PLONK 60.000 prodanih izvodov KEMIJA Konstantne vrednosti Avogadrova konstanta N A = 6,02 · 10 23 mol −1 Splošna plinska konstanta R = 8,31 kPa L mol −1 K −1 Faradayeva konstanta F = 96500 As mol −1 (naboj 1 mol elektronov) Pomembne veličine in najpogostejše enote Veličina Simbol Najpogostejša enota gostota ρ g mL −1 = g cm −3 masa m g prostornina V L molska prostornina V m L mol –1 množina snovi n mol relativna atomska masa A r / relativna molekulska masa M r / molska masa M g mol −1 število delcev N / temperatura T K tlak P kPa masni delež w / množinska koncentracija c mol L −1 masna koncentracija γ g L −1 standardna reakcijska entalpija ΔH° r kJ standardna tvorbena entalpija ΔH° tv kJ mol −1 čas t s elektrenina Q A s tok I A Pretvorba iz Celzijeve v Kelvinovo temperaturno lestvico: T [K] = T [°C] + 273,15 Snov in njene lastnosti Kemija je naravoslovna znanost, ki proučuje snovi in snovne spremembe. Snov je vse, kar ima maso in zavzame prostor. DELITEV SNOVI Snovi: • element − čista snov, sestavljena iz istovrstnih atomov; • spojina − čista snov, sestavljena iz dveh ali več elementov; • homogena zmes − zmes, ki je na zunaj videti enotna in ima enakomerno sestavo; • heterogena zmes − zmes, ki je na zunaj videti raznolika in nima enakomerne sestave. Agregatna stanja Agregatno stanje snovi je odvisno od temperature in tlaka. Poznamo: • trdno agregatno stanje (s − solid), • tekoče agregatno stanje (l − liquid), • plinasto agregatno stanje (g − gas). Vodno raztopino snovi označujemo z (aq). Postopki ločevanja zmesi Zmesi ločujemo na podlagi različnih lastnosti snovi: • s sejanjem (ločevanje trdnih delcev po velikosti), • z raztapljanjem v ustreznem topilu (ločevanje na osnovi različne topnosti snovi), • s filtracijo (ločevanje trdne snovi od tekoče), • z destilacijo (ločevanje na osnovi različnih vrelišč snovi), • s sublimacijo (ločevanje snovi, ki prehajajo neposredno iz trdnega v plinasto agre- gatno stanje), • z magnetom (ločevanje kovin z magnetnimi lastnostmi npr. železa), • z lijem ločnikom (ločevanje tekočin, ki se med seboj ne mešajo). Gostota snovi Gostota je masa prostorninske enote snovi. = m V ρ IMENOVANJE SNOVI Pravila imenovanja snovi imenujemo kemijska ali IUPAC-ova nomenklatura. Binarne spojine Binarne spojine so sestavljene iz dveh različnih elementov. Imenujemo jih: • z grškimi števniki (npr. N 2 O 5 − didušikov pentaoksid), • po Stockovem sistemu (npr. N 2 O 5 − dušikov(V) oksid), • pri ionskih binarnih spojinah pa je lahko navedeno tudi ime z nabojnim številom (npr. FeCl 3 – železov(3+) klorid). Števniki: Latinske osnove s končnico -id: 1 − mono 6 − heksa F − fluorid O − oksid 2 − di 7 − hepta Cl − klorid S − sulfid 3 − tri 8 − okta Br − bromid C − karbid 4 − tetra 9 − nona I − jodid N − nitrid 5 − penta 10 − deka H − hidrid P − fosfid Baze Primeri baz: NaOH − natrijev hidroksid; Ca(OH) 2 − kalcijev hidroksid; NH 3 − amoniak Kisline in soli Soli nastanejo z reakcijami med kislinami in bazami. Formula in ime kisline Formula in ime natrijeve soli HCl vodna raztopina vodikovega klorida (klorovodikova kislina) NaCl natrijev klorid HF vodna raztopina vodikovega fluorida NaF natrijev fluorid H 2 S vodna raztopina vodikovega sulfida Na 2 S natrijev sulfid HCN vodna raztopina vodikovega cianida NaCN natrijev cianid H 2 SO 4 žveplova kislina Na 2 SO 4 natrijev sulfat SO 2 (aq) vodna raztopina žveplovega dioksida Na 2 SO 3 natrijev sulfit H 3 PO 4 fosforjeva kislina Na 3 PO 4 natrijev fosfat HNO 3 dušikova kislina NaNO 3 natrijev nitrat HNO 2 dušikasta kislina NaNO 2 natrijev nitrit H 2 CO 3 ogljikova kislina Na 2 CO 3 natrijev karbonat HClO hipoklorasta kislina NaClO natrijev hipoklorit HClO 2 klorasta kislina NaClO 2 natrijev klorit HClO 3 klorova kislina NaClO 3 natrijev klorat HClO 4 perklorova kislina NaClO 4 natrijev perklorat HCOOH metanojska (mravljinčna) kislina NaHCOO natrijev metanoat (format) CH 3 COOH etanojska (ocetna) kislina NaCH 3 COO natrijev etanoat (acetat) MNOŽINA SNOVI Relativna atomska masa Relativna atomska masa je število, ki pove, kolikokrat je masa atoma določenega elementa večja od ene dvanajstine mase atoma ogljikovega izotopa 12 C. Relativna atomska masa klora: A r (Cl) = 35,45 Relativna molekulska masa Relativna molekulska masa je število, ki pove, kolikokrat je masa molekule večja od ene dvanajstine mase atoma ogljikovega izotopa 12 C. Relativna molekulska masa klora: M r (Cl 2 ) = 70,90 Molska masa in množina snovi Molska masa je masa enega mola snovi. Molska masa kisika: M(O 2 ) = 32 g mol −1 Množina snovi je osnovna veličina, njena enota je mol. En mol snovi vsebuje toliko delcev, kolikor je atomov v natančno 12 g ogljikovega izotopa 12 C, t. j. 6,02 ⋅ 10 23 . n m M N N = = A
1
Embed
PLONK SS Kemija 2011 - · PDF fileONK 60.000 odanih KEMIJA v KEMIJA Konstantne vrednosti Avogadrova konstanta N A = 6,02 · 1023 mol−1 Splošna plinska konstanta R = 8,31 kPa L...
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
PLONK
60.000
prodanih
izvodov
KEMIJA
KEMIJA
Konstantne vrednostiAvogadrova konstanta N
A = 6,02 · 1023 mol−1
Splošna plinska konstanta R = 8,31 kPa L mol−1 K−1
Faradayeva konstanta F = 96500 As mol−1 (naboj 1 mol elektronov)
Pomembne veličine in najpogostejše enoteVeličina Simbol Najpogostejša enotagostota ρ g mL−1 = g cm−3
masa m g
prostornina V L
molska prostornina Vm
L mol–1
množina snovi n mol
relativna atomska masa Ar
/
relativna molekulska masa Mr
/
molska masa M g mol−1
število delcev N /
temperatura T K
tlak P kPa
masni delež w /
množinska koncentracija c mol L−1
masna koncentracija γ g L−1
standardna reakcijska entalpija ΔH°r
kJ
standardna tvorbena entalpija ΔH°tv
kJ mol−1
čas t s
elektrenina Q A s
tok I A
Pretvorba iz Celzijeve v Kelvinovo temperaturno lestvico:
T [K] = T [°C] + 273,15
Snov in njene lastnostiKemija je naravoslovna znanost, ki proučuje snovi in snovne spremembe. Snov je vse,
kar ima maso in zavzame prostor.
DELITEV SNOVI
Snovi:
• element − čista snov, sestavljena iz istovrstnih atomov;
• spojina − čista snov, sestavljena iz dveh ali več elementov;
• homogena zmes − zmes, ki je na zunaj videti enotna in ima enakomerno sestavo;
• heterogena zmes − zmes, ki je na zunaj videti raznolika in nima enakomerne
sestave.
Agregatna stanjaAgregatno stanje snovi je odvisno od temperature in tlaka. Poznamo:
• trdno agregatno stanje (s − solid),
• tekoče agregatno stanje (l − liquid),
• plinasto agregatno stanje (g − gas).
Vodno raztopino snovi označujemo z (aq).
Postopki ločevanja zmesiZmesi ločujemo na podlagi različnih lastnosti snovi:
• s sejanjem (ločevanje trdnih delcev po velikosti),
• z raztapljanjem v ustreznem topilu (ločevanje na osnovi različne topnosti snovi),
• s filtracijo (ločevanje trdne snovi od tekoče),
• z destilacijo (ločevanje na osnovi različnih vrelišč snovi),
• s sublimacijo (ločevanje snovi, ki prehajajo neposredno iz trdnega v plinasto agre-
gatno stanje),
• z magnetom (ločevanje kovin z magnetnimi lastnostmi npr. železa),
• z lijem ločnikom (ločevanje tekočin, ki se med seboj ne mešajo).
Gostota snoviGostota je masa prostorninske enote snovi. = m
Vρ
IMENOVANJE SNOVIPravila imenovanja snovi imenujemo kemijska ali IUPAC-ova nomenklatura.
Binarne spojineBinarne spojine so sestavljene iz dveh različnih elementov. Imenujemo jih:
• z grškimi števniki (npr. N2O
5 − didušikov pentaoksid),
• po Stockovem sistemu (npr. N2O
5 − dušikov(V) oksid),
• pri ionskih binarnih spojinah pa je lahko navedeno tudi ime z nabojnim številom
(npr. FeCl3 – železov(3+) klorid).
Števniki: Latinske osnove s končnico -id:1 − mono 6 − heksa F − fluorid O − oksid