-
Rodum od Tars, od plemeto Venijaminovo. Prvo sevika{e Savle,
u~e{e kaj Gamaliil, be{e farisej i
gonitel na hristijanite. Vo hristijanskata verabe{e obraten
preku ~udo od Samiot Gospod,
Koj{to mu se javi na patot za Damask. Krsten odapostolot
Ananija. Mu se dade imeto Pavle i be{epribroen kon slu`bata na
golemite apostoli. So
plamena revnost go propoveda{e Evangelietosekade, od granicite
na Arabija do [panija, me|uEvreite i neznabo`cite. Go narekoa
apostol naneznabo`cite. Kolku {to bea stra{ni negovite
stradawa tolku be{e nat~ove~ko negovoto trpewe.Niz site godini
na negovoto propovedawe den za
den kako natenok konecvise{e me|u
`ivotot ismrtta. Otkakosite svoi den-ovi i no}i gi
ispolni sostradawa za
Hrista, otkakona mnogubrojnimesta ja ustroiCrkvata i ja
do-stigna taa merana sovr{enstvo{to mo`e{e dare~e: ne `iveam
ve}e jas, tukuHristos `iveevo mene, be{e
ubien so me~ voRim, vo vremeto
na carot Ne-ron, koga i apo-stolot Petar.
6
7
Pre
min
, ju
li
2004
Sin Jonin, brat na Andrej Prvopovikaniot, od plemeto Simeonovo,
od gradotVitsaida. Be{e ribar i prvo se vika{e Simon, no Gospod
blagoizvoli da gonarekuva Kifa ili Petar (Jovan 1, 42). Prv od
u~enicite jasno ja izrazi vera-ta vo Gospod Isus, velej}i: „Ti Si
Hristos, Sin na @iviot Bog“ (Mat., 16, 16).Qubovta kon Gospod mu
be{e golema, a vo verata se utvrduva{e postapno. KogaGo izvedoa
Gospod na sud, Petar tripati se odre~e od Nego, no samo eden
pogledkon liceto Gospodovo go ispolni so sram i pokajanie. Po
sleguvaweto naSvetiot Duh vrz apostolite stana neustra{liv i sna`en
propovednik naEvangelieto. Posle edna negova beseda vo Erusalim se
obratija okolu tri ilja-di du{i. Go propoveda{e Evangelieto {irum
Palestina i Mala Azija, Ilirikai Italija. So imeto Gospodovo vr{e{e
golemi ~uda: le~e{e bolni, voskresnu-va{e mrtvi, duri i od negovata
senka se isceluvaa bolnite.
Ima{e golema borba so Simon Volhot, koj{to se
prika`uva{e za bog, avsu{nost be{e sluga
satanin. Najposle go pos-rami i go pobedi. Na
zapoved na svirepiot carNeron, koj{to be{e pri-
jatel na onoj Simon,Petar be{e osuden na
smrt. Otkako go postaviLin za episkop na Rim igo posovetuva i
ute{i
stadoto Hristovo, Petarradosno pojde da primi
smrt zaradi Hrista.Koga vide pred sebe krst,gi zamoli xelatite
da go
raspnat glave~ki,bidej}i se smeta{e sebe-si za nedostoen da
umrekako negoviot Gospod.
Taka se upokoi i primivenec na ve~na slava
golemiot sluga navelikiot Gospod.
Pre
min
,ju
li 2
004
`i
tie
`i
tie
na arhangelotMihail mu be{edoveren narodot
judejski, a naPavle - zemajtai moreto, nase-
lenite i nenase-lenite kraevi
sveti JovanZlatoust
PETAR I PAVLE
Pa
vle,
Pa
vle,
Si
mo
n Peta
r
Pri~estuvawe na apostolitedetaq od freska vo Sveta
Sofija, Ohrid ,1045 godina
-
[to e ~ovekot, i od kakov blagoroden rod e na{ata priroda,i za
kakvi dobrodeteli e sposobno ova su{testvo, najdobro od sitelu|e
poka`a apostolot Pavle. Otkako stana apostol, pa s# do sega,so
silen glas toj Go pravda Gospoda pred site {to go obvinuvaatzaradi
vakvoto ustrojstvo na ~ove~koto su{testvo; pottiknuva nadobrodetel,
im ja zatvora ustata na besramnite bogohulnici, i poka-`uva deka
pome|u angelite i lu|eto ne postoi golemo rastojanie,ako sakame da
obrneme pogolemo vnimanie na sebesi. Apostolot Pa-vle ne dobil
poinakva priroda, nitu pak imal poinakva du{a, nitu`iveel vo nekoj
drug svet, tuku odgledan na istava ovaa zemja i naistiov prostor i
spored isti zakoni i obi~ai, gi nadminal site lu|e{to postoele
otkako postoi svetot. Kade se, zna~i, onie {to velatdeka
dobrodetelta e te{ka, a porokot lesen? Pavle ne se
soglasuva,velej}i: Na{ite lesni stradawa ni nosat ve~na slava (2
Kor. 4,17). A ako stradawata se lesni, dotolku pove}e se takvi -
vnatre-{nite zadovolstva.
I kaj apostol Pavle ne e dostojno za odu{evuvawe samo toa{to
zaradi golemata revnost ne gi ni ~uvstvuval naporite {to gizemal na
sebe zaradi dobrodetelta, tuku i toa {to $ bil veren nadobrodetelta
ne zaradi nagrada.
...I koga go snao|aa opasnosti, stradawa i sekakvi navredi,toj i
toga{ likuva{e, i pi{uvaj}i im na Korintjanite im vele{e:Zatoa
u`ivam vo slabostite, vo navredite, vo gonewata (2 Kor.12, 10).
Seto toa toj go narekuva{e oru`je na pravdata, poka`uvaj}ideka i od
toa izvlekuva najgolema korist, i neprijatelite ne mo`ea
od niedna strana da go fatat. Od sitestrani udiran, navreduvan,
napa|an, toj,kako vo triumfalen pohod, podiga{e po-bedni~ki
spomenici po celata zemja, i sotoa se ukrasuva{e, i Mu voznesuva{e
bla-godarnost na Boga, velej}i: Fala Mu naBoga, Koj sekoga{ ni dava
pobeda(2 Kor. 2, 14).
Zaradi propovedta na Evangelietotoj pove}e tr~a{e po navredi i
poni`uvawa otkolku nie za po~esti;po smrtta pove}e otkolku po
`ivotot; po siroma{tvoto pove}e ot-kolku po bogatstvoto; po napori
pove}e otkolku drugite po odmor;po tagata pove}e otkolku drugite po
raduvaweto; po molitvata zaneprijatelite pove}e otkolku drugite po
molitvata protiv nepri-jatelite.
Pre
min
,ju
li 2
004
8
Pre
min
, ju
li
2004
Premin, juli 2004
Svetiot apostol Pavle pou~uva na atinskiot Areopag (freska vo
naosot na crkvata na Sv. Dionisij Areopagit vo Atina)
Pre
min
, ju
li 2
004
BE
SE
DA
DE
LA
17
; 2
6 -
27
BESEDA BESEDA
9
-
11Premin, juli 2004
10
Premin, juli 2004
Taka toj go prevrte poredokot na ne{tata, ili podobrore~eno, nie
go prevrtevme, a toj go so~uva takov kako {to Bog govostanovil. Oti
s# {to e prvobitno e prirodno, a podocne`noto -obratno.Za nego be{e
stra{no i opasno samo edno: da se navredi Bog, i ni-{to osven toa.
Isto taka, pove}e od s# toj saka{e: da Mu ugodi naBoga. Ne velam
deka toa go saka{e pove}e od {to i da e na ovoj svet,tuku pove}e od
{to i da bilo i na onoj svet. Nemoj da mi zboruva{za gradovi,
narodi, carevi, vojski, oru`ja, bogatstva, sili, vlasti,oti seto
toa toj ne go smeta{e ni za paja`ina, tuku zamisli go ona{to e na
nebesata i toga{ }e ja sogleda{ silata na negovata qubovkon Hrista.
Opien od ovaa qubov, toj ne im se voshituva{e ni naangelite, ni na
arhangelite, ni na {to i da e sli~no, oti vo sebesiima{e ne{to
pogolemo od seto toa: qubovta Hristova, i so nea sesmeta{e sebesi
za pobla`en od site, a bez nea ne saka{e da bidenitu so
gospodstvata, nitu so poglavarstvata, nitu so vlastite.
So ovaa qubov toj pove}e saka{e da bide me|u poslednite i
kaz-netite, otkolku da e bez nea me|u najgolemite i slavnite.
Edinstve-nata kazna za nego be{e: da bide{ li{en od ovaa qubov. Toa
e pe-kolot za nego, toa e ma~eweto, toa e vrvot na zloto; kako {to
nasla-data e - steknuvaweto na taa qubov. Toa e za nego `ivotot,
toa esteknuvaweto na dobroto. S# drugo {to ne se odnesuva na ova
toj nego smeta{e nitu za `alno nitu za neprijatno, tuku s# {to e
vidlivotoj go prezira{e kako suva treva. ... Vo zatvor `ivee{e kako
da e nasamoto nebo, a ranite i udarite gi prima{e poradosno otkolku
{todrugite gi primaa nagradite. Samite napori i trudot gi smeta{e
zanagrada, poradi {to i gi narekuva{e blagodat. Pogledni: za
nego
Pre
min
, ju
li
2004
Koga dijamantot bi stanal zlato i koga zlatoto bi
stanalo dijamant, bi se dobilo ne[to sli~no na
Pavlovata du[a. No zo[to da ja sporeduvame so
dijamant i zlato? Stavi go siot svet nasproti nea
i ]e vidi[ deka Pavlovata du[a e pova`na od nego
Pre
min
,ju
li 2
004
nagradata zna~e{e - da se oslobodi{ od teloto i da bide{ so
Hrista,a podvig - da ostane{ vo teloto. Pa sepak, toj poprvo go
izbira ovavtoroto, i veli deka toa e za nego najneophodno. ...No,
zo{to zboruvam za opasnostite i za drugite nevolji? Toj
nepre-stajno taguva{e, i zaradi toa vele{e: Koj oslabuva, i jas da
ne os-labam? Koj se soblaznuva, a i jas da ne goram? (2 Kor. 11,
29). Nekoj }ere~e deka i vo tagata ima prijatnost. Na primer,
mnogumina koga }egi zagubat decata imaj}i sloboda da pla~at nao|aat
uteha vo pla~ot,a ako gi spre~at vo toa, tie stradaat. Taka i
Pavle, prolevaj}i solziden i no}, nao|a{e uteha vo niv, oti nikoj
tolku ne `ale{e zaradisvoite nedela, kolku toj za tu|ite. Kako li
se ~uvstvuval koga gle-daj}i gi Evreite kako ne se spasuvaat se
mole{e samiot da bideli{en od vi{nata slava, samo za tie da se
spasat? O~igledno deka zanego bilo daleku ponepodnoslivo nivnoto
nespasenie, oti da ne bilopote{ko, ne bi se molel za niv.So {to
mo`eme da go sporedime onoj {to pla~e{e za site koi{to`iveat vo
vselenata, i voop{to za site narodi i gradovi, i za sekojpoedinec,
so kakvo `elezo, so kakov dijamant? Kako mo`eme da janare~eme
takvata du{a? Zlatna ili dijamantska? Taa e potvrda odsekakov
dijamant, povredna od sekakvo zlato i skapoceni kamewa.Dijamantot
go nadminuva so svojata cvrstina, a zlatoto so svojataskapocenost.
So {to da ja sporedime? So nitu edno od postoe~kitene{ta.Koga
dijamantot bi stanal zlato i koga zlatoto bi stanalo dijamant,bi se
dobilo ne{to sli~no na Pavlovata du{a. No zo{to da ja spore-duvame
so dijamant i zlato? Stavi go siot svet nasproti nea, i }evidi{
deka Pavlovata du{a e pova`na i od nego. ...No, ako svetot ne vredi
kolku nego, toga{ koj? Mo`ebi neboto? Ne,i toa e male~ko, oti, koga
toj samiot i na neboto i na ona {to e naneboto mu ja pretpostavi
qubovta Gospodova, toga{ dotolku pove}eGospod, Koj e tolku podobar
od Pavle {to e kako dobrinata odporo~nosta, On }e im go pretpostavi
Pavle na mno{tvoto neba.Gospod ne n# qubi kako nie Nego, tuku tolku
pove}e, {to toa nemo`e da se iska`e so zborovi. Pogledni so {to go
udostoi Pavleu{te pred idnoto voskresenie: go voznese vo rajot, na
tretoto nebo,
-
Pre
min
, ju
li
2004
mu otkri takvi tajni koi{to ne mo`at slobodno da im se zboruvaat
naonie {to imaat ~ove~ka priroda. I sosem razbirlivo, oti toj,
u{tedodeka ode{e po zemjata, se prave{e kako da `ivee so
angelite,popre~en od smrtno telo, poka`uva{e angelska ~istota;
podlo`en natolku nevolji, se gri`e{e da ne bide ponisko od vi{nite
Sili. Kakoptica leta{e po vselenata, i kako bestelesen gi prezira{e
opasnos-tite i naporite, i kako onoj koj ve}e go dostignal neboto
prezira{e s#{to e zemno, i be{e neprestajno bodar kako onoj koj
op{ti so beste-lesnite Sili.Iako na angelite ~estopati im bea
doveruvani razni narodi, nitu edenod niv ne go ustroi narodot {to
mu be{e doveren kako {to Pavle jaustroi vselenata. ... Na
arhangelot Mihail mu be{e doveren narodotjudejski, a na Pavle -
zemjata i moreto, naselenite i nenaselenite kra-evi. Go velam ova
ne za da gi navredam angelite, daleku od toa, tuku dapoka`am deka
~ovek, iako ~ovek, mo`e da bide zaedno so niv i da stoido niv. I
zo{to ova ne im be{e dovereno na angeli? Za da nema nikakovizgovor
za nebre`nosta, i za da nema opravduvawe za lenosta vo razli~-nata
priroda. ... Slu{ni {to veli samiot Pavle: Dobra vojna
izvojuvav,trkata ja zavr{iv, verata ja za~uvav; sega me ~eka
venecot na pravda-ta, {to vo onoj den }e mi go dade Gospod,
pravedniot sudija; no ne samomene tuku i na site koi se raduvaat na
Negovoto doa|awe (2 Tim. 4, 7- 8). Gleda{ li kako toj site gi
povikuva da zaedni~arat vo Boga? Da sepogri`ime site da staneme
dostojni za vetenite blaga; da ja sogledamene samo goleminata i
prevoshodnosta na negovite dela tuku i na nego-vata revnost so
koja{to ja stekna takvata blagodat, i na srodnosta naprirodata,
spored koja toj go ima{e istoto {to go imame i nie. Na tojna~in i
ona {to e te{ko izvedlivo - }e ni bide lesno i prijatno, i akose
poma~ime za ova kratko vreme, }e se udostoime da dobieme neminlivi
besmrten venec, po blagodatta i ~ovekoqubieto na na{iot GospodIsus
Hristos, Komu neka e slava i vlast,sega i sekoga{, i vo site
vekovi. Amin.
Premin, juli 2004
12
Pri~estuvawe na apostolite, Teofan Kritski (1546 g.), freska vo
sobornata crkva na manastirot Stavronikita na Sveta Gora