PENZIONER PLUS br. 16.qxp - СЗПМ

SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: [email protected] www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

str. 5

ISKUSTVA SO PENZISKITEFONDOVI

str. 9

str. 2

str. 4

ZABAVAstr. 15

POKRENATA INICIJATIVA ZA IZMENI NASTATUTOT NA SZPM

NE SE POVEDUVAPOSTAPKA ZA OCENANA USTAVNOSTA NAZAKONOT NA PIOM

str. 7

str. 6

TRIBINA

KULTURA

PANORAMA

27 noemvri 2009 godinaGodina II, broj 16

18-ta sednica na Izvr{niot odbor na SZPM

Za{tedi so doma}insko rabotewe

Izvr{niot odbor na SZPM denovive odr`a sedni-ca na koja, se rasprava{e po izve{taite za odr-`anite 14-ti Republi~ki penzionerski sportski

natprevari i 7-ta Revija na pesni, muzika i igriodr`ani vo 2009 godina.

Vo vovednoto izlagawe na Zdravko Petkovski, pre-tsedatel na Komisijata za sport na SZPM i vo diskusi-jata vo koja u~estvuvaa Ilija Trajanov, Done Todorov-ski, Nurie Kadriu, Qup~o Naumovski, Besnik Poce-sta, Du{an Pereski, Vasko Kaleski, Nikola Niko-lovski, Arsen Ilievski, Andon Markovski i MiraPetrovska, se oceni deka ovaa zna~ajna sportska pen-zionerska manifestacija bila uspe{na, a bea iznesenii nekolku zabele{ki i predlozi za izmeni na Pravil-nikot za sport, za odr`uvawe na igrite vo dva dela, zavoveduvawe novi disciplini i sli~no. Se konstatiradeka predlozite traba da se analiziraat i od ekonom-ski aspekt, a potrebnite izmeni na Pravilnikot da seusvojat do krajot na mart idnata godina, za da mo`e pro-poziciite blagovremeno da se prou~at i pravilno da seprimenat vo praktikata na op{tinskite, regionalnite irepubli~kite penzionerski natprevari.

Kratko obrazlo`enie na izve{tajot za odr`anite go-dina{ni regionalni revii na pesni, muzika i igri dadeDu{an Pereski, pretsedatel na Komisijata za kultur-no-zabaven `ivot na SZPM, a vo diskusijata u~estvuvaaDragi Argirovski i Du{ko [urbanovski. Pri toa seistakna deka reviite bea uspe{no organizirani, dekaso svoi programi u~estvuvaa rekorden broj zdru`enijana penzioneri i deka e zbogatena sorabotkata so grado-na~alnicite i lokalnata samouprava, a bea izneseni inovi predlozi i formite za kulturnoto `iveewe votretoto doba.

Na sednicata na IO na SZPM, isto taka, ja razgleda iInformacijata za devetmese~noto ostvaruvawe na fi-nansiskiot plan na SZPM za period od 1 januari do 30septemvri godinava i zaklu~ocite na Nadzorniot odborna Sobranieto na SZPM. Vo obrazlo`enieto {to go da-de Traj~e Stojanov, pretsedatel na Nadzorniot odbor,kako i vo diskusijata koja slede{e potoa, se istaknadeka i pokraj zgolemenite aktivnosti, so doma}inskorabotewe na SZPM, godinava tro{ocite se namaleni iostvareni se i za{tedi.

^lenovite na Izvr{niot odbor go usvoija i predlogotza izmena na ~len 3 od Odlukata za priem vo ~lenstvovo SZPM, so {to vo Sojuzot mo`e da bide primeno zdru-`enie na penzioneri osnovano na podra~je na op{tinivo koi dotoga{ nemalo, dokolku vo nego ~lenuvaat 1/3od vkupniot broj na penzioneri vo op{tinata.

Na sednicata se rasprava{e i za propi{uvawe pravona socijalna dr`avna penzija, za {to obrazlo`enie da-de pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski. Podiskusijata vo koja u~estvuvaa N. Nikolovski, V. Kale-ski, Q. Janev, B.Pocesta i D. Argirovski, se usvoi zak-lu~ok za ovaa inicijativa da se proiznese Pravno-eko-nomskiot sovet na Izvr{niot odbor, kako i Sobranietona SZPM. D. A.

str. 10

IGRITE BEAUSPE[NI, VO UBAVANATPREVARUVA^KAATMOSFERA

KO^ANSKITE PENZIONERI VOPROSTORII OD 21. VEK

IZBORstr. 13

str. 12

FIZI^KIVE@BI VODOMA[NIUSLOVI

pplluussPENZIONER

Po povod 65 godi{ninata od osloboduva-weto na Negotino, Sovetot na Op{tina-ta na sve~ena sednica dodeli "Prizna-

nie 8 Noemvri” i na grupata "Raspeani penzi-oneri”. Vo obrazlo`enieto stoi deka prizna-nieto se dodeluva zaradi petgodi{noto us-pe{no rabotewe i u~estvo na zna~ajni pri-redbi, manifestacii, humanitarni koncertii festivali, so {to grupata pridonese zaafirmacija na Op{tina Negotino. Se smetadeka Za ovie entuzijasti edinstvena nagradai golemo zadovolstvo pretstavuva soznanie-to deka izvornata narodna pesna }e prodol-`i da `ivee i da se neguva i deka "Priznani-eto 8 Noemvri” }e im pretstavuva dopolnite-len motiv za prodol`uvawe na nivnata ak-tivnost.

Priznanieto na pretsedatelot na grupataJovan Dav~ev mu go vra~i gradona~alnikot naOp{tina Negotino, Pane Trajkov, {to be{eproprateno so burni aplauzi od prisutnite nasednicata.

Denovive vo Negotino se odr`a i prigodnasve~enost po povod odbele`uvaweto na pet

godini od formiraweto na grupata "Raspeanipenzioneri# i petnaeset godini od rabotatana klubot "Negotinijana#.

Petar Stefanov

Negotino

Grupata "Raspeani Penzioneri#- dobitnik na "Priznanieto 8-mi Noemvri#

Penzionersko KUD "\oko Simonovski”

Noemvriska nagrada na Kumanovo - zaslu`eno priznanie

Penzionerskoto kulturno umetni~kodru{tvo "\oko Simonovski” na ZP odKumanovo, vo svoeto {est godi{no

postoewe u~estvuva{e na mnogu festivalivo zemjata i stranstvo. Od site nastapi sevra}a{e so vredni nagradi i priznanija zaprika`aniot kvalitet vo neguvawe na ma-kedonskoto folklorno bogatstvo i tradi-cii.

No, sekako, najvredno priznanie {to }eostane zapi{ano vo negovata istorija, enagradata "11 Noemvri”, {to ja dobi godina-va po povod 65 -godi{ninata od oslobodu-vaweto na Kumanovo.

Visokoto priznanie na gradot Kumanovoza godinava go dobi za svoeto u~estvo vozbogatuvawe na kulturno-zabavniot `ivot,za pridonesot vo razvojot na kulturno-umetni~kiot amaterizam i za avtenti~nata

prezentacija na folklornoto bogatstvo.Dosega Dru{tvoto ima odr`ani 96 javni

nastapi. Vo svojot grad, za penzionerite igra|anite se odr`ani golem broj koncerti.Od niv poseben beleg i so poseben interesse sledat tradicionalnite celove~ernikoncerti "Majski rakuvawa” i "Penzioneri-te za svojot grad”, vo koi u~estvuvaat sitesekcii na Dru{tvoto. Vo ovaa 2009 godina,koga ansamblot go dostigna svojot najgolemdostrel, ima odr`ano triesetina javni nas-tapi. Dru{tvoto u~estvuva{e na festiva-lite "Ilindenski denovi” vo Bitola, Dol-neni, "Todorica” vo Sveti Nikole i Rado-vi{.

Za odbele`uvawe e i toa deka ansamblote redoven u~esnik na republi~kite revii napesna, muzika i igra, koi gi organizira So-juzot na zdru`enijata na penzionerite naMakedonija.

Vreden uspeh postigna i novoformirana-ta Penzionerska dramska amaterska rabo-tilnica na Dru{tvoto. So dramskoto delo"Len~e Kumanov~e”, se pretstavi vo kva-liteto izdanie. Vo Kumanovo se prika`ani~etiri pretstavi. Dosega ovaa pretstavaimaa zadovolstvo da ja prosledat penzio-neri i gra|ani vo Ko~ani, Probi{tip, KrivaPalanka, Radovi{, Negotino i Vinica.

Vo poslednite godini KUD "\oko Simo-novski” ima{e pove}e gostuvawa vo strans-tvo, tripati vo Sofija, potoa na festiva-lot vo Varna, Tirana i Podgradec vo Alba-nija, Zrewanin, Jabuka i Ka~arevo vo Srbi-ja i \akovo vo Hrvatska.

Spirko Nikolovski

Li~ni kartiNa site koi }e apliciraat za li~na karta do 27 Fe-

vruari 2009 godina, }e im se smeta deka postapkata e votek za promena na li~na karta vo odredeniot rok. Ovava`i i za onie gra|ani koi imaat trajna li~na karta.

Vo sekoja sabota mo`at da apliciraat site gra|anipostari od 75 godini. Bolnite i nepodvi`ni licamo`at da pobaraat nivnite podatoci da gi zeme mobil-na ekipa na MVR. Apliciraweto se vr{i sekoj den nabesplatnata linija

0800 192 92od ponedelnik do petok od 8.00 do 20.00 ~asot, a vo

sabota od 8.00 do 16.00 ~asot.

str. 16

NASTANI PENZIONERplus noemvri 20092

Pravno-ekonomskiot sovet naIO na SZPM, na 5. noemvriodr`a pro{irena sednica na

koja se pokrena inicijativa za iz-meni na Statutot na SZPM. Po vo-vednite napomeni na pretsedate-lot na Sovetot Nikola Nikolovs-ki i diskusijata vo koja u~estvuvaaDu{ko [urbanovski, Vasko Kale-ski, Aleko Petanovski, Qup~o Ja-nev, Andon Markovski, Pavle Vel-kovski, Risto Prentovski i Sta-men Filipov se konstatira deka epotrebno odredeni stavovi da seizmenat i usoglasat so noviot Za-

kon na PIOM, a vo me|uvreme seo~ekuva da se donese i nov Zakonza zdru`enija na gra|ani i fonda-cii. Poradi toa se formira ra-botna grupa na Pravno-ekonomski-ot sovet koja treba da go prou~iova pra{awe i da dostavi misle-we i predlozi do Izvr{niot od-bor na SZPM, odnosno do Komisi-jata za statutarni pra{awa.

Be{e usvoena i inicijativa zadopolnuvawe na ~len 3 od Odlu-kata za uslovi za priem na novi~lenki vo SZPM.

D.Arg.

Sednica na Pravno ekonomskiot sovet na IO na SZPM

Pokrenata inicijativa zaizmeni na Statutot na SZPM

Vo organizacija na Komisijataza sport i rekreacija, na 24Oktomvri 2009 god. be{e

realizirana ednodnevna ekskurzijado Berovo vo koja u~estvu-vaa okolu 200 penzioneriod: Negotino, DemirKapija, Dolni Disan iTimjanik.

Vrne`livoto vreme koegi isprati od Negotino negi pokoleba penzioneritevo namerata da pominatprijaten den. Vidnoraspolo`eni u`ivaa voesenskite pejsa`i. Patotminuva{e preku plodnotoKo~ansko pole kade seu{te se sobira{e belotozlato.

Prvoto zastanuvawe be{e voVinica i ima{e kratka utrinskapro{etka niz ova mo{ne simpati~no

i urbanisti~ki uredeno grat~e. Vo Berovo penzionerite so golem

interes ja razgledaa bogatata muze-jska postavka na fotografii, doku-

menti, oru`je i predmeti odIlindenskiot period, kako i etno-lo{kiot del. Isto taka be{eposeten manastirskiot kompleks vo

ovoj grad. Poseben vpe~atok naekskurzijantite im ostavi Bero-vskoto Ezero so negovata okolina vokoja se izdigaat pove}eletni borovii buki, gletki od koi ti zastanuvazdivot, sliki za dolgo pametewe,boi i pitomina – praznik za o~ite,

polnota na du{ata. Na vra}awe pominavme

preku prekrasno izgrade-nata i odli~no uredenatavikend naselba „SuviLaki”.

Od visinite na planina-ta Ogra`den se gleda{eprostranoto Strumi~koPole vo koe mnogute selapravat neviden mozaik. Pokratkata pro{etka nizStrumica se upativme konNegotino.

Iako izmoreni od pominatiotdolg i naporen pat, penzionerite nego krieja svoeto zadovolstvo odvidenoto i do`iveanoto.

P. Stefanov

ZP Prilep

Postignatite rezultati pottikza novi aktivnosti

Sobranieto na Zdru`enieto napenzioneri od Prilep naposlednata sednica go razg-

leda i usvoi finansiskiot izve{-taj za periodot januari-septemvri2009 godina, pri {to se akcenti-ra{e deka vo sporedba so plans-kite predviduvawa vkupniot pri-hod e zgolemen za 9, vkupnite ras-hodi se smaleni za 15, a finansi-skiot rezultat izrazen preku bru-to dobivkata zgolemen e za 70 in-deksni poeni. Vo sporedba so is-tiot period od minatata godinabruto dobivkata e zgolemena zatri pati. Spored toa, proizleguvazaklu~okot deka Zdru`enieto napenzioneri od Prilep vo periodotjanuari-septemvri 2009 godinaima postignato izvonredni fi-nansiski rezultati.

So ostvareniot vkupen prihod seovozmo`i finansirawe na siteplanirani aktivnosti vo oblastana kulturno-zabavniot `ivot, od-morot, rekreacijata i sportot.

Kulturno umetni~kite dru{tva naZdru`enieto "Penzioner” i "PenkaKoteska” odr`a vkupno 16 koncer-ti, od koi na lokalno nivo 6, naregionalno 6 i na republi~ko nivo4. Na ovie koncerti prezentiran emakedonskiot folklor, odnosnostarogradskite i izvornite make-donski narodni pesni, muzika i ig-ri. Posebno se istakna u~estvotona ovie dve dru{tva na jugo-za-padniot region, {to gi opfa}a zd-ru`enijata od Prilep. Bitola, Ka-vadarci, Negotino, Gevgelija, Bog-danci i Valandovo. I na manife-stacijata "Etno grad” vo Kru{evodvete kulturno-umetni~ki dru{t-va imaa mnogu vpe~atliv nastap, zakoj dobija posebni priznanija odMinisterstvoto za kultura.

Zdru`enieto na penzioneri od

Prilep be{e organizator i na Go-di{en koncert na koj pokraj kul-turno-umetni~kite dru{tva "Pen-zioner” i "Penka Koteska”, zedoau~estvo i KUD "Ilinden” od Krivo-ga{tani, oktetot "Prilep”, artistiod teatarot i poetesi od sekcijatana `eni penzionerki. Ovoj nastango sledea nad 600 gleda~i.

Prodol`i i tradicijata so otkupna karti za 900 penzioneri da pri-sustvguvaat na teatarski pretsta-vi, vo izvedba na narodniot teatar"Vojdan ^ernodrinski” od Prilep.

Ostvareni se 7 ekskurzii na raz-li~ni lokacii na koi zedoa u~est-vo pove}e od 1 000 penzioneri.

Zdru`enieto na penzioneri odPrilep ima{e i mnogu uspe{ennastap na regionalnite i repub-li~klite sportski natprevari.Imeno, na regionalnite sportskinatprevari be{e sevkupen pobed-nik, a na republi~kite sportskinatprevari go osvoi tretoto mesto.

Zdru`enieto na penzioneri odPrilep i go-dinava pos-veti posebnovnimanie nahumanitarni-te aktivno-sti, so pomo{na zagrozeni~lenovi vovkupen iznosod 307 000denari. Dokrajot na go-

dinata vo celost }e bidat ispla-teni predvidenite finansiskisredstva za taa namena vo iznos od450 000 denari. Za tro{oci zabawsko-klimatsko lekuvawe napenzionerite, godinava se plani-rani okolu 300 000 denari. Pokrajtoa Komisijata za zdravstvo orga-nizira{e pove}e stru~ni predava-wa od medicinskata oblast koipredizvikaa golem interes kajpenzionerite.

Za odbele`uvawe e i aktivnostana Sekcijata na `eni-penzionerkikoi vo ovoj period se anga`iraa napoleto na kulturno-zabaven i edu-kativen del, dru`ewe, poseti, iz-leti, humanitarni aktivnosti isorabotka so drugi subjekti.

D. S.

O~iegledni rezultati i pos-tigawa i vistinsko zado-volstvo od ostvarenite

programski zada~i, bea osnovnatakarakteristika za ednogodi{natarabota na organite i telata na Zd-ru`enieto na penzionerite vo Te-tovo. Sepak, po bogatata i konst-ruktivna diskusija pobarano e u{-te pogolemo natamo{no anga`ira-we na rakovodstvoto na penzione-rite i u{te posodr`ajna natamo{-na rabota. Ili, kako {to istaknaDu{ko [urbanovski, pretseda-tel na SZPM "iako tetovskoto zd-ru`enie e edno od najaktivnite voMakedonija, ima prostor za zboga-teni sodr`ini”. Obrazlo`uvaj}igo izve{tajot za ednogodi{natarabota, Nervet Ja{ari, pretseda-tel na Sobranieto, go naglasi pos-tigaweto vo racionalnost, efika-

snost i namaleni tro{oci vo fun-kcioniraweto. Vo taa smisla ipredlozite za pomal broj delegativo Sobranieto, pomalku ~lenovina Izvr{niot odbor, no zatoa pakpo~esti kontakti so ogranocite inivna kontinuirana aktivnost, iz-dvojuvawe sredstva za nivno fun-kcionirawe, dodeluvawe ednok-ratna pari~na pomo{na najzagro-zenite penzioneri, omasovuvawena ekipite za u~estvo na sportskii kulturno-zabavni manifestaciiod regionalen i dr`aven karak-ter, vospostavuvawe pobliska so-rabotka so drugi op{tinski zdru-`enija vo zemjata, no i so oddelnisrodni asocijacii vo zemjite odbliskata okolina.

Vo diskusijata, Vuksan Bulato-vi}, Stoislav \orgievski, FaikJa{ari, Du{ko Trp~evski, Alek-

sandar Todorovski, Mir~e Kita-novski, Gojko Eftoski, Sadri Be-xeti, Asim Jusufi i drugi, pobaraavo site aktivnosti da se vklu~at{to pove}e penzioneri i ogranoci.

Pokraj [urbanovski, prisustvu-vaa i pretstavnici na op{tinski-te zdru`enija na penzionerite odGostivar, Labuni{ta, Saraj i De-bar.

"Nie sme socijalna dr`ava, apenzionerite imaat pravo na so-lidaren status, osobeno onie koiimaat pod 6.000 denari mese~nipenzii” naglasi [urbanovski, a goobrazlo`i i na~inot na usoglasu-vawe na penziite i odgovori nanekoi postaveni pra{awa, osobenoza u~estvo na lokalnite i parla-mentarnite izbori, za sklu~uvawena memorandumi kako {to e onoj naZELS I SZPM i drugo. Se zalo`iza realen odnos kon starite i ne-mo}ni lica na sekoja op{tina od-delno, kako i za voveduvawe dr-`avna socijalna penzija.

G.Eftoski

Godi{no sobranie na ZP Tetovo

Sodr`ajna i uspe{na rabota

Gri`ata i pomo{ta na starite iiznemo{teni lica e del od os-

novnite programski zada~i na orga-nizacijata na Crveniot krst na Re-publika Makedonija, {to poakcen-tirano se organizira vo tekot na"Nedelata na gri`a za stari lica”{to se odr`a od 16 do 22 noemvripod mototo "Nikoj nemo`e sam”. Potoj povod se ostvarija zna~ajni ak-tivnosti vo sorabotka so zdru`eni-jata na penzionerite vo pove}e gra-dovi vo na{ata zemja, za edukacijana starite lica za osnovni poznava-

wa na prvata pomo{, poseti na osa-meni i iznemo{teni lica vo nivnitedomovi, osobeno vo ruralni sredinii sli~no. Bea organizirani i akcii

za besplatno merewe nakrvniot pritisok i {e}er,poseti na penzionerski do-movi, predavawa, konkursiza likovni i literaturnitvorbi i drugo.

Bea potpi{ani i nekolkuspogodbi za sorabotka pome-|u zdru`enija na penzionerii Op{tinski organizacii naCrven krst, a vo ramkite naMemorandumot za sorabotkapome|u SZPM i Crveniotkrst na Makedonija.

Q.P.

Nedela za gri`a za starite lica

"Nikoj ne mo`e sam#

Sednica na Komisijata za kulturno-zabaven `ivot

Pozitivna ocena za godina{nite revii

Komisijata za kulturno-zaba-ven `ivot na Izvr{niot od-bor na SZPM denovive odr-

`a pro{irena sednica na koja seusvoi izve{tajot za godina{nivesedmi po red Regionalni revii napesni, muzika i igri. Vo uvodnitenapomeni na Du{an Pereski, pret-sedatel na Komisijata, i vo disku-sijata vo koja u~estvuvaa Milevka

Zdravkovska, Nurie Kadriu, Miro-slava Petrovska, Spirko Niko-lovski, Leonid Man~ev, Du{ko[urbanovski, ^edo Georgievski iDragi Argirovski, se konstatiradeka regionalnite revii koi godi-nava se odr`aa vo Probi{tip, Te-tovo, Kru{evo, Kavadarci i Bero-vo bea uspe{ni i predizvikaa go-lemo interesirawe kaj penzione-

rite. Na ovie pet regionalni sre-dbi so svoi programi se pretsta-vija 37 zdru`enija na penzioneri,{to e za 30 pove}e vo sporedba soprvata revija. Poradi zgolemeniotbroj se istakna i potrebata od iz-vesno prerasporeduvawe na u~e-snicite po regionite.

A.D.

Sednica na Komisijata za zdravstvo na SZPM

Potreba od zdravstven nadzor na stari lica

Komisijata za zdravstvo naSZPM na sednicata {to jaodr`a na 23 noemvri raspra-

va{e za snabdenosta na penzione-rite so lekarstva od pozitivnatalista, za standardot i za imple-mntacijata na memorandumite zasorabotka na SZPM so ZELS i soCrveniot krst na Makedonija.

Vo obrazlo`enieto {to go dadepretsedatelot na Komisijata d-rNikola Stojanovski i vo diskusi-jata vo koja u~estvuvaa Boris Jo-sifovski, Jovan Jovanovski, Mar-ko Anakiev, Boris Nastev, Du{ko[urbanovski i Dragi Argirovskise istakna deka so otvoraweto po-ve}e apteki vo gradovite nedostig

na lekarstva zna~itelno e nama-len, no i natamu problemi ima voruralnite sredini.

Se naglasi i zalo`bata za soz-davawe uslovi za pokvaliteten`ivot na penzionerite, kako i zaobezbeduvawe zdravstven nadzorna stari i osameni lica.

A. D.

Nema penzija bez transakciska smetka

Penzionerite {to nemaat otvoreno transakciska smetka vo banka toamora da go storat do 18 dekemvri, bidej}i od 1 januari 2010 godina ne-

ma zakonska mo`nost da se vr{i isplata na penzijata vo gotovo - soop{tiFondot na PIOM. Stanuva zbor za okolu 5.800 penzioneri koi od najraz-li~ni pri~ini se u{te dobivaat penzija vo gotovo preku po{ta. Se apeli-ra site penzioneri da otvorat transakciski smetki zaradi navremena is-plata na dekemvriskata penzija.

Za objasnuvawe ili za eventualna pomo{ penzionerite mo`at da se ob-ratat vo Zdru`enijata na penzionerite vo koi ~lenuvaat ili vo podra~ni-te edinici na Fondot na PIOM.

Ednodnevna ekskurzija do Berovo

REKLAMIPENZIONERplus noemvri 2009 3

INFO PENZIONERplus noemvri 20094

So Odluka na Izvr{niot od-bor na SZPM godinava be{eorganizirana Sedma revija

na pesni, muzika i igri. Be{e for-miran i Organizacionen odbor na~elo so pretsedatelot na SZPMDu{ko [urbanovski. Organiza-cioniot odbor, zaedno so Komisi-jata za kulturno-zabaven `ivotintenzivno pristapi za {to podob-ro organizirawe na regionalniterevii i za uspe{no prodol`uvawena tradicijata.

Vo sorabotka so pretsedatelitena zdru`enijata na penzionerite

bea odredeni pet centri za odr`u-vawe na reviite i toa: Probi{tip,Tetovo, Kru{evo, Kavadarci i Be-rovo.

Pred odr`uvaweto na regional-nite revii se odr`aa i dogovornisredbi so pretstavnicite na zdru-`enijata na penzionerite i nivni-te pretsedateli na komisiite zakulturno-zabavniot `ivot so ~le-novite na Organizacioniot odbor.

Na ovie sredbi bea dogovoreniterminite za odr`uvaweto na re-gionalnite revii, za brojot na u~e-snicite, vremetraeweto na to~ki-te, za scenarioto, voditelite, oz-vu~uvawata, za izrabotka na priz-nanija, odreduvawe na restoraniza zaedni~ko dru`ewe po zavr{u-vaweto na reviite i sli~no.

Na 30 juni Regionalna revija seodr`a vo Probi{tip, na koja govo-rea Todor Aksentiev, pretsedatelna ZP, Toni Tonevski, gradona~al-nik i ^edo Georgievski, potpret-sedatel na SZPM, a priznanijata givra~i Du{an Pereski, pretsedatelna Komisijata za kulturno-zabaven`ivot. Vo programata u~estvuvaazdru`enijata od Radovi{, [tip,Probi{tip, Kumanovo, Sveti Ni-kole, Kriva Palanka, Zletovo iKratovo.

Na 3. juli Regionalna revija napesni, muzika i igri se odr`a voTetovo na koja govorea Nervet Ja-{ari, pretsedatel na Sobranietona ZP, Kurti{ Kurti{i, pretstav-nik na op{tinata i Dragi Argirov-ski, sekretar na SZPM, a prizna-nijata gi vra~i ^edo Georgievski.So svoi programi u~estvuvaa zdru-`enijata na penzionerite od Skop-je: Gazi Baba, Kisela Voda, Saraj,Centar, ^air, [uto Orizari, \or~ePetrov, Gostivar i Tetovo.

Na 5. juli Regionalna revija seodr`a vo Kru{evo na koja govoreaKrsto Stojanovski, pretsedatel naZP, Vasil~o Dam~eski, gradona-~alnik i Du{ko [urbanovski, pre-tsedatel na SZPM, a priznanijatagi vra~i Dragi Argirovski.

So programski to~ki u~estvuvaaZP Prilep, Ohrid, Ki~evo, Kru{e-vo, Demir Hisar, Debar i Makedon-ski Brod.

Na 17. septemvri Regionalna re-vija na pesni, muzika i igri, seodr`a i vo Kavadarci na koja pri-godni obra}awa imaa Ilija Pemov,

pretsedatel na IOna ZP, AleksandarPanov, gradona~al-nik i Dragi Argi-rovski, sekretar naSZPM, a priznani-jata gi vra~i Du{anPereski.

Vo programatau~estvuvaa zdru`e-nijata na penzione-rite Bogdanci, Va-landovo, Veles, Ka-vadarci - starosni,Gevgelija, Negotino,Kavadarci - inva-lidski penzioneri

i Strumica.Vo ~est na Denot na penzioneri-

te na 20. septemvri, Regionalnarevija se odr`a vo Berovo na kojagovorea gradona~alnikot DraganNaxinski i potpretsedatelot naSZPM ^edo Georgievski, a prizna-nijata na zdru`enijata gi vra~iDragi Argirovski.

Na revijata so programi u~estvu-vaa zdru`enijata na penzioneriteod Ko~ani, Vinica, MakedonskaKamenica, Peh~evo i Berovo.

Za odbele`uvawe e deka na Sed-mata revija na pesni, muzika i igrivo 2009 godina u~estvuvaa vkupno37 zdru`enija na penzioneri, {to esvoeviden rekord. Me|utoa, zakritika e neu~estvoto na ZP Del-~evo, Karpo{, Resen, Struga i ne-koi drugi.

Vo celina zemeno godinava epostignat zgolemen kvantitet ikvalitet na programite. Na petteregionalni revii zedoa u~estvookolu 250 u~esnici, pogolem brojvo narodni nosii, ispolnuvaj}iglavno izvorni i starogradskipesni, so {to dadoa svoj pridonesvo za~uvuvaweto na bogatata fol-klorna tradicija. Za regionalniterevii vladee{e golemo interesi-rawe i se smeta deka gi sledea nad2.500 penzioneri i gra|ani. Godi-nava zabele`itelno be{e i u~est-voto na gradona~alnicite i nadrugi pretstavnici na lokalnatasamouprava.

Uspe{nite podgotovki i izborotna dobri programski sodr`ini, ka-ko i drugite organizacioni raboti,pridonesoa za uspe{no zavr{uva-we vo celina na Sedmata revija napesni, muzika i igri.

Du{an Pereski

Ustavniot sud na RepublikaMakedonija denovive donesere{enie da ne se povede pos-

tapka za ocenuvawe na ustavnostana ~lenovite 130-a, 130-b i 130-vod Zakonot za dopolnuvawe na Za-konot za penziskoto i invalidsko-to osiguruvawe. Inicijativa za po-veduvawe postapka za ocenuvawena ustavnosta na navedenite ~le-novi od Zakonot pokrena Zdru\e-nieto na penzionerite od Del~evo,kako i nekolku penzioneri od Bi-tola i [tip.

Sudot na sednicata utvrdi dekaspored osporeniot ~len 130-a odZakonot:

“na korisnik na penzija, so negovasoglasnost, mu se zapira del odpenzijata za obezbeduvawe na sre-dstva potrebni za isplata na po-smrtna pomo{ za ~lenovite na ne-govoto semejstvo i ~lenarina za~lenovite vo zdru`enie na penzi-oneri. Sredstvata za solidarenfond - posmrtna pomo{, Fondot giuplatuva na posebna smetka so naz-naka, Sredstva za solidarenfond-posmrtna pomo{ na korisni-ci na penzija”.

Spored sporniot ~len 130-b odZakonot: izdvojuvawe na posmrtnapomo{ i ~lenarinata se vr{i odpenzijata na korisnikot na penzija,mese~no, pri isplata na penzijata,osven od semejnata penzija na deteostvarena po osnov na {koluvawe.

Visinata na zadr{kata za posmr-tna pomo{ i ~lenarina, visinata

na isplatata na posmrtna pomo{ vozavisnost od akumuliranite sreds-tva i smrtnosta na korisnicite napenzija, na~inot na raspredelba na~lenarinata, na~inot i postapkataza isplata na posmrtna pomo{ nakorisnicite na penzija od sredst-vata na solidarniot fond vo edi-snstven iznos za site korisnici napenzija, kako i na~inot na raspola-gawe so slobodnite i neiskoriste-ni sredstva od posmrtna pomo{, soakt gi utvrduva registrirana orga-nizacija na sojuzite na zdru`enija-ta na penzionerite na Makedonija..

Sredstvata po osnov na ~lenari-na Fondot na penzisko i invalids-ko osiguruvawe na Makedonija gidozna~uva na smetkata {to ja opre-deluva registriranata organiza-cija sostavena od sojuzite na zdru-`enijata na penzionerite” .

Od obrazlo`enieto na predlogotna Zakonot za dopolnuvawe na Za-konot za penzisko i invalidskoosiguruvawe se konstatira dekasega spornite zakonski re{enija sevo nasoka na usoglasuvawe na Za-konot za penzisko i invalidskoosiguruvawe so Odlukata na Ustav-niot sud, a vo sorabotka so prets-tavnici na Sojuzite na zdru`enija-ta na penzioneri, Ministerstvotoza trud i socijalna politika iFondot za penzisko i invalidskoosiguruvawe na Makedonija, so celza nepre~eno servisirawe na sre-dstvata po osnov na posmrtna po-mo{.

Od odredbata na ~len 130-v odZakonot proizleguva deka Fondotza penzisko i invalidsko osiguru-vawe na Makedonija preku podra~-nite edinici vr{i isplata na po-smrtnata pomo{, odnosno se javuvasamo kako servis vo ime i za smet-ka na korisnicite na penzija.

Trgnuvajki od navedenite ustav-ni odredbi, sodr`inata na ospo-renite ~lenovi od Zakonot nasp-rema navodite vo inicijativite,Sudot oceni deka istite se neos-novani.

Spored Sudot, a poa|aj}i od dob-rovolniot na~in na formirawetona solidarniot fond, utvrdenataedinstvena visina na posmrtna po-mo{ od strana na edinstvena regi-strirana organizacija na site soju-zi; transparentnosta na rabotewe-to na ovaa organizacija; raspre-delbata na sredstva od ~lenari-nata na sojuzite na penzioneri vozavisnost od nivniot broj, kako iulogata na Fondot vo pribirawetoi servisiraweto na osigurenicite,odnosno nivnite semejstva ,mo`eda se konstatira deka retko kadevo druga oblast jasno doa|aat doizraz principite na humanosta,socijalnata sigurnost, vzaemnostai solidarnosta, bez pritoa da bi-dat dovedeni vo pra{awe slobo-data na zdru`uvawe, pravoto nasopstvenost, na~eloto na vladee-weto na pravoto i drugi ustavniodredbi.

D. Arg.

Ustavniot sud na RM

Ne se poveduva postapka za ocena na ustavnosta na Zakonot na PIOM

Uspe{no zavr{i VII revijana pesni, muzika i igri

Organizacionata postavenostna korisnicite na invalid-ska penzija, koja broi okolu

46.000 ~lena, ~lena e vo ~etirivrsti zdru`enija i isto tolku So-juzi na nivo na Republika Makedo-nija. Postojat zdru`enija kako {tose vo Gostivar, Bitola, Gevgelija iBerovo, kade ~lenstvoto ~lenuvasamo vo po edno Zdru`enije i samovo eden Sojuz, {to ne e slu~aj soskopskite zdru`enija vo KiselaVoda, ^air i Centar, kako i vo[tip, Veles, Kumanovo i Tetovokade postojat paralelni invalid-ski zdru`enija koi se ~lenki nadva ili tri sojuzi.

Odreden broj na zdru`enija nakorisnici na invalidska penzijakako {to se vo Valandovo, Make-donski Brod, Vinica, Del~evo idrugi ~lenuvaat vo zdru`enijatana starosni penzioneri i ne dobi-vaat posebna ~lenarina, dodekazdru`enijata od Ohrid, Prilep,Kavadarci i Veles ~lenuvaat voSZPM i dobivaat ~lenarina za sp-roveduvawe na svoite aktivnosti.

Za seta ovaa sostojba odgovorno-sta le`i kaj rakovodstvata na zd-ru`enijata, odnosno kaj rakovods-tvata na Sojuzite.

Do 1995 godina ovie problemine postoele, no po~nuvaj}i od 1997godina poradi lo{ata politika natoga{noto rakovodstvo na Sojuzotna trudovi invalidi, koe i sega eaktuelno, doa|a do formirawe naparalelen Sojuz na invalidskipenzioneri so sedi{te vo Ohrid,{to podocna se prefrla vo Skopje,~ii ~lenki do 2002 godina ne do-bivale ~lenarina za sproveduva-we na svoite aktivnosti.

Sojuzot na trudovi invalidi vo1998 godina se preregistrira voSojuz na invalidi na trudot, a priprilagoduvawe na normativnite

akti so Zakon za zdru`enija nagra|ani i fondacii, napravi u{teeden raskol, bidej}i na izborno-konstitutivnata sednica ne gi po-kani delegatite na zdru`enijata,vo koi ~lenuvaat pove}e od polo-vina od vkupnoto ~lenstvo na ko-risnici na invalidska penzija.Ovie zdru`enija posle pove}einicijativi za normalizirawe nasostojbite vo Sojuzot na invalidina trudot, vo mart 2002 godina sezdru`ija vo Sojuz na zdru`enija nainvalidi na trudot i korisnici nainvalidska penzija na RepublikaMakedonija, so sedi{te vo Op{ti-na Kisela Voda - Skopje. Za odbe-le`uvawe e i toa deka na Osni-va~koto Sobranie na SZIT- KIPna R.M. - Skopje be{e donesenaodluka da se upati inicijativa zaobedinuvawe na trite Sojuzi (So-juz na invalidi na trudot, Sojuz nainvalidski penzioneri i Sojuz naZdru`enija na invalidi na trudoti korisnici na invalidska penzi-ja) so posredstvo na Fondot za PI-OM, Zaednicata na invalidski or-ganizacii i Ministerstvoto zatrud i socijalna po-litika, koja inici-jativa i denes e ak-tuelna. Me|utoaglaven otpor postoivo rakovodstvoto naSojuzot na invalidina trudot koe pove-}e od 16 godini ra-kovodi so ovoj Sojuz.

So donesuvawe naizmenite i dopol-nuvawata na Zako-not za PIOM, vo de-lot na Solidarniotfond i ~lenarina,odnosno so re{eni-jata vo nego se priz-naa trite Sojuzi, vo

koi ~lenuvaat korisnici na inva-lidska penzija, {to pridonese inatamu da nema zainteresiranostza spojuvawe vo eden Sojuz na nivona Republika i edno Zdru`eniena nivo na Op{tina, kako {to epredvideno so Zakonot za inva-lidski organizacii, odnosno soNacionalna invalidska organiza-cija, kade e zacrtano i vo Op{ti-nata i vo Republikata, da ima poedna organizacija od odredena in-validnost, vo slu~ajov invalidno-st so trajno zagubena rabotna spo-sobnost.

Spored tuma~eweto na Zakonotna Fondot za PIOM, proizleguvadeka invalid na trudot ima svojs-tvo na osigurenik, a toa pravo segubi so dobivawe na invalidskapenzija so trajno zagubena rabotnasposobnost, a vo penzionerska or-ganizacija mo`at da ~lenuvaat sa-mo penzioneri bez ogled po koj os-nov se penzionirale.

Gido Boj~evski - predsedatelSojuz na Zdru`enija na invalidi

na trudot i korisnici na invalidska penzija na R. M.

Pogledi

Sostojbata na korisnici na invalidska penzija vo Republika Makedonija

Vo septemvri godinava vo s. Bogomi-la op{tina ^a{ka, vo organizacijana Ministerstvoto za trud i soci-

jalna politika i Lokalnata samouprava,be{e otvoren Centar za dneven prestojna stari lica, {to e vtor od vakov vid voruralnite sredini. Centarot koj e opre-men so potrebniot inventar i audio-vi-deo aparati, }e go koristat site starilica od s. Bogomila i bliskite okolnisela. Vo Centarot korisnicite }e mo`atpokraj drugoto, da ~itat dneven pe~at, daigraat pove}e dru{tveni igri i da oba-vuvaat drugi aktivnosti, kako prijatnokat~e vo koe mo`e da se prestojuva.

Vakov Centar za prestoj na stari lica,

postoi i vo ^a{ka, koj spored dobienitepodatoci e prviot Centar od vakov vidvo na{ava dr`ava izgraden vo ruralnasredina i istiot uspe{no funkcionirapove}e godini, a Zdru`enieto na penzio-neri od Veles mu podari satelitska an-tena, bidej}i penzionerite od op{tina^a{ka se ~lenovi na ovaa zdru`enie i sebrojni korisnici na objektot.

Denovive prtesedatelot na SZPMDu{ko [urbanovski, zaedno so pretseda-telot na Zdru`enieto na penzioneriteod Veles , Mom~ilo Markoski i prestav-nik na Centarot za socijalna rabota odVeles, gi posetija ovie dva centri, pri{to podetalno se zapoznaa so na~inot na

organiza-cija i ra-

bota. Pri toa pretsedatelot [urbanovs-ki vode{e neposredni razgovori so pri-sutnite penzioneri vo centrite okoluniza pra{awa {to se od interes za pen-zionerite, kako {to se: zdrvstvenotoosiguruvawe i zdravstvenite uslugi,usoglasuvaweto na penziite, solidarni-te fondovi i drugo.

Otvoroweto na vakvi centri vo rurar-nite sredini e dobra praktika, koja tre-ba da prodol`i i vo idnina, bidej}i nana{ite ~lenovi im ovozmo`uva zaedni~-ko dru`ewe i drugi aktivnosti, {to voosnova go podobruva kvalitetot na `i-votot na penzionerite.

M.M.

Vo Bogomila otvoren centar za dneven prestoj za stari lica

TRIBINAPENZIONERplus noemvri 2009 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina II - broj 16 - noemvri2009 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Du{ko [urbanovski (pretsedatel)Andon Markovski\or|i SerafimovNurie Kadriu\or|i Trp~eskiGido Boj~evski^edo Georgievski iDragi ArgirovskiE-mail: [email protected]

Redakciski odbor:^edo GeorgievskiGlaven i odgovoren urednik;Dragi Argirovskizamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Kalina Slivovska Andonova, urednik;Ivan~o Kuzmanovski,Kostadinka Kajmakovska,Cvetanka Ilieva,Hisen [akiriLektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM ”12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: [email protected]

Proekt Razvoj Makedonija

tel. 02 3213 227E-mail: [email protected]

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Treba da se znae deka od Bu-xetot na Republika Makedo-nija za 2010 godina, predvi-

deni se sredstva vo iznos od19.064,88 milioni denari, od koi4.575,00 milioni denari za po-krivawe na popovolnite penzii,voenite penzii, minimalnitezemjodelski penzii, penziite odjavnata administracija, kako ipridonesot za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe za vrabote-nite vo za{titnite dru{tva;11.056,51 milioni denari za po-krivawe na deficitot na Fon-dot i 3.100,00 milioni denari zapokrivawe na tranzicionitetro{oci.

Buxetot kako instrument za fi-nansirawe na funkciite na Fon-dot ima silno ekonomsko i soci-jalno zna~ewe i pretstavuva va-`en element kako del na ekonom-skata politika na dr`avata. Ot-tuka, buxetot na Fondot e podgot-ven soglasno dobienite nasoki zapodgotovka na predlog buxetskatapresmetka za 2010 godina od Mi-nisterstvoto za finansii, vo koise sodr`ani glavnite nasoki zapodgotvuvawe na predlog - buxet-skata presmetka za 2010 godina,o~ekuvanite makroekonomski in-dikatori za razvojot na Republi-kata, dostignatite i o~ekuvanitenovi obvrski na Fondot {to proi-zleguvaat od sproveduvaweto napenziskoto i invalidskoto osigu-ruvawe soglasno zakonskata regu-lativa, kako i nasokite na Uprav-niot odbor na Fondot za priori-tetnite celi i zada~i {to trebada se ostvarat vo rabotata naFondot vo 2010 godina.

Presmetkite za Buxetot na Fon-dot za 2010 godina se utvrdenisoglasno dostignatoto nivo narazvojot na penziskoto i invalid-sko osiguruvawe vo 2009 godina,

o~ekuvanite ekonomski dvi`ewaza 2010 godina koi, se razbira,imaat vlijanie na prihodite irashodite na Fondot, primenatana Zakonot za pridonesi od zadol-`itelno socijalno osiguruvawe,kako i primenata na konceptot napresmetuvaweto bruto plata.

Od pogornoto proizleguva dekaprioritetni celi vo rabotewetona Fondot vo 2010 godina }e bidat:

• obezbeduvawe sredstva zaredovna isplata na penziite,pred se, preku pogolema efi-kasnost vo naplatata na pri-donesite i drugite prihodi naFondot,

• podobruvawe na materi-jalnata i socijalnata sigur-nost na korisnicite na penzi-ja preku usoglasuvawe na pen-ziite, soglasno zakonskitepropisi,

• redovno i navremeno do-bivawe na podatocite na up-latenite pridonesi od UJP,zaradi nivna navremena ras-predelba pome|u dr`avniot iprivatnite penziski fondovi.Isto taka, soodvetno i neophod-

no vnimanie }e bide posveteno ina naplatata na zaostanatite dol-govi za neplaten pridones zaklu-~no so 2008 godina so prevzemawena pove}e merki, kako i merka naprisilna naplata, unapreduvawena organizacijata i implementa-cijata na kontrola na podatociteza pridonesi vrz osnova na koi seostvaruvaat prava od penziskoto iinvalidsko osiguruvawe, no i dos-ledna primena na propisite odpenziskoto i invalidsko osiguru-vawe i efikasno i blagovremenoostvaruvawe na pravata od pen-ziskoto i invalidsko osiguruva-we, kako i unapreduvaweto naocenkata na rabotnata sposobnost,preku vrabotuvawe na lekari kom-

letanti vo pove}e gradovi, koi }epomognat vo kompletiraweto napredmetite {to }e pridonese zaracionalizacija vo ostvaruvawena pravata i neposredno dobli-`uvawe do osigurenicite i drugo.

Zna~ajno e da se podvle~e dekavo tekot na 2010 godina Fondot naPIOM }e gi prezeme site neophod-ni aktivnosti za realizacija naprioritetnite celi i drugi zada~ikoi proizleguvaat od Zakonot za

penzisko i invalidsko osiguruva-we, Statutot i drugi akti na Fon-dot, kako i obvrskite od Zakonotza kapitalno finansirano pen-zisko osiguruvawe.

I vo ovaa prilika treba da seistakne deka buxetot na Fondot naPIOM vo sebe gi vklu~uva pri-hodite od pridonesite, sredstvataod Buxetot na Republikata, od ak-cizite na naftenite derivati,Agencijata za vrabotuvawe, pro-da`bata na akcii i udeli i divi-denda, kako i drugi prihodi, a vorashodniot del se vklu~eni ras-hodi za penzii i nadomsetoci,pridones za zdravstveno osiguru-vawe, tranzicioni tro{oci i tro-{oci za sproveduvawe na penzis-koto i invalidsko osiguruvawe.

Vkupnite prihodi na Fondot na

PIOM za 2010 godina se planiranivo iznos od 44.144,00 milionidenari, vo koj iznos dominantnou~estvo imaat izvornite prihodikoi se zastapeni so 53,8% i sred-stvata od Buxetot na Republikataso u~estvo od 43,2%.

No, treba da se istakne dekaporadi namaluvawe na stapkata napridonesot od 21,2% vo 2008 na16,5% vo 2010 godina, namaleno eu~estvoto na izvornite prihodi vo

vkupnite prihodi na Fondot od68% vo 2008 godina na 53,8% vo2010 godina.

[to se odnesuva, pak, do vku-pnite obvrski na Fondot naPIOM za 2010 godina, se plani-raat sretstva vo iznos od44.144,00 milioni denari. Soovie sredstva }e se vr{iredovnata isplata na:

• penziite na site korisnicina penzija, kako i za novitekorisnici koi pravoto }e goostvarat vo tekot na 2010 godi-na;

• pridonesot za zdravstvenoosiguruvawe na korisnicite napenzija;

• nadomestocite od invalid-skoto osiguruvawe;

• tro{ocite za sproveduvawena penziskoto i invalidsko osig-uruvawe, vklu~uvaj}i go i nado-mestokot na Stru~nata slu`ba naFondot za vr{ewe na rabotite odpenziskoto i invalidsko osigu-ruvawe, kapitalnite rashodi ipla}awata po osnov na prenesu-vawe na pridonesite na indi-vidualni smetki na ~lenovite naprivatnite penziski fondovi.I vo 2010 godina se planira za

isplata na penziite da se potro-{at sredstva vo iznos od 35.702,11milioni denari ili 80,8% odvkupnite rashodi. Ovie rashodi seodnesuvaat za site vidovi penzii,

i toa: za isplata na redovnitepenzii, minimalnite zemjodelskipenzii, za voenite penzii, kako iza isplata na penziite od javnataadministracija od 2000 i 2004godina, isplata na penziite koi }ese penzioniraat vo 2010 godinasoglasno Zakonot za vnatre{niraboti, isplata na penzii vo stra-nstvo i za isplata na penziite zanovite korisnici na penzija koipravoto na penzija }e go ostvaratvo 2010 godina.

Rashodite za isplata na redov-nite penzii vo 2010 godina se pre-dviduvaat vo iznos od 34.827,11milioni denari i toa: za postoj-niot broj na korisnici na penzija iza noviot broj koi pravo }e se ost-varat vo 2010 godina.

Vo 2010 godina rashodite zapenzii se planiraat da se zgo-lemat: po osnov na usoglasuvawetona penziite za 1,09% od 1 januarii 0,82% od 1 juli 2010 godina ipriliv na novi korisnici od 2,5%.

Brojot na korisnicite na penzijavo Republika Makedonija do krajotna 2010 godina se predviduva daiznesuva 280.650 korisnici, {to epove}e za 6.850 korisnici, ili voprocenti, za 2,5%. Od ovoj broj seplanira 4.850 korisnici da ost-varat pravo na starosna penzija,500 korisnici na invalidska pen-zija i 1.500 korisnici na semejnapenzija.

Na krajot da go dodademe u{te iova: zgolemuvaweto na brojot nastarosni penzioneri se predvidu-va poradi o~ekuvaniot priliv nanovi korisnici na penzija, bidej}ivo 2009 godina za okolu 8.000osigurenici od 4 dru{tva e platenpridonesot soglasno Zakonot zapretvarawe na pobaruvawata naRepublika Makedonija po osnov najavni dava~ki vo traen vlog, a seo~ekuva del od ovie rabotnici daispolnat uslovi za ostvaruvawena starosna penzija, kako i prilivna okolu iljada novi korisnici napenzija soglasno Zakonot za vna-tre{ni raboti.

M-r. Sne`ana Kutuzovska

Vesnikot „Penzioner plus“ evesnik za sega{nite i idnipenzioneri. Napisov e na-

menet za ~itatelite idni penzio-neri i sodr`i soveti i pouki koitreba da gi znaat osigurenicitepred da stanat penzioneri.

Na osigurenicite koi rabotat naosobeno te{ki i po zdravjeto {te-tni rabotni mesta, kako i na osi-gurenici koi rabotat na rabotnimesta na koi po napolnuvawe naopredeleni godini na `ivot nemo`at so uspeh da ja vr{at svojataprofesionalna dejnost sta`ot naosiguruvawe im se smeta so zgole-meno traewe. Po svojata koncep-cija sta`ot na osiguruvawe trebada bide krajna merka na za{titakoja }e se primenuva otkako }e bi-dat primeneti site za{titni mer-ki, no i pokraj toa postojat te{kii po zdravjeto {tetni uslovi zarabota koi objektivno mu onevoz-mo`uvaat na rabotnikot da navr-{i poln penziski sta`.

Za idnite penzioneri ovoj vidna za{tita se pojavuva kako edin-

stven vid na za{tita, a na rabot-nikot koj raboti na te{ki i po zd-ravjeto {tetni raboti (ne smetaj-}i gi merkite za za{tita pri ra-bota), mu dava mo`nost koristej}ija ovaa kompenzacija, porano dazamine vo penzija.

Spored ~lenot 125 od Zakonotza penziskoto i invalidskotoosiguruvawe, zgolemuvaweto nasta`ot mo`e da se vr{i po dveosnovi:

Prvo: rabotite {to gi rabotiosigurenikot se osobeno te{kii po zdavjeto {tetni. Ova zna~ideka sta`ot na osiguruvawe sozgolemeno traewe treba da sesmeta samo vo opravdani slu~ai,kako {to se: raboti na rudar vojama, rabotnik koj raboti nepo-sredno pokraj golemi izvori natoplina, piloti i drugi.

Vtoro: ako osigurenikot po na-polnuvawe na opredelnite godi-ni na `ivot ne mo`e so uspeh daja vr{i svojata profesionalnadejnost, odnosno svojata rabota(baletski igra~, operski peja~,

igra~ na narodni igri i drugo.)terminot profesionalna dejnostse upotrebuva zaradi opredeluva-we na odredeni profesii koi ba-raat posebno znaewe, ve{tina iprirodna sposobnost, a na koi tielica trajno se posvetuvaat i gi vr-{at dodeka se vo raboten odnoskako svoe trajno zanimawe. Me|u-toa, vekot na vr{ewe na ovaa pro-fesionalna dejnost e ograni~en sonavr{uvawe na opredeleni godinivozrast i zatoa mo`at da se utvr-dat rabotni mesta vo onie zanima-wa so koi poradi prirodata i te-`inata na rabotata, fiziolo{ki-te funkcii na organizmot opa|aatvo tolkava mera {to na rabotni-kot mu go onevozmo`uvaat nata-mo{noto uspe{no vr{ewe na ista-ta profesionalna dejnost. Vo pra-ktikata, rabotnite mesta na koista`ot se smeta so zgolemeno tra-ewe, stepenot na zgolemuvawetona sta`ot na osiguruvawe na tierabotni mesta gi utvrduva Fondotso svoj akt.

Pokraj izlo`enoto, za kategori-

jata na osigurenicite idni penzi-oneri, od golemo zna~ewe e i ~le-not 128 od Zakonot za penziskotoi invalidskoto osigiruvawe. Soovoj ~len e utvrdeno deka sta`otna osiguruvawe so zgolemeno trae-we im se smeta i na osigurenici{to vo raboten odnos, odnosno ra-bota vrz osnova na koja bile za-dol`itelno osigurani, pominalerabotej}i so polno rabotno vreme,kako {to se: osigurenici so tele-sno o{tetuvawe od najmalku 70%,voeni invalidi od I-VI grupa, ci-vilni invalidi od vojnata od I-VIgrupa, slepi lica, lica zaboleniod distrofija i srodni muskulninevromuskulni zaboluvawa, kako iod paraplegija, cerebralna i det-ska paraliza i od multipleks sk-leroza. Na ovie osigurenici sekoi12 meseci efektivno pominati narabota se smetaat kako 15.

Ona {to sakam da go potenci-ram vo ovoj tekst, a sogledano vopraktikata, e deka ovaa katego-rija na osigurenici ovoj bene-ficiran sta` go baraat koga }e

podnesat barawe za penzija iliotkako }e ostvarat penzija.

Pravata informacija za niv eova pravo da go pobaraat so sa-moto stapuvawe vo raboten od-nos i vo kontinuitet vo mati~-nata evidencija na Fondot daim se utvrduva ovoj sta`. Dokol-ku, toa pravo ne se ostvari bla-govremeno, mo`e da se soo~at soproblem da ne postoi ve}e rabo-todavecot i rabotnata organiza-cija kade {to rabotele i t.n.

Zatoa, po~ituvani idni penzi-oneri, dokolku gi ispolnuvateuslovite od ~len 128 i rabotiteso zgolemen napor, podnesetebarawe vo Filijalata na Stru~-nata slu`ba na Fondot i poba-rajte da Vi se donese re{enie ipriznae sta` so zgolemeno trae-we, za koj rabotodavecot e dol-`en da go plati osnovniot i do-datniot pridones. Po uplateni-ot prodones za penzisko i iva-lidsko osiguruvawe sta`ot sozgolemeno traewe }e Vi bide ut-vrden vo mati~nata evidencijana Fondot i pomesten vo Va{atadatoteka na podatoci.

Stanka Trajkova

Beneficiran sta` za te{ki rabotni zada~i

[TO SODR@I BUXETOT NA FONDOT ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE NA MAKEDONIJA ZA 2010 GODINA

PRIORITET ZA PENZIITE I PENZIONERITE

\

KULTURA PENZIONERplus noemvri 20096

Vo prisustvo na pretsedatelot i potpretse-datelot na SZPM Du{ko [urbanovski i

^edo Georgievski vo Valandovo se odr`a tra-dicionalnata manifestacija “Penzioneritepeat” na koja zedoa u~estvo penzionerskite an-sambli od jugozapadniot region od Prilep, Bi-tola, Kavadarci, Negotino, Gevgelija, Bogdan-ci i gradot doma}in, kako i peja~kata grupa od[tip, kako gosti.

Glavno se pretstavija peja~ki grupi so sta-rogradski i izvorni pesni koi naidoa na ubavpriem kaj mnogubrojnata publika.

Valandovo

"Penzionerite peat”vo Valandovo

Penzionerskasaga

Ah, kolku mi e dragapomislata na edna radost.Spomenite na mojata mladostizminati-odamnaa denot osamna....Toa {to boli-boli,Bog za zdravje se moli i den pove}e.Da se raduvam na moeto cve}epoubavo i od iris,koe so svojot vol{eben miris,i onaa prirodna ni{kami iznuduva vozdi{ka.So toplinata na nevini o~ii zreeweto na vino {to se to~i,i silniot opus od napnato peeweso prirodno zreewe.I kako vo igrata "fota”se simnuvam i ka~uvam po sekoja nota,na ni{ka nani`anaod Neviden zapi{ana.I na toa prirodno skalilobilo {to bilo.Ne ja znam notata idnaznam samo toa {to bidna,ona {to go peevi koga pla~ev i koga se smeev.I sega peamna ispeanoto se smejam,i se raduvam na sekoj noten znakkoga otvoram o~i pak,pred nepoznati noti,~uvstvo {to telovo mi go potii so ni{to ne se meri,opusot na site penzioneri,sudbinata {to ne mi e dragano posakuvana- penzionerska saga.

Sava Tahovska ZP,,Centar” - Skopje

Prva nagrada na poetskata sredba vo Kumanovo

Gradot moj lulka na moeto postoeweGradot moj, navistina nalikuva na lulkakako edna majska rascutena bulka.Srede gradot li~en Vardar,a od dvete strani na viso~inkite kako kitki nakiteniedna vrz druga koja stara, koja nova ku}a vo niza naredenikako na gergef navezeni.

Vo mojot grad od lulka ~ekoram gordo, so misli koi ja ispolnuvaat du{ata.Tuka se spomenite na vele{kite velikani, vizioneri,vele{kite socijalisti, revolucioneri, idealisti,pisateli, misliteli, graditeli, nadopolnuvaj}i seeden so drug, sozdavaj}i grad za po~it i dostoinstven `ivot.

Po~nuvaj}i od Ilinden, od Gemixiite, se dodeka navistinase isk’ti no}ta crna i silno svetna den na na{iot golem Racin.

Gradot go krasat stari spomenici, crkvi, manastirise do monumentalni spomenici od ponovo vremeoti sekoe vreme ima svoe breme, {to zboruvaza neskrotliviot duh i nepresu{en izvor na inspirativni tvorci.

^est e da se spomenat samo nekoi od velikanite kakoRacin, @inzifov, Damjanov, Glavinov, Mile Pop Jordanov ina{iot nenadminat Mandana, ~i~ko Petre Prli~kokako {to miluva{e da go oslovuvame.

Toa se na{i makedonski legendi, mitovi.Gra|anite, so po~it gi slavat borcite od NOVvo ~ija ~est e i spomen Kosturnicata, koja ve~no }e svedo~iza na{iot nepokor i neprebol.

^ekorej}i preku mostot na gemixiite, te{ka grutka me stegnaNe e nova, so godini te`i, dlaboko vo du{a le`i.Proronuvam solza, `e{ka, ko kamen te{ka.Oj, Vardare, reko mila, prenesi ja ovaa solza da patuva~uvaj mi ja. Neka go pregrne siniot Egej, neka go gu{ne silnoko {to majka ~edo gu{ka, oti srceto moe ottamu otkornato mi e,ama korenite ne, nema zaborav.

A vo mojot ubav grad, kaj {to `uborat fontanikako bistri planinski izvori, si svivme toplo gnezdoi nikade poubavo ne e.

Jovanka Markoska, penzionerka od Veles

POETSKO KAT^E

Vera Markuleva - Popovskaod Ohrid, neodamna ja pro-

movira svojata najnova ~etvr-ta po red, stihozbirka “Opse-sii”.

"Vo svojata nova kniga, av-torkata Vera inspirirana odqubovta kon Ohrid, tatkovi-nata i semejstvoto, navleguvapodlaboko vo silinata nazborot, a nejzinite stihovistanuvaat postrogi”, - istaknapromotorot Mil~o Jovanoski.Dve godini po izdavaweto naposlednata zbirka pesni naavtorkata Vera Markuleva -Popovska, qubitelite na pi-{aniot zbor imaat mo`nost dase zapoznaat so nejziniot novpoetski poriv i posofistici-ran stil na pi{uvawe zasta-pen vo novata stihozbirka

"Opsesii”. "Ne pi{uvam samopoezija, pi{uvam i proza. Mo-jata proza opfa}a interesnitemi, povrzani so `ivotot namladite, za sekojdnevnite ob-

vrski, dodeka pak moja-ta poezija e isklu~ivoposvetena na qubovna-ta tematika. Vo stihoz-birkata ima dosta fan-tazija i vozvi{eni ~uv-stva.”

Vo stihozbirkata"Opsesii”, avtorkataPopovska ja dobli`uvaqubovta do ~itatelitepreku tri tematski de-lovi. Dodeka prviot

del e posveten na qubovta konimaginarniot parner koj nedo-stasuva, vo vtoriot del e is-ka`ana qubovta kon rodniotgrad, a tretata e onaa i naj-silna qubov kon semejstvoto ivnucite. Vera Markuleva -Popovska dosega pove}e patibila nagraduvana kako poete-sa. ^lenka e na Zdu`enieto napenzioneri na Op{tinite Oh-rid i Debrca, a po nejzinainicijativa e formirana ipeja~ka grupa, koja nastapuvana brojni nastani.

K. Spaseski

Ohrid

Promovirana "Opsesii#na Vera Markuleva

Kratok raskaz

RAZGOVOR

Poleka se spu{ta{e mrakot i gi obvitkuva{e {eta~ite nakejot. Sedea na edna od klupite, se odmaraa od {etawetoi si razgovaraa. Se se}avaa na dnite od svojata mladost,

i za studentskite denovi, i za izminatite godini. Nivniot raz-govor po~na spontano, no od vesel stana ta`en, koga ja po~naaneizbe`nata tema vo sekoj razgovorot: decata. Ednata raska`u-va{e za sinovite, za vnu~iwata, drugata pak za }erkite i nejzi-nite vnu~iwa.

- Blaze si ti, ti ima{ kerki, sre}na si, kerkite se mnogu pop-rivrzani kon svoite roditeli. Ide starost, te{ko za tie {tonemaat `ensko ~edo. Kinezite velat: "Toj {to ima kerka vo sta-rosta sedi na stol~e, a toj {to ima sin se potpira samo na yid”!Se razbira deka sekoe pravilo ima isklu~ok! Naedna{ licetona ednata se obvitka so taga, o~ite do toga{ veseli stanaata`ni, pogledot kako da i se izgubi vo mislite, vo dale~inata...Zamol~a, a potoa si ja otvori du{ata:

- Ubavo e da ima{ kerki, no i so niv ima problemi. Ete edna-ta od kerkite mi e mnogu luta, ne doa|a kaj mene. Vo du{ata imampraznina, ogromen kamen {to me pritiska i ne mi dava mir voovie moi penzionerski denovi. A tolku mnogu bi sakala da gigledam svoite deca kako se sakaat, kako `iveat kako vistins-ki sestri, kako se posetuvat, odat na zaedni~ki izleti i odmo-ri. Ponekoga{ i samata se pra{uvam kade zgre{iv i kako `ive-am so takva i tolkava bolka? Znam deka takov e `ivotot, dekatreba da mu se prilagodime i ~ekorime po patot {to sudbina-ta ni go trasira, no... Drugata ja gleda i ne znae {to da i ka`e,kako da ja ute{i.

- Taka e so decata. Kolku nosat radost, tolku nosat gri`i irazo~aruvawa. Neka se samo `ivi i zdravi. Eden den mnogu ra-boti }e im se razjasnat i toga{ }e im bide `al za bolkata {toim ja nanele na svoite roditeli, no naj~esto toa se slu~uva to-ga{ koga niv ve}e gi nema i ni{to ne mo`e da se stori, ispraviili nadoknadi.

Vukica Petru{eva

Vo Centarot za kultura vo Ku-manovo na 11 noemvri se

odr`a promocija na najnovatatreta po red zbirka na poezija“Bojata na du{ata” na Bo`anaP.Trajkovska, pretsedatelka naAktivot na `eni-penzionerkipri kumanovskoto Zdru`enietona penzioneri.

Vo prisustvo na pove}e pen-zionerki od gradot i gosti zaova najnovo poetsko delo vo iz-danie na "Makavej” zboruva{e

pisatelot Branko Cvetkovski, apoezija ~itaa artiskata Keti

Don~evska - Ili}i literaturniottvorec DraganIlievski.

Sve~enosta jazbogati i nasta-pot na poznatataoperska pevicaMilka Eftimovavo pridru`ba napijano Jasmina^akar.

Od "Bojata na du{ata#

Ja zbogati bojata na du{ataso dobra misla, ubav zborvselenska milozvu~na melodijai daruva svetlinavo o~ite radosnicinurnati vo iskonskata radostna `iveewetokoi se vo samiot `ivot.

A.D.

Promocija na knigata "Bojata na du{ata”

HRONIKAPENZIONERplus noemvri 2009 7

\

\

Vo Makedonija, vo na{eto opk-ru`uvawe, no i vo svetot nas-tanaa reformi i promeni vo

na~inot na obezbeduvawe sredstvaza penzii. No, re~isi sekade penzi-skite sistemi se potpiraat na tripenziski stolba.:

Prviot stolb se narekuva dr-`avniot fond za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe, koj e zadol`i-telen i od koj se obezbeduvaat sre-dstva za penzionerite, glavno {togi upla}aat vrabotenite. Ovoj fonde del od socijalnoto osiguruvawe iso tekot na vremeto e se posiroma-{en zaradi nevrabotenost, a i zara-di demografskite promeni, odnosnozaradi se pogolemiot broj na starilu|e nasekade vo svetot. Ovoj faktrezultira so se polo{ standard nastarite lu|e, i so se pogolem tovarna buxetite na dr`avite, a pogotovotoa e taka vo zemjite vo tranzicija.

Vtoriot stolb koj postoi re~isisekade, se finansira so del od za-dol`itelnoto penzisko osiguruva-we koe se naso~uva vo privaten pen-ziski fond. Visinata na dopolni-telnata penzija zavisi od uplateni-te sredstva, zgolemeni so profitotkoj go ostvaruva kompanijata koja soniv upravuva. Spored stru~waciteovoj fond }e obezbeduva sigurnisredstva za bezbedna starost.

Tretiot stolb go karakteriziradobrovolen dogovoren odnos me|upoedinecot i nekoj privaten penzi-ski fond i ovoj odnos e najfleksi-bilen. Ova e dobrovolno privatnopenzisko osiguruvawe koe im davamo`nost na site, i na vraboteni i nanevraboteni, da pla}aat onolku

sredstva kolku se vo mo`nost, nopostoi minimalen limit. Ovoj fonde za pobogatite!

Postojat zemji kade {to go ima sa-mo prviot, prviot i tretiot ilivtoriot i tretiot. Site tri gi imavo slednite evropski zemji vo tran-zicija: Polska, Ungarija, Bugarija,Hrvatska, Estonija, Litvanija i kajnas vo Makedonija.

Interesni se iskustvata i slu~u-vawata od privatnite penziskifondovi vo drugite zemji.

Srbija Do 2006 godina vo Srbija postoel

zamo prviot stolb, odnosno uplatu-vawe na sredstva vo dr`avniotfond za penzisko i invalidsko osi-guruvawe, koe go karakterizira ne-povolniot odnos na brojot na vrabo-tenite i brojot na penzionerite.Kako posledica na toa 40 % vo fon-dot podmiruva dr`avata. Visokataprose~na starost na naselenieto od40,3 godini i niskiot natalitet do-polnitelno negativno vlijaat. Se-ga{nata prose~na penzija iznesuva58% od prose~nata plata ili okolu240 evra. Od ovie pri~ini nasele-nieto, odnosno rabotodava~ite ivrabotenite se naso~uvaat kon pri-vatnite fondovi na vtoriot i tre-tiot stolb. Svetskata banka im so-vetuva zamrznuvawe na penziite, apotoa porast samo za procentotot nainflacijata. Se o~ekuva da opa|aprocentot na penziite vo odnos naprose~nata plata, no ne smee dapadne pod 40%, procent koj go ima vomnogu zemji vo Evropa i svetot, spo-red standardite na Me|unarodnataorganizacija za trud!

HrvatskaNa krajot na 2006 godina brojot na

korisnici na penzija iznesuval 1,32milioni, {to e pribli`no isto sobrojot na vrabotenite koj iznesuva1,4 milioni. Vo 2002 g. voveden evtoriot penziski stolb. Vo vtoriotstolb se izdvojuvaat 7,78% od za-dol`itelnite sredstva za penziskoi invalidsko osiguruvawe vo dr-`avniot fond, odnosno vo prviotstolb. So zadol`itelniot stolb up-ravuvaat ~etiri kompanii, formi-rani glavno od banki.

UngarijaVo Ungarija postojat 18 zadol`i-

telni penziski fondovi, a trostol-bniot penziski sistem voveden e vo1998 godina. Vo niv ~lenuvaat 2,5milioni vraboteni ili 63 % od vku-pno rabotnosposobnoto naselenie.Vo 70 dobrovolni pak penziskifondovi “{tedat” za penzija 33% odvrabotenite, no 25% ne pla}aat re-dovno! Sepak se smeta deka penzi-skiot sistem e uspe{en.

Velika BritanijaVo ovaa zemja Vladata gi stimuli-

ra rabotnicite celosno ili delum-no da go upla}aat penziskoto osigu-ruvawe vo privatnite penziskifondovi. Od ova pozitivno e toa{to Vladata uspeala da ja odr`ipotro{uva~kata za penzii na 5% odbruto-doma{niot proizvod. Nega-tivno e toa {to penzionerite nema-at kojznae kakva dobivki. Razo~aru-vaweto kaj poedinci e zgolemenobidej}i privatnite penziski fon-dovi davale vetuvawa i prognozi zagolema dobivka. Zaradi revoltot kojnastanal, fondovite bile prinude-

ni da platat ot{teta vo iznos odpove}e milijardi dolari. Isto taka,zaradi malata doverba vo sistemot,stapkata na uplata vo privatnitestolbovi relativno se namalila.Ekspertite se pla{at deka mo`ebi}e se slu~i golem broj penzioneri daja do~ekaat tretata doba kako siro-ma{ni, so mnogu nizok standard.

[vedskaPenziskoto osiguruvawe od 18,5%

vo [vedska, zaedni~ki go pokrivaatrabotodava~ite i vrabotenite. Odovie sredstva 2,5% se naso~uvaatkon privatnite fondovi. Vrabote-nite imaat izbor od duri 633 fon-dovi, vklu~uvaj}i go i po~etniot,dr`avniot penziski fond. Povle-kuvaweto na sredstvata od privat-nite fondovi mo`e da po~ne na voz-rast od 61 godina. Dobro i pozitiv-no e toa {to rabotnicite imaat re-~isi celosna kontrola nad nivnitesmetki vo privatnite fondovi, a voisto vreme i ponatamu se pod za{-tita na dr`avniot sistem, koj seu{te obezbeduva najgolem del odprihodot na penzionerite. Negativ-no e pak toa {to penzionerite se namaka koj fond da go izberat bidej}igi ima mnogu. Po prvi~niot entuzija-zam pri izborot na fond, najgolemdel od [ve|anite sega se opredelu-vaat za startniot fond koj bele`idobivka nad prose~nata, a vo istovreme ima i pomali manipulativnitro{oci. No, duri i [vedska, kojaima relativno stabilen sistem,razmisluva za promeni i reformi,se so cel da pottikne poaktivnou~estvo na vrabotenite vo privat-nite penziski fondovi.

^e{kaVo Republika ^e{ka od privatni-

te dobrovolni penziski fondovi

postoi samo tretiot stolb, koj e vo-veden vo 1995 godina, no negoviotdizajn ne se poka`al kako dobar,bidej}i ~lenovite mo`at lesno dasi gi zemat parite so zna~itelnidano~ni olesnuvawa, pa pove}e li-~el na fond za srednoro~no {tede-we. Vo dobrovolnite fondovi ~le-nuvaat ne{to pove}e od 60% od vra-botenite. Profitot vo ovie fondo-vi edvaj ja pokriva stapkata na inf-lacija vo odredeni periodi, pa sesmetaat za nemnogu uspe{ni.

SingapurSistemot vo Singapur funkcio-

nira sli~no kako i sekoja druga za-dol`itelna programa za {tedewesredstva. Uplatata e relativno vi-soka i iznesuva 33%, a so nea se op-fateni sredstva za penziskoto izdravstvenoto osiguruvawe, za ob-razovanie i domuvawe. Rabotnicitemo`e da gi povle~at sredstvata na55 godini, no samo ako dotoga{ up-latile odnapred utvrdena sporedpropoziciite suma. Ako participi-entot izjavi `elba, postoi mo`nostsredstvata da bidat prefrleni i vodrugi fondovi po li~en izbor. Po-radi mo`nosta dosta rano da mo`eda se povle~at uplatenite sredsva,na nekoi Singapurci im ostanuvaatrelativno malku pari za penzii ko-ga }e se penzioniraat.

Generalno, ovie iskustva mo`e daposlu`at kako lekcija deka nikoj nego napravil “ona vistinskoto” u{tevo prviot obid. Ako gi poglednemezemjite {to imaat pove}e stolbovina penziskiot sistem, }e vidimedeka vetuvawata se ubavi, no i ri-zicite se ednakvo golemi!

podgotvila: K. S. Andonova

Penzionerite najdobro `iveat vo Avstrija

@ivotot na penzionerite istarite lu|e se razlikuvaod zemja do zemja. Nekade

tie `iveat vo ubavi uslovi, imaatdobar standard. Nekade toa voop-{to ne e taka. Spored istra`uva-wata na amerikanskiot magazin“Forbs” penzionerite i staritelu|e najdobro e da ja do~ekaat sta-rosta vo Avstrija. Drugi zemjite vosvetot kade ubavo `iveat pripad-nicite na tretoto doba, pokraj Av-strija koja e na prvo mesto se: Taj-land, Italija, Panama, RepublikaIrska, Avstralija, Francija,Malezija, [panija i Kanada.

Vo podgotovkata na ranglistata istra`uva~ite ze-male vo predvid nekolkukriteriumi: tro{oci na `i-vot, bezbednost, medicinskaza{tita i drugo. Spored eks-pertite nitu vo edna dr`avane e se idealno. Nekoi dr`a-vi se visoko oceneti po edenkriterium, a vo druga oblastpak ne. Ovoj fakt ka`uva de-ka ne postoi nikade "raj nazemjata”.

Spored istra`uvawata na"Forbs”, Viena ima najvisokindeks na kvalitetot na `i-vot vo svetot, so mnogu dobroorganiziran i dizajniran me-dicinski sistem i za{tita i bol-nici od svetski rang. Vo 1989 go-dina, Viena se vklu~uva vo mre-`ata "Zdravi gradovi” na Svetska-ta zdravstvena organizacija vokoja ~lenuvaat pove}e od 80 gra-dovi, a zaradi gri`ata za zdravje-to na povozrasnite gra|ani i vopodmre`ata "Zdravo stareewe”~ija glavna zamisla e pozitivna idinami~na slika za stareeweto iodr`uvawe na zdravjeto i vo po-odminati godini.

[to se odnesuva do zdravjeto, serazbira pomladite-stari se pozd-ravi, no interesen e podatokot kajpopulacijata postara od 75 godinikade so svoeto. zdravje se zado-volni 51,9% od ma`ite i 43,9%`eni, iako so starosta normalnoraste brojot na poseti kaj lekar.Interesno e, i toa {to vo bolni-

cite prestojuvaat pove}e od `eni-te na vozrast nad 75 godini, am`ite preferiraat da boluvaatdoma. Vo Viena na starite lu|e imse na raspolagawe 6 300 negovate-li i negovatelki, me|u koi imadiplomirani negovateli i negova-telki, posebno obu~eni geronto-lo{ki pomo{ni~ki i pomo{nici igerontolozi. I drugite podatocipovrzani so populacijata koja jaso~inuvaat penzioneri i stari lu-|e vo Viena se isto taka intere-sni.Eve na primer za pu{eweto.

Po 60-tata pu{at 20%, a po 75-tata godina samo 10%. So alhoho-lot sostojbata e polo{a. Ma`ite“vodat” vo site vozrasti, no najve-}e se pie pivo, potoa vino, a samo5-6% `estoki pijaloci.

Site znaat deka rekreacijata edobra za zdravjeto, no retko serekreiraat. Nikoga{ ili re~isinikoga{ ne rekreiraat 35% voz-rasni ma`i i 43,8 % `eni na voz-rast nad 60 godini. Procentot sezgolemuva so godinite.

Pozdravo se hranat postarite`eni i toa do 75 godini, a potoa nevodat posebna gri`a za zdrava is-hrana!

[to se odnesuva do povredite,starite lu|e vo Viena naj~esto sepovreduvaat doma ili koga {etaati sportuvaat. Pove}e stradaatpostarite `eni, a pomalku vozra-

snite ma`i!Vo Viena odnosot me|u raboto-

sposobnite i onie koi se postariod 65 godini e 1:4,5, ili 22%. U~e-stvoto na `eni me|u seniorite sezgolemuva so porastot na godinite(taka e i vo mnogu drugi zamji, `e-nite `iveat podolgo) i toj procente 52,8% vo starosnata grupa me|u55 i 64 godini i 76,6% nad 85 go-dini. Interesno e i toa deka duri20,3% od starite lu|e ne se rode-ni vo Viena!

Spored podatocite na "Stati-stik Austrija# 44,1% od ma-`ite i 38,5% `eni `iveat vobrak. Ovaa ramnote`a e po-remetena kaj postarata popu-lacija. Kaj populacijata me|u50 i 54 godini, 60,2% `eni sevo brak i 71,9% ma`i. Kaj`enite me|u 65 i 75 godini45,5% se vo brak, a ma`itena istite godini duri 77%.Vo starosnata grupa nad 85godini, vo brak se 50,9% ma-`i i samo 7,1% `eni. Oviepodatoci poka`uvaat deka`enite se posposobni za sa-moston `ivot i vo poodmina-ti godini!

Sopstvena kola imaat 40%lu|eto postari od 70 godini,no starite `eni pove}e ko-

ristat gradski prevoz, no taka e ikaj pomladite.

Procentot na vraboteni me|u 60i 65 godini e mnogu mal okolu 5-6%.

Ma`ite penzioneri vo Vienazemaat pogolemi penzii. Prosekotza ma`i e 1 367 evra mese~no, a na`enite penzioneri 978 evra. I ed-nite i drugite dobivaat 14 penziigodi{no!

Vozrasnite u~estvuvaat i voSobranieto na Viena. Na 100 pra-tenici 10 se postari od 60 godini,{to zna~i ovaa populacija vo Vie-na, odnosno vo Avstrija ne e namarginite na op{testvoto i ak-tivno u~estvuva vo odlu~uvawetoi vo op{testveniot `ivot, {to eretkost vo svetot.

K.S.A

Iskustva so penziskite fondovi

Gevgelija

Penzionerska sredba za praznikot

Po povod 65 godi{ninata odosloboduvaweto na Gevgeli-ja na 7 noemvri se odr`a

penzionerska sredba na koja pri-

sustvuva{e gradona~alnikot IvanFrangov, pretsedatelot i potp-retsedatelot na SZPM Du{ko[urbanovski i ^edo Georgievs-ki i gosti od zdru`enijata na pen-zioneri od Strumica, Radovi{,\or~e Petrov i Ohrid.

Na sredbata za zna~eweto na

praznikot, za sorabotkata so lo-kalnata samouprava i za nekoi ak-tivnosti zboruva{e Dragi{a Jo-vanovi}, pretsedatel na Zdru`e-

nieto na penzionerite na Gevgeli-ja.

Vo prigodnata programa bea is-polneti revolucionerni tvorbi,recitacii i izvorni makedonskipesni.

T. Kusenikov

IN MEMOARIAMBe{e i ostana ~ovek za po~it

Na 7-mi noemvri 2009 god. po kratko boleduvawepo~ina pretsedatelkata na Zdru`enieto na pen-zionerite od Zletovo, Danka Josifova.

Vrvicite na `ivotot ja vodea od Izvor, Bosile-gradsko vo [tip i Zletovo.

Nejziniot `ivoten pat pretstavuva{e borba zasovladuvawe na site pote{kotii {to gi nose{e vre-meto. Prosveten rabotnik po vokacija. Danka-nas-tavni~kata, taka }e ostane vo se}avawata na gene-raciite u~enici koi gi vospituva{e. Kolegite, pro-svetni rabotnici, }e ja pametat ne samo po trudoqu-

bivosta vo rabotata, tuku i po vzaemnata po~it, dobrite soveti i ~ove~-nosta. Pove}e godini be{e pretsedatelka na Aktivot na `enite vo Zleto-vo. Neumorno rabote{e otkako zastana na ~elo na Zdru`enieto na penzi-onerite vo Zletovo. Zdru`enieto aktivno u~estvuva{e na site regional-ni i republi~ki manifestacii po razni povodi. Neostvarena `elba i os-tana doizgradbata na penzionerskiot klub za koj posebno se anga`ira{e.]e ja pametime po nejzinite dobri dela zo{to be{e i ostana ~ovek za po-~it. I blagodarime.

Posledna po~it od Zdru`enieto na penzionerite ZletovoA. Aleksovska

\

\

\

\

REKLAMI PENZIONERplus noemvri 20098

POGLEDIPENZIONERplus noemvri 2009 9

Vrz osnova na odobren Grundvig-Proekt, spored Programata zado`ivotno u~ewe na Nacional-

nata agencija za evropski obrazovniprogrami i mobilnost na RepublikaMakedonija, imav mo`nost, od 30 sep-temvri do 3 oktomvri 2009 godina, dago posetam Festivalot na treto dobavo Slovenija, koj{to tradicionalno seodr`uva sekoja godina, po povod Sve-tskiot den na starite lica,1-vi Ok-tomvri.

Organizator na Festivalot e Soju-zot na penzionerite na Slovenija sogolema poddr{ka na Vladata, siteMinisterstva, gra|anskite organiza-cii i site stopanski firmi, koi pro-izveduvaat ili davaat uslugi na li-cata od treto doba.

Doma}ini bea, pretsedatelot naUniverzitetot treto doba vo Qubqa-na, prof. d-r Ana Krawc i izvr{ni-ot direktor, g-|a Alijana [antej.

Ovaa Manifestacija, po svojata se-opfatnost, masovnost i aktivno u~e-stvo na site dr`avni organi i javniinstitucii, nevladinite organizaciii privatniot sektor, jasno go doka`u-va odnosot na site subjekti kon licataod treto doba, stepenot na nivnata sa-moorganiziranost i vospostavenatame|usebna sorabotka, pa zatoa glavno-to moto na Festivalot e me|ugenera-ciska sorabotka!

Pokraj zvani~nite razgovori so mo-ite domakini, so koi dogovorivme pos-tojana sorabotka i zaedni~ko u~estvovo proekti od "Grudvig programata zado`ivotno u~ewe#, kako i zaedni~kou~estvo na Festivalot treto doba voSlovenija slednata godina so grupa odUniverzitetot treto doba-Skopje,imav sredbi i so d-r Mateja Ko`uh -Novak i drugi ~lenovi na Organizaci-oniot odbor, kako i so pretsedatelotna Slovenska Filantropija, gra|anskaorganizacija koja najmnogu pridonesu-va za razvojot na volonterstvoto voSlovenija.

Festivalot treto doba se odr`uvavo Cankarjeviot dom, vo koj ima ogro-men prostor za saemsko pretstavuvawena site u~esnici, kako i golem broj sa-li za tematskite raspravi, konferen-cii, tribini, rabotilnici, promocii iprikaz na kulturno-umetni~ki aktiv-nosti.

Na sve~enoto otvorawe, pokraj bo-gatata kulturno umetni~ka programa,govorea Gradona~alnikot na Qubqa-na, Premierot na Vladata, koj e i po-~esen pokrovitel na Festivalot, kako

i pretsedatelot na Sojuzot na penzio-nerite na Slovenija, d-r Mateja Ko`uh- Novak, koja e i pretsedatel na Orga-nizacioniot odbor na Festivalot.

Iljadnici lu|e od site vozrasti si-te tri dena postojano vleguvaa voCankarjeviot dom i so interes gi raz-gleduvaa izlo`enite eksponati na{tandovite, a vo salite, spored pora-no objaven deciden raspored se odr-`uvaa tematskite konferencii, tri-bini, promocii i kulturno-umetni~kiprogrami na deca od gradinki, u~eniciod osnovnite i srednite u~ili{ta,drugi kulturno-umetni~ki dru{tva odsite vozrasti, kako i horovi i folk-lorni dru{tva na zdru`enijata napenzionerite.

Na prviot kat bea postaveni oddel-ni {tandovi na nevladinite organi-zacii: Sojuzot na penzionerite naSlovenija, site op{tinski zdru`eni-ja, Univerzitetot treto doba, Sloven-ska filantropija, Partijata na penzi-onerite, kako i drugi gra|anski orga-nizacii koi sorabotuvaat so treto do-ba.

Na vtoriot kat bea postaveni gole-mi {tandovi na dr`avnite organi ijavni institucii koi imaat nadle`no-sti i dejnosti za licata od treto doba.Tuka osoben vpe~atok mi ostavija{tandovite na Armijata, Policijata,Civilnata za{tita, Zdrastvoto i Mi-nisterstvoto za trud i socijalna po-litika so oddelen prikaz na usloviteza prestoj vo domovite za stari li-ca, vo koi ima uslovi i za dneven pre-stoj, gerijatriskite centri i drugi us-tanovi za stari lica.

Na tretiot kat bea postaveni ko-mercijalni {tandovi na prizvodni iuslu`ni firmi koi proizveduvaatnajrazli~ni preparati, sredstva i po-magala ili davaat uslugi na staritelica, kako i prikaz na site bawi i le-~ili{ta za lica od treto doba.

Moeto odu{evuvawe i silni vpe~a-toci od odnosot na dr`avata kon li-cata od treto doba vo Slovenija, sil-no naglasenata i vistinski realizi-rana me|ugeneraciska sorabotka, kakoi masovnoto volonterstvo na licataod treto doba, me motiviraat da upa-tam predlog do Sojuzot na penzione-rite na Makedonija, da bide osnovanInicijativen odbor za organiziraweFestival na treto doba i vo Makedo-nija.

M-r Tomislav Dimi{kovskiPretsedatel na Univerzitetot

treto doba - Skopje

Pismo do redakcijata

Od posetata na Festivalot treto doba vo Slovenija 2009

Godina{nive Republi~ki penzionerskisportski natprevari, ~etirinaesetti pored, se odr`aa na 26 septemvri 2009 god,

vo i okolu "Eurotel” vo Struga. So niv se zaok-ru`i ciklusot na sportski aktivnosti koi za-po~naa vo zdru`enijata na penzionerite vo pr-vite proletni denovi, a zavr{uvaat, vo prviteesenski denovi, no vo nekoi zdru`enija i po-docna.

Prvite organizirani nastapi i ovaa godina,zapo~naa vo ogranocite na zdru`enijata od kade{to se dobija poedinci i ekipi za Regionalni-te natprevari, osum vo Republikata. Tamu pak,na Regionalnite, se dobija najdobrite poedincii ekipi koi nastapija na 14 Republi~ki penzi-onerski sportski natprevari. Na ovoj na~in sedobija 376 direktni u~esnici - natprevaruva~iso eliminacija od nekolku iljadi penzioneri,

od koi 198 ma`i i 172 `eni, vo edinaeset nat-prevaruva~ki disciplini, dodeka pak na natp-revarite ima{e naviva~i i nabquduva~i ne-kolku pati pove}e, okolu 850! Ovie podatoci go-vorat deka `elbata na penzionerite, nezavisnood vozrasta, da se iska`at kako “sportisti”, ida zadovolat nekoi svoi me~ti od mladosta, dapoka`at deka se u{te mo`at da potr~aat, skok-nat, frlat |ule, povle~at ja`e (ova go vikamefizi~ki del) ili da poka`at deka u{te dobrogi slu`i okoto pa da ostvarat dobar rezultat vostrelawe so vozdu{na pu{ka, da igraat {ah,tabla, domino ili da se natprevaruvaat vo pi-kado (ovie gi vikame salonski i intelektualnianga`irawa). Taka se potvrduva tezata deka ivo vreme na naprednata vozrast ima mesto, pro-stor i potreba od vnesuvawe novi sodr`ini vosekojdnevniot `ivot, so {to toj stanuva poraz-noviden, posestran, posodr`aen, popodnosliv,no i poubav.

14 Republi~ki penzionerski sportski natp-revari vo Struga gi otvori pretsedatelot naSobranieto na SZPM Du{ko [urbanovski. Nau~esnicite vo natprevarite im posaka uspe{ennastap, a na site prisutni na igrite dobar pomin

i prijatna zabava, so `elba za povtorna sredbavo 2010 god.

"Sportistite” od Kumanovo se sevkupni po-bednici na igrite i tie go osvoija preodniot pe-har, vtori bea "sportistite” od Tetovo, a treti"sportistite” od Prilep. Na Kumanovcite im sedodeli i mal pehar vo trajna sopstvenost. Napobednicite vo site discipleni, za prvo mestoim bea dodeleni zlatni medali, srebreni zavtoro i bronzeni za treto. Na pobednicite voekipnite sportovi im bea dodeleni pehari.

Prijatno be{e da se bide vo sredinata me|unatprevaruva~ite-penzioneri. Vladee{e spon-tana i ubava drugarska atmosfera. Na licata nau~esnicite, a posebno na pobednicite, sjae{ezadovolstvo i radost. Sli~no raspolo`enievladee{e i kaj naviva~ite, odnosno gleda~ite.No, ima{e i neraspolo`enie kaj onie {to ne bea

pobednici, no toa ne pov-lijaa negativno na vkup-nata atmosfera. U{teedna{ se poka`a dekapodobri rezultati i pla-smani se ostvaruvaat vozdru`enija vo koi pove}ese raboti i ima pove}erazbirawe za vakvi ak-tivnosti.

Za natprevarite i zasite slu~uvawa okoluniv, a posebno za pobed-nicite i rezultatite sotekst i fotografii be{eodbele`ano i vo na{iotvesnik "Penzioner plus”,kako i vo specijalniotBilten posveten na igri-

te, so cel so seto ova da se zapoznaat i onie koine bea prisutni vo Struga. Biltenot }e bide po-delen na sekoj u~esnik - natprevaruva~, so {to}e im se ovozmo`i da go imaat kako li~na doku-mentacija, kako pokaz i dokaz za u~estvo vo ig-rite i postignatiot uspeh, kako motiv i pottikza narednite periodi za sebe i za drugite.

Za odbele`uvawe e i deka vedna{ po zavr{u-vaweto na igrite zapo~naa dogovarawa i plani-rawa za narednata godina, "zakani” za podobaruspeh i vetuvawa deka }e se nadmine godina{-noto ostvaruvawe i sl. Ubavo be{e da se vidizaedni~kata radost i zadovolstvo na site pri-sutni!

Na igrite ima{e i sredbi na stari prijateli,a na razgovorite i pra{awata im nema{e kraj...Seto ova dava{e pridones igrite da se do`ive-at kako ne{to {to raduva, {to e dobro da sepraktikuva i {to treba da prodol`i i vo na-rednite godini. Vo takva atmosfera se zaka`u-vaa novi sredbi i `elbi za po~esti vakvi dru-`ewa na sportskite tereni i nadvor od niv. Vodobro zdravje i dobro raspolo`enie i vaka us-pe{ni da gi ima u{te mnogu godini!

^edo Georgievski

Ocenka na 14 Republi~ki penzionerski sportski natprevari

Igrite bea uspe{ni, vo ubava natprevaruva~ka atmosfera

Vo organizacija na Gra|anska-ta organizacija "Den na dr-voto - zasadi ja svojata id-

nina” na 13 noemvri 2009 godinase realizira{e ~etvrtata akcijaza po{umuvawe.

Pou~eni od prethodnite dve ak-cii, koga vremeto ne be{e pogodnoza podolg prestoj na otvoreno, vokonsultacija so hidrometeorolo-zite, za ovaa akcija vremeto be{eizbrano da bide son~evo. Toapridonese gra|anite masovno daizlezat na po{umuvawe.

Mnogu gra|ani so pravo se inte-resiraa za rezultatite od pret-hodnite po{umuvawa. Vo Akcijavase zasadija nad 7 milioni sadni-ci. So toa, vo poslednite dve go-dini vo Republika Makedonija sezasadija okolu 20 milioni sadni-ci ili po 10 na sekoj gra|anin. Zd-ru`enieto "Den na drvoto#, odnadle`nite dobi oficijalni po-datoci. Spored niv od zasadenitesadnici vo 2008 godina kriti~ni-

ot period od edna godina, go pre-`iveale 57,7%. Zaradi povolni-te klimatski uslovi vo letoto{to izmina, se o~ekuva procentotna zafatenost na drvcata zasade-

ni vo 2009 godina, da bide zna~aj-no pogolem. Spored utvrdenitestandardi procentot nad 50% za-

fatenost, se smeta za uspe{no po-{umuvawe. Za volja na vistinata,ima lokacii kade zafatenosta enezadovolitelna, no i lokaciikade zafatenosta e odli~na so

nad 90% za-fatenost.

Vo Izvr{-niot odbor sen a p r a v e n ip r e s m e t k i ,koi }e bidatbenefititena ~ovekot oddrvca zasa-deni vo 2008i 2009 godina.Po 30 godinikoga drvcata}e bidat" v o z r a s n i ” ,tie godi{no}e apsorbi-

raat okolu 1 500 000 toni SO2, }eosloboduvaat 1 000 000 toni kis-lorod, (dovolen da egzistriraat

okolu 500 000 gra|ani), }e absor-biraat okolu 500 000 toni pra{i-na,... Okolu {umite temperatirata}e bide poniska za 5-8 stepenicelziusovi, vlagata vo {umite }ebide za 15 - 30 % pogolema, }e senamat {tetite od poroite, izvo-rite }e bidat popostojani, a kva-litetot na vodata podobar, ....

Vo ovaa prilika nema dagi navedeme iska`anitepriznanija od stranskidiplomati, umetnici ipoznati svetski informa-tivni agencii. Samo }epotsetime deka site beapozitivni. Makedonskiteakcii za po{umuvawe seposo~uvaat kako edinstvenprimer vo svetot.

Tokmu zaradi pofalbitena svetskite vode~kiagencii vo 2008 godina, g-nBoris Trajanov dobi nagrada odme|unarodnata organizacija TheSupreme Master Ching HaiInternational Association, koja doni-ra{e i zna~ajni finansiski sred-stva, bez barawe za formalniproceduri, aplicirawe, ubeduva-

wa i sli~no.Pred dva meseci na Maestro

Trajanov, od OON mu be{e dode-leno priznanieto "Prv ambasadorna zelenata planeta”.

Vo ovaa prilika treba da se is-takne deka uspehot }e izostane{e,dokolku Vladata na RepublikaMakedonija, lokalnata samoupra-

va, stru~nite i obrazovni insti-tucii i drugi, ne ja podr`aa akci-jata.

Vo ovaa uspe{na akcija svoj pri-dones dadoa i penzionerite odpove}e gradovi na na{ata zemja.

Jovan Mazganski

U{te edna uspe{na akcija na po{umuvawe

\

PANORAMA PENZIONERplus noemvri 200910

Izve{taj za makedonskoto oslo-boditelno dvi`ewe vo oblastaFlorina 1944-ta

Izne{tajot bil sozdaden i sosta-ven od negovite operativci vo oko-linata na Lerin vo periodot od martdo oktomvri 1944 godina. Kone~nataverzija na izve{tajot bila isprate-na od strana na ambasadata na Veli-ka Britanija vo Atina na 12 dekemv-ri 1944-ta, odnosno otkako kapeta-not Evans go napu{til delot na Ma-kedonija pod Grcija, a vo Ministers-tvoto za nadvore{ni raboti na Ve-lika Britanija pristignalo na 30dekemvri 1944 (FO 3711/43 649.) VoAmbasadata, po izvr{enata analiza,i samite ne malku iznenadeni odsodr`inata na izvee{tajot, mo`eleda konstatiraat deka za niv prets-tavuvalo ne malo iznenaduvawe {to“pra{aweto na Zapadna Makedonijaispa|a deka ima poinakov karakterod ovoj {to ovde (vo Grcija m.z.) sepretstavuva”.

Prvo, zapadno-makedonskoto slo-vensko naselenie e prestaveno kakomnogu pohomogeno, isprepleteno sobegalci ili so drugi Grci i od toaproizleguva deka e zna~itelno pogo-lemo od ona {to be{e pretstaveno vogr~kite oficijalni podatoci.

Vtoro, “politi~koto dvi`ewe nalokalnite Sloveni, takvo kakvo {toe, pretstavuva dvi`ewe koe ne e vokorist na Bugarija, tuku za edna ne-zavisna Makedonija; negovata nadvo-re{na podr{ka doa|a od jugosloven-ska Makedonija, a ne od Bugarija.Sleduva deka odnosnoto naseleniene e otse~eno od negovite “bra}a”nadvor od zna~itelnoto gr~ko nase-lenie vo isto~na Makedonija, tukuobedineto so nego po priroden patniz bitolskiot tesnec i otse~eno sa-mo so dr`avnata granica. Poradi toatransferot na makedonskite Slove-

ni bi pretstavuval eden mo{ne te-`ok problem, otkolku {to se veruva-{e.” Takov transfer, iseluvawe na120.000 slovenski Makedonci sever-no od gr~kata granica od 1941-va mupredlagal toga{niot ambasador naVelika Britanija R. A. Liper na mi-nisterot za nadvire{ni raboti naVelika Britanija, Antoni Idn, vopismoto od 24 noemvri 1944-ta, a socel “Grcija da nema bilo kakvo sla-vjansko malcinstvo i zaradi toa{to amputiraweto na slavjanskatateritorija kon zapadna Makedonijai nejzino anektirawe vo slavjans-ka federacija e prakti~no nevoz-mo`no i bi bilo istovremeno eko-nomska katastrofa za Grcija”.(ForinOfis 371/43649 HP 00201 R20431/1009/67).

Voznemiruvwe pre-dizvikala kaj nivkonstatacijata naEvans deka “eden slo-boden i fer plebi-scit bi bil spored si-te veruvawa na {tetana Grcija.”. Kako i si-te stranci koi ja pri-fatile oficijalnatagr~ka propaganda, i tojse nadeval deka }enajde samo Grci vo Gr-cija. Toj do{ol vo ne-posreden kontakt sosvetot na Makedonci-te bez prethodni zna-ewa i soznanija za niv...... KapetanotEvans bil spu{ten vo zapadna Make-donija vo sredi{teto na voenite ak-cii koi se vodele na ovaa teritori-ja. Za vreme na svojot prestoj vo ovojdel na Makedonija toj `iveel i sedvi`el slobodno “me|u Makedoncitekoi go primile i mu veruvale.”Vo ko-mentarot na ovoj izve{taj, napravenod strana na Forin Ofis, se istaknuvadeka makedonskite Sloveni “bi mo-

`ele da ostanat vo Grcija kako ednorelativno zadovolno malcinstvo.No, toa }e ja nametne potrebata zamenuvawe na politikata od stranana Grcija. Nejzinata vlada }e morada go priznae ova naselenie kakomalcinstvo so izvesni prava t.e. ja-zikot, namesto da gi smeta za nepi-smena masa”.

Site informacii bile dobieni odprva raka vo periodot mart-oktomv-ri 1944 “vo seloto Bap~or na plani-nata Vi~o, vo blizinata na Drobi{tena zapadniot breg na ezeroto MalaPrespa, vo Turje i na krajot vo Le-rin.” Opisite, opservaciite {to tojgi prezentira se negovi i tie se do-bieni i zacrtani od nego, bez kont-rola na oficijalnite gr~ki vlasti.Negovite opservacii se neprocenlivizvor za opstojuvaweto na Makedon-cite vo Grcija. Toj otfrla mnogu odstarite mitovi za Makedoncite koibile fabrikuvani vo Bugarija, Grci-

ja i Srbija, a koi bezkomentar bile primenina zapad. Izve{tajot neostanal ne zabele`anod oficijalnite licana Forin Ofis koi, tradi-cijalno grkofili (segaod Svetata Alijansa na18 IX 1833 godina voMinihovo Grdi{~e ko-ga Britanija ja prifa-tila hegemonijata nadGrcija i si obezbedilada bide protektor naTurcija, moja zabele{-ka) se identifikuvaleso Grcite i gi braneleinteresite na gr~kata

dr`ava definirani od re`imite voAtina... Toj konstatiral deka Make-doncite ostanale Makedonci i make-donskiot jazik ostanal “doma{en ja-zik na poleto, na selskite ulici i napazarot”, a gr~kiot jazik “se smetaskoro za stranski jazik, na Grcite neim se veruva ni{to, se smetaat vocelosna smisla na zborot kako st-ranci.... regionot e prirodno sloven-

ski, a ne gr~ki.” Isto taka toj poten-ciral deka “`itelite ne se nitu Gr-ci, ne se nitu Bugari ili Srbi iliHrvati. Tie se Makedonci”, i dekanivniot makedonizam, ne e ve{ta~ki:“toa e prirodno, spontano i dlbokovsadeno ~uvstvo koe po~nuva u{te vodetstvoto, kako i site drugi patrio-tizmi.” Toj ja zabele`al makedons-kata osvestenost “koja odi podalekuod lokalniot patriotizam” i nivni-te te`neewa “naso~eni kon slobodnai obedineta Makedonija”, a granicitegi smetal za uzurpirani. Faktot zanepostoeweto na “edna nezavisnamakedonska dr`ava”, spored Evans,ne bilo rezultat na otsustvoto namakedonskiot patriotizam, tuku tojtoa go smeta za “edna od gre{kite ililapsusite na istorijata. Odr`uva-weto na eden sloboden i fer plebi-scit, spored nego, bi rezultiral soformirawe na “slobodna Makedoni-ja” so {to bi se anulirale “gre{kiteili lapsusite na istorijata.”

Vo posledniot del od negoviot iz-ve{taj pod naslov “Idnina”, Evans seosvrnal na perspektivite za obedi-nuvaweto na Makedonija. Prio|aj}irealno kon pra{aweto na Makedon-cite vo delot pod Grcija i `elbataza obedinuvawe, spored negoviteproceni, “ne mo`e da egzistra neza-visna Makedonija. Duri i ako nekoj goposakuva toa, kako {to go posakuvamjas kako nivno pravo, sekoj mora dapriznae deka vo praktikata toa e ne-po`elno.” Ovaa svoja konstatacijaEvans ja zasnovuval pred se od ne-poznavaweto na gr~kite stanovi{takon Makedoncite vo Grcija. Toj bilsvesen deka barawata za nezavisnaMakedonija, “bi bile zagu{eni so si-la od Grcite, koi sigurno bi se dig-nale od cela Grcija za da gi zagu{at”bidejki Grcija bila “dovolno siro-ma{na... za da i se zeme edna od nej-znite najproduktivni teritorii” {tobi ja napravilo u{te posiroma{na.Baraweto na Solun “bi predizvikalokaj Grcite bes”, {to bi rezultiral vo`estoka krvava vojna od koja ne bi

proizleglo ni{to dobro”. Osvrnuvaj-ki se na granicite, se zalagal grani-cite kon Prespa i Kajmak~alan daostanat nepromeneti. Vo izve{tajotEvans ne ja isklu~il i mo`nosta Ma-kedoncite da dobijat “avtonomija ilinezavisnost” i so primena na vooru-`ena sila. Ovaa svoja konstatacijaEvans ja gradel vrz baza na govorotna Svetozar Vukmanovi} - Tempo voBitola po osloboduvaweto vo koj tojgo spomenal i formiraweto na slo-bodna i nezavisna Makedonija koja bigi vklu~ila Lerin i Solun. Prisust-voto na ~lenovite na britanskata iamerikanskata voena misija na tojsobir kaj prisutnoto naselenie, vogolem broj i od delot na Makedonijapod Grcija, go otvorilo pra{aweto“dali toa zna~i deka Britanija iAmerika gi odobruvaat makedonskitebarawa”.(Forin Ofis 3371/43649R.22039/ 1009/67). Prezemaweto natoj ~ekor, smetal toj, bi bilo pos-lednoto sredstvo koe bi se primeni-lo, dokolku bide odbieno barawetoza plebiscit na Makedoncite vo de-lot na Makedonija pod Grcija. Vo od-nos na rezultatot od plebiscitot, tojbil sosema siguren za krajniot ishod,proglasuvawe na “slobodna Makedo-nija, od {to se pla{ele i Grcite igrkofilski raspolo`enite ekspertina Foren Ofis.” Pri~inite za slobodnomanifestirawe na makedonskitenacionalni ~uvstva vo reonot naLerin, Evans gi gledal vo slabostana gr~kata vlada i nejzinata bavnostvo vospostavuvaweto na avtoritetotna dr`avnite organi vo oblasta Le-rin......

Rezultatite od analizata na so-dr`inata na izve{tajot na Evans gostavile vo mobilna sostojba Mini-sterstvoto za nadvore{ni raboti naVelika Britanija. Ne postoelo ni-kakvo somnevawe za aktivirawetona “makedonskiot sindrom” koj pret-stavuval objektivna opasnost zabritanskite interesi na Balkanot ivo regionot na jugoisto~na Evropadokolku se otrgne od kontrola.

\

Feqton od knigata Makedonija: koreni i argumenti,, od J.Jordanov (2)

Vo fokusot - istoriskite fakti

Me|u penzionerite od ZP Kisela Voda,Vie ste osobeno poznat po svojata ak-tivnost vo Klubot na qubitelite na

knigata. No, kako }e i se pretstavite na po-{irokata javnost? Koj e Boris [uminoski?

Pra{awevo se ~ini ednostavno, se razbira,dokolku odgovorot {to se o~ekuva e navedu-vawe na li~nite podatoci. No jas go razbirampointimno! Odgovoren ~ovek ~esto se preis-pituva: strogo, bez samoso`aluvawe i baraweopravduvawe za svoite proma{uvawa, bez su-eta i gordelivost. Vo taa smisla, bidej}i, ka-ko {to e odamna poznato, do sebe najte{ko sedoa|a, iskreno re~eno, se u{te imam dilemikako da odgovoram.

No, ako e neophodno da se zadovoli osnov-noto qubopitstvo, eve: Be{e sum ti se rodilvo eden tipi~en, vrel, avgustovski den, samodva dena pred Bogorodica. Dedo mi, radosenso prvata ro`ba na negova edinstve-na }erka, otr~al kaj mati~arot da mezavede vo knigite. “Denot (prazni-kot), rekol mu go donese imeto, }e sigo vikame Boris.” - Kakvo e toa ime,bugarsko, se sprotivstavil mati~a-rot (srboman) }e si mu dademe na{e i,bez da ~eka soglasnost, me zavel ka-ko Borivoje?!!! Makedonska tragedija!

Koga mi be{e pobaran prviot izvodza dobivawe na diplomata za srednou~ili{te si go nau~iv imeto koe po-toa si najde mesto vo site dokumentiza naobrazba, rabota i identifika-cija, iako li~no nikoga{ ne go pri-fativ.

Spomnavte deka i toga{ ste pi-{uvale. Dali pove}e {ansi gledav-te vo Skopje?

Ne samo toa. Seloto se razbole od migraci-jata, brzo staree{e i ve}e nema{e so kogo dagi spodeluva{ svoite soni{ta, izborot be{emal: ili da se gluvari vo kafeanata kaj Mak-sima ili da se stane pijanica. Ne, blagodaram!Moite planovi nemaa nikakvi {ansi. Zatoa gozedov samo najosnovnoto (nekolku ~isti ko{u-

li, i dokumentiteza identitetot iobrazovanieto) idojdov vo Metropo-lata, koja toga{ za-

radi posledicite od neodamne{nata tragedi-ja izgleda{e ta`no. Kako da ne be{e toa gra-dot {to go znaev predtoa.

Skopje ne be{e gostoqubivo kon dojdencitekoi sakaa da ostanat i se brane{e. Za da naj-de{ rabota be{e potrebno da ima{ regulira-no `itelstvo, a za da stane{ `itel treba{eda si vraboten. Ma|epsan krug! Toa promenimnogu ne{ta: sonuvav eden son, a vlegov vodrug film. Lu|eto od MNT se snajdoa vo tojlavirint i ottoga{ Teatarot stana moj nov`ivot i nova qubov. Me osvoi vedna{ i bezostatok. Mu vra}av so predana rabota i samo-doizgraduvawe. Iako od mene toa nikoj ne gobara{e, gi is~itav i proanalizirav nepro-cenlivite iskustva na golemite Stanislavs-ki, Meerhold, Breht, Grotovski, Efros... Os-ven toa imav retka sre}a da sorabotuvam so

razli~ni senzi-biliteti i este-tiki: od Stavrevdo Unkovski, odMil~in do Geor-gievski, od ]os-tarov do Osman-li, i dragite gos-ti: Maxeli, Str-nisko, Dunaev,Portnov, Savin...A koj da gi dob-roi, a da ne zgre-{i, site akteriso rasko{en ta-lent? Toa mu sefa}a kako da sizavr{il ednamnogu respekta-bila Teatarska

akademija, zar ne? I mnogu ~itav, ~esen zbor!Re~isi site relevantni doma{ni i stranskiavtori na ubaviot zbor.

Penzioniraweto e golema presvrtnica vo`ivotot i na mnogumina im sozdava proble-mi vo funkcioniraweto. Kakvo e Va{etoiskustvo?

To~no. No, za da ja izbegne{ taa zamka po-lezno e da prodol`i{ so nekoi svoi draginaviki {to si gi praktikuval od qubov. Jas,na primer, otkako se opismeniv bev na "ti” soknigite, muzikata likovnata umetnost, fil-mot. Tie me vozbuduvaa i me ispolnuvaa. I ko-ga mi be{e te{ko barav pribe`i{te vo duho-nosta i taa nesebi~no mi pomaga{e. Po penzi-oniraweto, edinstvenata razlika se sostoe-{e vo toa {to ne odev na rabota, se drugo siostana isto. Plus, stanav zavisnik i od kom-pjuterot.

Kako potekna idejata, kako se razviva{einicijativata za formirawe "Klub na qu-biteli na knigata# i kakvi pridovki o~eku-vavte?

Potencijalno site idei se kaj ~ovekot i sa-mo demnat moment koga nekoj impuls }e gi iz-vadi od nekoe del~e vo potsvesta. So moiteprijateli koga se {etavme pokraj Vardar raz-govaravme za knigi, analiziravme, sporevme,ama mirno tolerantno i so po~it kon razli~-noto mislewe i vkus. Se ~uvstvuvavme lo{okoga }e ~uevme bu~ni i ostrasteni raspravii,vo koi otsustvuvaa trpelivost i argumenti,tuku nadvikuvawe!

Eden ubav den nekoj pra{a: kako bi bilo daformirame nekoe dru{tvo, klub, {to li? - dase sobirame makar po edna{ mese~no i da raz-govarame za knigite, poezijata. Da im dademe{ansa na lu|eto da debatiraat na temi zane{to ubavo. Skepsata kaj site nas, ne be{emala - te{ko e da poveruva{ deka mo`e{ ne-kogo vo poodminati godini da go zainteresi-ra{ za kniga, ako na vreme ne steknal takovnavik. Toga{ na{iot napor bi bil kopawedupka vo voda! Sepak re{ivme da rizikuvame.

I uspeavte! Kako?Pa,moravme prvo da napravime dobar izbor

na avtori koi tematski bi bile bliski do ona{to mo`e da zainteresira eden vakov audi-torium. Vtoro, da se razmisli koj avtor od ko-go bi mo`el najpopularno da bide pretstavenza da go pridobie interesot na posetiteliteda po~nat da razmisluvaat deka im nudimene{to ubavo em za korisno ispolnuvawe naslobodnoto vreme, em za opu{tawe.

...Mi se ~ini deka na prvata sredba dojdoalu|eto da vidat {to ~udo }e e toa. Prviotprezenter, Vasil Tocinoski, be{e so vnima-

nie islu{an, potoa sledea mo{ne interesnipra{awa vo vrska so temata. Nie bevme pre-sre}ni, likuvavme vo sebe. Nema dupka vo vo-da, si rekov, lekovit bunar }e izleze! I bitaka. Gi kanam somni~avite da ne posetat i }evidat kako se topi mrazot vo pristarite o~i ikako svetnuvaat so nekoj nepoznat sjaj!

A kako ja do`ivuvaat poezijata koja vie jaiterpretirate? ^ingo, na primer.

Poezija recitiram vo nekoi zna~ajni de-novi od na{ata istorija. Taa e emocionalno-patriotska, no ne propagandisti~ka. Ne znamkolku uspe{no, no nivniot voshit gi nadminana{ite o~ekuvawa.

[to mislite, so {to u{te bi trebalo dase bavat na{ite penzioneri za pozdravo,pointeresno i posre}no da gi minuvaat pen-zionerskite denovi?

Nekoj igra {ah, nekoj se metka vo gradina-ta, ako ja ima, potkastruva, ~isti, okopuva,drug se bavi so vnucite, tret pazari sekojd-nevno oti taka se do`ivuva pokorisen, nekojpak, odgleduva p~eli... Seto toa e i dobro izdravo. Va`no e da ne se lenstvuva i da seodbegnuvaat stresni situacii. Svesno i meto-di~no, ako sakame u{te malku (ako e podolgo,dotolku podobro!) da mu se poraduvame na iz-grejsonceto.

Penzionerite se kategorija gra|ani somnogu niski li~ni primawa. [to mo`at dastorat za da si ja podobrat sostojbata?

Pra{awevo e retori~ko. Penzionerskiotstandard e tolku nizok {to lu|eto se prinu-deni na matemati~ki akrobacii: preflawe od{uplivo vo prazno za da go isteraat nekakomesecot do kraj so site komunalni dava~ki,lekovi, pomo{ na svoite nevraboteni decaitn. A ima i takvi slu~ai koga nekoi penzio-neri, od razni pri~ini, se prinudeni svoiteposledni denovi da gi pominat vo Dom za sta-ri, a, od druga strana, da ne mo`at da si goplatat nadomestokot. Ne gledam, vo vreme navakva svetska recesija i stopanstvo koe odvaj`ivurka, deka ne{to mo`e zna~itelno da sepodobri. Pa sepak, najizbranite lu|e od Zdru-`enieto na penzionerite permanentno trebada sledat sekakva mo`nost da pripomognat vosorabotka so soodvetnite institucii.

Mendo Dimovski

Intervju so Boris [uminoski

Pribe`i{te vo duhovnosta

\

\

REKLAMIPENZIONERplus oktomvri 2009 11

ZDRAVSTVO PENZIONERplus noemvri 200912

Mati~ni kletki i nivna primenaMati~ni kletki bea me|u najbitnite

pronajdoci vo 2007 godina. Se veruvadeka mati~nite kletki }e otvorat no-

va stranica vo na~inot na lekuvawe vo 21-otvek.

[to se toa mati~ni kletki? Mati~niteili stem kletki, se kletki koi pod odrede-ni uslovi mo`at da se razvivaat vo razli~-ni vidovi na specijalni kletki, sodr`ani vorazni ~ove~ki organi. Na ovaa nivna osobinase bazira lekuvaweto na mnogu bolesti. Zna-~i tie mo`at da se razvijat vo kletki na ko-`a, koskena sr`, srcev muskul, eritrociti,leukociti i dr. i da go aktiviraat duri iimunolo{kiot sistem. Denes mati~nite kle-tki se koristat vo le~ewe na mnogu serioznibolesti, vklu~uvaj}i gi, karcinomot, avtoi-munite bolesti, dijabetisot, naslednite bo-lesti, Parkinsonovata i Alchajmerovata bo-lest, a se smeta deka mnogu brzo }e bidatprimeneti i vo mnogu drugi zaboluvawa. Votek se istra`uvawata vo zaceluvawe na o{-teteni nervni kletki, kako i na o{tetuvawana mozokot i regeneracija na srceviot mus-kul po pretrpen infarkt. Vo svetot se tre-tiraat ve}e pove}e od 80 bolesti, a od 2000-ta godina navamu napraveni se pove}e od 2500 transplantacii. Brazilskite i Ameri-kanskite nau~nici otkrile deka bolnite oddijabetis, posle tretirewe so mati~ni kle-tki, pove}e ne bile zavisni od ivsulinskaterapija.

Vidovi na mati~ni kletki:Masni kletki - kletki koi go sozdavaat

masnoto tkivo i imaat sposobnost da go rege-neriraat srcevoto tkivo posle infarkt

Hondroblasti - kletki koi ja sozdavaat'rskavicata i se koristat za lekuvawe naartritis i zaboluvawa na zglobovite, skr-{enici, osteoartritis idr

Mesenhimni kletki - kletki koi mo`atda se vgradat vo skoro sekoj organ ili tkivoso cel da mu ja zajaknat odbrambenata spo-sobnost

Dentivni kletki - kletki koi se koristatvo le~ewe na periodontit, vsaduvawe na no-vi zabi, karies, vo maksilofacijalna hirur-gija kako koskena transplantacija dr. Po-godni se i za rekonstrukcija na nervite.

Izvori na mati~ni kletki• Mati~ni kletki od koskena sr`• Mati~ni kletki od periferna krv• Mati~ni kletki od papo~na vrpca• Mati~ni kletki od mle~ni zabi i umnicite

Procedurata na vadewe kletki od prvitedva izvori e bolna i dolgotrajna.

Mati~nite kletki od tretiot izvor e ed-nostavna metoda, no treba da se soberatvedna{ po ra|aweto. Dosega pap~enite vrpcise koristeja za kozmetika i ja nemaa ovaa na-mena. ^etvrtiot izvor dava mati~ni kletkiisto taka so bezbolna metoda. Kletkite sedobivaat od pulpata na mle~ni zabi od decana vozrast od 6 do 13 godini, pri nivnotoprirodno pa|awe i mo`at da se ~uvaat duri12 zabi, a vo posledno vreme i od umnicitena vozrasni lu|e.

Koj mo`e da bide donator? Do sega Ma-ti~nite kletki se avtologni transplantati.Toa zna~i deka ako se zemaat od papo~natavrpca, deteto donator e vo isto vreme i pri-ma~. Si gi koristi toa za sebe pri eventual-ni zdravstveni problemi. No se smeta dekavo mnogu bliska idnina }e mo`at ovie klet-ki, da gi koristat i ~lenovite od negovotoblisko semejstvo.

Kako i vo site drugi transplantacii uspe-hot zavisi od pove}e faktori:

- sostojba na bolniot- vidot na bolesta- kompatibilnosta na tkivoto- drugi faktori^uvawe na mati~nite kletki: Matrijalot

se zema vo poseben cool transport container.Se ~uvaat 20 godini, a toa ~ini od 1250 do1750 evra za ~uvawe kleto~ni kletko od zabi papo~na vrpca. Le~eweto na akuten mio-kard ~ini od 70,000 do 100,000 evra i seu{-te e vo faza na istra`uvawe

I na krajot za da ne se sekiraat postaritegeneracii: Japonskite nau~nisi razvile me-toda za proizvodstvo na mati~ni kletki odko`ata na dlankata na rakata. Zemenitevozrasni kletki so specijalna hemiska ob-rabotka se vra}aat do nivo koga se mladi imo`at da se usmerat vo onoj tip koj e potre-ben za odredena bolest. Se razbira ova e se-u{te mnogu daleku, no }e bide eden den ve-rojatno i kaj nas primenlivo. K.S.A.

Ova pra{awe neodamna im bilo posta-veno na grupa medicinski stru~waci.Tie vrz osnova na svoeto iskustvo i

znaewa gi dale slednite soveti za koi sme-taat deka se najbitni za postignuvawe nazdrav i dolg `ivot:

~ Rabotete go toa {to ve pravi sre}ni. Ek-spertite po mentalna medicina, psihijata-rite i psiholozite tvrdat deka sre}nitelu|e se mnogu pootporni na bolesti. Nivno-to zdravje e vtemeleno vrz silnoto vnat-re{no zadovolstvo i sposobnosta da se izv-le~at najdobro od neprijatnite okolnosti-te.

~ Smejte se ~esto i smejte se na glas. Vis-tinskata nasmevka e eden od najdobrite le-kovi protiv te{kotiite. Smeeweto prets-tavuva indikator za sostojbata na zdravjeto,kako i na krvniot pritisok, brzinata napulsot i sli~no.

~ Prezemete odgovornost za svojot stavkon bolesta. Specijalistot pedijatar Metjuzveli deka bolesta ne smee da bide patericavrz koja nekoja li~nost postojano }e se pot-pira. Ako deteto oceni deka bolesta muovozmo`uva manipulacija i kontrola, }eprodol`i da ja koristi kako oru`je i koga }eporasne i koga }e e vozrasen ~ovek.

~ Spijte, toa e najdobriot na~in da se pos-tigne odmor i osve`uvawe koe mu e neophod-no na centralniot nerven sistem za da mo`ebesprekorno da funkcionira. I ne samo no-}e, tuku i nekolku minuti odmor vo tekot nadenot e korisno za organizmot. Doktor Gnap,stru~wak za nesonica, veli deka ~ovekotmora nekolku pati dnevno da gi ostavi re-dovnite aktivnosti na nekolku minuti, da seopu{ti i da se obide da zamisli prijatnine{ta. Na toj na~in go reprogramirate mozo-kot.

~ Prezemete ne{to vo vrska so stresot.Psihosomatskite bolesti se predizvikani ise hranat od stresot i emocionalnata nap-natost. Psiholozite tvrdat deka ra~isi si-te bolestite vo pozadina imaat psihi~kapriroda, isto kolku i fizi~ka. Glavobolki-te, nastinkite, bolkite vo grbot i sli~no,signaliziraat deka ne{to ne e vo red vo va-

{iot `ivot. ~ U`ivajte vo vozbuduvaweto {to go pre-

dizvikuva pozitivniot stres. ProfesorotSelje veli deka postoi konfuzija vo vrskaso toa {to pretstavuva stresot i kako da sepostapuva so nego. Stresot e telesen nespe-cifi~en odgovor na kakvo bilo barawe nakoe e izlo`en organizmot, bez razlika dalitoa barawe e prijatno ili ne e. Da se sedi nazabolekarski stol e stresna situacija, nostresna situacija sozdavaat i momenti nagolema radost. I vo dvata slu~ai, va{iotpuls zabrzuva, zabrzano vi e di{eweto, no isrceto silno bie.

~ Neguvajte ja qubopitnosta koja ste jaimale u{te kako dete. Lu|eto poseduvaatsilna genetska predispozicija da bidat qu-bopitni, sakaat da istra`uvaat i vo pood-minati godini. Ne dozvoluvajte toa da is-~ezne, bidej}i negovoto otsustv nepovolnose odrazuva na op{tata sostojba na organiz-mot.

~ Vnimavajte {to jadete! Vo osnovata nasekoja hrana le`at oredeni hemiski spoevi,pa zatoa e neophodno da se konsumira izba-lansirana i raznovidna hrana bez {tetni ikancerogeni dodatoci.

~ Barem ponekoga{ pobarajte go vnatre{-niot mir i ti{ina, bidej}i tie imaat va`nauloga posebno vo tekot na ozdravuvaweto.Mnogu lu|e praktikuvaat razli~ni tehnikina meditacija i relaksacija, na primer so{etawe vo priroda, joga, ribolov, le`ewena pla`a ili xogirawe.

~ Bidete vnimatelni so lu|eto koi gi sa-kate. Povr{niot dopir ne mo`e da ja zamenitoplata pregratka. Nitu rakuvaweto mo`eda ja zameni rakata koja ne`no dopira i mi-luva, tvrdi antropologot Montag vo svojatakniga “ Dopirawe”. Toj objasnuva: - Vrz raz-vojot na mnogu bolesti, vo golema mera vli-jae i kvalitetot na poddr{kata so pomo{ nadopir.

Mo`ebi ako gi sledite ovie soveti nemada ja do`iveete ba{ stotata, no sigurno }esi go prodol`ite `ivotot, a pritoa }e ima-te i podobra op{ta zdravstvena sostojba!

K. S. Andonova

Fizi~kite ve`bi go podobruvaat zdravjetoi go usporuvaat stareeweto. Postojat po-ve}e tipovi na fizi~ki ve`bi so razli~-

na namena. Ovoj tekst }e gi tretira ve`bite koise nameneti za snaga na muskulite, koi se mnogubitni da se primenuvaat osobeno vo tretoto do-ba od `ivotot. So ve`bite za snaga na muskuli-te mo`ete da gi aktivirate site pogolemi mus-kulni grupi, kako {to se muskulite na nozete,grbot, gradite, stomakot, rameniot pojas i ra-cete. Postojat ve`bi za snaga na muskulite koimo`e da gi izveduvaat i starite lica so krevkozdravje i najstarite. Najednostavno e da po~ne-te so ednostavni ve`bi doma, vo doma{ni uslo-vi, no so pridr`uvawe kon slednite preporaki:

• Pregledajte se pred da po~nete so ve`baweza procenka na va{ite sposobnosti;

• Nikoga{ ne ve`bajte posle jadewe (pauzanajmalku 2 saati);

• Postepeno zapo~nete so ve`baweto, dodekadojdete do fazata sekoja ve`ba da ja pravite 8do 15 pati, dva pati dnevno;

• Site dvi`ewa pravete gi spored preporaka-ta, bavno i kontrolirano;

• Ne go zadr`uvajte di{eweto; di{ete sporedpreporakata;

• Ako ve`bate so lesni tegovi, odberete ja so-odvetnata te`ina za vas;

• Zagrevajte se pred (bavno odewe i istegnu-vawe 5 minuti) i istegnete go sekoj muskul pos-le ve`baweto;

• Bidete uporni vo ve`baweto; postojano pot-setuvajte se na pridobivkite od istoto;

• Ve`baweto e dobro za vas samo ako se ~uvs-tvuvate dobro; ako se ~uvstvuvate lo{o, akoimate grip ili nastinka ili drugo zaboluvawe,odlo`ete go ve`baweto;

• Posle sekoj podolg prekin vo ve`baweto,po~nete povtorno poleka;

Ako ve bolat muskulite ili zglobovite den pove`baweto, ve`bajte so namalen intenzitet ilijavete se na lekar ako bolkata postoi i ponata-mu ili imate nekoj od slednite simptomi dode-ka ve`bate: gradna bolka ili pritisok, proble-mi so di{eweto, glavobolka ili vrtoglavica,te{kotii so ramnote`ata, gadewe ili drug ne-voobi~aen simptom.

VE@BA 1 - Zajaknuva-we na muskulite na no-zete i grbot: Kleknuva-wata se najdobar izborza zajaknuvawe na musku-lite na nozete i grbot.Ako ne ste dovolno sta-bilni, zemete stolica isednete. Stanete polekaod stolicata bez da senavaluvate na strana,

nitu da gi koristite racete za pomo{. Pri spu-{taweto, ne sednuvajte sosema. Podignete sepred da ja doprete stolicata. Izdi{uvajte govozduhot pri spu{taweto, vdi{uvajte pri podi-gaweto.

VE@BA 2 (Varijanta na VE@BA 1) - Zastaneteso rastojanie na nozete kolku {irinata na ra-menicite. Dr`ej}i go grbot ramen i racete isp-ru`eni nadolu od strana, svitkajte gi nozetedodeka vrvovite od prstite go doprat podot.Stanete nazad vo prvobitnata polo`ba. Kakovarijanta mo`ete da dr`ite tegovi za vreme nakleknuvawata. Izdi{uvajte vozduh koga kleknu-vate i vdi{uvajte dodeka stanuvate. Pravete 20kleknuvawa za 1 minuta ili po~nete premamo`nostite so postepeno zgolemuvawe.

VE@BA 3 - Zajaknuva-we na muskulite na nad-laktica (triceps), grb istomak: Zastanete so li-ceto kon zid i naslonetegi dlankite na zidotne{to pora{ireni, kakoza pravewe sklekovi napod, no }e gi pravite voispravena polo`ba. Po-leka navaluvajte go te-

loto kon zidot. Otturnete go teloto od zidot, zada se vratite vo po~etnata pozicija. Izdi{uvaj-te pri navaluvaweto, vdi{uvajte priispravaweto

VE@BA 4 (Varijanta na VE@BA 3) - Legnete soliceto nadolu, so gradite na prostirkata, {a-kite so tegovite na rastojanie vo {irina na ra-menata. Podignete go teloto so turkawe samo naracete, dodeka ostanatiot del od teloto goodr`uvate nepodvi`en (ispru`en), a gi svitku-vate no`nite prsti. Vratete se vo prvobitnatapolo`ba, dopiraj}i ja prostirkata so gradite zavreme na sekoe povtoruvawe. Zemete vozduh do-deka se krevate, ispu{tete go vozduhot koga sespu{tate. Povtorete ja ve`bata 20 pati za 2 mi-nuti ili onolku pati kolku {to mo`ete, so pos-tepeno zgolemuvawe do postignuvawe na celtabez da se optovaruvate.

VE@BA 5 - Zajaknuvawe na muskuli na nad-laktica (biceps): Zastanete so pravo spu{teni

race, dr`ej}i gi tegovitepokraj teloto dlankite svr-teni napred. Svitkuvaj}i gilaktite, podigajte gi racetedodeka tegovite dojdat vovisina na ramenicite. Pole-ka spu{tete gi vo prvobitna-ta polo`ba. Vdi{uvajte kogagi krevate racete, izdi{u-vajte dodeka gi spu{tate.

VE@BA 6 (Varijanta naVE@BA 5)- Sednete na stolica so grbot ispra-ven na nejziniot naslon, so stopalata ispru`e-ni na podot vo linija na ramewata. Racete isp-ru`ete gi strani~no dolu so dlankite so tegovizavrteni kon kolkovite. So svitkuvawe na lak-tot, krenete ja levata raka, za 3 sekundi, taka{to dlankata da dojde vo visina i zavrtena konramoto. Zadr`ete ja edna sekunda vo taa polo`-ba i za 3 sekundi vratete ja vo prvobitnata po-lo`ba. Napravate go istoto so desnata raka ipovtorete ja ve`bata naizmeni~no so dvete ra-ce od 8 do 15 pati. Posle pauza, povtorete ja se-rijata u{te edna{.

VE@BA 7: Zajaknuvawe namuskulite na rameniot pojas:Dr`ete go teretot vo sekoja{aka, so racete spu{teni idlankite svrteni kon kolkovi-te. Podignete gi rameniciteprema u{ite i potoa spu{tetegi vo prvobitnata polo`ba.

VE@BA 8 (Varijanta na VE@-BA 7) - Sednete vo stolica soispraven grb, so stapala ramnina podot vo linija na ramewata.

Racete so tegovite ispru`ete gi dolu na strana,so dlankite svrteni navnatre. Poleka, za 3 se-kundi, podignete gi racete vo visina na rame-wata (paralelno so podot), zadr`ete gi ednasekunda i za 3 sekundi spu{tete gi vo po~etna-ta polo`ba. Povtorete ja ve`bata 8 do 15 pati.Odmorete. Povtorete ja istata serija u{te ed-na{.

VE@BA 9 - Zajaknuvawe na muskulite nastomakot i butovite: Stavete pernica/i nanaslonot na stolicata (da go dr`i ispravendolniot del od grbot) i sednete na sredinataili na predniot del na stolicata, so ispravengrb i ramewa, so svitkani kolena i stopala is-pru`eni na podot. Doprete go grbot na pernica-ta/ite vo polunavednata pozicija, so ispravengrb i ramewa. Ne ostanuvajte dolgo vo taa po-lo`ba. Podignete go teloto do sede~ka ispra-vena polo`ba. Poleka stanete, za najmalku 3 se-kundi. Poleka, za najmalku 3 sekundi sednetenazad i potoa vratete se vo prvobitnata polo`-ba. Za celo vreme dr`ete gi ispraveni grbot iramewata i {to e mo`no pomalku upotrebuvajtegi racete (kolku posilni }e stanuvate, tolkupomalku }e gi koristite racete). Povtorete jave`bata 8 do 15 pati i posle odmor napraveteu{te edna serija.

VE@BA 10 - Zajaknuvawe na stoma~nite mus-kuli: Legnete na grb so svitkani kolena i sto-pala ispru`eni na podot. Stavete gi racetevkrsteni na gradite ili na tilot. Svitkajte gogorniot del od teloto napred, stegaj}i gi sto-ma~nite muskuli. Podignete gi remenicite odpodot i zadr`ete ja taa polo`ba 1 sekunda. Iz-di{ete koga }e go stegnete stomakot i vdi{etekoga }e legnete nazad. Treba da napravite 40ve`bi za 3 minuti ili da po~nete prema mo`no-stite, so postepeno zgolemuvawe.

Varijanta: Postoi varijanta so ista po~etnapolo`ba, no namesto da se podiga teloto, se po-digaat nozete taka {to kolenata se pribli`u-vaat do gradite.

VE@BA 11 - Zajaknuvawe na muskulite nanozete i stomakot: Legnete ne grb. Svitkuvaj}igi kolenata naizmeni~no, dvi`ete gi nozete ka-ko da vozite velosiped. Vnimavajte da ne go do-pirate podot so stopalata koga gi ispravate no-zete. Broite samo koga ja svitkuvate desnatanoga. Vdi{uvajte vozduh na dve svitkuvawa, iz-di{uvajte na dve svitkuvawa. Pravete 100 svi-tkuvawa za 3 minuti ili, spored mo`nostite,po~nete so pomalku i postepeno zgolemuvajte dosakanata cel.

VE@BA 12- Zajaknuvawe na muskulite na gr-bot: Legnete na stomak. Racete ispru`ete gikraj teloto. Ramno podignete ja ednata noga nadesetina santimetri visina. Spu{tete ja. Pov-torete go toa i so drugata noga. Napravete jave`bata 8 do 15 pati.

Po`elno e ve`bite za snaga na muskulite dagi pravite sekoj den, so naizmeni~no menuvawena ve`bite za razli~ni muskulni grupi, ili naj-malku 3 pati nedelno po mo`nost dva pati dne-vno. Vo krajna linija ve`bajte koga mo`ete ikolku mo`ete, no ve`bajte. I voop{to ne e va`-no kolku godini imate.

Primarius d-r Rumenka Kalakxiska-Krpa~Specijalist po sportska medicina

Fizi~ki ve`bi vo doma{ni uslovi

Kako da se do`ivee stotata?

IZBORPENZIONERplus noemvri 2009 13

\

Demografskite problemi, aosobeno stareeweto na nase-lenieto, seriozno vlijaat na

ekonomijata, socijalnata sfera ina bezbednosta vo Rusija, se velivo izve{tajot na Obedinetite na-cii pod naslov “Rusija pred demog-rafski predizvik”.

Vo izve{tajot se predviduva de-ka vo periodot od 2008 do 2025 go-dina brojot na rabotosposobnitelica vo Rusija }e se namali za 14milioni. Ruskiot ekonomski ves-nik "RBK Dejli” precizira deka do2025 Rusija na sekoi iljada vrabo-teni }e ima 800 rabotnonesposobnigra|ani.

- Demografskata situacija voRusija se vlo{uva od po~etokot navekot. Od 1964 godina brojot na no-vorodeni pove}e ne obezbeduvareprodukcija na naselenieto, a od1992 godina brojot na ruskite `i-teli e vo postojano opa|awe, {toneminovno }e dovede do stareewena ruskata nacija- izjavi za “RBKDejli” Antonij Vi{wevski, eden odavtorite na izve{tajot na ON i di-rector na Institutot za demogra-fija na moskovskiot Dr`aven uni-verzitet.

Ruskite vlasti se svesni za sei-oznosta na situacijata i prezemaatneophodni ~ekori za re{avawe nademografskite problemi, no eks-pertite smetaat deka takvi merkine se dovolni. Spored niv, na Ru-sija i e neophodna dolgoro~na st-rategija so koja }e se predvidatmerki za zazdravuvawe na nasele-nieto, metodi za namaluvawe nasmrtnosta, zgolemuvawe na nata-

litetot i {emi za adaptacija naop{testvoto vo koe nacijata brzostaree. Bez takvi merki izlez odproblemot e nevozmo`en. Duri i voslu~aj na zgolemuvawe na natali-tetot, decata nema navreme da sta-nat rabotosposobni za da go spre-~at pojavuvaweto na problemot sostareewe na naselenieto.

Vo periodot od 1991 do 2007 go-dina ruskoto naselenie po priro-den pat se namalilo za 12,3 mili-oni lica, dodeka vo istiot periodvo zemjata pristignale 5,7 milioniimigranti. Spored procenkite naON, do 2050 godina populacijata voRusija }e se namali za 26 milioni.

Imigracijata dosega i pomaga{ena Rusija polesno da se spravi soslo`enata demografska situacija,no zaradi svetskata finansiskakriza brojot na imigranti vo Rus-kata Federacija e vo opa|awe.

Avtorite na izve{tajot uka`u-vaat deka imigracijata e edinst-veniot lek za Rusija protiv izumi-raweto.

- Dolgoro~nite interesi na Ru-sija direktno se povrzani so imig-rantite od zemjite na Zaednicatana Nezavisni Dr`avi-veli Direk-torot na Centarot za migraciskiistra`uvawa, Elena Tjurjukanova.

Imigrantite opfa}aat tri otstood vkupniot broj vraboteni vo Ru-sija, a na moskovskite gradili{tasekoj peti rabotnik e stranec.

Spored oficijalni podatoci, voRusija rabota {est do sedum mili-oni imigranti, no se pretpostavuvadeka taa brojaka e dva do tri patipogolema.

Bela ~uma ja pusto{i Rusija

Uredite vo na{ite penzioner-ski domovi se glavno stari ipretstavuvaat golemi potro-

{uva~i na elektri~na struja, no iako sakate i ste vo mo`nost da gizamenite treba da vodite smetkaza nalepnicite za energetskaefikasnost, bidej}i kolku struja}e tro{i elektri~niot ured zavi-si od tehni~kite karakteristiki iod na~inot kako se koristi. Ure-dite na koi e ozna~eno deka netro{at mnogu energija, po pravilone se poskapi od drugite, no vni-mavajte i kupuvajte gi najekono-mi~nite! Na primer fri`iderotkoj }e go nabavite neka bide od Aili od A++ klasa. Takvite novifri`ideri tro{at kolku edna si-jalica od 100 W. Prose~niot vekna fri`iderot e okolu 10 godini,a na godi{no nivo eden takov ured}e u{tedi okolu 400 KW. Na go-di{no nivo toa e okolu 140 evra,ili polovina od cenata na fri`i-derot. Vo cenata na uredot e vklu-~en i dizajnot, modelot, brendot isl., {to se nebitni raboti. Bitna e

potro{uva~kata. Promenata na odnesuvaweto vo

koristewe na uredite ne ~ini pa-ri i bara mal napor, a mo`e da do-nese za{teda od 20% na elektri~-na energija, {to mora da se priz-nae ne e malku.

Eve nekolku soveti kako da seodnesuvate za da ja namalite pot-ro{uva~kata, a toa e dobro za va-{iot semeen buxet, za dr`avata iza celata planeta!

GREEWE- namalete ja temperaturata na

termostatot ako izleguvate, a segreete so termo pe~ka ili imatekalorimetar na parnoto greewe;

- proverete ja izolacijata naprozorite (ako kupuvate novi nekabidat so dvojno staklo);

- proverete dali dobro se zat-voraat vratite i prozorcite;

- yidovite i podovite dobroizolirajte gi (izolacijata so sti-ropor i drugi sli~ni materijalinosi 30% za{teda);

- no}e spu{tite gi roletnite; - grejte gi samo prostoriite vo

koi prestojuvate; - posadete drvca okolu ku}ata,

za da se za{titite od vetar; OSVETLUVAWE- gasete go svetloto vo prosto-

riite vo koi ne prestojuvate;- koristete pojaki sijalici samo

tamu kade {to e neophodno;- mesto nekolku pomali kori-

stete edna pojaka, potro{uva~katamo`e da se namali za 50 %;

- mini-fluorescentnite, elek-troluminiscentnite i sli~ni si-jalici tro{at i do ~etiri pati po-malku, a traat do 15 pati podolgo;

- za nadvore{no osvetluvawekoristete fotokelii koi se palatsamo koga nekoj }e se pojavi;

- vo dvorovite koristete son~e-vi svetilki, koi dewe se polnatod sonceto, a no}e svetat;

- koristete solarni kolektoriza greewe i za drugi potrebi;

BOJLER (golem)- pred se podesete go na 60 ste-

peni, za da se sobira pomalku ka-menec na greja~ot

- ~istete go kamenot na godinado godina i pol;

- tu{irajte se, ne ja polnite ka-data;

- proto~niot bojler tro{i pove-

}e struja;- koristete solarni kolektori

za zatopluvawe na vodate; PEGLA- pred da po~nete da peglate

sortirajte gi ali{tata;- premnogu vla`ni ili premnogu

suvi ali{ta go zabavuvaat pegla-weto i se tro{i pove}e energija;

- peglajte gi najprvo ali{tata{to baraat najniska temperatura;

- ali{tata koi lesno se peglaatpeglajte gi na kraj i so isklu~enapegla;

MA[INA ZA PEREWE ALI[TA- koristete ja koga ima dovolno

ali{ta;- koristete kratki programi za

perewe;- ma{inata najpove}e tro{i ko-

ga pere beli ali{ta na 90 stepeni;- ne stavajte premnogu pra{ok,

bidej}i go prodol`uvate plave-weto i pereweto, a tro{ite pove-}e i struja i voda;

ELEKTRI^EN [PORET- koristete ekspres lonec ili

drug vid sadovi, cepter ili sli~-ni (skapi se no se isplatlivi),za{tedata e i do 10 pati;

- stavajte kapak na tenxereto; - obemot na ringlata (plotnata)

treba da e ista so dnoto na tenxe-reto;

- kotistete re{etki koga kori-stite rerna, za da mo`ete da ispe-~ete pove}e jadewa odedna{ i {topomalku otvorajte ja rernata;

FRI@IDER- ne stavajte topli jadewa vo

fri`iderot;- razmislete {to vi treba pred

da go otvorite fri`iderot i ne godr`ete dolgo otvoren;

- sadovite so jadewe dr`ete gizatvoreni da ne se sozdava mrazod isparuvawata;

- vodete smetka za gumite navratata i zamenete gi na vreme;

- ~istete go mrazot redovno ipravilno, a ako nabavuvate novneka bide od onie koi ne fa}aatled.

Sekako postojat u{te mnogu na-~ini, koi se nadevam ve}e i ste giotkrile so godinite. Mo`ebi nanekoi od vas ovie sovete vi sepoznati i gi praktikuvate. Mo`ebinekoi od vas gi podzaboravile pa}e se potsetat, a veruvam deka imai takvi koi so zadovolstvo }e ginau~at i }e gi praktikuvaat.

Podgotvil: Mile Serafimovski

Malku trud, golema za{teda

Mnogumina postari lu|e, no ipomladi, odgleduvaat p~e-li. Nekoi od hobi, nekoi za-

radi svoeto zadravje, a nekoi pakza da si go zgolemat semejniot bu-xet. I na ovie i na onie koi ne od-gleduvaat p~eli, poznato im e de-ka p~elinite proizvodi se i zdra-va hrana i dobar lek. Za medot,polenot, mle~ot-hranata na kra-levite i astronautite, ima mnogunapisi i knigi. P~elinite proiz-vodi se davaat na bebiwa, u~eni-ci, sportisti i stari lu|e.

Eve edna lo{a vest vo vraka sop~elite: postoi realna opasnostp~elite da is~eznat kako vid. Od2006 godina duri 70 % od ovaa po-pulacija uginala kako posledicana KKD-virusot{to e ekvivalentpo efektite naonoj {to go napa|a~ovekoviot imuni-tet, odnosno, HIV-virusot {to pre-dizvikuva SIDA.

P~elite se in-sekti {to se vbro-juvaat vo sedumte`ivi svetski ~udaspored svojata ~u-desna i unikatnastruktura, kako ina~inot na orga-nizacija na `ivoti nivnite komuni-kaciski sposobno-sti. Okoto na p~e-lata sodr`i 6.900le}i i spa|a vo eden od najslo`e-nite organi za vid. Ima tri o~ikoi i slu`at za orientacija vo le-teweto. So svoite krila izveduva230 dvi`ewa vo sekunda. Zadnitenoze, prekrieni so iqadnici vla-knenca, i slu`at kako ko{ni~ki zasobirawe polen. P~elite vospo-stavile neverojatno prijatelski ifunkcionalen odnos pome|u ras-tenijata i insektite, no toa dru-`ewe zaradi nadvore{ni fakto-ri, a po milioni godini evolucija,sega e naru{eno. Tie imaat razvi-eno i sofisticiran komunikaci-ski jazik. Me|usebno se informi-raat za bogatite pasi{ta, taka {toniz tanc si gi soop{tuvaat koor-dinatite na lokaciite kade imahrana. Edna kolonija na p~eli, iliedno p~elsko semejstvo (ko{nica)se sostoi od matica, od stotinama{ki p~eli - trutovi, i okolu30.000 p~eli-rabotni~ki. Mati-cata ra|a 2.500 larvi dnevno, {tona godi{no nivo dostignuva brojka

od dva milioni novi p~eli - ra-botni~ki. P~elite - rabotni~kirabotat posveteno i isklu~itelnonaporno, osobeno vo letnite mese-ci. Vredno rabotat duri i p~eliteve}e zarazeni so patogeniot virusna stres KKD @ivotniot vek naovie ~udesni su{testva e samoeden mesec!

P~elite {to zaboluvaat od ovojvirus, sli~no kako i ~ovekot odHIV, gubat imunitet i sposobnostza orientacija, pa, vo odredenafaza od bolesta, stanuvaat is-to{teni i slabi do taa mera {tone mo`at ni da go najdat svojot patdo svojata ko{nica. Nau~nicite giistra`uvaat pri~initelite na bo-lesta za da mo`e da pronajdat so-

odveten lek. Dosega{nite istra-`uvawa upatuvaat na ve}e stan-dardnata konstatacija deka na~i-not na `ivot na ~ovekot, negovitecivilizaciski naviki i negovatasklonost da izigruva gospodar ikreator na se, se vo osnovata napomorot na p~elite. Me|udrugoto,utvrdeno e deka virusot go pre-dizvikuva lo{ata ishrana na p~e-lite-rabotni~ki, potoa pestici-dite i genetskiot in`enering kajrastenijata, kako i telekomunika-ciskite mre`i. Nau~nicite zabe-le`ale deka p~elite koi se zara-zile so KKD virusot u{te vo rana-ta faza, organizirano i koordini-rano preku unikatniot sistem zame|usebna komunikacija, gi napu{-taat svoite mati~ni kolonii socel da go za{titat ostanatiot delod rojot od uginuvawe. I ~udno imnogu interesno!

Ovaa fascinantno odnesuvawena p~elite so socijalnata dimen-zija na nivnata op{testvena orga-

nizacija e nedosti`en ideal nasite ~ovekovi op{testva. Gri`ataza opstanok na p~elinoto semejst-vo i odr`uvawe na rodot duri i pocena na li~na `rtva, kaj ~ovekotse manifestira samo kaj poedincii toa mnogu retko.

No, da se vratime na posledici-te od bolesta koja gi napa|a oviemali za po~it su{testva. [to }ese slu~i ako ovaa bolest sosema giistrebi kako vid p~elite? Kakoprvo i osnovno, so izumirawe nap~elite, }e po~nat da izumiraat ionie vrsti na rastenija na koireprodukcijata im zavisi od niv.So is~eznuvawe na tie rastenija,}e is~eznat i `ivotnite koi sehranat so niv i }e se iskinat od-

redeni biolo{kisinxiri. Takvoglobalno naru{u-vawe bi bilo so go-lemi razmeri, pos-tra{ni od klimat-skite promeni,stotici pati poka-tastrofalno zaperspektivite na`ivotot na Plane-tava. Zatoa morapod itno da se or-ganizira serioznakampawa koja bi gonapravila ~ove{t-voto svesno za ona{to mu pretstoi,ako prodol`i tre-ndot na {irewe na“sida” kaj p~elite.

Imeno, samo vo SAD minatata go-dina kako posledica na ovaa bo-lest, bile uni{teni 800.000 ko{-nici, odnosno 36 milioni p~eli.Kako posledica na ovoj fakt, voodnos na ~ovekot, toa zna~i dekaefektot od sidata kaj p~elite e1/3 pomalku proizvedena hranaili 15 milijardi dolari direktna{teta samo na amerikanskata eko-nomija.

Za `al, KKD-virusot se {iri ipobrzo od onie virusi-mutanti{to go napa|aat ~ovekoviot imu-nitet. Ovaa bolest kaj p~elite,odnosno, masovnoto izumirawe nap~elskite semejstva zasega e za-bele`ano vo Evropa, Avstralija iSAD. Na Balkanot taa e registri-rana i vo Hrvatska, a za Makedo-nija nema oficijalni podatoci.

Da se nadevame deka ~ove{tvoto}e se svesti i nema da dozvoli dagi snema ovie “umni” i mnogu kori-sni insekti.

K.S A

[to }e se slu~i ako gi snema p~elite

Gri`a za penzionerite so naru{eno zdravjeZdru`enieto na penzionerite od Probi{tip i pokraj minimalnite

sredstva so koi rasoilaga, ne ja izostavuva gri`ata za svoite ~le-novi so naru{eno zdravje, za onie na koi im e neophodno bawsko iliklimatsko lekuvawe.

Zaradi ograni~enite sredstva, be{e odlu~eno penzionerite da se is-pra}aat vo bawite koi se najprifatlivi za mo`nostite na zdru`enie-to, a toa se “Ke`ovica” od [tip i “Spiro Zakov” Bawsko- Strumica. Porazgleduvawa na site barawa i spored kriteriumite koi bea predtoadoneseni, na 30 penzioneri im bea zadovoleni barawata.

Za onie koi se opredelija za “Ke`ovica,, Zdru`enieto im obezbedisekojdneven prevoz, a za Bawsko im se priznavaa patnite bileti. Votro{ocite na tretmanot ZP u~estvuva{e od 10% do 30%, vo zavisnostod visinata na penzijata na penzionerot.

Gri`ata za zakrepnuvawe na zdravjeto na penzionerite }e prodol`ii narednata godina.

M.Z.

\

REKLAMI PENZIONERplus noemvri 200914

Traj~e go viknal Trpe da go povozi so helikopter. Letaat,taka letaat... i po nekoe vreme Trpe mu veli na Traj~e:

- Neli ti studi Traj~e?- Mi studi!- Pa isklu~i go toa ventilatorot.

***Po ulica odi `ena, a po nea vo ~ekor ja prati nepoznat ma`.

@enata se svrtuva i mu veli:- Zo{to me prati{?- Pa, sega otkoga se zavrte i jas se ~udam zo{to?!

***U~itelkata pra{uva:- Koe vreme e: kupuvam, kupuva{. kupuva, kupuvame kupuvate.....- Vreme na rasproda`ba!- Ne, ne e! Drug?- Minato vreme, u~itelke!

***Ribar se dobli`uva do drug ribar i go pra{uva:- [to istura{ vo vodata?- Vitamini za apetit. Denes ribive ne{to nej}at da jadat...

***- Mili sekoga{ stravuvam koga odi{ na rabota. Mnoguraboti{.- No, mila mora{ da priznae{ deka ponekoga{ i porano doa|am.- Ama jas ba{ od toa se pla{am!

***Se sretnale dvaica penzioneri: - Kade bre Trpe, da ne odi{ na svadba?- Ne.- Da ne odi{ na pogreb?- Ne, a zo{to?- Pa, gledam si se doteral vo odelo!- A, toa. Go luftiram od molci!

***- Koga utrovo si dojdov doma, `ena mi mi ka`a deka no}eska

doma kaj nas dvlegol kradec .- I {to se slu~ilo, go fatile li? Do{la li policija?- Ne, nemalo potreba. @ena mi mislela deka sum jas, pa ene

le`i vo bolnica so skr{ena glava!

ZABAVAPENZIONERplus noemvri 2009 15

Nekoj ~ovek bil star ama i bogat.Imal obi~aj sekoj den da vadi zlat-nicite od ~ekmexeto i da si gi broi.^ovekot imal tri sina i tri snai.Snaite sekoj den mu varele kafe, mupravele ru~ek, go nudele se i se{to.I sinovite golema ~est mu pravele.Eden den do{le kaj nego i mu rekle:

- Tatko ti ve}e si star daj podelini gi zlatnicite za da ne se karameotkoga }e umre{.- Tatkoto taka nap-ravil. Arno ama od drugiot den, nikafe, ni ru~ek. Ni muabet, nikoj ne-malo da go vidi. Starecot mu ja ka-`al makata na eden soselanec.

- ]e ti dadam jas na zaem desetzlatnici i pak po~ni da broi{. ]e

vidat tvoite i pak }e dojdat. Pred daumre{ da mi gi vrati{.

Utredenta starecot napravil kako{to mu rekol prijatelot. Koga eve tigi snaite so kafe, sinovite so rakija:

-Kako si tatko, {to pravi{ tatko,{to saka{ ru~ek?

Minuvale godini ubavi, poubavi!Koga videle deka na stariot mu sebli`i krajot go pra{ale kade se pa-rite.

- Pod kru{ata se zakopani vo dvo-rot - rekol dedoto i si po~inal.

Utredenta sinovite zele da kopa-at, da gi baraat parite. Kopale, ko-pale go otkopale ~ekmexeto. Koga gootvorile vo nego na{le kni`ule nakoe pi{uvalo:

- Dodeka e `iv ~ovek treba da ~u-va ne{to, zaradi koe nekoj }e dojdeda go vidi i ~est }e mu pravi!

Naravou~enie

M.T.

\

KRSTOZBORNNNNAAAA[[[[

AAAAKKKKTTTTEEEERRRRNNNNAAAA

FFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

GRAD VOGRAD VOIRANIRAN

PLANINAPLANINAVO MAKEVO MAKE--DONIJADONIJA

JODJOD SKANDISKANDI DLABO^INADLABO^INA ANIANI@IRARDO@IRARDO BORBOR MESTO VOMESTO VO

ROMANIJAROMANIJA

EDENEDENHOROSKOPHOROSKOP--SKI ZNAKSKI ZNAK

SOPRUZISOPRUZI

GERM.GERM.PISATELPISATELGUSTAVGUSTAV

BOKSEROTBOKSEROTKA^ARKA^AR

ODGLAS,ODGLAS,EHOEHO

IMETO NAIMETO NA[AHISTOT[AHISTOT

TIMANTIMAN

BUKVA ODBUKVA ODGLAGOLI-GLAGOLI-

CATACATA

VOLTVOLT@ENSKO@ENSKO

IMEIME

ORTOMARIORTOMARIMRE@AMRE@A(GERM.) (GERM.)

LIK DOLIK DOGR^. MITOGR^. MITO--

LO.LO.NA DRUGONA DRUGO

MESTOMESTO

ALOVAALOVAREKA VOREKA VO

GERMANIJAGERMANIJA

MITOMITO

@. IME@. IME

AMADEOAMADEOAVOGADROAVOGADRO

SVE^ENASVE^ENASALASALA@. IME@. IME

ANRI RABOANRI RABOELENAELENA

OBRAS-OBRAS-COVACOVA

MARKA ANG.MARKA ANG.AVTOMOAVTOMO--

BILIBILIGERM. @.GERM. @.

IMEIME

FRLENIFRLENIKARTI VOKARTI VO

IGRAIGRA

PASKALPASKAL

VIDVIDGLODA^GLODA^

AMER.AMER.MAJMUNMAJMUN

AFIRMAAFIRMA--CIJACIJA

FIZI^ARFIZI^ARERNSTERNST

ATINSKIATINSKISPORTSKISPORTSKI

KLUBKLUBME\U. AMAT.ME\U. AMAT.

BOKS.BOKS.SOJUZSOJUZ

STRANSKOSTRANSKOMA[KOMA[KO

IMEIME

RADIUSRADIUSTREMTREM(ARH.)(ARH.)

AMADEOAMADEOAVOGADROAVOGADRO

SMEEWESMEEWE

ARTISKATAARTISKATALAJONLAJON

IMETO NAIMETO NAFIZI^AROTFIZI^AROTAJN[TAJNAJN[TAJN

NOSA^NOSA^GRAD VOGRAD VO

SAUDISKASAUDISKAARABIJAARABIJA

HELIUMHELIUM

TEMNINATEMNINA

[VEDSKA[VEDSKAPOP GRUPAPOP GRUPAGOSPODARGOSPODAR

(GR^.)(GR^.)

OBLASTOBLAST(TUR.)(TUR.)

GODINAGODINA(LAT.)(LAT.)

PATKAPATKA(RAZG.)(RAZG.)

UPRAVNIKUPRAVNIKNA VILAETNA VILAET

NORVE[KINORVE[KI[AHIST[AHIST

TERJETERJEDEL ODDEL ODETAPAETAPA

VIDVIDGEOMET-GEOMET-RISKORISKOTELOTELO

KELVINKELVINDR@AVADR@AVA

NANABLISKIOTBLISKIOT

ISTOK ISTOK

L.O.L.O.OZNAKA AOZNAKA A

MA[INA ZAMA[INA ZAPI[UVAWEPI[UVAWE

NIKELNIKEL

ZABRANAZABRANAAVTOZNAKAVTOZNAKZA RUMAZA RUMA

MA[KIMA[KIGLASGLAS

FOSFORFOSFOR

NEOF. KRAT.NEOF. KRAT.ZA AL@IRZA AL@IRINIC. NAINIC. NA

ARTISKATAARTISKATAKOLESARKOLESAR

SKANDISKANDI BORISBORISBEKERBEKER

NEOPHODENNEOPHODENPREHRAMPREHRAM--

BENBENPRODUKTPRODUKT

POKAZNAPOKAZNAZAMENKAZAMENKA VODOROD VODOROD

BORBOR

IMETO NAIMETO NAATLETI-ATLETI-^AROT^AROT

XONSONXONSON

GERM.GERM.FILOZORFILOZOR

ERNSTERNST

VID JU@NO OVO[JEVID JU@NO OVO[JE

STUDENT VO PRVASTUDENT VO PRVAGODINAGODINA

EGIPETSKIEGIPETSKIBOGBOG

IMETO NAIMETO NAARTISKATAARTISKATAJAKOBSONJAKOBSON

VIDVIDSU[ENASU[ENA

RIBARIBA

NAKIT ZANAKIT ZAU[IU[I

ITAL.ITAL.FUDBALERFUDBALERGAETANOGAETANO

SKANDI

Denes sre}niot brak go so~inuvaat: ma`ot, `enata i dvatelevizora.

Sovet za soprugite: nikoga{ ne treba da se zastane me|uma`ot i negoviot son.

Najve}e se saka prvo dete i vtora `ena.Tatkoto na decata im dava potpora, a majkata sigurnost.Tajna za dolg brak: ne priznavaj nikoga{ ni{to.Ni{to ne ja ubiva romantikata, kako dolg brak.Ako zeme{ ubava `ena }e si sre}en, ako zeme{ lo{a }e

stane{ filozof.Postojat dva dela vo brakot: prviot del e vo mladosta

koga se deli sre}ata i palavosta i vtoriot del vo staro-sta koga se deli zdodevnosta i bolesta.

Brakot e kako pe~urka: dali e otrovna ili ne, se dozna-va koga ve}e e docna

Podobro e da `ivee{ najbedno so nekogo, otkolku vo izo-bilstvo sam.

Sekoj koga se `eni treba da si gi otvori o~ite, a potoanajdobro e da gi zatvori.

Sre}niot brak vo mladosta go pravat-setilata, vo zreligodini-navikite, vo starosta-potrebite.

Da se o`eni{ zna~i svoite prava da gi prepolovi{, adol`nostite da gi udvoi{.

Op{testvoto go sozdalo brakot, a prirodata neverstvoto.Brakot e retka istoriska pojava pri koja osvojuva~ot mu

se pot~inuva na pobedeniot.Vo qubovniot triagolnik, soprugot e tap agol.Da bilo dobro da si `enet i gospod }e bil.Brakot ne e samo strast i romantika, brakot e drugarst-

vo i prijatelstvo i odbrana od samotija.[to podolg brak, toa pokusi re~enici. K.S.A

AFORIZMI

Humor

VIDICI PENZIONERplus noemvri 200916

Malkumina mo`at da se pofa-lat so toa deka re~isi siotsvoj `ivot nesebi~no daru-

vaj}i ja te~nosta {to zna~i `ivot,dale svoj pridones vo spasuvawetona mnogu ~ove~ki `ivoti. I, nesom-neno, da se pottikne i da se neguvatakvoto ~uvstvo e pove}e od humano,veli~estveno i zaslu`uva iskrenovoshituvawe. Na tie malkumina impripa|a Qubinko Ristovski, koj svo-jot raboten vek go pominal vo MVR"\or~e Petrov”, a od 2001 godina e vopenzija. Toj denes e aktiven ~len naIzvr{niot odbor na Zdru`enieto napenzionerite “\or~e Petrov”.

Neodminliv e vpe~atokot deka zasogovornik - penzioner, koj iako ja`ivee svojata {esta decenija, izg-leda mnogu vitalno i mladoliko.Sekako, za toa pridonesuvaat i ne-govite geni, no i uredniot zdrav`ivot, ispolnet so mnogu aktivno-sti i rekreacija, koj mo`e da poslu-`i kako primer na mnogu mladi pen-zioneri. Za toa kako gi ispolnuvasvoite penzionerski denovi, iakoskromen po svojata priroda, toj mo-`e mnogu da raska`uva.

- Kako ~len na Klubot na penzio-nerite vo urbanata zaednica “DameGruev”, so ostanatite ~etiriesetinapenzioneri, se sretnuvame tri pativo nedelata. Go prelistuvame i sle-dime dnevniot pe~at, igrame {ah,domino. Eden den vo nedelata ni sepridru`uvaat i kole{kite penzio-nerki.

Kako prodol`enie na negovoto ak-

tivno ~lenuvawe voCrveniot krst na Re-publika Makedonija,toj pottiknuva i e or-ganizator na pove}eaktivnosti vo svoetozdru`enie, kako ~lenna Komisijata za zd-ravstvo i socijala, za{to toj veli:

- Mnogu ~esto vo sorabotka so Cr-veniot krst organizirame raznipredavawa za penzionerite od ob-lasta na zdravstvenata i socijalna-ta oblast, prvenstveno za kardiova-skularnite zaboluvawa, dijabeti-sot, astmati~nite zaboluvawa, me-rime krven pritisok, {e}er i hole-sterol vo krvta. Pravime poseti nastari iznemo{teni lica. Sorabotu-vame so mladinci koi redovno kon-taktiraat i im pomagaat na osame-nite stari lica. A vo idnina na{i-te aktivnosti }e bidat naso~enikon obezbeduvawe socijalna pomo{na lica so niski primawa.

Qubinko e aktiven krvodaritel od1967 godina kako mladinec i

dosega ima daruvano krv 106 pati.Osnova~ e na Dru{tvoto na Crveni-ot krst vo SVR Skopje vo "\or~e Pet-rov”, kade {to daruvaweto krv, adenes prerasna vo tradicija kojatrae. Isto taka toj e pretsedatel ina Komisijata za krvodaruvawe i~len na Izvr{niot odbor na Crve-niot krst "Karpo{“. Za svoeto nese-bi~no anga`irawe kako i za krvoda-ruvaweto, dobitnik e na golem broj

plaketi, priznanija i nag-radi na koi ni samiot neim go znae brojot. Od nivosobeno mu e drag medalotpo povod krvodaruvawetopo 100-ti pat, kako i Or-denot na trudot, dobien zacelokupnoto dosega{noanga`irawe na poleto nakrvodaruvaweto.

Vo semejstvoto na Qu-binko, krvodaruvawetostanalo navika i tradici-ja. Site negovi ~lenovi,kako od potesniot semeenkrug, taka i od po{irokoto

semejstvo, toa se 35 ~lenovi, daru-vaat, po~nuvaj}i od soprugata do de-cata, snaata, bratot, sestrite, ze-tovcite...

Soprugata Lepa ima 14 daruvawa,snaata Biqana 9 daruvawa, sinotMarjan bil daritel 19 pati, }erkataSuzana ima 6 daruvawa. Navistina,nesekojdnevno, nesebi~no semejstvo,koe{to pobuduva voshit pri samatapomisla deka nivnata krv spasilamnogu ~ove~ki `ivoti!

Na pra{aweto {to be{e presudno,{to go pottiknalo nego i negovotosemejstvo da se opredelat za ovaamnogu blagorodna rabota, Qubinkoveli:

- Ednostavno, samata pomisla de-ka na ovoj na~in im pomagame na lu-|eto koga se bolni ili im se slu~ilanekoja nesre}a, na{ata krv da im senajde koga im e najpotrebna, toa e{to ne pottiknuva i ponatamu daprodol`ime so ovaa humana aktiv-nost. I se dodeka mo`am, jas nema daprestanam da ja daruvam mojata krv,te~nosta {to zna~i `ivot!

M. Paunova

QUBINKO RISTOVSKI - KRVODARITEL,

Daruval krv 106 pati!

Nova inicijatva na penzionerite od Peh~evo

Domot - na trajno koristewePenzionerite od Zdru`enieto na

penzionerite od op{tina Peh~e-vo denovive pokrenaa nova inicija-tiva so koja }e treba da se podignekvalitetot na op{testvenoto `ive-ewe na najvozrasnata grupa na gra|a-ni od najisto~niot del na Makedo-nija.Stanuva zbor za aktivnosti sokoi se pravat napori za dobivawe naobjektot na sega{niotDom na penzionerite natrajno koristewe. Za taanamena vo tek se kon-takti so lokalnata sa-mouprava vo Peh~evo so{to bi se realiziralainicijativata.

Celta, pak, na penzio-nerite, e deka so dobi-vaweto na pravoto natrajno koristewe napenzionerskiot dom }ese steknat mo`nosti zainvestirawe vo rekonstrukcija nazgradata. Na toj na~in penzioneriteod Peh~evo }e dobijat posovremeniuslovi za sproveduvawe na svoiteaktivnosti.

- So dobivaweto na pravoto zatrajno koristewe, Zdru`enieto }emo`e da aplicira za dobivawe nafinansiski sredstva so koi bi serealizirala ovaa zamisla - velipretsedatelot na ZP, Dimitar Laza-rovski. Domot ima povr{ina od oko-lu 100 metri kvadratni. Vo objektotraboti penzionerski klub, postoi

sala za sostanoci, kancelarija, kakoi pomo{ni prostorii.

Inaku, vo op{tinata Peh~evo seregistirani okolu 1000 penzioneri.

tekst foto: Dragi Rolevski

Po povod 33-tiot ro-denden na skopskata

op{tina Karpo{ gradona-~alnikot Stev~o Jakimov-ski sve~eno go otvori no-viot klub na penzioneri voobjektot na gimnazijataNikola Karev. Klubot }ebide otvoren sekoj rabotenden i vo nego penzionerite}e mo`at sekojdnevno dase dru`at. Od Op{tinatanajavija deka naskoro }eotvorat u{te dva klubanameneti za postarite `i-teli vo Vlae i Zloku}ani. So toapovozrasnite `iteli od ovie na-

selbi }e gi dobijat site uslovi zau`ivawe vo nivnite stare~ki de-novi.

Nov klub vo Karpo{FOTO VEST

Domot na penzionerite vo Peh~evo

Tradicionalen {ahovski turnir vo Skopje

Pobednici ekipite na ZP "Kisela Voda”

Vo organizacija na Gradskiot sojuzna zdru`enijata na penzionerite

na Skopje, na 13 noemvri na Denot naosloboduvaweto na glavniot grad naMakedonija, se odr`a sedmi po redtradicionalen {ahovski turnir na

koj vo ma{ka konku-rencija se natpreva-ruvaa ekipite na zd-ru`enijata na penzi-onerite na Centar,Gazi Baba, KiselaVoda, Karpo{, \or~ePetrov, ^air, OVR,Taftalixe i Saraj, avo `enska na KiselaVoda, Centar i GaziBaba. Turnirot be{eorganiziran vo res-toranot "Nacional”,a domakin be{e Zd-ru`enieto na penzionerite na op{-tina Centar.

Vo prisustvo na pretsedatelot naSZPM Du{ko [urbanovski turnirotgo otvori d-r Krsto Angelovski,pretsedatel na GS na ZP na Skopje,potenciraj}i go zna~eweto na praz-

nikot i na tradicijata na {ahovsko-to odmeruvawe na silite pome|upenzionerite.

Vo `enska konkurencija pobediekipata na Kisela Voda so osvoeni3,5 poeni, pred Gazi Baba so 1,5 i

Centar so 1 poen.Peharite im gi vra-~i Pavle Spasev,pretsedatel na ZPCentar.

Golema izedna~e-nost ima{e vo ma{-ka konkurencija.Pobednik stanaekipata na KiselaVoda so osvoeni 17poeni, kolku {toima{e i OVR, a natreto mesto se pla-sira ^air so 16 poe-ni. Uspehot im go

~estita{e i peharite im gi vra~iDragi Argirovski, sekretar na SZ-PM.Turnirot go sude{e FIDE sudijataSlobodan Mihajlovski, penzionerod Skopje.

A.D.

Renoviranata zgrada na pro-tivpo`arniot dom vo Ko~anilocirana vo strogiot centar

na gradot, ve}e i oficijalno e se-di{te na Zdru`enieto na penzio-neri od Ko~ani. Na 20-ti noemvri,vo prisustvo na visoki pretstav-nici od SZPM me|u koi i pretse-

datelot Du{ko [urbanovski, sve-~eno bea pu{teni vo upotreba no-vite prostorii, adaptirani spo-red najsovremenite standardi inormi. Na sve~enostta organizi-rana po toj povod, lentata ja pre-se~e gradona~alnikot na op{tinaKo~ani Ratko Dimitrovski, kojpred prisutnite gra|ani, gosti ipenzioneri od okolnite op{tinime|u drugoto istakna:

- Ovoj sve~en ~in po povod pu{-taweto vo upotreba na novite pro-storii na ZP od Ko~ani e u{teedna potvrda pove}e za na{ataplodna sorabotka, koja od den naden se pove}e ja prodlabo~uvame.Na ovoj pozitiven ~ekor ne samo zapenzionerite, tuku i za site gra|a-ni na op{tina Ko~ani, mu pretho-de{e potpi{uvawe spogodba zarazmena na prostorii pome|u lo-

kalnata samouprava i ZP Ko~ani,so koja op{tinata dobi novi pro-storii za uspe{no sproveduvawena edno{alterskiot sistem, apenzionerite nov penzionerskiklub, kako i dve novi sali za kul-turno-umetni~ki podgotovki isostanoci, i nekolku moderni kan-

celarii. No,sorabotkatane zastanuvaovde, - izjavigradona~al-nikot Dimit-rovski.

- Vo najsko-ro vreme }e serealizira iproektot za

izgradba na nov penzionerski domna lokacijata na porane{nata ka-sarna vo Ko~ani, za {to ve}e te~atpodgotovkite za prostorno uredu-vawe i urbanizacija.

Pozdravuvaj}i ja ovaa uspe{nasorabotka pretsedatelot na SZPMDu{ko [urbanovski istakna, de-ka ova treba da bide primer i nasite lokalni samoupravi za imp-lementacija na potpi{aniot Me-morandumot za sorabotka so ZELS

i deka samo so zaedni~ki akcii isorabotka mo`e da se podobriokvalitetot na `ivotot na penzio-nerite.

- Donesovme odluka deka imamesili i mo`nosti da go podobrimesekojdnevieto na sekoj na{ ~len,re~e pretsedatelot na ZP Ko~ani\or|i Serafimov. - Izminativedva-tri meseci se zafativme sorealizacija na eden navidum ed-nostaven, no vo su{tina mo{nemakotrpen proekt. Anga`iravmeproektantska ku}a {to go izgotvistru~niot plan za rabota, i uspe-avme da go sprovedeme vo odnap-red zacrtaniot rok. Vpro~em na-{eto zdru`enie kako edno od na-jaktivnite vo zemjava, so nad 6000

~lenovi penzioneri,kone~no i zaslu`u-va{e da raboti ifunkcionira vo po-dobri i posovremeniprostorni uslovi.Sorabotkata so lo-kalnata samoupravaKo~ani }e ja prodol-`ime i ponatamu sonovi proekti i inve-sticii, so edinstve-na cel: podobruvawe

na uslovite za `ivot na sitegra|ani, a posebno na penzioneri-te koi siot svoj `ivot go imaatposveteno na razvoj i blagosostoj-bata vo vkupnoto `iveewe.

Na sve~enosta po povod pu{ta-weto vo upotreba na novite pro-storii na ZP Ko~ani prisutnitepenzioneri, ne go krieja zadovols-tvoto od uspe{no realiziraniotproekt.

Il~o Lazarovski

Ekskurzija na penzionerite vo AlbanijaVo organizacija na Zdru`enieto na penzionerite od

Debar se realizira uspe{na dvodnevna ekskurzija voRepublika Albanija, kade bea poseteni nekolku istoriskimesta vo Dra~, Kaleto vo Kruja, Elbasan, Tirana i drugi.Okolu 50 debarski penzioneri izrazija golemo zadovolst-vo od ona {to go posetija, bidej}i dosega nemale mo`nostda pretstojuvaat vo ovie gradovi, a. pri toa dobro sedru`ele i se relaksirale.

V.S.

\

Ko~anskite penzioneri vo prostorii od 21. vek