAKAJ?

(Velja ista pripomba kot pri Šestem vprašanju)

a)

b)

O

8. KAJ BI ŽELELI, DA BI NAŠ LIST OBJAVIL,

V P R A Š A N J E : OZIROMA ČESA SI ŽELITE VEČ?

9. OSTALE PRIPOMBE, NASVETI, KRITIKA IN

V P R A Š A N J E : PREDLOGI ZA DOLENJSKI LIST:

Ime ln priimek:

Točen naslov: _

PoŠta:

Nagradna anketa »Dolenjskega lista" Uredništvo »Dolenjskega lista« razpisuje

njihove želje, kritiko Usta in dobilo čimveč izboljšanje časnika. Nagradne ankete se lahko trebno je le, da izreze anketni odrezek na levi, in pošlje nato odrezek v pravilno frankirani ku Novo mesto, postni predal št. 33. - Na naslovno » N A G R A D N A ANKETA«.

Premalo frankiranih aH nefrankiranih pisem lahko oddajo svoje odgovore tudi osebno v naše

nagradno anketo, da bi spoznalo svoje bralce, predlogov, kako si bralci zamišljajo nadaljnje udeleži vsak, kdor redno bere naš tednik. Po-izpolni vsa vprašanja, čitljivo napiše svoje ime

verti na naslov: Uredništvo »Dolenjskega lista«, stran kuverte naj napiše v spodnji levi kot

ne bomo sprejemali. Novomeški udeleženci ankete uredništvo.

ROK ZA ODDAJO ODGOVOROV JE DO VKLJUČNO PONEDELJKA, 12. DECEMBRA 1955

Razen anketnega odgovora ne vlagajte v kuverte nobenega drugega sporočila. - Podatki ankete bodo statistično obdelani in rezultati objavljeni v našem časniku.

Med udeležence ankete, ki bodo pravočasno poslali svoje odgovore, bomo z žrebanjem, ki ga bo opravila posebna komisija, razdelili

Nagrade so

razdeljene takolet

20 NAGRAD V SKUPNI VREDNOSTI 35.760 DIN

I. nabada din 1. nagrada tO.OO& din

$. n a g r a d a $ . 0 0 0 din

4. do 10. nagrada: enoletna naročnina na »Dolenjski list« II. do 20. nagrada: polletna naročnina na »Dolenjski list«

L UREDNIŠTVO »DOLENJSKEGA LISTA.

Kočevski medvedi in francosko okupacijo (Resnična zgodba Iz prejšnjih dni)

Od leta 1809 do 1813 je bila Kranjska dežela pod francosko oblastjo. Maršal Marmont je bil poglavar Kranjske. Imel je na Fužinah, uro pod Ljubljano, zverinjak, v katerem je za kra­tek čas redil divje živali. 2elel je imeti tudi mlade medvede. Njegova želja se je kmalu po Kranjskem razširila, kajti obe­ćalo se je lepo darilo tistemu, kateri bi mu take živali pre­skrbe!.

V Ribnici se je oglasil srčen lovec z imenom Andrej L . Na gorah, k i obdajajo Ribniško do­lino, znan mu je bil brlog, v katerem je bila kosmata med­vedka mladiče skotila. Takoj sklene v družbi ,z drugim mla­dim lovcem i t i po mladiče, vza­meta veliko in močno vrečo se­boj ter pušk? in srčno korakata proti znani medvedji luknji.

Previdno se plazita, z napetima petelinoma na puškah v roki, proti brlogu, iskaje sledi med­vedke po tleh. Prideta do luk i -nje, pa medvedke vendar ni vun, kakor sta se bala. Pripla­zita se do vhoda, skritega v grmovju. Puške v roki držeč poslušata, kaj bi bilo v brlogu, pa vse je bilo tiho. Andrej za­pazi medvedje sledi na tleh in pravi tovarišu:

»Vidiš sledi starke na tleh, šla je z doma; zdaj pa le hitro na delo. Imej vrečo pripravljeno, jaz ti bodem dal mladiče. T i j ih pa hitro in dobro zaveži; ča boš pa slišal, da starka prihaja, po­stavi se pred vhod brloga in mene ookliči. Ce bo pa prepoz­no, imaš mojo in svojo puško, vsaka ima dve kroglji, glej, da ne zgrešiš, drugače sva oba zgubljena.«

O K R O G L E BODI Č A S T t

• O D R E Z I !

Prostovoljni delavci — delo Rdečega križa bo uspešno le tedaj, če ga izvedete in pre­

nesete v življenje.

• ;9©e©e©eee

»Zakaj si po b i l zaprt, Po-likarp?«

»Eh, moj preklicani zdrav­nik je kriv.«

»Zdravnik?* »Seveda — predpisal mi je

vsak dan dve žlici... no, sem jih pa kradel.«

* »Ti si b i l v Parizu, Fortunat!

Koliko pa to stane za štiri­najst dni?«

»Ja, 50 tisoč dinarjev, Če si sam. Če imaš ženo s seboj, pa polovico manj.«

Hotelski vratar vpisuje v vpisno knjigo zakonski par pa pravi: »Vidva potujeta za za­bavo, kajne?«

»Oh, ne! Sva na poročnem potovanju,* odgovori mož.

Zena je prišla utrujena do­mov in zaprosila moža, da bi on namesto nje uspaval Štiri­letno hčerko, s katero so bile vsak večer ceremonije. Cez eno uro in pol pa pride punč­ka k mami in pošepeta: »Ma­mi, očka je ie zaspal.*

»Oh, Nace, spet prihajaš iz gostilne!«

»Ljuba žena, za večno pa res ne morem ostati tam.«

O B » Z G O D N J I « U R I

Andrej se je prekrižal in po trebuhu zlezel skozi ozko luk­njo v brlog, kjer je bila grozna tema in strašna soparica. Ven­dar je bil brlog tako prostoren, da je Andrej lehko na nogah stal. Grozna misel ga je pretre­sla, če bi se bil vendar le zmo-

» V prvem nadstropju Se gori luč, torej me Sena le čaka . . .«

t i l in če bi stara vendar-le v brlogu bila. Od strahu je se potil, vendar se je toliko zave­del, da je začel z rokami po tleh tipati in mladičev iskati. Ko je zgrabil mladega kosma­tinca, začel je ta strašno ve-kati. A l i Andrej se za to ni zmenil in zgrabil še njegovega bratca. Oba je pri luknji izro­čil svojemu spremljevalcu, k i ju je koj v vrečo vtaknil in za­vezal. Kosmatinca sta postala v vreči še bolj jeznarita, tako da je lovec skozi luknjo Andreja klical rekoč: »Za božjo voljo, krik mladičev se daleč razlega in oba sva izgubljena, če starka pride.«

Andrej pa je bil med tem v luknji srčnejši postal. Vgrabiti je hotel še tretjega kosmatinca. A l i zastonj ga je iskal, že je ho­tel po trebuhu zopet iz luknje se zmuzniti, ko zapazi na stani nad luknjo dve svetli piki. To ste bili očesi tretjega mladiča. Hitro ga zagrabi in spremljeva­lec ga kmalu v vrečo pomaši. Komaj se je bil Andrej iz luk­nje iaplazil in s svojim tovari­šem urno proti domu popihal, že sta slišala od daleč zamolkel glas medvedke, ki je domu gre-

•de že od daleč slutila, da so ljudje v bližini njenega brloga. Andrej je nosil puške, tovariš je pa z vrečo za njim korakal. Sla sta kakor hitro so ju pele nesle po grabi navzdol do po­toka, katerega sta prebredla in potem sopihala po gori na dru­go stran. Kar začujeta grozno rjovenje medvedke. Žival je ravno bila došla v svoj brlog in zapazila rop svojih mladičev.

Kar je Andrej pričakoval, kmalu se je zgodilo. Medvedka

je zasledovala tatova do poto­ka. Andrej in tovariš sta zdaj lože dihala, ko je medvedka pri potoku za njima sled zgubila. Ze sta imela upanje, da jej bo­sta všla, ali komaj sta prišla lovca vrh gore, bila jim je star­ka za petami. Ko so mlaaiči materino tožbo začuli, postali so v vreči kakor besni in grozno vriščali. Andrej je imel komaj toliko časa, da je svojemu od straha trepetajočemu tovarišu zaklical, naj vrečo odvrže in na bližnje drevo zbeži, in že je b i ­la starka tu in vohala vrečo. Andrej se je vstopil kacih t r i ­deset korakov od nje za drevo in držal puški v rokah.

Strašno je bilo gledati med­vedko, kako je vohala in pre­obračala vrečo in se trudila, da bi mladiče iz vreče rešila. Ra­da bi j ih bila hitro osvobodila, pa se je bala, da ne bi ranila svojih mladičev, ki so zdaj bolj mirno gomaziii, ko so čutili, da so v bližini materini. Kmalu bi se bil starki njen trud izplačal. Kar naenkrat pa poči, da se je odmevalo daleč okrog po grapi. Andrej je bil medvedko dobro v glavo zadel, da se jej je k r i kar curkoma vitla. Bila je to velika žival, kakoršnih se je še malo videlo. Andrejev' ' tovariš je zdaj trepetajoč z drevesa zle­zel.

Tako se je končala lovska do-godtoa. Starko so pripeljali v Ribnico, mladiče so pa poslali v zverinjak francoskega maršala Marmonta.

»Dolenjske Novice« — I. aprila 1892

B R A L C E M ! Vse, ki žele redno

vsak teden zvedeti dolenjske novice in spremljati napore na­ših delovnih kolekti­vov, kmetov in ljud­ske inteligence, vabi­mo, da si naročijo Dolenjski list. Letna naročnina 480 din. Na­slov: Uprava Dolenj­skega lista, Novo me­sto, poštni predal 33.

I K o l e tos , o b 5 0 - l e t » l c l s m r t i s l o v e n s k e g a k l a s i k a tn

p e v c a d o l e n j s k e z e m l j e m n j e n e g a č l o v e k a Janeza T r d i n e , s n o v a m p o z o r n e j e p r e b i r a m o n j egove spise , v i d i m o , k o l i k o u m e t a i & k e g a i n n a r o d o p i s n e g a bogas tva , k o l i k o b i s t r o u m n i h o p a ž a n j l n s p o z n a n j s k r i v a j o n j e g o v e p r i p o v e d k e , b a j k e i n povesi t i . Vef t ina n j i h Je p o s v e č e n a p r a v d o l e n j s k e m u 61o-v e k u , v s e m u n j e g o v e m u ž i t j u i n b i t j u , v s e m n j e g o v i m v r l i ­n a m l n s l a b o s t i m , g r e h o t a m . n a d l o g a m , s t i s k i , v e s e l j u i n l e g a v o s U . K a k o r v č a r o d e j n e m z r c a l u o d s e v a l z T r d i n o v i h • p l s o v ž i v a p o d o b a D o l e n j c a v d r u g i p o l o v i c i 19. s to l e t j a . J n n* h v a l o T r d i n i n a m Je d o l e n j s k i č l o v e k t u d i v d a n a š n j e m č a s u u m l j i v e j s t , kaj t} p i s a t e l j Je o d k r i l k o r e n i n e l n k o r e ­n i n i c e n j e g o v e g a b i s t v a t e r t u in o k o l j e , i z k a t e r i h Je r a ­se l . P o k a z a l j e n a r o ž e i n t r n j e v ž i v l j e n j u D o l e n j c a , D i p r a v v t e m s k u p n e m o p i s o v a n j u rož In t r n j a Je š e t u d i danes t a k o p r i v l a č e n l n d r a g o c e n . Iz t r e h sp i sov , k i so p r v i * toSll le tos — Izda l Jih Je O k r a j n i o d h o r l j u d s k e p rosve t e v N o ­v e m m e s t u p o d n a s l o v o m R O f c E I N T R N J E — smo za to i t e v t l k o I z b r a l i v ć l i k o h v a l n i c o , k i Jo Je T r d i n a z a p e l do­l e n j s k i m d e k l e t o m s v o j e g a č a s a . T o i « ono se Je t u d i p r i n j i h ž e l z p r e m e n i l o v t e k u t r i č e t r t s to le t ja , vse b i s t v e n o Je p a n e m a r a le os ta lo . N a j v i d i j o , k a k o Je o D o l e n j k a h p i ­sa l T r d i n a , k i Je t m e l z a o p a z o v a n j e Iz reden d a r i n o k o . V t e m o d l o m k u so res o m e n j e n e le » r o ž e « D o l e n j k , p i s a l Je pa T r d i n a t u d i o t r n j u . . .

P O H V A L N I C A D O L E N J S K I H D E K L E T

Mislčmo 4 tedaj mlado Dolenj­ko srednjega stanu, kateri se ne *xxia ne preslabo pa rudi ne pre-oobro, ki ima starše navadne ilo-venske krvi in pameti, in poglej­mo, kakova je. Podoba nas bo v marsikaterem oziru zanimala in očarali a. TrupV) ise ne fiJl'kuie ne z gorenjsko velikostjo ne moč­jo — ie rajši majhno ko veliko. A l i kako Šrorasto in nerodno se dr l i modra gorenjska Mina proTi veseJJi dolenjski ReziM! Dolenjka ie živo srebro, urna, spretna, gtb-fca, skalna, voljna, vsaka žilica

in čutnica izpolnjuje svoj namen, razodeva ogenj in življenje. De­bele kosti), mesnatost, loj isČj na Goremjiskem, kjer se nahaja takega blaga na izbiro. Na Dodenjskem ga boš našel tudi tu pa tam, ali kako redkokje in kako malo! To­liko več pa boš našol ru nežnih oblik, tenkih črt, gosposkih obri­sov In obrazov, žilavosti, vztraj­nih kit in vroče, .dirjajoče krvi. Glavo pokrivajo dekletom lasje, ne prav črni, še martj pa beli. ka­kor se pravi, kostanjajti . . . Tu­di tuji, francoski in laiki kupci

so že izveddJi za krasne dolenj­ske kite in so jih jeli zadnjih pet let skupiljevati. Veliko siromaštvo in skopost staršev je primorala že marsikatero, da se je znebila jokaje svilenega pokrivala svoje glavice, ali z nepopisno nevoljo so tirale od praga te trgovce vse druge deklice, za noben denar na svetu se ne bi dale ostrici in osra­motiti . . . Dolenjk ne diči tako mogočno čelo kakor srbske sestre, ali je zato bolj vediro, veselo, brez­skrbno. Pod njimi se širijo goste, temne obrvi, »kao piijav.ee« bi rekel Srb, .pod obrvmi pa sveti­jo in bliskajo rosna oČesca: naj­večja krasota dolen jske device. Pod majhnim rumpastim noskom se nam smehljajo ljubezniva, ja­godama, večidel prav mala oite-ca, v rodna, da se ljuMjo in da ie prosi za povračilo. Moja teta lukovška je včasih gpvotriHa:

»Ta človek za gotovo rad pije, ker ima take dolenjske znašle«. Vprašal sem jo, kaki to ti do­lenjski fcnabii, p* ml t #«Us, 4«

dirobnii in tenki Teh besed sem se spomnil dostikrat, gledajoč Do­lenjke. Teta je trdila prav. Po pravici slovi zorni obraz gorenj­skih deklic, da je posut z makom in kresnicami, da se mesti v njem mleko s krvjo. Od nižje lege zeml'ie in gorkejišega sonca so do­lenjska lica skoraj vselej ogarela, rjavkasta, včasuh črnikasta, ali nas mikajo in navdušujejo zato z dražest/mi druge vrste: s tenko kožico, nežnimi potezami, mestno podobo in marsikdaj tudi s ča­robnimi jamicamii, k5 se udi/rajo tudi v njih, ne samo v okrogli ličmi bradici.

Spletati w oblački se znajo Do­lenjke, da naj se Gorenjkc skrije­jo. Vse je tako naravno, ubrano, na lahko in vendar ne ohlapno; telo je sicer spodobno zagrnjeno, ali se ga oprava prijema tako tes­no, da se ne taji in ne gubi očem nobena Hepa oblika, ne kipseV golobfi nedri, ne vitka, pravilna rast stegen in trupla. Male noAi-M m&mjo tako urno in raahko,

da se dotikajo komaj zemlje . . . HvaJa se mara dati Dolenjkam, da se oblačijo okusno, prijetno za oči tudi omikanega in gosposkega človeka. Gorenjke ljubijo presve­tle, vpijoče barve in ne vedo, ka­tere barve se ujemajo in katete nc. Dolenjkam se poda oprava ne le radi ličnega kroja, amoak tudi radi dobro izbranih, prilegajočih se barv. Tako oblečena kraseti-ca je nevaren prikaizek za marsi­katero moško srce . . .

Ali se ve, da Dolenjke rmo ta­ke nc vse, ne rudi zvečine. Po­pisal sem ob kratkem le tisti tip, ki se nahaja jako pogosto na Do­lenjskem orulli, kjer ženskega spo­la ni zatrla in zamorila še pre­velika teža kmečkega žiivl.jenja in trpljenja . . .

Velike in razne pa so tud« zmožnost)! in dnjŠevne lastnosti Ženskega spola. Veselo, zadovolj­no srce bije v prsih dolenjskih deklet. Utrjene resda mso preveč. I udb« ptravaje* da s« Rotav^a

prehladi še poleti, Gorcnjka pa tolče perilo ob boso nogo v naj­hujši zimi. A l i nesrečo in notra­njo bdleč:no prenašajo brez obu­pa, brez velikega stokanja in go­drnjanja. Delo in trud jih ne strašita. Kdor jficn očita lenobo, jih ne pozna . . . Dolenjke se ra­de hvalilo, in po pravici, da zna­jo, če je delo, delati, če je ve­selje, se veseliti. Za živ, šaljiv po­govor so kakor ustvarjene. Veli­kokrat sem imel pridiko, Čuditi se njihovi bistroumnosti in šegavo-st-i . . . Dolenjke pojo brez. dela in na delu. V novomeški okolici znajo skoraj le narodne, posebno vinske in ljubavne pesnili, drugje pa so se naučile veliko novih »slovenskih« in jih prepevajo s tenkim, čudovito lepim glasom. Navdušenje, katero obuja v njih godba, se ne da lahko popisati. Nekatere dekle so mi povedale, da so zato prtile s-liiiit v Novo mesto, da slišnjo vsak teden glasbo mesenih umetnikov. Kadar pleše Dolenjka, se giblje v njej vsaka žilici ' Mušica, giblje se s trup­lom in srce; na plesišča ne hodi navade, ampak iz pri­rojene si rasta, da užiivajo največjo radost, ki se misllitf. more.

Gorcnjka je mnogo bolj kmeti­ca od Dolenjke, ali ji ni koi v obrnoojMi in kup&jti, Dolenjka zna

izvirstno rediti prasce in goveda, ume dobro kuhati, peči, šivati, piesti in vesti, če je imela le ko­ličkaj prilike se nau&ti.

Ne more se tajiti, da je Do­lenjka dostikrat lahkomišljena, ali morda ravno zato je pogostoma tako pogumna in celo predrzna. Videl sem lov steklega psa; mo­žaki so bežali in vpiiH, da je rre-ba poslati po kon.jederca; dekle­ta so se jim smejale, šle po dro­ge in polena in so besno žival po­tolkle • • •

Meni se dopado Dolenjke naj­bolj zato, ker so tako naravne: beseda, petje, smeh in jok jim gre od srca, strasti se ne skrivajo v globoc.ni duše, ampak kipe in bruhajo na dan tako blage in tako hude kakršne so se razplodile v vročem hramu mladega srca. Jako nežna jn lepa se mi je zdela tudi njihova ljubezen do cvetMc, ftilic •m golobov. Rože si goje v lon­čkih in na vrtu za hišo . . .

Dolenjka ne more prebiti brez tovariši jc. V samoti se i« 'on stra­šen dolgčas, neizprosna oio/nost. Ge pnkle na kako ivieseilicov f izginejo kmalu te črne misli. Ža­lost in radost se vrst te v njej ta­ko hitro kakor meseca aprila dež in sonce . . . Mole te vse rade .