-
Glasilo kanadskih Slovencev 3
GLASILO
Ustanovljeno - Established in 1996
GLASILO kanadskih Slovencev
Izdaja - Vseslovenski kulturni odborPublished by - All Slovenian
Cultural Committee
770 Browns Line, Toronto, ON M8W 3W2www.theslovenian.com
President Marjan Kolari~Tel: 647-233-6526
E-mail: [email protected]
Glavni urednik - Editor - Leander [kofTehni~ni sourednik - Frank
Brence
Sourednik za angle{~ino - Richard Vuk{ini~
Sodelavke:Anica Resnik, Tja{a [kof, Julka Brence in Milena
Sor{ak
Letna naro~nina - yearly subscriptionKanada $25.00, ZDA $30.00
US
Europe $40.00 US
Address you comments to: Frank Brence,94 Glenthorne Drive,
Toronto, ON M1C 3X5
Tel: 416-281-6794, Fax: 416-281-4287E-mail: [email protected]
Iz vsebine
Izvr{ni odbor H. G. od leve na desno:Spredaj: Valerie Noonan,
Matejka Ma`gon,Sandy Damiani. V sredi: Nace Fortuna, PavelMa`gon,
Tone ^rnivec,. Zadaj: Stan Novak in DanCelar. (Odsotna Michael
Hafner in Stan Margutsch)
4 Uvodne besede
5 Poslovilno pismo Veleposlanice Veronike Stabej
6 Va`no obvestilo Slovencem v tujini
7 SLOMAK: Zakon o Slovencih ne odgovarjapri~akovanja manj{in
8 Holiday Gardens - Slovenian Country Club
20 Referendum
29 Drnov{ek: Koalicija LDS-SDS “je mo`na”
30 Ali bo Delo kupilo MAG?
33 Romanje v Midland
38 Dom Lipa
39 R. I. P.
40 Na{e `ivljenje
42 Svetovni in Kandski Slovenski Kongres
45 Vilko ^ekuta - 90-letnik
48 Vloga Genetike v zgodovini jugovzhodne Evrope
49 Martin Zakraj{ek - 80th Birthday
50 Canadian Slovenian Historical Society
53 Events Calendar For 2005
54 “Made in Slovenia” Fashion Show in Toronto
-
4 Glasilo kanadskih Slovencev
Uvodne besede
Te‘ko nas je prizadela nepri~akovana novica, da nas zapu{~ata
na{a priljubljena VeleposlanicaVeronika Stabej s svojo sr~kano
Zalo. ̂ eprav vsa slovenska skupnost ob‘aluje njen prerani
povratekv Slovenijo, se ji tukaj{nji Slovenci iskreno zahvaljujemo
za njeno uspe{no kariero v na{i novidomovini in smo ji tudi
hvale‘ni za njeno navdu{eno sodelovanje in vsestransko pomo~.
VeronikiStabej in Zali ‘elimo vse najbolj{e kjerkoli ju bo njuna
usoda vodila. Upamo pa, da bomo obdr‘alimedsebojne prijateljske
odnose tudi v bodo~e.
V tej izdaji Glasila boste na{li prvi podrobni dopis posve~en
slovenskemu dru{tvu v Kanadi.HOLIDAY GARDENS SLOVENIAN COUNTRY CLUB
iz Pickeringa pri Toronta, je bilo prvo slovenskodru{tvo, ki se je
navdu{eno odzvalo na{emu povabilu. V prvi izdaji Glasila leta 2006
mu bo sledilodrugo dru{tvo iz Ontaria.
Ta izdaja med drugim vsebuje ve~ ~lankov slovenskih medijev
glede referenduma opredlo‘enem zakonu Radio-Televizije Slovenije
(RTVS), pri katerem so sodelovali mnogi slovenskidr‘avljani ‘ive~i
v Kanadi. Kot pri~akovano je bil uradni izid glasovanja izredno
tesen: ZA je bilo50.3%, PROTI pa 48.92% glasov. Glasovanja se je
udele‘ilo 30.7% upravi~enih volilcev.
Priob~eni v tem izvodu Gasila so med drugim tudi ~lanki in
dopisi o letnemu romanju vMidland, Domu Lipa, Na{e ‘ivljenje, o
Svetovnemu in Kanadsko Slovenskem Kongresu, in kon~no»Made in
Slovenia Fashion Show«.
Opozorilo: slovenska dru{tva in ustanove morajo poslati svoja
bo‘i~na in novoletna vo{~ila predkoncem novembra da bodo objavljeni
v naslednji (november/december) izdaji Glasila.
S
R
E
^
N
O
I
N
N
A
S
V
I
D
E
N
J
E
-
Glasilo kanadskih Slovencev 5
VELEPOSLANI[TVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Za Glasilo kanadskih Slovencev12. oktober 2005
Spo{tovane Slovenke in Slovenci, drage prijateljice in
prijatelji, znanke in znanci,
leto je ponovno naokoli in kmalu si bomo ~estitali ob
praznovanju ‘e 15. Dneva samostojnosti ter siza‘eleli vesele
bo‘i~ne praznike ter uspe{no novo leto. Vendar pa se letos ne
izteka le koledarsko leto,ampak zame tudi ~as mojega dela med vami.
Novembra se mi zaklju~i ve~ kot triletno delo v Kanadiin vra~am se
v Slovenijo.
V ~asu, ko sem vodila Veleposlani{tvo Republike Slovenije v
Ottawi, smo veliko naredili. Odnosi meddr‘avama so se {e poglobili,
sodelovanje je postalo {e tesnej{e. Veliko obiskov na najvi{ji
ravni je biloizmenjanih, med njimi tudi ministra za zunanje zadeve
dr. Dimitrija Rupla in predsednika Dr‘avnegasveta Janeza Su{nika v
Kanadi ter predsednika Poslanske zbornice Kanade Petra Millikena in
predsednikaSenata Dana Haysa v Sloveniji. Z vstopom Slovenije v
NATO in EU so na{i dvostranski odnosi pridobilinovo dimenzijo, za
katero verjamem, da jo bomo znali s pridom izkoristiti.
^as, ki sem ga pre‘ivela tu med vami, mi bo ostal v izredno
lepem spominu in verjamem, da bom zmarsikom ohranila prisr~ne
stike, saj smo postali dobri prijatelji. Veliko prijetnih trenutkov
sempre‘ivela na slovenskih letovi{~ih in dru{tvih, veliko sr~nih
besed je bilo povedanih ob va{ih praznovanjihin kulturnih dogodkih.
Va{a predanost slovenstvu, ohranjanju slovenskega jezika v Kanadi
ter ljubezendo slovenske kulture so name naredili velik vtis.
Slovenska dru{tva v Kanadi so {e vedno {tevilna in ssvojo
dejavnostjo bogatijo tako Kanado kot tudi slovensko kulturo. ^e vam
lahko kaj polo‘im na srce,vam ‘elim le eno: pomembno in potrebno je
vklju~iti mlaj{o generacijo, motivirati mlade ljudi in pustitijim,
da najdejo svojo pot do domovine star{ev in starih star{ev.
Korenine ostajajo iste, ~eprav rastejovedno nove veje. Medsebojne
stare in nove zamere mladine gotovo ne bodo pritegnile. V ospredje
jepotrebno postaviti sodelovanje in skupno delo. Slovenija je
uspe{na moderna dr‘ava z bogato kulturo,uspe{nimi {portniki in
svetlo prihodnostjo in kot tak{no jo moramo ponuditi tudi
mladim.
Dovolite mi, da se vam ob tej prilo‘nosti zahvalim za vse
prijetne dneve in ure, ki sem jih pre‘ivelaz vami in za vse nove
izku{nje, ki sem jih pridobila z va{o pomo~jo. Verjamem, da boste
{e naprej takopredano negovali slovensko besedo, misel in pesem na
tej strani oceana. Zahvaliti se ‘elim tudi vsem,ki ustvarjate
Glasilo kanadskih Slovencev in s tem omogo~ate {irjenje besede in
informacij v slovenskedomove v Kanadi.
Vsem vam ‘elim kar najbolj vesele bo‘i~ne praznike ter uspe{no
in sre~no novo leto.
-
6 Glasilo kanadskih Slovencev
Vlada je 29. septembra sprejela predlog zakona o odnosih
Slovenije s Slovenci zunaj
njenih meja. Ta dokon~no ureja odnose med dr‘avo in Slovenci, ki
‘ivijo zunaj Slovenije,
in v zvezi s tem dolo~a pristojnosti dr‘avnih organov na
kulturnem, izobra‘evalnem,
gospodarskem in drugih podro~jih. Ureja tudi status Slovencev
brez slovenskega dr‘avljanstva
in repatriacijo ter kot prvi slovenski pravni akt jasno in
natan~no dolo~a terminologijo,
povezano s Slovenci zunaj dr‘ave.
Predlagani zakon je krovni zakon za Slovence zunaj Slovenije,
katerega te‘nja je zbrati
vse vsebine s tega podro~ja na enem mestu, tako zaradi
preglednosti kot zagotavljanja
sodelovanja s Slovenci zunaj meja Slovenije. Doslej so nekaj
elementov te problematike
urejali nekateri podro~ni zakoni, ta zakon pa na celovit na~in
ureja ve~ino podro~ij, ki
zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu in jih podro~na
zakonodaja ne ureja, oziroma
dopolnjuje tista podro~ja, ki jih obstoje~a podro~na zakonodaja
ureja samo deloma.
Zakon posebej dolo~a pristojnosti in naloge v zvezi s skrbjo in
sodelovanjem s
Slovenci zunaj Slovenije na podro~ju ohranjanja slovenskega
jezika in izobra‘evanja
(kulture, arhivistike, medijev in {olstva), znanosti, {porta ter
gospodarskega in regionalnega
povezovanja.
Zakon tudi prina{a pravno osnovo za ureditev financiranja
dejavnosti in organizacij
Slovencev v zamejstvu in po svetu. Tak{ne pravne podlage doslej
ni bilo, financiranje pa
se je izvajalo na podlagi pravilnika o izvr{evanju
prora~una.
Zakon se nana{a na Slovence v zamejstvu in po svetu s slovenskim
dr‘avljanstvom, s
statusom Slovenca brez slovenskega dr‘avljanstva ali brez
slovenskega dr‘avljanstva in brez
statusa. Pravni status Slovenca brez slovenskega dr‘avljanstva,
ki ga uvaja novi zakon, bo
imetnikom zagotovil dolo~ene ugodnosti in olaj{ave. Pridobili ga
bodo lahko vsi Slovenci,
ki nimajo, ne morejo imeti ali ne ‘elijo imeti dr‘avljanstva
Republike Slovenije. Zadeve,
povezane s statusom Slovencev brez slovenskega dr‘avljanstva, so
podrobneje predstavljene
v posebnem poglavju.
Kot omenjeno, zakon ureja tudi repatriacijo, priseljevanje
Slovencev v domovino, ki ga
organizira in financira Slovenija. Repatriacija naj bi bila po
navedbah vladnega urada za
informiranje v prvi vrsti namenjena Slovencem, ki ‘ivijo v
te‘kih okoli{~inah ali v dr‘avah,
kjer vlada huda kriza, in Slovencem, ki lahko pomembneje
prispevajo k razvoju ter
uveljavitvi Slovenije.
Zakon ima ve~ ciljev. Prvenstveno naj bi slu‘il ureditvi odnosov
Slovenije s Slovenci v
zamejstvu in po svetu. Pomagal pa naj bi tudi utrjevati narodno
zavest in narodno
identiteto, pospe{evati medsebojne stike ter krepiti sodelovanje
na podro~ju kulture,
vzgoje in izobra‘evanja, znanosti, gospodarstva, zaposlovanja,
socialnih dejavnosti, regionalnega
povezovanja in zunanje politike. Poleg interesa za krepitev
slovenske zavesti in identitete
poudarja zakon tudi ekonomski interes za u~enje sloven{~ine kot
enega od uradnih
jezikov Evropske unije.
Va‘no obvestilo Slovencem v tujiniRadio Ognji{~e, 30. september
2005
-
Glasilo kanadskih Slovencev 7
Predlog zakona o odnosih s Slovenci zunaj meja, ki ga je 29.
septembra sprejela vlada,
je sicer drugi predlog zakona s tega podro~ja. Prvi predlog je
od decembra 2002 do lani
pripravljala parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v
zamejstvu in po svetu. Ta
predlog je maja lani najprej zavrnila vlada, nato pa {e dr‘avni
zbor. Sprejeti predlog je
pripravil urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, v vladno
obravnavo pa ga je konec
julija vlo‘il vodja urada v odstopu Franc Puk{i~. Po nekaterih
podatkih naj bi zunaj meja
Slovenije ‘ivelo pol milijona Slovencev, od tega pribli‘no
150.000 v sosednjih dr‘avah. Od
vseh Slovencev, ki ‘ivijo v tujini, naj bi jih okrog 60.000
imelo slovensko dr‘avljanstvo,
ostali pa ne.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je prej{nji teden
objavil razpis za izbor
izdajatelja osrednje revije za Slovence zunaj Slovenije.
Vrednost vseh razpolo‘ljivih sredstev,
namenjenih za izdajanje revije, je kar 40 milijonov tolarjev na
leto, razpis pa je odprt do
21. oktobra. Urad od lani z ministrstvom za kulturo ‘e financira
revijo “Slovenija.svet”, za
katero je urad prispeval 25 milijonov, ministrstvo pa 15
milijonov tolarjev.
Po besedah predsednika Slovenske manj{inskekoordinacije (SLOMAK)
Rudija Pav~i~a besedilozakona o Slovencih v zamejstvu in po svetu,
kiga je odobrila vlada, ne odgovarja povsempri~akovanjem manj{in. V
njem namre~ ninekaterih postavk, ki so za SLOMAK bistvenegapomena,
je na nedavnem posvetu o odnosuSlovenije do njenih manj{in v
sosednjih dr‘avahpoudaril Pav~i~, so sporo~ili s SLOMAK.
Kot je pojasnil Pav~i~, gre predvsem zadolo~eno nedore~enost
glede sestave strate{kegasveta za manj{ine, ki bi nastal pri
predsednikuvlade. Tak{no telo je po mnenju predstavnikovmanj{ine
bistvenega pomena, saj bi v njemlahko dolo~ali prednostne naloge in
usmerjaliskrb Slovenije do manj{in in Slovencev po svetu.
Pav~i~ je ob tem poudaril, da je SLOMAKpredlagal ustanovitev
ministrstva za Slovencepo svetu in v zamejstvu ter se zavzel za
ve~josubjektiviteto krovnih organizacij, tudi kar zadevafinan~no
pomo~.
Na posvetu, ki je potekal v soboto v Selniciob Dravi, je
namestnica dr‘avnega sekretarja nauradu za Slovence v zamejstvu in
po svetuAndreja [imenc glede zakona ugotovila, da jemedresorsko
usklajevanje v bistvu poslab{alo
izhodi{~no besedilo, ki je nastalo na uradu, sosporo~ili s
SLOMAK.
Univerzitetni profesor Borut Holcman je vuvodu ugotovil, da
Slovenija premalo skrbi zasvoj del narodnega telesa, ki ‘ivi zunaj
njenihmeja. Nekdanji generalni konzul v Celovcu Jure@mavc je
izpostavil problematiko slab{anjajezikovnega stanja, menil pa je
tudi, da bimorale same manj{ine izbolj{ati internodogovarjanje in
sodelovanje.
Predstavnica Zveze Slovencev na Mad‘arskemAndreja Kova~ je
izpostavila te‘ave, ki nastajajov Porabju, ker mad‘arska vlada ne
spo{tujedvostranskega sporazuma s Slovenijo glede varstvamanj{in.
Janko Zerzer je v imenu koro{ke Kulturnekr{~anske zveze ugotovil,
da v Sloveniji premalopoznajo manj{insko problematiko in da se
naobmejnem obmo~ju ni‘a {tevilo kulturnih inpodobnih izmenjav.
Posvet je sklenila Zinka Zorko, ki je povedala,da v Sloveniji in
zamejstvih govorimo nad 50nare~ij, ki odlo~no prispevajo k
ohranjanjupripadnosti narodu. Posebej je pohvalilaprizadevanja za
ohranitev rezijan{~ine, so {esporo~ili s SLOMAK.
SLOMAK: Zakon o Slovencih ne odgovarja pri~akovanjem manj{inSTA,
3. oktober 2005
-
8 Glasilo kanadskih Slovencev
Slovenian Country Club - Slovensko dru{tvo in letovi{~eMarjan
Dragozet
Holiday Gardens
UvodNa ‘eljo Leandra [kofa, urednika
Glasila kanadskih Slovencev in Toneta^ernivca, dolgoletnega
predsednika»Holiday Gardens Slovenian country club«(H. G.), sem
pripravil kratko zgodovinotega dru{tva od njegove ustanovitve
leta1961 do leta 2005. Viri za ta dopis sobili dosegljivi arhivi
ob~nih zborov inrazgovori s ~lani, ki so aktivno sodelovalipri
ustanovitvi dru{tva H. G.. Zahvalo zarazgovor predvsem dolgujem
slede~im~lanom: J. Obreza, V. Zakraj{ek, N.Fortuna, L. @upan~i~, J.
Ozimek, in M.Svetek ter ge. M. Robi~. Posebna zahvalatudi Franku
Kralji~u, pri katerem semdobil njegov osebni arhiv, kjer je
bilaprikazana zgodnja zgodovina dru{tva.Seveda najve~ja zahvala pa
gre PavluMa‘gonu in Tonetu ^ernivcu zasodelovanje in oskrbo
dostopnegaarhivskega gradiva.
Op.ur.: Kot nam je ‘e poro~al FrankKralji~ v svojem dopisu,
objavljenem vGlasilu {t. 3,4 (marec/april) leta 2001 nastrani 11,
so mnogi kanadski Slovencisanjali o svojem dru{tvu ‘e od leta
1933,ko je bila ustanovljena lokalna Vzajemnapodporna zveza Bled.
@eleli so kupitisvoj lastni prostor v okolici Toronta zapiknike, ki
ni v ’suhem okraju’, tako dabi bilo mo‘no to~enje alkoholnih
pija~.
(V tisti dobi je bilo namre~ strogoprepovedano pri piknikih v
naravi to~itiin piti vino in druge alkoholne pija~e vtakozvanih
»suhih« delih province - to jetam, kjer je ve~ina prebivalcev
glasovalaza prohibicijo. Ontarijska provicialnapolicija (OPP) je
zaplenila kakr{nokolialkoholno pija~o so na{li in kaznovalavse
prisotne, saj tedaj so smatrali alkoholpodobno kot sedaj droge.)
Iskali so odOakvilla do Oshawe preden so na{li leta1960 primerno
zemlji{~e v Pickeringu.
Zgodovina sedanjega dru{tva HolidayGardens Slovenia Country Club
(H.G.) se za~enja v letu 1957. Na sejiVzajemne podporne zveze Bled
Edinost#11 Toronto, dne 7. marca. 1957 sobile prvi~ javno
izjavljene sanje FrankaKralji~a, da bi ustanovili samostojnodru{tvo
z lastnim prostorom inzemlji{~em. S to idejo sta se strinjalatudi
Jo‘e Obreza in Janez @upan~i~.
Na naslednji seji 6. aprila 1957 jebila zamisel o novem dru{tvu
z lastnimzemlji{~em sprejeta. Prikazan je bilosnutek pravi l
novo-nastajo~egasamostojnega dru{tva. Sprejet je
bilsolastni{ki-delni{ki sistem s 100 CAN$solastni{ko pristojbino.
Naj pripomnim,da je tedaj bila tedenska pla~a okoli 45CAN$.
-
Glasilo kanadskih Slovencev 9
Za~elo se je naporno iskanje ~lanovza dru{tvo, ki je bilo takrat
le na papirju.
Iskanje primernega zemlji{~a je bilodolgotrajno in naporno.
Na zborovanju podporne zveze Bledodseka {t. 10 v Torontu, je
~lanstvo 4.decembra 1960 soglasno potrdilo nakupzemlji{~a vzhodno
od Toronta, vPickeringu. ^lanstvo je dalo novemudru{tvu ime
»Holiday Gardens« in potrdilopravilnik dru{tva s pravicami
indol‘nostmi. Ker pred nakupom zemlji{~ani bilo dovolj zbranega
denarja, je aktiven~lan novega dru{tva, George Miheli~, nasvoje ime
vzel ban~no posojilo in takoomogo~il nakup zemlji{~a.
Kupoprodajna pogodba je bilasklenjena 14. junija 1961, kar je
bil tudirojstni dan dru{tva »Holiday GardensSlovenian Country
Club«. Bil je tudiza~etek napornega dela za uresni~evs lovenske
dru‘abne razvedr i lneorganizacije.
Novo zemlji{~e je bilo divje zara{~enoz gozdom, grmi~evjem in
plevelom. Mednjimi se je skrivala tudi strupena ’poisonivy’, katere
bole~e posledice so marljivi~lani pri ~i{~enju zemlji{~a kmalu
ob~utili.Delovna aktivnost dru{tva je bila zelou~inkovita, saj jim
je uspelo v prvihmesecih obstoja dru{tva pripaviti zemlji{~eza
svoje piknike in razvedrila.
Prvi ob~ni zbor 42 solastnikov dru{tvaH. G. z lastnim zemlji{~em
je bil 10.decembra 1961. Vodili so ga V. Zakraj{ek,M. Zakraj{ek, J.
Kranjc in G. Miheli~.Glavna razprava je bila o dopolnilih
dru{tvenega pravilnika. Na zborovanjuje bilo podano prvo
blagajni{ko ininventurno poro~ilo dru{tva. Izvoljen jebil tudi prvi
upravni odbor dru{tva H.G., ki so ga sestavljali: F. Jerina,
V.Zakraj{ek, M. Zakraj{ek, J. Kranjc, F.Kralji~, V. Stavdohar in
gd~. M. Krnc. Sprvim upravnim odborom H. G. in zlastnim zemlji{~em
pa je bil tudi za~etekorganiziranega dru{tvenega ‘ivljenjaslovenske
skupnosti in njihovih prijateljevod Toronta do Oshawe.
V obdobju osmih let po ustanovitvidru{tva je bilo poleg
razvedrila v naraviin na piknikih tudi mnogo ustvarjalnegadela. @e
v prvem letu so bile urejenepoti, most ~ez potok, vodnjak,
balini{~e,plesi{~e in prostor za peko oddojkov na‘aru. Vse to je
omogo~alo, da so seorganizirali pikniki. Dohodek od piknikovje bil
porabljen za finan~ne potrebedru{tva. V letih 1963 in 1964 je
bilazgrajena zgradba s kuhinjo in pokritimomizjem. Napeljana je
bila elektrika,urejeno otro{ko igri{~e in telovadnenaprave. Kadar
omenjamo otro{ke zabave,se moramo spominjati pokojnega
FredaSpragerja, ki je kot ’clown’ zabaval na{eotroke, ki so se radi
zbirali okrog njega.Plesi{~e je dobilo streho in tako smolahko
imeli prireditve tudi v slabemvremenu. Leta 1966 sta bila
zgrajenadva bazena, katera {e danes privabljatamladino in star{e z
majhnimi otroki. Zaglasbeno razvedrilo je bilo urejenoozvo~enje.
Leta 1969 pa je bila zgrajenagara‘a za du{tveni traktor.
-
10 Glasilo kanadskih Slovencev
@e leta 1965 se je dru{tvogospodarsko preoblikovalo iz
solastninsko-delni{kega sistema v neprofitno zdru‘enje.Dru{tvo je
bilo registrirano za vzgojno,socialno in razvedrilno dejavnost
podzaupniki: F. Jerina, F. Pu{el in J. Cesar.Dru{tvo H. G. se je
tedaj tudi formalnopreimenovalo v sedanji HOLIDAYGARDENS –
SLOVENIAN COUNTRY CLUB.
Leta 1969 se je tudi zemlji{~e dru{tvapove~alo. Dokupljeno je
bilo sosednozemlji{~e in za~elo se je znova ~i{~enje,urejevanje
poti in potoka. Dokupljenozemlji{~e ima ravno ~istino obdano
zgozdom. Tu so dobili svoj prostor marljivitaborniki. Nastalo je
taborni{ko naselje,letovi{~e z veselim doma~im vzdu{jem.Napeljana
je bila elektrika in voda.Posajeni so bili drevoredi, ki {e
danesnudijo senco obiskovalcem. Pri tem deluso aktivno pomagali
slovenski skavti, podvodstvom Jo‘eta Mihevca, sedanjegamestnega
svetnika mesta Toronto. Dru{tvoje uspe{no gospodarilo s
pove~animzemlji{~em. Prisotni taborniki tako lahkocelo poletje
sodelujejo pri vzdr‘evanjuvseh pojavljajo~ih potreb.
Ker dru{tvo {e ni imelo primernihprostorov, kjer bi se lahko
sestajali celoleto, v zimskem ~asu ni bilo nobenedru{tvene
aktivnosti. Pojavljale so se idejeo ve~jem pokritem prostoru, kar
bipodalj{alo ~lansko aktivnost skozi celoleto. Na ob~nih zborih
leta 1981 in1982 so ~lani za~eli razpravljati o potrebidru{tvenega
doma z dvorano. Ker dru{tvoH. G. samo ni imelo dovolj finan~nih
mo‘nosti, da bi se ta projekt uresni~il,so stopili v stik s
’Slovenskim dru{tvom’v Oshawi z lastnim zemlj i{kimpremo‘enjem.
Njihovi ~lani so zahajalina H. G. prireditve, kjer so tudi
aktivnosodelovali.
Slovensko dru{tvo Oshawa je biloustanovljeno leta 1969 in v
njihovemprvem odbor so bili: predsednik Lojze@upan~i~,
podpredsednik Tone Vr~kovnik,Majk Novak in Janez Mata{i~.
Ustanoviliso tudi slovensko {olo, v kateri sopou~evali: Peter
^ekuta, Rozi Zupanc ingospa Bertok. Prirejali so zabave v
najetilokalni dvorani. Kasneje so tudi kupilizemlji{~e v bli‘njem
Kendalu kjer sozgradili dva ’{trbunka’ za ~lanske piknike.Zemlji{~e
je bilo kasneje z dobi~komprodano.
Na ob~nem zboru Slovenskega dru{tvaOshawa so ~lani leta 1985
izglasovali,da se s svojim ve~inskim premo‘enjempridru‘ijo H. G. v
Pickeringu v pridgradnje novega doma. Tako so se naob~nem zboru H.
G. 19. oktobra 1986odlo~ili za gradnjo doma z dvorano nazemlji{~u
dru{tva H. G. Za predsednikadru{tva je bil izvoljen g. Janez
[teh.Ustanovljen je bil gradbeni odbor indenarni sklad za
brezobrestna posojila.Priprava za gradnjo se je za~ela {e istojesen
s pripravo lesa potrebnega zagradnjo. Skopani so bili temelji za
kletneprostore. V jeseni 1987 so bili kletniprostori sedanje
zgradbe kon~ani. Pomladil988 pa so se za~ela gradbena mizarskadela.
Zgradba je bila v kratkem ~asu
-
Glasilo kanadskih Slovencev 11
pod streho. Pri notranjih gradbenih delihje kmalu za~elo
primanjkovati finan~nihsredstev. Dru{tvo se je zato
finan~nozadol‘ilo pri svojih ~lanih z brezobrestnimposojilom. Z
nabavo notranje opreme inzunanje ureditve se je bli‘ala
te‘kopri~akovana otvoritev novega domaslovenskega dru{tva Holiday
GardensSlovenian Country Club.
Poklicni dru{tveni gradbeniki,elektrotehniki, mizarji,
vodovodarji, zidarji,pleskarji in drugi strokovnjaki so
svojeprostovoljno delo izvedli zelo zadovoljivo.@ene in h~erke
dru{tvenih ~lanov soenako prostovoljno sodelovale s pripravohrane
in pija~e. Tudi mladina je aktivnosodelovala pri gradnji s
svojimprostovoljnim delom. Opravljenih je bilona tiso~e
prostovoljnih delovnih ur,prevo‘enih na tiso~e kilometrov zadostavo
gradbenega materiala z osebnimivozili. Dru{tveni podjetniki so
darovaliali vsaj po minimalni ceni dostaviligradbeni material in
opremo. Naj se obtej pri l iki tudi zahvalim dvemapodjetnikoma, gg.
Mandeljc in Skumaveciz Peterborougha, za njuna velikodu{nadarila,
kar je zelo pripomoglo pri nabavinotranje opreme.
Otvoritveni dan novega dru{tvenegadoma je bil 12. junija 1996,
ki so gapraznovali s piknikom in kulturnimprogramom. S tem je
slovenska skupnostvzhodno od Toronta, v Pickeringu, dobilanove
prostore in z njimi je za‘iveladru{tvena dru‘abnost tudi v
zimskem~asu. Tam se sedaj organizirajo tudi
Slavnostna otvoritev z `upanom Pickeringa
privatni banketi, poroke ter razneprireditve za odrasle in
otroke. Kerdru{tvo {e nima dovolj svojih ~lanov, dabi skrbeli za
kulturno dejavnost, je vglavnem odvisno na gostovanje
drugihslovenskih pevskih, igralnih in plesnihskupin iz Kanade in
Slovenije. Zaorganizacijo in razporejanje takihprireditev v novem
domu sta doslejskrbela ga. Marija in g. Jo‘e Pahi~. Kmalupo
zgraditvi novega doma je dru{tvospoznalo, da potrebuje oskrbnika.
Kerprostora zanj v novo zgrajenem domuni bilo, je bil poleg
kopalnega bazenazgrajen stanovanjski prostor za oskrbnikain
umivalne prostore za kopalce.
V ~asu osamosvojitve Slovenije je tudipri dru{tvu H. G.
zaplapolala novaslovenska zastava. Njegovo ~lanstvo jetudi
pispevalo finan~no pomo~ za
-
12 Glasilo kanadskih Slovencev
osamosvojitev Slovenije, kot ve~inazavednih Slovencev in Slovenk
v Kanadi.
Ker H. G. nima finan~ne mo‘nosti,da bi imelo svojo slovensko
{olo zamlaj{o slovensko generacijo, finan~nopodpira slovensko {olo
v Torontu intudi radijsko oddajo ’Glas kanadskihSlovencev’.
Finan~no tudi podpira starostniDom Lipa. Dana je bila tudi
finan~napomo~ invalidnim otrokom kot tudipoplavljencem v Sloveniji
in beguncemiz biv{ih jugoslovanskih republik.
Priljubljeni ~.g. Frank Miheli~ je kmalupo svoji upokojitvi
postal ~lan H. G. inje do svoje smrti leta 1998 skrbel zacerkvene
obrede pri dru{tvenihprireditvah.
Leta 1991 so dru{tvene kuharice, kiskrbijo za okusno hrano pri
H. G.prireditvah, organizirale uspe{no kuharsko{olo pod vodstvom
poklicne kuhariceBarbare Ostronc. Dru{tvo H. G. ima tudiskupino
izurjenih ’bbq’ peka~ev, ki zapiknike skrbijo za peko
pujskov-odojkovin jagenj~kov na ̀ aru. Za rezanje pe~enihdobrot pa
poskrbijo dru{tveni mesarji.Biv{i predsednici H. G., Mileni Lov{in,
jeuspelo zbrati dovolj denarja za zgradboprostorne in prikupne
gazebe, ki je bilabila zgrajena leta 1995, iz katere se obpiknikih
stre`e hrana, kakor tudi za novoin ve~je otro{ko igri{~e. Gradnjo
igri{~aje za~el Stane Vouk in s pridnimi rokamileta 1998 kon~al
Janez Ozimek v velikoveselje otrok. Letos pa sta Pavle Ma`gonin
Tone ^ernivec postavila miniaturno
otro{ko igri{~e tudi na taborni{kemnaselju.
Z otro{kim igri{~em se je gradbenadejavnost H. G. kon~ala. Z
izvolitvijoistega leta novega dolgoletnegapredsednika Toneta
^ernivca je dru{tvopre{lo v obdobje vzdr‘evanja in negovanjavsega,
kar je bilo ustvarjeno v preteklosti.
Dru{tvene ~lanice so leta 2003ustanovile ’@ensko skupnost’
podvodstvom ge. Barbare Stare{ini~. Taskupina sedaj organizira
medsebojnodru`abnost, pomaga pri dru{tvenemgospodinjstvu s pripravo
hrane, predvsempeciva, ter poskrbi pri notranji olep{avidvorane.
Spomladi pa marljive `enskeroke poskrbijo za okrasno grmi~evje
inro`e, ki poleti krasijo okolico dru{tvenegadoma H. G.
Leta 2003 je H. G. ustanovil novoslovensko {olo, ki jo vodita
Janez Smrekarin Mary @upan~ i~ . Po odstopudolgoletnega predsednika
Toneta ̂ ernivcaje bil leta 2004 izvoljen za predsednikaRudy
@upan~i~. Njemu je leta 2005 sledil’dolgoletni dru{tveni gara~’,
PavleMa`gon, in njegov izvr{ni odbor sedajvsebuje slede~e
osebe:
Podpredsednik: Nace FortunaTajnica: Matejka Ma‘gonBlagajni~arka:
Sandi DamianiKoordinatorka: Valerie NoonanOstali ~lani odbora: Tone
^ernivec,Danny Celar, Stan Novak, MichaelHafner in Stan
Margutch.
-
Glasilo kanadskih Slovencev 13
Dva rodova gradita dru{tveno in svojo bodo~nost
Fred Pu{el ob novem vodnjaku
Eden prvih dru{tvenih piknikov
Prvi BBQ pujskov in jagenj~kov na ro~nipogon
Kuharice H.G ob prvi kuhinji
-
14 Glasilo kanadskih Slovencev
Fred Sprager zabava dru{tveno mladino Prvo dru{tveno
poslopje
Fred Sprager pri otro{ki pojedini Gradnja temeljev novega
dru{tvenega doma
Pokrito dru{tveno ple{i{~e Prvi zidovi novega doma
-
Glasilo kanadskih Slovencev 15
Dru{tveni in{talaterji pri delu
Dru{tveni zidarji pri delu Dvigal ni bilo, bile so samo roke
Dru{tveni mizarji pri delu Zunanja dela se tudi `e bli`ajo proti
koncu -lopatarski bataljon
-
16 Glasilo kanadskih Slovencev
12. junij 1996 - dan otvoritve
Praznovanje dru{tvenih ~lanov Zunanja ma{na proslava
Nagovor v dvorani Balini{~e je za`ivelo
Ob prvem dru{tvenem banketu Novo otro{ko igri{~e
-
Glasilo kanadskih Slovencev 17
Taborniki podalj{ujejo dru{tveno `ivljenje Zimska idila doma in
spodnjih prostorov
Tudi pri nas je leta 1991 zaplapolalaslovenska zastava
Zgradba za oskrbnika H.G. pred bazenom
Pokrito plesi{~e in gazeba Na{ dru{tveni dom
-
18 Glasilo kanadskih Slovencev
Kako lahko ~lovek opi{ebesedno nekaj, kar lahko~uti oziroma
ob~uti le ssrcem? Kako lahko prinesevse skupaj na papir inizpove
nekomu kar jeob~util in do‘ivel tistitrenutek? “Minatti” je vpesmi
“Da nekoga mora{imeti rad” poudaril, da ~utiti
mora{ s srcem. Ravno tako smo mi prisotnido‘iveli banket, ki se
je odvijal v dvorani HolidayGardens 26. avgusta, kar se je pokazalo
tudi s{tevilno udele‘bo.
Gostovali smo mlade fante iz Novega Mestapod imenom “Slapovi” in
po kasnej{emu pogovorusmo izvedeli da to ni njihovo prvo gostovanje
vna{i “drugi” domovini in upajo, da tudi zadnjene!
Pesem, dobra dru‘ba in pa seveda dobrahrana gredo “z roko v
roki” za kar so se vsi, ki
Janez Smrekar
Slapovi
so sodelovali, da je banket potekal izrednopotrudili. Velika
zahvala gre kuharicam, ki se ‘eveliko let trudijo, do so trebu{~ki
polni in takotudi vsi zadovoljni.
Pesem je privabila na plesi{~e od starej{ekot tudi mlaj{e
generacije. Pre‘iveli smo lepve~er s prijatelji in u‘ivali smo ob
kozar~kihvina v dru‘bi. Zahvaljujemo se ansamblu “Slapovi”in jim
‘elimo {e veliko uspeha v prihodnosti.
Slapovi na Holiday GardensJanez Smrekar
H. G. je znan, kot dru{tvo z najve~ piknikimed slovenskimi
ustanovami v Kanadi, saj 8.oktobra je na sporedu ‘e peti piknik,
topot zasvoje ~lane.
Lepo vreme indobra hrana je privabilo18 . sep tembra kt r a d i
c i o n a l n e mpraznovanju vinsketrgatve mnogo starih innovih
gostov, ki nisobili razo~arani. Posebnazna~ilnost tega prazno-vanja
je bil velik odzivmlaj{e generacije.
Program se je za~el s sveto ma{o, ki jo jevodil ~.g. Franc Turk.
Sledilo je okusno kosilo,ki so ga pripravile dru{tvene kuharice, in
tudidobre kapljice ni manjkalo. Presenetila pa stanas mlada »‘upan
in ‘upanja« tretje generacijev narodnih no{ah, Janez Smrekar in
AndrejaPolenek. Janez, ki tudi vodi slovensko {olo v H.G., je s
kozarcem vina v lepi sloven{~ini znapitnico pozdravil prisotne s
temi besedami:»Dobrodo{li! … Vro~ina poletnega ~asa bo sedajlahko
uga{ena z vincem, ki nas bo okrep~alo.Veselimo se ob tem trenutku …
z vincem in sprijatelji … « Andreja pa nam je med drugimpovedala:
»Danes sem prvi~ tukaj in sem hvale‘na,da me je Janez povabil…
Lansko leto sem imela
^etrti piknik in vinska trgatev v Holiday GardensTja{a [kof
^.g. Franc Turk
-
Glasilo kanadskih Slovencev 19
priliko obiskati Slovenijo, kjer sem bila na te~ajusloven{~ine v
Ljubljani… Sem zelo vesela, dame je mama nau~ila narediti slovensko
potico.Da boste videli, da je to res, sem sabo prineslapotico, ki
bi jo rada z vami delila… «
Medtem so bili tudi odojki in jagenj~ki nara‘nju pripravljeni in
s katerimi so se lahkoprisotni okrep~ali za ples ob glasbi
ansamblaAlpski glas. Tudi dobre kapljice ni manjkalo.
Ponosna na svoj leto{nji projekt ’mini-igri{~e’ zanajmlaj{e sta
sedanji predsednik Pavel Ma`gonin dolgoletni biv{i predsednik Tone
^ernivec.
Peti in zadnji leto{nji piknik H.G.Matejka Ma`gon
Holiday Gardens vsako leto pripravlja 5.piknik samo za svoje
~lane. Na to sre~anje soosebno povabljeni samo ~lani in njihove
najbli‘jedru‘ine. Za ta piknik so direktno odgovorni~lani izvr{nega
odbora H.G., katerim tudi pomagaskupina dru{tvenih prostovoljcev.
Letos je bil tazahvalni piknik 8. oktobra na vikend, ko
Kanadapraznuje svoj »Thanksgiving«, kar,je naredilo na{epraznovanje
{e bolj pomembno. Bil je v resnicienkraten dan. Te‘ko je bilo
verjeti, da je mo‘nov oktobru imeti tako lep in topel son~ni
dan.
Bilo je tudi dovolj okusnih pe~enih purmanovin svinjskih pe~enk
s prikuho ter solato, da solahko zadovoljili najzahtevnej{e
apetite. ^laniso imeli priliko sre~ati svoje so~lane, ki jih
‘edolgo niso videli. Za tiste, ki redno prihajajo naH.G.
prireditve, pa so bili spro{~eni in veseli, daso se ponovno sre~ali
s so~lani brez motenjtujih gostov. Bil je v resnici enkraten vikend
zazahvalno praznovanje vseh prisotnih.
Jo`e Pavlakovi~ in sin Frank pri motorizeranem BBQ
Tone ^ernivec v ’pikni{kem’ razpolo`enju
-
20 Glasilo kanadskih Slovencev
ReferendumReferendumReferendumReferendumReferendum
Izjemno tesen izid glasovanjaPo neuradnih izidih RVK je na
referendumu
o zakonu o RTVS 50,21 odstotka volivcev podprlozakon, 49,01 jih
je glasovalo proti, neveljavnihje bilo 0,78 odstotka glasovnic.
Volilna udele‘baje bila 30,65-odstotna.
[lo je za naknadni zakonodajni referendum,na katerem so volivke
in volivci odlo~ali ozakonu, ki ga je dr‘avni zbor ‘e sprejel.
Kotdolo~a zakon o referendumu in o ljudski iniciativi,je odlo~itev
na referendumu sprejeta, ~e zanjoglasuje ve~ina volivcev, ki so
glasovali.Referendumska zakonodaja ne predpisuje kvorumaoziroma
obveznega odstotka udele~encevreferenduma, kar pomeni, da bo
odlo~itev veljavnatudi v primeru manj{e udele‘be.
Dr‘avni zbor je referendum razpisal nazahtevo poslancev
opozicijskih LDS in SD 21.julija. Referendumsko vpra{anje pa se je
glasilo:“Ali ste za to, da se uveljavi Zakon oRadioteleviziji
Slovenija (ZRTVS-1), ki ga je napredlog Vlade Republike Slovenije
sprejel Dr‘avnizbor Republike Slovenije 15. julija 2005?
Glede na referendumska dolo~ila moratadr‘avni zbor in vlada
spo{tovati referendumskovoljo ljudi. Zakonodajalec je vezan
nareferendumski izid, kar pomeni, da v ~asu enegaleta po njegovi
izvedbi v dr‘avnem zboru nimo‘no sprejeti zakona, ki bi bil v
nasprotju zreferendumskim izidom niti ponoviti referendumao istem
vpra{anju.
Ali je novi zakon o RTV Slovenija, ~e bo nadana{njem referendumu
potrjen, dober ali slab,je odvisno od tega, kako se bo uporabljal,
menipredsednik dr‘ave Janez Drnov{ek. Kot jepojasnil v izjavi za
medije, potem ko je navoli{~u v Murglah oddal svoj glas, se bo
zakonpokazal kot slab, ~e bo politika ‘elela preknjega manipulirati
z nacionalno televizijo.
“Bistveno je, kak{ni so ljudje na televizijiter ali se bodo
pustili manipulirati,” praviDrnov{ek. Sam ostaja optimist, saj
meni, da jeob vseh razpravah o novem zakonu med dr`avljanizavest,
da potrebujemo samostojen, svobodenmedij. “Zato si bo te{ko kdo
privo{~il, da bimanipuliral z osrednjo nacionalno televizijo.”
Nacionalna televizija je doslej delovala dokajkorektno in
uravnote‘eno glede na politi~niprostor, saj je v~asih kar
“milimetrsko iskalaravnote‘je”. Za javno televizijo je bila
doslejzna~ilna temeljna politi~na korektnost, kar semora
nadaljevati tudi v prihodnosti, je prepri~anDrnov{ek.
Predsednik LDS Anton Rop je ob objavirezultatov vzporednega
glasovanja, ki jih je takojpo zaprtju voli{~´ objavila RTV
Slovenija - zakono RTV Slovenija naj bi podprlo 52,2
odstotkavpra{anih, proti pa 47,8 odstotka -, dejal, da jebil tako
tesen rezultat pri~akovan. Zadovoljenje, ker tak rezultat ka‘e, da
“smo pomembendel slovenskega volilnega telesa prepri~ali, dazakon
ni dober, da omejuje svobodo medijev inka‘e na to, da nih~e v
Sloveniji ni dobil mandata,da si podredi RTVS”.
Poslanec SDS in soavtor zakona o RTVSloveni ja Branko Grims
ocenjuje, dareferendumska potrditev zakona pomeni “velikozmago za
Slovenijo, saj to odpira mo`nost, dadejansko dobimo tudi pluralne
osrednje medije”.Po njegovem prepri~anju bo vladni zakon
izjemnopozitivno vplival na nadaljnji razvoj Slovenije.
“To bo omogo~ilo la`je in bolj kvalitetnereforme vlade v
naslednjih mesecih in letih,” jepovedal Grims.
Pavle Gantar (LDS) meni, da tudi vprimeru, ~e je koalicija
zmagala, tesnireferendumski izidi ka‘ejo na to, da ni dobilamandata
za uveljavitev zakona.
Zmaga zagovornikov zakona o RTVSDelo 25. september 2005
-
Glasilo kanadskih Slovencev 21
Janez Jan{a pa je prve neuradne rezultatekomentiral, ~e{ da se
je tesen izid napovedoval.Legitimna bo, po njegovem, vsaka
odlo~itevvolivcev, ne glede na to, ~e bo prevagal en glasvolivca.
Po njegovem ne moremo mimo dejstva,da je bil zakon izglasovan v
parlamentu, dvetretjini poslancev je glasovalo za zakon.
Nizkavolilna udele‘ba pa po njegovem mnenju ka‘ena to, da ve~ina
ljudi meni, da naj se o tovrstnihvpra{anjih odlo~a v parlamentu.
Ker zakonzadeva vse, ki pla~ujejo elektri~ni priklju~ekpa meni, da
ni ni~ narobe, ~e smo o uveljavitvizakona o RTVS glasovali tudi na
referendumu.
Rezultat referenduma pomeni, da je zakonpotrjen in da bo stopil
v veljavo. ^e bodoseveda rezultati ostali tak{ni, kot so sedaj,
karverjamem, da bodo, je po objavi rezultatovvzporednega glasovanja
povedal minister zakulturo Vasko Simoniti. Ob tem obljublja,
dapodpornike zakona ne bodo izneverili, upa pa,da bodo s svojim
delom prepri~ali tudi tiste, kiso glasovali proti in na ta na~in
razblinili vsedvome o zakonu.
Rezultati vzporednega glasovanja dana{njegareferendumskega
odlo~anja o zakonu o RTVSlovenija, ~e bodo tak{ni tudi ostali,
potrjujejoverodostojnost odlo~itev, ki jih sprejema dr‘avnizbor, je
dejal predsednik dr‘avnega zbora FranceCukjati.
Ostajam optimist do konca; ~e smo namre~{li na referendum, smo
{li za to, da zmagamo,je rezultate vzporednega glasovanja, ki jih
jeobjavila RTVS, ocenil predsednik Socialnihdemokratov (SD) Borut
Pahor. Po njegovihbesedah so ti tesni rezultati dovolj, da
vzbujajoupanje, da se bo do zadnje pre{tete glasovnicerezultat {e
spremenil, je dejal Pahor.
Viktor Bla‘i~, eden vidnej{ih ~lanov Zboraza republiko, je po
zaprtju voli{~ ugotavljal, daudele‘ba na referendumu o zakonu o
RTVSka‘e, da je {el glasovat “le strogo politi~ennarod”. Tak{na
ogromna abstinenca pomeni, daje bil referendum odve~, saj se je
o~itno ljudem,ki so vsak dan poslu{ali prepire okrog novegazakona,
vse skupaj zdelo neumno.
Referendum o RTV Slovenija je bil odve~,saj je bilo dosedanji
zakon zaradi neustavnostitako ali tako treba odpraviti, je po
razglasitvivzporednih rezultatov referenduma v imenu NSipojasnil
minister za delo, dru‘ino in socialnezadeve Janez Drobni~.
Predsednik SLS in okoljski minister JanezPodobnik je pri~akoval
tesen izid referendumao zakonu o RTV Slovenija, a na koncu
pri~akuje,da bo ve~ina volivcev potrdila vladni predlog.To bi bilo
tudi priznanje vladni koaliciji, ki jeuveljavila usmeritev iz
koalicijske pogodbe, menipredsednik koalicijske ljudske
stranke.
V SNS so po besedah predsednika strankeZmaga Jelin~i~a
pri~akovali, da bodo volivcipodprli zakon o RTVS na dana{njem
referendumuin tega se zelo veselijo. “Sedaj bo konec tistega,kar se
je dogajalo ves ~as, ko SNS ni imelasvojega prostora v medijskem
prostoru in sonas vedno odrivali,” pravi Jelin~i~, ki meni, daje s
tem konec politizacije medijev. Prepri~anje, da je zakon dober,
evropski, o ~emer sogovorili tudi neodvisni strokovnjaki, ki jih
nistapla~ali LDS in SD.
Neuradni rezultati na spletni strani Republi{kevolilne komisije
ka‘ejo, da je bila volilna udele‘bana referendumu
30,65-odstotna.
De‘urna slu‘ba na ministrstvu za notranjezadeve je prejela
prijave 25 domnevnih kr{itevreferendumskega molka. 14 primerov se
nana{ana razpe{evanje propagandnega materiala, {estprimerov na
sredstva javnega obve{~anja, petprimerov pa na plakatiranje, so
povedali naministrstvu. V celotnem ~asu volilnega molka paso
zabele‘ili skupno 75 domnevnih kr{itev.
Med dana{njimi prijavami {estih domnevnihkr{itev na podro~ju
sredstev javnega obve{~anjase trije primeri nana{ajo na radio, dva
na televizijoin eden na ~asopis.
Domnevnih kr{itev je bilo danes najve~ naobmo~ju Ljubljane z
okolico, in sicer 11, naGorenjskem {est, po dve na
Dolenjskem,[tajerskem in Primorskem, po ena pa naNotranjskem in
Koro{kem.
-
22 Glasilo kanadskih Slovencev
Na Zboru za republiko prej{njo sredo muje pripadel sklepni
nastop. Kon~al ga ganjen obbesedah pesnika in akademika Daneta
Zajca.Zadovoljen je, ker bo po novem zakonu o RTVSlovenija kon~no
besedo imel parlament, s ~imerse potrjuje na~elo moderne
demokracije, ki temeljina izvoljenih poslancih.
Literarni teoretik, zgodovinar in kritik se jerodil leta 1931 v
Ljubljani. Od leta 1975 jeredni profesor za primerjalno knji‘evnost
inliterarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani,od leta
1983 pa redni ~lan Slovenske akademijeznanosti in umetnosti, v
okviru katere je nekaj~asa upravljal In{titut za slovensko
literaturo inliterarne vede. Je avtor {tevilnih
srednje{olskihu~benikov za knji‘evnost. Nekaj naslovov
njegovihzadnjih knjig: Duhovna zgodovina Slovencev(1996), Literarna
teorija (2001), Pre{eren inkr{~anstvo (2002), Duhovna povijest
Slovenaca(prevod pri Matici hrvatski, 2004). Je ~lan svetaza visoko
{olstvo.
Ali je dozdaj{nja predreferendumska razpravavolivcem kaj
pripomogla k la‘jemu odlo~anju?Vpra{ljivo je, koliko ljudje tem
razpravam splohsledijo. Verjetno so ‘e nekoliko utrujeni. Zanjihovo
temeljno odlo~itev bo navsezadnje klju~nanjihova politi~na
usmeritev. Ve~ina tistih, ki sovolili koalicijske stranke, bo zakon
podprla, volivcitako imenovanih starih sil pa bodo
glasovalidruga~e. Nejasno je le, koliko tega je {e ostalov volilnem
telesu.
Nasprotni strani druga drugi o~itatamanipuliranje, izkrivljanje,
agresivnost…
Tak{ne obto‘be navadnemu volivcu povedole malo. Nasprotniki
zakona predlagatelje strastnoobto‘ujejo laganja, zavajanja in
podtikanja. Teo~itke je sicer zlahka mogo~e vra~ati, kar pa
nezale‘e veliko, saj ostaja preve~ neotipljivo.
Mislite zlasti na primerjave z drugimievropskimi ureditvami?
Da, pri tem je izre~enih in napisanih najve~hudih besed.
[ele v sklepnem delu kampanje smoseznanjeni z natan~nej{imi
podatki, ki ka‘ejo,da je novi zakon povsem primerljiv z drugimi
vdr‘avah EU, za moj ob~utek je celo bolj{i. Jebolj demokrati~en
denimo od avstrijskega, sajso odlo~itve pomaknjene v parlament, kar
je zana{o ustavno ureditev primerneje.
V kampanjo se je z izjavo vpletla tudiCerkev. So vas njene
razmeroma ostre besedein podpora zakona presenetila?
Priznati moram, da je nisem prebral, todakolikor sem o njej
sli{al, je povsem normalnaizjava. Razumljivo je, da kot del civilne
dru‘be– recimo, da je ta pojem primeren – opozarjana svoje mesto v
programih javne RTV. Vseanalize in raziskave namre~ ka‘ejo, da je
ta priporo~anju in predstavljanju religij in verskihskupnosti
precej pristranska. Cerkev si od noveureditve popolnoma upravi~eno
obeta korektnej{eporo~anje. Tudi v prej{njih letih se je
precejostro odzivala na medijsko spremljanje. Za polo‘ajCerkve je
normalno, da se ne ozira preve~ nena levo ne na desno in da odlo~no
pove, kaj‘eli.
S ~lani upravnega odbora Jur~i~evega skladaste se odzvali na
oceno Aidana Whita, generalnegasekretarja mednarodne zveze
novinarjev. Vamres ni uspelo vzpostaviti stika z njim?
To se je dogajalo v mesecih, ko me ni bilov Ljubljani. Izjava
sklada se mi zdi povsemprimerna. Whita ne poznam, ne vem za
njegovoprovenienco, si pa mislim svoje, saj je narediluslugo levi
politi~ni strani. Njegovo klasificiranjedr‘av Evropske unije na
bolj ali manjdemokrati~ne, na tiste z ni‘jo in vi{jo
politi~nokulturo, je absurdno. Potemtakem bi lahko ~lanicena vseh
ravneh in podro~jih delili na bolj{e inslab{e, manj ali bolj
razvite, manj ali bolj vredne...
Dr. Janko Kos - IntervjuIvan Puc, MAG 21. september 2005
-
Glasilo kanadskih Slovencev 23
Doslej politi~no najsrditej{i referendumskispopad, povezan s
kakim zakonom, za LDSpomeni predvsem popravni izpit, za SDS indruge
koalicijske stranke pa izhodi{~e za nadaljnjebolj ambiciozne
reforme. Tudi in predvsem vgospodarstvu, kjer vlado ~akajo najve~ji
izzivi.
Ankete javnega mnenja ka‘ejo, da bo izidreferenduma negotov.
Dodaten razlog, da obatabora v zadnjih dneh spopada uporabita
vsasredstva, ki jih imata na voljo. Predsednik dr‘aveostaja
nevtralen.
Kdo bo bolj discipliniran? Ne Ninamedia,katere raziskavo je
objavil Dnevnik, ne dru‘baCati, njeno raziskavo je predstavila
nacionalnatelevizija, ne Delo si ne upajo napovedatizmagovalca.
Razloga sta predvsem dva: {e vednoveliko {tevilo neopredeljenih
volivcev innapovedana razmeroma nizka udele‘ba.Raziskovalci
Ninamedie menijo, da imajo prednostnasprotniki zakona, ker jih je
najve~ v tistihdelih volilnega telesa, ki se navadno bolj
mno‘i~noudele‘ujejo volitev in referendumskih glasovanj.Drugi
opozarjajo na bolj »disciplinirano« desnovolilno telo. Vsekakor bo
zmagovalec tisti, kibo z razli~nimi medijsko odmevnimi dogodki
vzadnjem tednu ve~ volivcev prepri~al, da je tudina referendumu
vredno pokazati svojo politi~nobarvo, ne samo na volitvah.
Premier je svoj nastop prihranil za sklepnidel kampanje. Z
namenom, da spregovori meddrugim o nedeljskem glasovanju, se je
sestaltudi svet vladne SDS, ki ima {e vedno precejve~jo podporo kot
vse opozicijske stranke skupaj(tudi vlada je ohranila
priljubljenost). Ni pajasno, ali bo ta zaloga politi~ne podpore
vladnistrani zado{~ala za simbolno in v resnici zelopomembno zmago.
Janez Jan{a se v ponedeljekpolitiki sicer ni mogel izogniti, vendar
je vospredje postavil nezavidljivo stanje na RTV,njene neizkor
i{~ene potencia le , s laboorganiziranost ter potrebo po bolj
dinami~ni inv prihodnost zazrti ustanovi. V zadnjih tednih
je v zagovor zakona dejavneje posegel tudikulturni minister
Vasko Simoniti. Njegovimnastopom, tudi televizijskim, so mnogi
o~italinegotovost in okornost, na zadnjem sre~anjuZbora za
republiko pa je pokazal, da tematikozakona in zakonodaje zdaj dobro
pozna, kar jegotovo temelj za njegovo samozavestno dr‘o. Vtem
kontekstu lahko razumemo besede, ki jihje zabrusil Matev‘u Krivicu:
»Gospod Krivic, viste nespodoben ~lovek!« Simoniti je tako
prestaluvodne uvajalne mesece in nakazal, da bo najboljprepoznavni
kulturni minister doslej in da bokulturni politiki dal mo~an pe~at.
Ni torejnaklju~je, da bo ena glavnih tar~ za opozicijskodnevno
~asopisje, ~e bo to kajpada {e najprejzaznavno politi~no
pristransko. Navsezadnje vparlamentu {e ~akajo na postopek
sprejemaspremembe zakona o medijih z razvpitim skladomza
pluralizacijo medijev. Usoda Jan{eve vlade niodvisna od nedeljskega
glasovanja, nedvomnopa bo to velika preizku{nja za Vaska
Simonitija.Oro‘je nasprotnikov: mediji. Ena naj{ibkej{ihto~k
predlagateljev in hkrati opori{~e opozicijein nasprotnikov zakona
so nenaklonjeni mediji.Ti kljub »naprednosti« pri referendumu o
umetnemoplojevanju samskih zdravih ‘ensk in izbrisanihniso odigrali
pomembnej{e vloge, toda v nedeljobo druga~e. Njihovo pristranskost
je bilo mogo~epri~akovati. Bognedaj, da bi
komunikolo{kistrokovnjaki v vsem dogajanju vsaj zaslutilipoliti~no
pristranskost in nepluralnost medijskegaprostora. Ne, dr. Jo‘e
Vogrinc denimo je v Fiesiraje zmagoslavno poudaril, da
predlagatelji zakonana svoji strani nimajo nobenega medija. Kje
jedobil ta podatek? Je med mediji opravil anketo?So se sestali
njihove uprave in uredni{tva terglasovali o (ne)podpori? In ~e se
niso, ali zamedijskega strokovnjaka denimo Maga in Dru‘ine,ki sta o
novem zakonu pisala naklonjeno, ni?Tako kot za nacionalno
televizijo ni obstajaloOgnji{~e, dokler je na njegovo obletnico
nisoopomnili gledalci...
Bitka za ~isto slikoIvan Puc, MAG, 21. september 2005
-
24 Glasilo kanadskih Slovencev
Dan po glasovanju so utihnili predlogi ospreminjanju zakona o
RTV.
Vlada je za las dobila prvo pomembno bitko,opozicija pa je
zaigrala referendumski adut inse bo odslej prisiljena vzdr‘ati
radikalnih poskusov,da bi ustavila ekipo Janeza Jan{e. Oblast se
takolahko mirneje loti napovedanih reform, o katerihje premier
sicer posredno dejal, da imajo prednostpred zakonom o RTV.
Tesen izid ter izjave pobudnikov inpodpornikov referenduma
vendar dopu{~ajo nekajmo‘nosti, da se opozicija le ne bo ustavila
inda bi lahko {e pred februarjem, ko zaradi ustavneodlo~be preneha
veljati sedanja referendumskazakonodaja, vlo‘ila referendumski
predlog okak{nem pomembnem reformnem predlogu, kiga sicer od vlade
tako ‘eljno pri~akuje. Nidvoma, da je njen cilj ~im bolj ote‘iti
delovanjekoalicijskega zakonodajnega stroja in da je sode~po
posameznih izjavah ministrov v Opera baru,kjer so pri~akali izide
glasovanja, referendumtemu namenu dobro slu‘il.
Prekinitev s korporativnim svetom. Zreferendumom je bil zadan
zadnji udareckorporativni sestavi najpomembnej{egaupravljavskega
telesa RTV, ~emur so bilespremembe zakona tudi namenjene. Prav
zaradizavarovanja privilegijev, ki jim jih je omogo~alstari na~in
samovklju~evanja izbranih delov civilnedru‘be, so stare elite
posegle po tej oblikiodlo~anja. Ali druga~e, opozicija se je
referendumalotila zato, da bi na njem zmagala. Po glasovanjuje
namero potrdil predsednik SD Borut Pahor,vendar spet ostal ~rna
ovca, saj je to ediniodkrito povedal. Anton Rop si je celo
izmislil,da »je ‘e od za~etka trdil, da ~e na referendumudose‘emo
izid, bolj{i od 40 odstotkov, bo toodli~en rezultat v politi~nem
kontekstu, vkakr{nem smo«. Ropove ambicije leto pozamenjavi oblasti
so sode~ po teh besedah zeloskromne. Bo tako skromen tudi njegov
naslednikpred volitvami ~ez tri leta?
Trikratna potrditev zakona. Zakon o RTVSlovenija je sprejelo
ljudstvo na referendumu inmu dalo dodatno legitimnost, potem ko je
dr‘avnizbor ‘e dvakrat glasoval zanj. Se njegova zgodbas tem
kon~uje? Tudi v zadovoljstvo volivcev, kiso bili minule tedne
dele‘ni ob~utno prevelikegaodmerka politi~ne agitacije.
Predlagateljireferenduma in njihove satelitske »civilne
dru‘be«najbr‘ ne prav iskreno pri~akujejo, da se bovlada zaradi
tesnega izida nemudoma lotilaspreminjanja zakona. Rop se je v
nedeljo zve~erv Odmevih ‘elel soo~iti s kulturnim ministromVaskom
Simonitijem. Kakor da kampanja {e nikon~ana in kot da ljudstvo ni
izkazalo svojevolje. Rop je, {e ena ponazoritev inercije, ki seje
predlagatelji po zaprtju voli{~ niso mogliznebiti, tudi po zaprtju
voli{~ govoril, da jereferendum odlo~al o tem, ali so ljudje
zapodr‘avljenje RTV ali ne. So se potemtakemodlo~ili za
»podr‘avljenje«?
Vladne ro{ade? Da se predreferendumskispopad nadaljuje, ka‘ejo
tudi izjave, da »vladanima legitimnosti za izvajanje ro{ad, kakr{ne
jenapovedala«. Toda kdo v vladi je omenjal vladnero{ade? Dr. Marko
Milosavljevi~ je na nacionalnemradiu govoril o zamenjavi urednikov
in novinarjev,ker ne poro~ajo skladno s slovenskim
nacionalniminteresom. Kolikor smo spremljali kampanjo, jeo~itno
meril na Jelin~i~eve kritike novinarjev, kiporo~ajo o Hrva{ki.
Jelin~i~, ~eprav velikokratpodpira vladne predloge, ne pripada
koaliciji.Sicer pa je Milosavljevi~ previdno dejal, da sebo {ele
izkazalo, ali gre res za napovedanodepolitizacijo, ko bodo
posamezna dru‘tvapredlagala predstavnike v programski svet in
kobomo videli, ali bodo pri{li skozi parlamentarnosito. Takrat se
bo pokazalo, ali je vladna ve~inapripravljena na proporcionalno
razmerje mo~itudi tam, kjer ima parlament odlo~ujo~ glas...
Tesno ravnote‘jeIvan Puc, MAG, 28. september 2005
-
Glasilo kanadskih Slovencev 25
Drnov{ek: Zagovorniki zakona imajomo‘nost zavrniti bojazni
Predsednik republike Janez Drnov{ek je vdana{njem komentarju
izida referenduma o RTVSlovenija ocenil, da imajo “sedaj
zagovornikinovega zakona prilo`nost pokazati, da so bilebojazni
nasprotnikov tega zakona odve~ne”. Pomnenju predsednika bodo lahko
tudi pokazali,ali bo javna televizija tudi naprej
delovalasamostojno, neodvisno in ~imbolj kakovostno,je dejal v
izjavi novinarjem ob robu obiska vob~inah Osilnica in Kostel.
Predsednik dr‘ave upa, da bo javna televizijatudi “~imbolj
konstruktivna in da bo dajalapozitivna sporo~ila, ki bodo Slovence
povezovala,ne razdvajala”. Izrazil je {e upanje, da se bo“hrup
okrog referenduma” umiril in da bo javnizavod deloval ´imbolj mirno
in kakovostno.
Cukjati: Nastopile mo‘nosti za ureditevrazmer na javni RTVS
Predsednik dr‘avnega zbora France Cukjatije vesel, da je zakon o
RTV Slovenija kon~nopotrjen s strani javnosti, “~eprav le z
enimko{em razlike”, je dejal v dana{nji izjavi zajavnost. S tem je
po njegovih besedah potrjenaverodostojnost odlo~anja dr‘avnega
zbora v temmandatu in so kon~no nastopile mo‘nosti zaureditev
razmer na javni RTVS.
Vesel je tudi zato, ker se bodo skeptikilahko prepri~ali, da so
bile gro‘nje s t.i.podr‘avljanjem RTVS neutemeljene. Izrazil
upanje,da bo v bodo~e vsaj nacionalna RTV sposobnabolj korektnega
poro~anja, da se ne bo karnaprej dogajalo to, kar se je na primer v
soboto,ko je imel predsednik DZ ob stoletnici Turisti~nezveze
Slovenije v Portoro‘u slavnostni govor,pa ni bil ne omenjen, ne
pokazan, kaj {ele dabi nacionalna RTV povzela kak njegov
stavek,~eprav je o sami prireditvi kar nekajkrat poro~ala.
V odgovoru na novinarsko vpra{anje v zvezis tretjim,
parlamentarnim programom pa je Cukjatipovedal, da ima dr‘avni zbor
v celoti urejeno
sliko iz glavne dvorane, kjer je prenos mo‘entakoj. Pripravlja
se tudi obnova nekaterihprostorov, kjer zasedajo delovna telesa,
tako dave~jih te‘av ne pri~akujejo. Posebni finan~nistro{ki pri tem
niso predvideni, saj je obnovateh prostorov potrebna in ‘e dalj
~asa na~rtovana.
Jan{a: Zakon je bil sprejet z dvotretjinskove~ino, nasprotniki
niso bili prepri~ljivi
Zakon je bil v DZ sprejet z dvotretjinskove~ino navzo~ih
poslancev, s kakr{no se sprejmele malo zakonov, je pojasnil premier
JanezJan{a. “Tisti, ki so referendum predlagali, pa bimorali tak{no
odlo~itev prepri~ljivo zavrniti, vendarse to ni zgodilo”.
Predlagatelji bi morali bititako prepri~ljivi, “kot smo bili
prepri~ljivi mi,ko smo predlagali zadnji referendum”. S temzakonom
Slovenija dobiva kon~no ureditevnacionalne medijske hi{e, ki je
primerljiva s 23od 25 ~lanic Evropske unije.
Simoniti: Na rezultat bolj vplivala politi~naargumentacija kot
pa vsebinska
Minister za kulturo Vasko Simoniti rezultatreferenduma ocenjuje
pozitivno, saj je bistveno,da so h glasovanju za uspeli prepri~ati
zadostno{tevilo ljudi. “Res pa je morda potrebno poudariti,da
javnost ni bila v zadostni meri seznanjena zvsemi novostmi zakona.
In verjetno je na rezultatveliko bolj vplivala politi~na
argumentacija kotpa vsebinska,” je ocenil predlagatelj zakona.Zakon
je dober in omogo~a postavitev noveorganizacijske strukture, ki bo
besedah Simonitijaomogo~ila jasnost, preglednost, RTVS pa
bodelovala v prid javnosti in za javnost.
Grims: Zakon bo omogo~il la‘je in boljkvalitetne reforme
vlade
Na vpra{anje, ali je razo~aran zaradi tesnezmage, je odgovoril,
da “gre tukaj zagotovo zavpra{anje ~lovekovih pravic. {e enkrat
povem,da sta LDS in SD - to lahko doka`em - s svojomo~jo v medijih
in pa tudi z aktivnostmi naterenu kr{ili ustavo in zakon”, je Grims
opozorilna domnevne kr{itve.
Zadovoljstvo v koaliciji in opozicijiDelo 26. september 2005
-
26 Glasilo kanadskih Slovencev
Drobni~: Zakon je bil nujno potreben,referendum je bil odve~
Referendum je bil odve~, saj je bilo dosedanjizakon zaradi
neustavnosti tako ali tako trebaodpraviti, je v imenu NSi pojasnil
minister zadelo, dru‘ino in socialne zadeve Janez Drobni~.V tej
stranki trdijo, da je novi zakon o RTVSnujno potreben, saj
odpravlja neustavno stanje,zato nima smisla, da bi ga z
referendumomodpravili, meni Drobni~. Zakon v slovenski
prostorprina{a javno televizijo in radio, kot ju poznajov drugih
evropskih dr‘avah.
Podobnik: Rezultat je priznanje vladnikoaliciji
“Volilna kampanja je bila ostra, tudi delomaideolo{ko obarvana.
Bila je tudi zelo radikalnain je ljudi delila. In tudi ta rezultat
ka`e, da jebilo volilno telo zelo razdeljeno,” je dejal
JanezPodobnik predsednik SLS in okoljiski minister.
Erjavec: Rezultat je tesen zaradi nizkeudele‘be
Udele‘ba na referendumu je bila nizka inzato je tudi rezultat
tako tesen, ocenjujepredsednik DeSUS in obrambni minister
KarlErjavec. “O~itno so pri{li glasovat le tisti, ki sobili najbolj
zavzeti za spremembe oziroma protinjim,” je povedal Erjavec.
Jelin~i~: Konec politizacije medijevPrvak SNS Zmago Jelin~i~ je
prepri~an, da
je zakon dober, evropski, o ~emer so govorilitudi neodvisni
strokovnjaki, ki jih nista pla~aliLDS in SD. Zakona sicer po
besedah Jelin~i~aljudje v veliki meri ne poznajo, zagotovo pa
jeglavni razlog v tem, da imajo ljudje “poln kuferslabih programov,
ponavljanja, vedno istihobrazov, ki so vedno zelo pametni in
nedopu{~ajo drugega mnenja, ki je vedno v skladuz dosedanjo
vladajo~o politiko”.
Rop: Pomemben del slovenskega volilnegatelesa smo prepri~ali, da
zakon ni dober
Tesen rezultat je bil pri~akovan tudi ponjegovem mnenju “nih~e v
Sloveniji ni dobilmandata, da si popolnoma podredi RTVS”. Zavlado
je rezultat referenduma slab, je ocenilpredsednik LDS Anton
Rop.
Pahor: Ljudska volja je uveljavila slabzakon
Po mnenju predsednika SD Boruta Pahorjapa je ljudska volja,
~eprav z majhno razliko,uveljavila zakon, ki je slab. Ob tem je {e
dodal,da tak{na udele‘ba na referendumu ne presene~a.“To me je vse
od prvih razprav o tem, aligremo na referendum ali ne, najbolj
skrbelo, dabi morebitna zmaga koalicije z ljudsko voljosprejela
zakon, ki je slab in ki javno RTVspreminja v dr‘avno; vsaj velika
mo‘nost je zato,” je {e dodal Pahor.
Repov‘: Vlada bi morala pripraviti novzakon
Predsednik dru{tva novinarjev Grega Repov‘je dejal, da izid
referenduma o zakonu o RTVSrazumejo kot sporo~ilo volivcev vladi,
da tazakon nima neke {iroke konsenzualne podpore.Modra vlada in
premier bi to sporo~ilo sprejelakot pozitivno in bi za~ela s
pripravo novegazakona, je dejal Repov‘. Po njegovi oceni
jeglasovanje pokazalo, da se je sensibilnost volivcevglede javne
RTV izredno pove~ala in da bodoodslej vsako potezo vlade na tem
podro~jubudno opazovali.
Manca Ko{ir: Vlada je uporabila postopke,ki niso v prid
dr‘avljanom
Rezultat na referendumu pa je po mnenjupredstavnice Pobude za
javno RTVS Mance Ko{irnezaupnica vladi in opozorilo, da je z
zakonomo RTV Slovenija uporabila postopke, ki niso vprid
dr‘avljanom. Zdaj je ~as za razmislek, kajti~e je prej{nja oblast
vladala 12 let, sedanja stak{nim na~inom, ki ga je pokazala pri
hitrempostopku brez javne d iskus i je g ledenajpomembnej{ega
zakona o javnem RTV servisu,ne bo zdr‘ala te dobe, je {e ocenila
MancaKo{ir.
Splichal: Izid referenduma ka‘e bistvoproblema
Profesor na Fakulteti za dru‘bene vede inpredstavnik pobude
Slavko Splichal pa je ocenil,da izid referenduma ka‘e natan~no isti
problem,na katerega so predstavniki pobude opozarjali vrazpravi o
novem zakonu, ko so govorili o
-
Glasilo kanadskih Slovencev 27
Je bil referendum glede zakona o RTVizrekanje o vsebini ali
politi~na manifestacija?Klju~no vpra{anje, ki so ga analitiki po
razglasitvirezultatov zanemarili, je na novo na~elo premisleko
civilni dru‘bi. Vladna koalicija pa je dobiladvojno sporo~ilo: da
ima zeleno lu~ za nadaljnjivladni pohod in da se s tem dejstvom ne
grepreve~ igrati.
Predlagatelja referenduma LDS in SD sta vnedeljo pokazala veliko
‘eljo po tem, da bipoliti~no tehtnico prevesila v svojo korist.
Te‘avaje bila, da sta to sku{ala dose~i prek mehkegatrebuha
slovenske demokracije, prek javnihmedijev, ~eprav sta Jan{evi vladi
sama o~itala,da si ho~e oblast utrditi s politi~no
podreditvijonacionalne radiotelevizije.
Pomenljive {tevilke. Dan pozneje, vponedeljek, so zmago
razglasili vsi trije velikiakterji referenduma. Predstavniki vlade,
tudi njenpredsednik Jan{a, so si mo~no oddahnili, ko seje tehtnica
po pol deveti uri zve~er pri {tetjuglasov z nekaj desetink odstotka
nad petdesetnagnila v njihovo korist. Podatek so razumelikot zmago,
predsednik parlamenta France Cukjatije na~el celo vzporednico s
{tevilom ko{ev natekmi evropskega ko{arkarskega prvenstva. Slavilje
tudi predsednik LDS v imenu predlagateljevreferenduma. Z nekaj nad
49 odstotki, je menil,so podani razlogi za zadovoljstvo in hkrati
jasnosporo~ilo, da se vlada ne more vesti, kot se jizaho~e. ^eprav
je zmagoslavje pora‘encev vSloveniji {e standardni povolilni odziv,
{tevilkenapeljujejo na druga~na spoznanja.
Predlagateljema namre~ politi~no srbe~icolahko povzro~i dejstvo,
da sta kot izzivalca vtekmi na voli{~e uspela izvabiti samo 30
odstotkovvolilnih upravi~encev, od teh pa ju je v politi~nem
spopadu podprlo manj kot 15 odstotkov. Tosicer ne vpliva na
legitimnost referenduma, jepa lahko razlog za slabo voljo klju~nih
opozicijskihstrank, ki v skoraj letu dni svojega politi~negabetona
nista kaj prida nadgradili. Po drugi stranije tudi Jan{i jasno, da
v kriznih politi~nih razmerahozkega notranjepoliti~nega spektra
lahko ra~unana komaj kaj ve~ kot 15 odstotkov volilnepopulacije.
Sedemdeset odstotkov ljudi, ki sene ‘elijo udele‘evati politi~nega
gladiatorstva,je ta trenutek {iroko polje Jan{evih mo‘nosti,kajti
o~itno jih zanima vse, samo neposrednapolitika ne. Toda bitka za ta
bazen bo vprihodnjih letih brez dvoma klju~ delovanja tudiza
dezorganizirano opozicijo.
Tretji, ki so po razglasitvi rezultatov prijavilizmago, so bili
~lani Pobude za javno RTV,Manca Ko{ir, Slavko Splihal, Jurij
Gustin~i~, GregaRepov‘ in drugi. Ko{irjeva je bila zadovoljna.Po
njenih besedah tesni izid pomeni, da moravlada resno premisliti,
kako vladati in kaj ji te{tevilke sporo~ajo. Prepri~ana je bila, da
enodstotek »prevlade ni v skladu z demokracijo«,da je zakon
evropsko neprimerljiv in da izidka‘e, da »nimajo pooblastila
dr‘avljank indr‘avljanov niti za ta predlog zakona niti zana~in, na
katerega vladajo«. Podobno slikovit jebil Jurij Gustin~i~, ki je v
predvolilni kampanjinastopal z najtr{imi, domala
kominternovskimistali{~i. Izid glasovanja je ozna~il kar
zaanalognega nem{kim volitvam, na katerih sta seCDU/CSU in SPD
skoraj izena~ila. S temi besedamije kot eden opaznej{ih ~lanov
»civilne dru‘be«,imenovane Pobuda za javno RTV, vsekakor potrdil,da
je v resnici potekal politi~ni spopad, v kateremje bila civilna
dru‘ba z njim vred zgolj medijskafasada. Tudi predsednik za mnoge
nadvse
Kaj je povedal nedeljski referendum?Janez Marke{, MAG, 28.
september 2005
neustrezni sestavi in postopkih imenovanjaprogramskega in
nadzornega sveta. “Po zakonulahko 51 odstotkov ~lanov parlamenta
dolo~isestavo obeh omenjenih svetov in na osnovi
dana{njega rezultata ima vlada mo‘nost, da zenoodstotno ve~ino
uveljavi zakon proti volji49 odstotkov dr‘avljanov, ki so se
udele‘ilireferenduma,” opozarja Splichal.
-
28 Glasilo kanadskih Slovencev
spornega, predvsem pa politi~no korporativneganovinarskega
dru‘tva Grega Repov‘ se je po~utilkot zmagovalec. Povedal je, da bi
»pametnavlada« v takih okoli{~inah napisala nov zakon,ki bi dal
prav opoziciji. Po vsem tem smo sevpra{ali, kdo je pravzaprav
pora‘enec.Problemati~nost »civilne pobude«. Tokrat se je vvsej
razse‘nosti razprl sicer {e stari dru‘beniproblem, ki se mu re~e
fasadni zna~aj slovenskecivilne dru‘be. Ne gre pozabiti, da je v
Slovenijivse od Kardeljevih samoupravnih eksperimentovcivilna
dru‘ba posebno ob~utljiva tema, saj je vdesetletjih samoupravnega
socializma veljalaideologija, da je »vse na{e« in da »vsi odlo~amoo
vsem«, v resnici pa je lastnino obvladovalapartija, ki je tudi o
vsem odlo~ala. Po eni stranije fasadni zna~aj civilne dru‘be pre{el
v kri indihala slovenske dru‘be, po drugi pa je vsakaalternativna,
torej nepartijska oblast lahko vhudih {kripcih, ‘e na~elno zanika
pomen civilne
dru‘be v liberalno strukturirani dru‘bi, kakr{nanaj bi slovenska
tudi bila. Prav zaradi teh razlogovje bila v referendumski kampanji
za vlado najtr{ioreh omenjena skupina, ki se je v imenu strokein
civilne dru‘be hkrati oklicala za skrbnikainteresov javne RTV.
Njihov najslab{i argumentso zagovorniki zakona dodobra unov~ili,
namre~to, da je predsednik zdajšnjega sveta kot civilno-dru‘benega
organa prav Janez Kocijan~i~, simbolpoliti~nega korporativizma,
partijskih navez inbrezskrupuloznega upravljanja javne hi{e
vpartijskem interesu. Prav tako ~eprav argumentje bilo dejstvo, da
v desetih letih liberalno-demokratskega lomastenja po javnih
medijih neManca Ko{ir ne Slavko Splihal kot profesorjanovinarstva
nista zmogla dvigniti glasu aliorganizirati pobude za javno RTV.
NapakaKo{irjeva ni bila v tem, da bi narobe govorila,ampak da je
spregovorila po tem, ko je v velikobolj kri~e~ih razmerah
oportunisti~no mol~ala...
Opoj zabaveDanilo Slivnik, MAG, 28. september 2005
Tesen referendumski izid o novem zakonuo RTV je najbr‘ razblinil
upanje, da se bodopoliti~ne strasti v dr‘avi kmalu pomirile:
vladnakoalicija je sicer zmagala, vendar je bila zeloblizu uspehu
tudi opozicija, nasprotnica zakona,ki je referendum predlagala.
Kakorkoli pogledamonanj, je bil prvovrsten politi~ni spopad, in
zavlado je pomembno, da je zmagala.
Medijski svet prihodnje tedne najbr‘ ne bodruga~en, vendar ni
mogo~e spregledati, da jevladajo~a koalicija bitko za RTV dobila
kljubnasprotovanju ve~ine javnih ob~il in da se jespopadala z
logiko vsiljene konstrukcije realnosti:ali naj bi sploh imela
pravico do enakopravnegapolo‘aja v politi~nem dogajanju.
Logika opozic i je in nekdanje levenomenklature se je po porazu
na lanskihdr‘avnozborskih volitvah prelevila v taktiko, daje njen
odhod z oblasti le za~asen in da lahkodo naslednjega merjenja mo~i
pre‘ivi znadomestnimi oblastnimi vzvodi, kot so {e zmeraj
naklonjeni mediji in mo~ njenega kapitala. Medijiso zato po
volitvah izbrali zelo napadalno dr‘odo vlade in svojo nadzorni{ko
funkcijo nadoblastjo spremenili v njeno aktivno
spodkopavanje,kapital pa se je strnil okrog nekaj centrov (naprimer
Mercatorja) in v zakulisju vlekel poteze,uperjene proti novi vladni
gospodarski politiki.Ni treba poudarjati, da so eni in drugi
kr{ilipravi la enakopravnega demokrat i~negazamenjevanja oblasti,
pri ~emer so zlasti medijiprekora~ili svoja profesionalna
pooblastila, kiniso bila nikdar namenjena politi~nemuobra~unavanju,
ampak obve{~anju dr‘avljanov.Spopad za druga~no RTV je bil zato
klju~en zaobstoj Jan{eve vlade in preboj njenih reform.Brez njega
bi se izgubila v brez{tevilnihupravi~enih in neupravi~enih kritikah
svojegadela in nikoli ne bi mogla pokazati, kaj zna inzmore (~etudi
bi volivci podpirali njeneprogramske usmeritve).
-
Glasilo kanadskih Slovencev 29
Pozitivni izid referenduma je zato za vladoizredno pomemben in
napoveduje bolj
uravnote‘en medijski prostor, za katerega jeznano, da je bil v
preteklosti pisan na ko‘onekdanji levici. V precej druga~nem
polo‘aju seje zna{la tudi opozicija. Pred referendumom jebila
prepri~ana, da ima {e vedno trdno v rokahnekatere politi~ne
podsisteme, neuspeh pa jo jekljub tesnemu izidu potisnil v kruto
resni~nosturejanja lastnih problemov, ki so z osipom volilnepodpore
opozorili na njene {tevilne notranjeslabosti. Zdaj je jasno, da se
bo morala predvsemLDS spoprijeti z lastno krizo, pri ~emer ne
bodogodkov, ki bi pred o~mi javnosti zakrili njenehude te‘ave.
Dosedanja logika konstruiranerealnosti je bila namre~ nadvse
preprosta: boljko so se mediji ukvarjali z domnevnimi
napakamivladajo~e koalicije (tudi ~e je {lo za nami{ljenosporen
zakon o RTV), manj je bil opazenstrankarski zlom nekdanje levice,
ki se je popetnajstih letih tranzicije zna{la v polo‘aju, dane more
najti niti kolikor toliko spodobnegapredsednika LDS, kaj {ele da bi
narekovalapoliti~ne dogodke v dr‘avi...
Povzeto po naslovni strani MAGA
“Meni se je koalicija LDS-SDS vedno zdelamogo~a in bi imela
svoje prednosti. Tak{nakoalicija bi imela ve~ kadrovskega
potenciala inve~ sposobnosti za vodenje dr`ave, imela pa binajbr`
tudi ve~ te`av. Kljub vsemu pa je to enaizmed bolj{ih mo`nosti, ker
mislim, da bi tak{nakoalicija premogla precej dr`avotvornosti
terpoliti~ne mo~i. ̂ e bi se ji uspelo dogovoriti zapreboje v
gospodarstvu in drugod, bi jih lahkospeljala,” je za dana{njo
Mladino povedalpredsednik dr`ave Janez Drnov{ek.
V zvezi z novim zakonom o RTVS Drnov{ekmeni, da je mogo~e vsak
zakon izvajati dobroali slabo. Tudi ta novi zakon o radioteleviziji
selahko slabo izvaja, lahko pa se izvaja tako, dane bo zaradi tega
nobene {kode, stvari selahko celo izbolj{ajo, vse pa je odvisno
odljudi. Formalnih varovalk je bilo po Drnov{kovemmnenju v starem
zakonu ve~, kar pa ne pomeni,
da se bo novi zakon slabo izvajal. Sam pri~akujein tudi upa, da
bo javna razprava, ki je potekalapred referendumom, pomenila
dodatno varovalko,da bo razumljena tako, da se ta zakon enostavnone
sme slabo izvajati oziroma z njim manipulirati.
Na vpra{anje, kako vidi uravnote‘en medijskiprostor, o katerem
govori vlada, je predsednikdr‘ave odgovoril, da mora ta biti tak,
da je ~imve~ neodvisnih in odgovornih novinarjev, kirazmi{ljajo s
svojo glavo, ki si ne dajo vplivatine s strani politike ne s strani
kapitala. “Toseveda ni vedno lahko, ampak to je tisto, k~emur
te‘imo,” je poudaril.
Slovenski medijski prostor pred sprejetjemnovega zakona o RTVS
po Drnov{kovemprepri~anju ni bil politi~no neuravnote‘en, nibil
politi~no navija{ki. Zdi se mu, da si sedanjavlada morda dela
preve~ problemov z medijskimireakcijami, in da ni bila tako slabo
sprejeta ter
Drnov{ek: Koalicija LDS-SDS “je mo`na”LN/STA, 3. oktober
2005
-
30 Glasilo kanadskih Slovencev
da mediji niso bili proti njej apriori nastrojeni.Na za~etku
mandata so jo sprejeli povsemnormalno, meni Drnov{ek. V zvezi s
kritikami,ki s strani sedanje vlade letijo na LDS, je
Drnov{ekdejal, da ima vsakdo vso pravico misliti, da bise dalo
bolj{e. Sicer pa je {e nekajkrat povedal,da ima vlada prilo‘nost,
da poka‘e, da znastvari narediti bolje, ~e misli, da se dajo
boljenarediti. “Naj torej manj govorijo o tem, kaj jebilo prej
narobe, in poka~ejo, kako se da tobolje narediti. Sam jim bom prvi
ploskal, ~ebodo stvari naredili bolje, kot smo jih prejdelali mi,”
je dejal predsednik Drnov{ek.
Glede prepletenosti politike in gospodarstvaje Drnov{ek izrazil
upanje, da bo vlada izpolnilatisto, kar je sama napovedala, se
pravi, da sebo umikala iz gospodarstva. “Da je preve~ dr`avev
gospodarstvu, se na~eloma strinjamo bolj alimanj vsi. Sam
upo{tevam, da je ta vladajo~akoalicija pri{la na oblast po nekem
dalj{emobdobju v opoziciji in da zato morda potrebujenekaj ~asa, da
obvlada vse instrumente in za~ne
u~inkovito razre{evati nekatera precej te`ka inzapletena
vpra{anja, ki jih vlade velikokrat tudipo dalj{em obdobju ne
re{ijo.”
Osebno bi bila predsedniku Drnov{ku blizustranka, ki bi
zagovarjala ~lovekovo individualnoiniciativo, podjetnost, in ~im
manj regulacije,ob tem pa toliko sociale, kolikor je
mo‘no.Obstajati mora neka socialna mre‘a, ki skrbi zatiste, ki so
deprivilegirani, ki si ne morejo samizagotoviti normalnega
‘ivljenja. “Mislim, da morabiti to cilj vsake dostojne dru‘be,
vsake dostojnedr‘ave. Ampak da to dose‘emo, moramo bitidovolj
gospodarsko u~inkoviti, kajti ta svet nisamopostre•na miza, kjer bi
si vzeli, kar bihoteli, ampak si moramo vse zelo trdo izboriti,”je
na vpra{anje, katera stranka mu je osebno,bli‘e odgovoril
predsednik dr‘ave.
Na pripombo novinarja, da je bil dolgopredsednik vlade in
predsednik LDS in ga mnogikrivijo za stanje v tej stranki danes, je
sogovornikkratko odgovoril: “Vsekakor sem kriv za to, daje bila
takrat tako uspe{na. S tega vidika semkriv.”
Ali bo DELO kupilo MAG?
^lani izvr{ilnega odbora aktiva novinarjevin izvr{ilnega odbora
sindikata novinarjev Delanasprotujejo imenovanju odgovornega
urednikatednika Mag Danila Slivnika za ~lana Deloveuprave za
tehni~ne zadeve in tudi nakupu revijeMag. Po njihovem mnenju poskus
Slivnikovega
imenovanja navaja na sklep, da gre za dejanje spoliti~nim
ozadjem. O nakupu Maga pa menijo,da bi bila ta nalo‘ba poslovno
{kodljiva zalastnike Dela ter na dolgi rok tudi za podjetjein
zaposlene.
Novinarji Dela nasprotujejo imenovanju Slivnika in nakupu
Maga
STA/LN, 7. oktober 2005
Petkov obisk Delove stolpnice je bil skorajtak kot pred desetimi
leti: pogovarjali smo se oeni stvari, naslednji dan pa je v
~asopisu pisaloo povsem drugi. Sogovorniki iz uprave innadzornega
sveta so me po sestanku rotili, najbom karseda »konstruktiven« in
da naj o dogajanjune dajem nobenih izjav, potem pa so njihovi o
tem napisali skrajno enostranski ~lanek in pridalisvoje znano
mnenje ne samo, da nasprotujejopredlogu … ampak bodo tudi na
prihodnji sejiin vseh naslednjih… Najprej je {e isti
ve~ernacionalna TV prikazala, kot da sem pobegnil izDela … nato pa
je v soboto na prvi straninjihovega ~asopisa pisalo, da sem
posku{al v
Povzeto po ~lanku Danila Slivnika v MAGu, 5. oktober 2005Slab
dan v ^rni vdovi
-
Glasilo kanadskih Slovencev 31
stolpnici narediti manj{i »dr‘avni udar« (kar soz dolgimi ~lanki
na podlagi izjav @enje Leilerpovzeli vsi slovenski dnevniki).
A seji nadzornega odbora (po poro~anju@enje Leiler) … so odlp~no
zavrnili vsako miselna to, da bi se nadzorniki vpletli v
sedanjosestavo uprave. Tako je pri{el v ospredje paradoks,da se je
uredni{tvo Dela postavilo zoper svojelastnike, kar je za sodoben
poslovni svet povsemnerazumljivo… Delo pa je v zadnjih dveh
letihve~krat nastopilo proti svojemu najve~jemulastniku Pivovarni
La{ko, prvi~ glede prevzemaPivovarne Union, drugi~ pa pri odprodaji
dr‘avnihdele‘ev v Mercatorju. Velik {kandal se je zgodilpredvsem v
zadnjem primeru, ko so vsinomenklaturni mediji stopili na
Jankovi}evo stranin udrihali po dr‘avi in kupcih
prodanihdelnic…Skrajno absurdni pa je nastal v petek, ko
naj bi novinarji Dela ‘e vnaprej protestirali protimojemu
morebitnemu imenovanju v upravo,~eprav to sploh ni bilo neposredno
povezano zdelom njihovega uredni{tva, ampak z upravopodjetja, ki
zdru‘uje ali pa naj bi zdru‘evalove~ samostojnih uredni{tev, med
drugim tudiMAGovo. In iz njegovega odkupa je izhajalazamisel o
mojem takoj{njem imenovanju vupravo… V resnici pa se je postavilo
resnovpra{anje, ali so tamkaj{nji novinarji in zaposlenisploh
toliko tolerantni, da bi leta 2005 zmoglirazmi{ljati o tem, da v
javnosti obstaja mnenjskipluralizem in da lahko uredni{tva
razli~nihnazorskih prepri~anj uspe{no sobivajo, kar jekoristno za
vsako zalo‘ni{ko hi{o (svoje pogledena te in druge poslovne
probleme sem vednopripravl jen tudi ustno pojasnit i
vsemzainteresiranim na Delu).
Novinarji Maga protestirajo zoper petkovoizjavo ~lanov
izvr{ilnega odbora aktiva novinarjevin izvr{ilnega odbora sindikata
novinarjev Dela,ki nasprotujejo imenovanju odgovornega
urednikatednika Mag Danila Slivnika za ~lana Deloveuprave za
tehni~ne zadeve in tudi nakupu revijeMag.
Do mnenja imajo sicer novinarji pravico,vendar pa se o~itno
sku{ajo vme{avati v poslovnopolitiko podjetja, poslovanje lastnikov
pa jeformalno lo~eno od uredni{tva, so zapisali Magovinovinarji.
Upajo, da {e pride do prevzema Maga,ta “eksces” ne bo pokvaril
morebitnega dobregasodelovanja z drugimi novinarji v podjetju
Delo.
Avtonomija in pravilo nevme{avanja meduredni{tvi sta veljala
tudi med edicijami, ki jihpodjetje izdaja, zato gre v javnem
stali{~unekaterih novinarjev dnevnika Delo za precedens,menijo
Magovi novinarji. Kot skrajno ‘aljive,nekolegialne, tendenciozne in
nesprejemljiveozna~ujejo Magovi novinarji trditve, da je Magtednik
z novinarsko vpra{ljivo eti~nostjo inpoliti~no pristranskostjo.
“[ir{a strokovna in lai~na
javnost ga je v desetih letih sprejela ne le kotzgodbo o uspehu,
temve~ kot visoko relevantentednik, ki je zaslovel prav po
novinarskidoslednosti, strokovnosti in pogumu vinterpretacijah, ki
jih v tranzicijskem obdobjupodalj{anega medijskega enoumja drugje
ni bilomogo~´e prebrati. To dokazujejo {tevilnapriznanja in
zanimanje, ki ga je za Mag izkazaladoma~a in tuja javnost,” so
zapisali v sporo~ilu.
Poleg tega naj bi se za javni napad na Magodlo~ili novinarji,
med katerimi je bilo v minulihletih zaslediti mo~ne sledi politi~ne
korupcije,politi~nega korporativizma in kadrovskeganepotizma. “Njim
sta bila Mag in njegovorazkrivanje politi~no-instrumentalnega
zna~ajanekaterih novinarjev na Delu vedno neprijetnain v spotiko,
zato je njihovo zdaj{nje pismorazumeti bolj kot refleks slabe vesti
kot strokovnorelevantno mnenje,” {e menijo Magovi novinarji.
“Delo je bilo uradno ustanovljeno kot dnevnikvseh Slovencev,
zato so nesprejemljive desetletnete`nje politi~nih klik k
segregaciji in privatizacijijavnega mnenja po ozkem ideolo{kem
klju~u,
Novinarji Maga protestirajo zoper petkovo izjavo novinarjev
DelaSTA/Dnevnik 10. oktober 2005
-
32 Glasilo kanadskih Slovencev
za katerega se zavzema tudi skupina novinarjevDela,” je zapisano
v izjavi. Da Delo kupujeMag, novinarji Maga sprejemajo kot izziv
zanadaljnje novinarsko delovanje in se ne bojijoza izgubo
avtonomije, ker je ta odvisna odnjihove dr`e in ne od “politi~nih
botrov”.
Stali{~e Delovih novinarjev Dela razumejokot njihovo zasebno
mnenje, saj se je od njega
uradno distancirala predsednica IO aktivanovinarjev Dela @enja
Leiler. Poleg tega pa Delostali{~a ni objavilo na straneh svojega
~asopisa.
Pod izjavo so se pri Magu podpisali JanezMarke{, Danilo Slivnik,
Silvester [urla, Ivan Puc,Stanislav Kova~, Nenad Gluecks, Brigite
Ferli~@gajnar, Blanka Gra{i~, Igor Kr{inar, Elvira Mi{ein Polona
[e{ko.
Nadzorni svet Dela je nase j i r a z ve l j a v i l s k l ep
oimenovanju Janija Virka namesto odgovornega urednika~asopisa. Tako
na tem mestudo nada l j n j ega z v semipooblastili ostaja Darijan
Ko{ir.Nadzorniki so za ~lana upraveza tehni~ne zadeve
potrdiliDanila Slivnika.
Ivo Oman, ki je bil v Deloviupravi odgovoren za tehni~nezadeve,
bo del tega posla
opravljal {e naprej. S Slivnikom pa se bodo so~asnodogovorili,
na katerih podro~jih, ki niso povezana lez urejanjem tehni~nih
zadev v podjetju, bi {e lahkotvorno sodeloval pri delu uprave.
Kot je povedal predsednik uprave Dela Toma‘Perovi~, se je za
predlog nadzornemu svetu onadaljnem urednikovanju Ko{irja odlo~il
zato, da bise zadeve v hi{i ~im prej stabilizirale in da bi lahkov
prihodnje dosegali zastavljene poslovne cilje.
Na vpra{anje, ali mogo~e {e i{~e novegaodgovornega urednika, je
Perovi~ odgovoril, da otem ne razmi{lja, seveda, ~e bosta s
Ko{irjem {enaprej govorila skupni jezik. Pri tem je poudaril, daso
se odnosi med njima v zadnjem ~asu izbolj{ali.Sicer pa se bo uprava
s Ko{irjem sestala v prihodnjihdneh.
Medtem ko je Perovi~ odlo~no poudaril, da je zdelom Darijana
Ko{irja zadovoljen in da ne razmi{ljao njegovi razre{itvi, se je
Danilo Slivnik pri zadevizadr‘al dlje in za~el opisovati, kak{en
mora bitiodgovorni urednik osrednjega dnevnega ~asopisa.
Obenem pa je poudaril, da mora odgovorni uredniknedvomno
prihajati iz Delove hi{e, ~e{, da bi prihodnekoga od zunaj za Delo
pomenil poraz.
Govoric o domnevnem nakupu Maga Slivnik ni‘elel komentirati,
povedal pa je, da se bo upravaDela o tej temi posvetovala v
prihodnjih dneh.Namigovanja, da naj bi bilo njegovo imenovanje
delopolitike, ki bo vplivalo na uredni{ko politiko Dela,pa je
odlo~no zanikal. Poskrbel bo zgolj za ravnote‘jev hi{i, je {e
dodal.
Na vpra{anje, kak{na bo njegova naloga kot~lana uprave za
tehni~ne zadeve, je Slivnik odgovoril,da bo pristojen predvsem za
posamezne Delove edicijein videz ~asopisa. O usodi {portnega
dnevnika AS ni‘elel govoriti, saj je po njegovem za to {e
prezgodaj.Povedal pa je, da v bli‘nji prihodnosti ne
na~rtujespremembe ~asopisnega formata (Delo), ~eprav se otem govori
“‘e dvajset let”.
Kljub temu, da o novem delu, ki ga bo za~elopravljati v
ponedeljek, ni izgubljal preve~ besed,smo lahko med besedami
prebrali, da na~rtujeprenekatere spremembe. Med drugim je
izrazilnezadovoljstvo s pokritostjo posameznih tematskihpodro~ij,
saj bralci (med njimi tudi on) prenekaterestrani Dela kar
presko~ijo, kar po njegovem mnenjuza osrednji slovenski dnevnik ni
dopustno oziromakvari njegov sloves.
Glede na to, da Darijan Ko{ir ostaja odgovorniurednik z vsemi
pristojnostmi, z njim na mestuostajajo tudi dosedanji uredniki, ki
so zaradinestabilnosti v hi{i ‘e podali odstopne izjave in sobili v
pri~akovanju odgovora novega odgovornegaurednika. Seveda pa je od
Ko{irja odvisno, ali bo‘elel z njmi sodelovati tudi v
prihodnje.
Slivnik ~lan Delove uprave, uprava pa ne i{~e novega
urednikaPovzeto po Delu, 13. oktober 2005
Danuilo Slivnik
-
Glasilo kanadskih Slovencev 33
Sre~anje – romanje v Midland za~enjamovsako leto pred
simboli~nem grobom, ki gabrani slovenska trobojnica zlasti pa kri‘
–znamenje odre{enja, znamenje upanja in vstajenja,znamenje zmage
nad smrtjo, grehom, krivico inla‘jo.
Smo pred simboli~nim grobom tistih, kile‘ijo pobiti v ve~ kot
400 grobi{~ih, po slovenskihgozdovih, vrta~ah, jamah in jarkih.
Njihov greh je bil, da so branili svobodo do‘ivljenja po
uveljavljenih vrednotah, predkomunisti~nim revolucijonarnim
nasiljem; tistemunasilju, ki so za dosego svojega cilja,
zmagorevolucije, opravi~evala vsa sredstva.
Komunisti so od za~etka vojne 1939, torej2 leti pred vojno in {e
ob za~etku vojne prinas, dokler sta Stalin in Hitler prijateljevala
insi delila plen na Vzhodni Evropi, u~ili in vzgajalisvoje ~lane:
komunist se lahko ve‘e z vsakomur,tudi z najhuj{im in najbolj
zagrizenim
nasprotnikom samo, da ta zveza zagotavlja koristza komunisti~no
partijo.
Tako je Churchill pozneje rekel: “Vedel sem,da ti ljudje na
priznajo nobenih moralnih zakonovin da ob vsaki prilo`nosti gledajo
le na svojelastne intereste”.
Stalinisti~no dr‘avo, dr‘avo nasilja, la‘i,teptanja osnovnih
´~love{kih pravic in krajezasebne lastnine, pa so kot vzornico
kovali vzvezde. Stalinove tudi najve~je zlo~ine pa sokova l i v
zvezde kot na jv redne j{a innajdaljnovidnej{a dejanja zgodovine.
Tega ninapisal kdorkoli. Tako je v svoji knjigispominov z naslovom
Skriti spomin, ki je letosiz{la, zapisala Angela Vode, komunistka
odnastanka partije leta 1920; ko je do podrobnopoznala notranji
ustroj partije in njenopropagando.
Letos poleti sem jo prebiral in lasje so mi{li pokonci. Niti
predstavljati si nisem mogeldotlej, da je ne~love~nost,
pokvarjenost partjiskihvoditeljev (ne pa vsega ~lanstva) mogla
priti dotakih mej.
Te j pokva r -j enos t i , k i n iizbirala sredstev zao d s t r
a n j e n j epo l i t i ~n i h inteolo{kih nasprot-nikov, so se
upiraliprotikomunisti~niborci, ~eprav tudinjihova ravnanja
vsamoobrambi nisobila vedno vsa vskladu kr{~anskimetosom. Moremo
inmoramo pa re~i, daso bili posledica
Nagovor pri kri‘uLjubljanski {kof msgn. Andrej Glavan, 11.
september 2005
Romanje v MidlandRomanje v MidlandRomanje v MidlandRomanje v
MidlandRomanje v Midland
-
34 Glasilo kanadskih Slovencev
obrambe pred fa{istom, ki so sicer sprvaprijateljevali z
okupatorji, pozneje pa so se jimuprli. A ta upor proti na~elom
mednarodnegaprava, so sebi~no uporabljali za izvedbobolj{evisti~ne
revolucije in prevzem oblasti.
Ta revolucija je povzro~ila pri nas in povsodpo svetu, kjer je
za~asno zmagala, toliko ‘rtevkot {e nobena vojna ali kak{no drugo
zlo dotlej.
Toda kot kristjani moramo verovati, da vlu~i velikono~ne
skrivnosti, trpljenje in ‘rtvepredvsem po vojni pobitih ne morejo
biti zamanj.
Za nas, za mlade generacije, za zgodovinopa ostane nauk, ki ga
je dal pokojni pape‘ PaulII ob svojem obisku v Auschvitzu na
Poljskem.
Pokleknil je pred spomenikom umorjenih, dolgomolil nato pa se
obrnil in dejal: “Tako seteptajo osnovne ~lovekove pravice, in
obenemse za~nejo teptati Bo‘je pravice”.
Tudi povojni pomor vojnih ujetnikov,civilistov, ranjencev v
Sloveniji po {teviluumorjenih na {tevilo prebivalcev brez primere
vEvropi, je dokaz za resni~nost pape‘eve misli.
Zato prosimo danes za milost vere, daslovenski narod nikoli ne
bi izgubil vere, ki gaje plemenitila 1300 let. Samo tako smo
lahkopolni upanja, da se kaj takega, kar se je zgodilone bo nikdar
ve~´ ponovilo.
Glavni nagovor v Midlandu pa je imel Dr. PeterUrbanc. Zaradi
pomankanja prostora, ga ‘al vceloti ne moremo objaviti. Citiramo pa
nakajnjegovih najbolj zanimivih odlomkov.
Dragi rojaki, prijatelji,
V najte‘jem ~asu zgodovine, v ~asu usodnegarde~ega terorja, ki
je neizzvan, mno‘i~no mu~ilin pobijal ljudi v zasedeniLjubljanski
pokrajnini so sedvignili v nujni, potrebni,op r a v i ~ en i , l eg
i t imn isamoobrambi najprej Va{kestra‘e, potem po
Turja{kitragediji pa {e domobranci.
Komemoracije kot ta na{ase sedaj redno vr{ijo vSloveniji.
Najve~ja je v Roguin Teharjih, na Primorskem vLaj{ah. Vabljeni, pa
tudinepovabljeni najvi{ji politikis e t eh komemorac i judele‘ujejo
z namenomnakazati pripravljenost zanarodno spravo. K temu jihsili v
manj{i meri slaba vest,ve~ jim gre za mednarodno
javnost. Tako Evropski svet svetuje, da vse dr‘avebiv{ega
komunisti~nega sistema popravijo krivicekomunizma. Problem s temi
skesanci je ta, dasi spravo zami{ljajo po svoje. Prizadeti
levi~arji,politiki kontinuitete tega edinega pravegapredmeta
sprave, ki jasno naka‘e edino krivdoin krivca za na{o tragedijo
niti ne omenjajo.
Zakaj tega ne napravijo? Podrla bi se jimvsa njihova NOB,
skratka vsa njihova la‘na
zgodovina bi do‘ivela neslavnikonec. V nevarnost bi
pri{linjihovi privilegiji, ki {e danesRS stanejo na stotine
miljonovdolarjev na leto!
Namesto sorazmernoenostavne sprave nam Ku~annudi tezo sprave
takole:polaga vence ki naj bi po~astilimrtve domobrance in nuditezo
sprave. MI SMO POBIJALIVI STE POBIJALI. Tako nekakokot na{i dobri
‘upniki predVeliko no~jo, da spodbudijovernike k spovedi jim
pravijo,tola‘ijo: VSI SMO GRE[NIKI.
Va‘na je obravnavasprave s strani predsednikaRS Dr. Janez
Drnov{ka. Letos
Komemoracija v Midlandu za pokojnimi domobranciGlavni govor
Petra Urbanca
-
Glasilo kanadskih Slovencev 35
v Teharjih nas je spomnil, da je pri{el ~as zaodpu{~anje in
spravo. Mogo~e na{tejem parnjegovih argumentov. Mimogrede:
Drnov{kov o~e,zaprt v Dachau je sredi maja 1945 nastopilslu‘bo
oficirja 0ZNE v tabori{~u Teharje. Tamso delali liste domobrancev,
dolo~enih za smrt.
Dr. Janez Drnov{ek poziva: Mrtvim vrnimodostojanstvo. Lepo, toda
je ta njegov nameniskren? Ako to pove v Teharjih, kjer so
grobovipokojnih domobrancev, {e vedno na~rtno zakritis smeti{~i
celjske ob~ine in cinkarne! S temnajve~jim primitivizmom, edinstven
za RS jeDrnov{ek seznanjem in govori o vra~anjudostojanstva brez
takoj{nje odstranitve te najve~jeslovenske sramote je stra{en
cinizem. Ena njegovabeseda bi to uredila, ni je {e bilo!
Dr. Drnov{ek nadaljuje: Pred 60 leti se tedanjeomahljive oblasti
niso uprle okupaciji. O~itek,sicer samo na moralni ravni je
krivi~en. SLS jenamre~ {e pred komunisti, 27. aprila 1941
seodlo~ila za upor, katerega za~etek pa je sevedabil odlo‘en na
kasnej{i primeren ~as. Takoj{njiupor bi bil najve~ji zlo~in nad
narodom, ker binamre~ ob stra{nih ‘rtvah nedvomno tragi~nopropadel.
Drnov{ek ni objektiven, ker bi moralomeniti, ravno za to obdobje,
da je komunisti~napartija pred 60. leti ob sami zasedbi masovno
po nalogu KPJ in Tita kolaborirala z Nemci.Zveni neverjetno
vendar je dokazano: Kasnej{inajve~ji funkcionarji NOB, OF, KPS tako
Dr. Ale{Stanovnik, Dr. J. Vilfan, Dr. J. Pokorn so v temobdobju
bili v slu‘bi Gestapa pri selitveni komisijiv [entvidu! Kako more
na{ predsednik trditi, dase je partija pred 60. leti uprla.
Nedopustno,ker ni dvoma da Dr. Drnov{ek to dobro ve!
Dr. Drnov{ek nadaljuje: Nad vrnjenimdomobrancem se je ma{~eval
in odlo~il likvidacijotakratni najvi{ji dr`avni in partiski vrh.
Lepotakoreko~ prvo javno priznanje in vredno pohvale.Dejstvo je, da
takih dobrih, po{tenih partizanovin komunistov ni bilo. Partija je
vedno skrbela,da so namre~ vsi partizani pri teh zlo~inih
bilianga‘irani, s tem so jih za vedno vezali napartijo in
revolucijo. Zaklju~ujem z mislijo nana{e junake domobrance. Padli
so v borbi,obrambi najve~jih narodnih interesov v nevarnemin te{kem
nasprotovanju z na{o bodo~okomunisti~no diktaturo! Bitko so sicer
izgubilitoda ne za vedno. Diktatura, katere so se sku{aliobraniti
je vladala nad ubogimi rojaki 45 dolgihlet. Mi Va{i zvesti dedi~i,
prijatelji, ob~udovalcibomo gledali in delali na tem da bo vsa
resnicao Va{i pravi~ni borbi in delu za narod zmagala.Po~ivajte v
miru!
Albert Svetina – Erno, nekdanji pomo~nikna~elnika Ozne za
Slovenijo, razkriva, kako seje zgodil najve~ji pokol v polpretekli
slovenskizgodovini. Spominja se, kako so v vrhukomunisti~ne partije
pripravljali sezname zalikvidacijo okoli 17 tiso~ sumljivih oseb in
natej podlagi po vojni organizirali mno‘i~ne poboje.O njihovi usodi
naj bi odlo~ala na~elnik slovenskeOzne Ivan Ma~ek – Matija in
njegov namestnikMitja Ribi~i~ – Ciril.
Svetina je v svoji knjigi “Od osvobodilnegaboja do banditizma”,
zapisal svoje spomine napartizanstvo in povojne poboje. Ker se je
`ekot mlad fant pred italijanskim fa{izmom umaknil
v Ljubljano, se je po okupaciji takoj vklju~il vOF in postal
komunist. Videl je, kako sokomunisti~ne likvidacije v Ljubljani
inrevolucionarni teror na osvobojenem ozemljupovzro~ili
dr`avljansko vojno in kolaboracijonasprotnikov komunizma z
okupatorjem. Aprila1944 je Svetina postal pomo~nik
na~elnikaslovenske Ozne Ivana Ma~ka, zato je poznal vseglavne
partijske skrivnosti, med drugim pripravena mno`i~ne likvidacije,
ki so se zgodile povojni. Sam si, kot pravi, ni umazal rok s
krvjo,ker je po Ma~kovem ukazu kradel ljubljanskimtrgovcem in
tihotapil ukradeno blago iz zavezni{kecone v Italiji. Kmalu za tem
je pri{el v nemilost
Po sledeh slovenskega holokavstaIgor Kr{inar, MAG, 31.