8/16/2019 Pobočja - uvod http://slidepdf.com/reader/full/pobocja-uvod 1/32 1 • DEFINICIJA: • SSKJ: nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore, hriba. • Pobočje je nagnjeno površje v naravi.• Kot med nagnjeno in horizontalno ploskvijo ( ) je naklonski kot, nagnjenost pobočja, nagib terena. • Strmec je podobno, vendar uporabljamo pri vodotokih. • Enoti merjenja: • – kotne stopinje (0 – 90 o ) 1 o =1,8 % • – odstotki (%) 1 % = 0,58 o = 0 o 34' • Na pobočjih hkrati poteka: • – odtekanje padavinske vode • – odnašanje materiala • Oba procesa sta med seboj neločljivo povezana.
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
8/16/2019 Pobočja - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/pobocja-uvod 1/32
1
• DEFINICIJA:
• SSKJ: nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore, hriba. • Pobočje je nagnjeno površje v naravi.
• Kot med nagnjeno in horizontalno ploskvijo ( ) je naklonski kot,nagnjenost pobočja, nagib terena.
• Strmec je podobno, vendar uporabljamo pri vodotokih.
• Enoti merjenja:
• – kotne stopinje (0 –90o) 1o =1,8 %
• – odstotki (%) 1 % = 0,58o = 0o 34'
• Na pobočjih hkrati poteka: • – odtekanje padavinske vode
• – odnašanje materiala
• Oba procesa sta med seboj neločljivo povezana.
8/16/2019 Pobočja - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/pobocja-uvod 2/32
2
• Pobočja so mlade tvorbe, čeprav je oblika lahko zelo stara.
•
Oblika je lahko podedovana iz drugega klimatskega obdobja (pri nas sopobočja še marsikje dediščina pleistocenskih poledenitev in takratnihperiglacialnih razmer), preperelina na pobočjih pa je vedno nova
(hkratno nastajanje s preperevanjem matične podlage in odnašanje).
• V bistvu sploh ne moremo govoriti o "starosti pobočij", saj jih procesineprestano spreminjajo. Ko dosežejo uravnoteženo stanje, imajo odčasa neodvisno obliko in ni na njih ničesar več iz časa, preden sodosegla to stanje.
• Podatki o pobočjih:
• Z lahkoto dobimo podatke o obliki pobočja.• Zelo težko dobimo podatke o procesih (delujejo zelo počasi ali se zelo
redko pojavljajo), saj je v naravi zelo težko izmeriti majhne spremembe.
8/16/2019 Pobočja - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/pobocja-uvod 3/32
3
OBLIKA POBOČJA
• Teoretično lahko razlikujemo 3
dele pobočja:
• – DENUDACIJSKO POBOČJE
(prevladuje izgubljanje gradiva z
denudacijo idr. procesi)
• – TRANSPORTNO POBOČJE (ni
niti izgubljanja niti pridobivanja -
- kolikor prinešeno od zgoraj,toliko odnešeno naprej navzdol)
• – AKUMULACIJSKO POBOČJE
(prevladuje pridobivanje oz.
nanašanje gradiva)
8/16/2019 Pobočja - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/pobocja-uvod 4/32
4
• Oblika denudacijskega pobočja
odvisna:• – ali od odnašanja (nastajanje
prepereline presega možnostiodnašanja. Odnašanje gradiva jeodvisno od jakosti odnašanja, tegapa ne določa odpornost kamninpred preperevanjem, temvečznačilnosti prepereline)
kadar je debela plast
prepereline.
• – ali od preperevanja (možnostiodnašanja so večje odpreperevanja -- "procesi čakajo vvrsti, da dobijo gradivo") kadar
je na površju gola skala
8/16/2019 Pobočja - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/pobocja-uvod 5/32
5
POBOČNI PROFIL
• je prečni prerez skozi pobočje vsmeri največjega naklona.
• Pobočni profil je odraz trenutnegaravnovesja med vsemi procesi, kipreoblikujejo pobočje.
• Odvisen je od mnogih dejavnikov,
mdr. od:• – kamninske zgradbe
• – podnebja
• – tektonike
• – rastja
• – človekovega delovanja idr.
• Deli pobočnega profila so lahko: • – konveksni (izbočeni) • – konkavni (vbočeni) • – ravni
8/16/2019 Pobočja - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/pobocja-uvod 6/32
6
• V drobnem so pobočja sestavljena iz številnih drobnih elementov, ki sorazvrščeni v smeri naklona in v smeri prečno nanj. Te elemente pobočja lahkorazdelimo v dve skupini:
• 1. območja enakega naklona (naklon in smer največje nagnjenosti)
•
2. meje med temi območji, ki so lahko v obliki• – pregibov (izrazita sprememba naklona)
• – postopnih prehodov (bolj ali manj počasna sprememba naklona)
• Oboji (pregibi in prehodi) so lahko konveksni ali konkavni.
8/16/2019 Pobočja - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/pobocja-uvod 7/32
7
8/16/2019 Pobočja - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/pobocja-uvod 8/32
8
POBOČJA V SLOVENIJI
Ker je površje v Sloveniji močno fluvialno ali kraško razčlenjeno, je zelo malo
ravnega površja. Izrazito prevladujejo zmerno strma do strma pobočja (6−32o
)
Naklon Površina(km
2)
Delež (%)
0--2o
1544 7,6
2--6
o
3789 18,76--12o
4741 23,4
12--20o
4947 24,4
20--32o
3574 17,6
Nad 32o
1661 8,2
Skupaj 20.256 100,0
8/16/2019 Pobočja - uvod
http://slidepdf.com/reader/full/pobocja-uvod 9/32
9
MEJNE VREDNOSTI NAKLONOV
Naklon Geomorfni procesi Delovanje človeka
2
o
Šibko površinsko izpiranje,zastajanje vode Ni ovir
6o
Zmerna denudacija, na njivah
možna erozija tal
Možna uporaba vse kmet.
mehanizacija, ugodno za vsakovrstne
gradnje
12o
Nad to mejo se talni profil zaradi
denudacije ne more več razviti v
celoti, soliflukcija, zemeljski plazovi,polzenje tal
• Spreminjanje pobočij: • A. Vsi deli pobočja se odmikajo enako hitro (vzporedno odmikanje pobočij) • B. Spodnji del pobočja se ne odmakne, zgornji del se odmika (idealni primer
zniževanja pobočij) (Davisov model)
• C. Vsi deli pobočja se odmikajo, zgornji deli neznatno hitreje kot spodnji(kombinacija vzporednega odmikanja in zniževanja)
• D. Vsi deli pobočja se odmikajo, zgornji deli precej hitreje kot spodnji(kombinacija zniževanja in vzporednega odmikanja) • E. Vsi deli pobočja se odmikajo, v zgornjem delu vzporedno odmikanje, saj
edino tako lahko nastane konkavni spodnji del profila (Penckov model)
• F. V zgornjem delu pobočja odmikanje in zniževanje pobočja, v spodnjem delunastaja konkavni profil zaradi akumulacije
1. DAVISOV MODEL ZNIŽEVANJA POBOČIJ (slope decline) Model temelji na pobočjih v zmerno toplem pasu (od tod izraz "normalnirelief").
• Na osnovi ugotovitev o uravnoteženem rečnem profilu je postavil hipoteziuravnotežene preperelinske plasti in uravnoteženih dolinskih pobočij. Po njem naj bibila preperelina podobna tekočim vodam, drugačno je le razmerje med vodo intrdnimi delci.
• V mlajši fazi "skalnate stene in robovi še niso uravnotežene: odnašanje prepereline je hitrejše od preperevanja na mestu in dovajanja gradiva z više ležečih delov, zatoso večinoma goli."
• Uravnoteženo stanje se najprej vzpostavi v spodnjem delu pobočja in se nato širinavzgor. "V poznejši fazi goli deli (stene, robovi) izginejo pod plastjo počasi polzečeprepereline. Na vsaki točki pobočja so dejavniki premikanja ravno zmožni odnestivso preperelino, ki je na tej točki nastala s preperevanjem in vso, ki prihaja z višeležečih delov pobočja." To je uravnoteženo pobočje.
• Na tej osnovi je Davis prišel do hipoteze o zniževanju pobočij, po analogiji zrekami:
• "Uravnoteženo pobočje je ob nastanku strmo, preperelina pa grobo zrnata intanka... V poznejših fazah postaja gradivo v preperelini vse finejše, plastprepereline pa debelejša. Agensi odnašanja so v prednosti zaradipočasnejšega preperevanja matične kamnine in zaradi finejše tekstureprepereline, tako da se naklon pobočja zmanjšuje."
• W. Penck je isti model uporabil za pobočje, prekrito s preperelino.
• Iz stene po zgornjem postopku nastane enakomerno pobočje, na katerem potekapreperevanje, dokler ni preperelina tako 'predelana', da postane mobilna in sezačne premikati (ker je naklon manjši, mora gradivo razpasti na manjše delce).
•
"Vsi delci prepereline se premikajo navzdol, razen v najspodnejših delih pobočja,kjer naklon ni dovolj velik za odnašanje".
• Na ta način se pobočje, razen najspodnejšega dela, vzporedno odmakne, vendarse zmanjševanje nagnjenosti pobočja širi navzgor po pobočju.
• Z meritvami so dokazali, da Penckov model verjetno velja v 2 primerih, sicer pa
verjetno ne:• kjer je odnašanje prepereline takojšnje (v stenah in na zelo strmih golih pobočjih) • kjer je odnašanje pretežno v raztopini (na krasu)
• Z odmikanjem vseh elementov pobočja se širi pediment.
• Če bi se konkavna oblika pedimenta širila navzgor, bi prej ali slej izločilozgornje tri dele pobočja. Torej se mora s širjenjem pedimenta njegov naklon
• Pobočja so praviloma nagnjena v različne smeri, t. j. k vodam, kamor odteka
padavinska voda, saj obstaja zelo tesna povezanost med odtekanjem padavinske
vode in pobočnimi procesi (neločljivo povezano).
• Površje je sestavljeno iz mozaika različno usmerjenih pobočij, in sicer:
• v fluvialnem površju so pobočja usmerjena k najbližji vodi, saj poteka odtekanjevečine padavinske vode in s tem tudi geomorfnih procesov vzporedno s pobočji(dominantna je horizontalna komponenta).
• v kraškem površju so pobočja usmerjena konvergentno proti dnu bolj ali manjzaprtih kotanj, saj je prevladujoča smer vodnega odtoka in odnašanja materiala(večinoma v raztopini) navpično navzdol (dominantna je vertikalna komponenta).
• To je ena od temeljnih razlik med nekraškim in kraškim površjem.