PENZIONER + br. 75 · 2014. 10. 30. · ubavi `elbi, istakna deka penzione-rite so svoite aktivnosti, so dru`e-weto kako {to e ova vo Lesnovo, se najubavo u~ili{te i patokaz za po-mladite

SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: [email protected] www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

ME\UNARODNOPRIZNANIEZA SZPM

str. 2

31 oktomvri 2014 godinaGodina VII, broj 75

str. 14

PENZIONER

EKSKLUZIVNISE]AVAWAPRETO^ENI VO KNIGA

str. 7

INFO str. 11

str. 9

str. 12

str. 13

SAKAM DA SUM PENZIONER (NOVA MAKEDONIJA)

Zdru`enijata na penzionerite naMakedonija go odbele`aa svojotpraznik 20-ti septemvri so ve-

li~enstven i nezaboraven sobir vo`ivopisnoto Lesnovo, kade se nao|anadaleku pro~ueniot manastir SvetiGavril Lesnovski koj datira od prva-ta polovina na 14-tiot vek. Amfitea-tralnata polo`ba na seloto, tajnitena pe{terite, nekoga{ni rudnici zavodeni~ni kamewe, nadmorskata viso-~ina od 900 metri, borovata {uma,zlatno `oltata koloritnost na lis-topadnite drvja i topliot son~ev den,bea predizvik na 21- vi septemvri,golem broj penzioneri, vernici i tur-isti da se najdat vo Lesnovo, da bidatdel od eden nezaboraven sobir, da sedel od obele`uvaweto na eden od po-golemite hristijanski praznici MalaBogorodica - Ra|aweto na majkataBo`ja.

Toj den vo Lesnovo dopatuvaa 35zdru`enija so nad 8000 penzioneri.Nekoi ve}e bile vo Lesnovo, a nekoikako Ohrid, Struga, Debar, Demir Hi-sar, Makedonski Brod i drugi, za prv-pat se najdoa vo pregratkite na ovaanedoprena ubavina. Gi ima{e od seka-de, {to bi se reklo na ovoj dvoenpraznik, Lesnovo be{e Makedonija vomalo. Koga sme kaj statistikata bispomenale deka od nekoi zdru`enijadopatuvaa po dva, tri ili ~etiri av-tobusi, no rekordot go ponesoa [tip-jani, koi dojdoa so deset avtobusi i516 penzioneri.

Dodeka mnogumina od prisutnite jarazgleduvaa okolinata, {etaa niz {u-mite, ili se veselea so muzika, pret-sedatelite na zdru`enijata, sekreta-rite ili nivnite pretstavnici odr-`aa rabotna sredba na koja razmenijamislewa i iskustva za rabotata i

aktivnostite. Na sostanokot pokrajpretstavnici na zdru`enijata od op-{tinite, prisustvuvaa i: prviot ~ovekna SZPM, Dragi Agirovski, gradona-~alnikot na op{tina Probi{tip, ToniTonevski i pretstavnici od biznissektorot. Na prisutnite prv im se ob-rati pretsedatelot na ZP Probi{tip,Gruica Manasijev, koj otkako gi poz-dravi prisutnite posakuvaj}i im mnoguzdravje i sre}a, se navrati na anga`i-raweto na probi{tipskoto zdru`enie,istaknuvaj}i ja sorabotkata so lokal-nata samouprava i gradona~alnikot,koj sekoga{ poka`uva razbirawe zaaktivnostite na penzionerite. Naprisutnite im se obrati i prviot ~o-vek na SZPM, Dragi Argirovski, kojnajnapred gi pozdravi prisutnite nasostanokot i im posaka mnogu zdravje ili~na sre}a. Potoa toj napravi kuspresek na razvojot na penzionerskataorganizacija vo izminatite godini ire~e:

- Sredbite pretstavuvaat najubavmost za gradewe na prijatelstva, zarelaksacija, opu{tawe i zabava. Pre-ku ovie sredbi se pridonesuva zazdrav i sre}en `ivot. Raduva faktot{to sekoja godina se se pomasovni. De-nes vo Lesnovo, prisustvuvaat nad8000 penzioneri {to e svoeviden re-kord. Da ne ja zaboravam i da ja pofa-lam golemata poddr{ka na na{itezdru`enija od gradona~alnicite kako{to e slu~ajot so Probi{tip.

Gradona~alnikot Toni Tonevski nego krie{e zadovolstvoto {to i na ovojdvoen praznik e me|u penzionerite.Otkako gi upati svoite pozdravi i naj-ubavi `elbi, istakna deka penzione-

rite so svoite aktivnosti, so dru`e-weto kako {to e ova vo Lesnovo, senajubavo u~ili{te i patokaz za po-mladite generacii.

- Ne sum videl dosega tolku mnogunarod na tolku mal prostor. Ova mo-`ete da go napravite samo vie penzi-onerite. Tokmu zatoa, sorabotkata nalokalna samouprava so zdru`enietona penzioneri e na taka visoko nivo, -re~e gradona~alnikot Tonevski.

Po sostanokot prisutnite ja razgle-daa okolinata i prekrasniot manas-tir, a pretsedatelot pak na SZPMDragi Argirovski se pro{eta me|upenzionerite, razgovara{e so niv narazni temi, gi slu{na nivnite pred-lozi za toa {to im nedostasuva, kolkuse zadovolni od rabotata na zdru`e-nijata, no i na Sojuzot, {to mislat zavakvoto dru`ewe na zeleno, imaat liidei za drugi formi na dru`ewa idrugo. Od penzionerite mu bea posta-vuvani mnogu pra{awa, okolu nivniteprava i obvrski, a osobeno se intere-siraa za pretstojnite penzionerskiizbori. Pretsedatlot Argirovski nasekoe pra{awe dava{e soodvetniodgovori. Pro{etkata ja zavr{i narakometnoto igrali{te kade gostitegi zabavuva{e sostavot „Euforija” odProbi{tip, a nastapi i estradniotumetnik Risto Krapovski i negovatakole{ka Nacka. Ponesen od ritamotna muzikata i toj se fati na oro i sevesele{e zaedno so svoite vrsnici.Dru`eweto trae{e pove}e ~asovi sopesna, muzika, igra, so evocirawe spo-meni, no i pravewe planovi za nared-noto dru`ewe na zeleno.

M. Zdravkovska

ZP Probi{tip

Za Denot na penzionerite, Lesnovo be{e Makedonija vo malo

Po povod Denot na penzionerite na Makedonija,20-ti septemvri, Sojuzot na zdru`enija napenzioneri na Makedonija odr`a sve~ena se-

dnica na Izvr{niot odbor na koja prisustvuvaa i:Besnik Pocesta, potpretsedatel na Sobranieto naSZPM, Done Nikolovski pretsedatel naNadzoren odbor na SZPM, Krste Angelovskipretsedatel na SZP na grad Skopje, MiloradRistoski, pretsedatel na Statutarna komisijana SZPM, Milevka Zdravkovska pretsedatel naKomisija za kulturno-zabaven `ivot, ZdravkoPetkovski pretsedatel na Komisija za sport irekreacija, Gojko Eftoski pretsedatel naSobranie na ZP Tetovo, [aban Azizi pretseda-tel na IO na ZP Tetovo, Tom~e Stojkov selek-tor na Republi~kata revija za pesni, muzika iigri, Metodija Novkovski pretsedatel na IO naZP \or~e Petrov, Qubinko Ristovski sekretar

na ZP \or~e Petro, Petar Andreevski knigovoditelvo SZPM, Ilija Gligorov ~len na Upraven odbor naFZOM i Kalina Slivovska - Andonova, pretsedatelna Komisijata za informirawe.

Sednicata ima{e dva dela: sve~en i raboten.Vo prviot del sve~eno izlagawe ima{e pretse-

datelot na SZPM Dragi Argirovski, koj gi istaknaaktivnostite i postigawata na SZPM vo izminatite68 godini so poseben akcent na poslednite nekolkugodini, potenciraj}i deka Sojuzot od mala organi-

zacija kako del od Sindikatite na Makedonijaformirana vo 1946 godina, prerasna vo respektabi-len faktor vo op{testvoto so nad 250 iljadi ~le-novi organizirani vo 57 zdru`enija.

- Denes SZPM e najgolema i najaktivna nevladi-

na multietni~ka organizacija koja sekojdnevno de-luva penzionerite vo Republika Makedonija daimaat dostoinstven `ivot, dobar standard i aktiv-no stareewe. Denes SZPM e afirmirana organiza-cija vo zemjata, vo opkru`uvaweto, no i po{iroko.Site aktivnosti i rezultati pretstavuvaat pottikza u{te pogolemo zalagawe na rakovodstvoto naSZPM kako i na rakovodstvata na site zdru`enijabidej}i fakt e deka sekoga{ sè mo`e da bide podo-bro.

Vo svoeto izlagawe toj isto taka, se osvrna i napretstojnite izbori na koi treba da bidat izbraninajdobrite vo sekoe zdru`enie, a pritoa da se vodismetka za kontinuitet vo rabotata, no i za polova-ta i etni~ka zastapenost.

Na krajot toj im go ~estita praznikot na pri-sutnite i im posaka dobro zdravje i ispolnetidostoinstveni penzionerski denovi.

Potpretsedatelot na Sobranieto na Sojuzot,Besnik Pocesta isto taka, na prisutnite im go~estita praznikot.

Vo vtoriot, vo rabotniot del se rasprava{eza aktivnostite na Sojuzot i za pra{awa odtekovnoto rabotewe.

Na sednicata be{e oceneto deka 19-titeRepubli~ki sportski penzionerski natprevarikoi se odr`aa na 6. septemvri vo multietni~-ko Tetovo bea uspe{no organizirani blago-

darenie na SZPM, Op{tinata na gradot Tetovo, ka-ko i na ZP Tetovo, doma}in na ovaa Penzionerskasportska olimpijada.

Po povod, 20-ti septemvri sli~ni sve~eni sedni-ci i proslavi ima{e i vo drugi zdru`enija vo: Ra-dovi{, Gazi Baba, Bogdanci i drugi zdru`enija,~lenki na Sojuzot. So drugi zborovi nasekade vo ze-mjata penzionerite go odbele`aa svojot prazniksve~eno, rabotno i dostoinstveno.

Kalina S. Andonova

Sednica na IO na SZPM

Sve~eno, rabotno i dostoinstveno odbele`an Denot na penzionerite na Makedonija

U[TE EDENNOV PENZIO-NERSKI KLUB VO BUTEL

REPUBLI^KI INVALIDSKIPENZIONERSKISPORTSKI NATPREVARI

SORABOTKA

KULTURA

PANORAMA

ZABAVAstr. 19

str. 20

ZDRAVSTVOstr. 17

str. 16

str. 3

str. 10

AKTUELNOSTI

ODBELE@AN SVETSKIOT DEN NAINSTITUTOT "KONFUCIJ#

NASTANI str. 5

str. 8

KLUBPENSIONISTËSH

NË KOMUNËNQENDËR

ZHUPË

AKTUELNOSTI PENZIONER plus oktomvri 20142

Vo mnogu sredini vo me|uizborniot periodsretnuvame lu|e koi imaat zabele{ki nasostavot na izbranite organi i tela vo zdru-

`enijata, zabele{ki na nivnata rabota i na mali-ot pridones na nekoi izbrani ~lenovi od oddelniogranoci ili zdru`enija, na dolgotrajnoto ~lenst-vo na isti lu|e vo sostavot na organite, na nivno-to privatizirawe na penzionerskite organizaciii na nivnata aktivnost.

Sega imame prilika del od ovie i vakvi zabe-le{ki na na{eto ~lenstvo, koi i ne sekoga{ se iz-re~eni so primena na vrednosni kriteriumi, da ginadmineme, da ne gi povtorime eventualnite gre-{ki praveni vo minatoto, i da napravime izbor pomerka na ~lenstvoto, ako toa ne bilo slu~aj dosega.

Soo~en so sli~ni pojavi vo `ivotot i rabotatana svoeto ~lenstvo vo zdru`enijata, a vo nekoiperiodi i slu~ai i vo sopstvenite sredini, Soju-zot na zdru`enija na penzioneri na Makedonija, zada gi prestretne vakvite mo`ni negativni ten-dencii od bilo koj vid, za da go naso~i razvojot napenzionerskata organizacija kon demokratskinapredok na odnosite vo sredinite na deluvawena penzionerskata organizacija, izleze so usogla-sena izborna politika utvrdena od svoite organi.Takviot dokument e dostaven do zdru`enijata.

Celta na toj dokument e, zdru`enijata da go za-poznaat svoeto ~lenstvo so negovata sodr`ina zada mo`e vo izborniot proces, vo predlagaweto iizborot na ~lenovi vo organite i telata, da se od-begnat opasnostite od gre{ki i neprincipielnos-ti {to bi ovozmo`ile povtoruvawe na sostojbiokarakterizirani od samoto ~lenstvo kako nepri-fatlivi i {tetni za razvojot na aktivizmot i`ivotot vo zdru`enijata na penzioneri.

Vo ovaa prilika uka`uvaj}i na va`nosta zaaktiven i delotvoren odnos na rakovodstvata konovoj dokument, potsetuvame i na zakonskite i sta-tutarnite obvrski svrzani so postapkite za orga-nizirawe na izborite. ^lenstvoto treba navre-meno da bide informirano za donesenata Odlukaza raspi{uvawe na izborite vo zdru`enieto. Voodlukata pokraj kalendarot na aktivnostite trebada bidat definirani organite i kriteriumite zapredlagawe na kandidati za izbor vo tie organipo ogranoci, organizacii ili op{tini ako zdru`e-nieto opfa}a penzioneri od podra~ja na pove}eop{tini. Vo odlukata za raspi{uvawe na izboritetreba jasno da bide preciziran cenzusot za izborna prestavnici od ogranocite, organizacite iliop{tinite vo sobranijata, izvr{nite odbori idrugite organi i tela na zdru`enijata.

Bitna komponenta vo raspravata na predizbor-nite sredbi na penzionerite treba da bidat i pro-gramskite zada~i na novite rakovodstva i vo de-lot na organizirawe na zaedni~kiot `ivot na~lenstvoto vo site sferi na deluvawe (kulturni-te, rekreativnite, zdravstvenite, sportskite,kreativnite, socijalnite, solidarnite i drugi)kako i na~inot na deluvawe za odr`uvawe nastandardot na penzionerskoto `iveewe (odr`u-vawe i valorizacija na penziskite primawa,redovnata i navremena isplata na penziite, soz-davaweto podobreni uslovi za smestuvawe vo do-movi za stari lica i domovi na penzioneri, soli-darnite i socijalnite pomo{ti na penzionerite soponiski penzii, pomo{ vo domovite na bolnite iiznemo{tenite ~lenovi na zdru`enijata i sl.).

Aktivnostite na nekoi od ovie funkcii }e seodvivaat i nadvor od zdru`enijata, vo Sojuzot i vosorabotkata so dr`avnite organi nadle`ni zapra{awata od penziskoto, zdravstvenoto i soci-jalnoto osiguruvawe. Zatoa vo predlagaweto naprestavnicite od zdru`enijata za sostavot na so-

branieto i organite na Sojuzot, treba da se vodismetka da se predlo`at i izberat kompetentni ikreativni penzioneri koi vo sojuzot }e rabotatposveteno i odgovorno za ostvaruvawe na pen-zionerskite prava i potrebi.

Bitna komponenta na izborniot ciklus e info-rmiranosta i transparentnosta na izbornitepostapki i nivno navremeno soop{tuvawe za damo`e ~lenstvoto kreativno da participira vonivnoto sproveduvawe i ostvaruvawe. Kalendarotza odr`uvawe na sobirite vo ogranocite trebanavremeno i javno da bide objaven i dostapen na{irokoto ~lenstvo, vo prostoriite na ogranocitei vo zru`enieto, za da mo`at pretstavnicite i za-interesiranite aktivno da u~estvuvaat vo nivna-ta rabota. Listitie na kadidatite treba da bidatproizvod na javna rasprava na sobirite, a ne skri-eni pamfleti na spisoci na poedinci. Verojatnoso razvoj na demokratskite odnosi vo zdru`enija-ta, vo nekoja podocne`na faza }e stigneme i domodel na samokandidirawe na rakovoditeli iekipi koi }e ja realiziraat programata na takvitekandidati, no za toa e potrebno i vreme na zree-we, kako vsu{nost i vo sekoja zdrava demokratija.

Treba da se napu{ta praktikata predlozite dase kreiraat samo od edna li~nost ili grupa. Vodemokratijata, kako i vo drugite sferi od `ivo-tot, konkurencijata e osnovniot motivira~ki dvi-gatel na napredokot vo organizacijata na rabota-ta, vo koordinacija na aktivnostite, vo izborot nau~esnicite i akterite vo site proekti, manifes-tacii, slu~uvawa. Ova }e mo`e da se pravi samoako odnapred se utvrdeni i pravilata na odnesu-vawe i kriteriumite vrz koi treba da bidat kre-irani programskite zada~i i timovite koi stojatzad nivnoto idno izvr{uvawe. Vo takvi uslovi }edojde do zasilena mobilizacija i koristewe nakadrovskite resursi vo zdru`enijata, i }e se soz-dadat zna~itelno pogolemi i po{iroki mo`nostiza ponuda na popriemlivi programi, za zbogatu-vawe na raznovrsnosta na penzionerskiot interesza u~estvo vo programskite i vonprogramskiteaktivnosti vo zdru`enijata.

Iskustvata vo nekoi zdru`enija poka`uvaat de-ka podgotovkite za ostvaruvawe na izborniot cik-lus se mnogu bitni za uspe{no zavr{uvawe na iz-borite. Vo toj kontekst, praktikata pri donesuva-weto odluka za raspi{uvawe na izborite i nejzi-nata sodr`ina mo`e da bide razli~na, no glavnotreba da gi sodr`i slednite elementi:

Statutarnite osnovi i normi za izbori vozdru`enieto;

Kriteriumite (ili cenzusite) za predlagawe iizbor na kandidati spored strukturata na organ-ite i telata vo zdru`enieto (celna grupa - ogra-nok, i broj na penzioneri kandidati koi treba dagi predlo`i ogranokot, eden, dva ili pove}e, brojna kandidati {to se izbiraat);

Na~in na zastapenost na ogranocite vo orga-nite na zdru`enieto;

Na~in na vr{ewe na aktivnostite (volonter-ski, so nadomestoci, kombinirano, i sl.) za da seprocenat i znaat o~ekuvanite rezultati i odgov-ornosti na izbranie aktivisti;

Drugi elementi zavisno od specifi~niteuslovi vo zdru`enieto.

Mnogu bitna komponenta vo procesot na izborotna kandidatite e primenata na delovnikot za ra-bota na sobirite, ili na sobranijata na zdru`e-nijata, kako za obezbeduvawe na zastapenost naogranocite, taka i za diferencirawe me|u pove-}eto predlo`eni kandidati.

Pretsedava~ite na izbornite sednici imaat~est, no i seriozna odgovornost da gi primenuvaatzakonot i statutot, kako i drugata izborna regula-tiva. Toa }e obezbedi i soodvetno odnesuvawe nadrugite u~esnici vo izborniot proces i }e go nap-ravi podostoinstveno konstituiraweto na noviterakovodstva na zdru`enijata i Sojuzot.

[to podrazbirame pod uspe{no zavr{uvawe naizborite? Koi izbori mo`e da gi smetame za uspe-{ni?

Prvo, uspe{no zavr{eni izbori se onie izborikoi po~ituvaj}i gi statutarnite normi i pravila-ta na izbornata postapka }e inauguriraat rako-vodstva i organi {iroko prifateni od ~lenstvotoi od op{testvenata sredina vo koja deluvaat;

Vtoro, uspe{no zavr{eni izbori se onie izborikoi }e promoviraat rakovodstva so {irokorazviena demokratska kultura i inventivnakreativnost za organizirawe i ostvaruvawe napenzionerskite prava, obvrski i raznoobrazni`ivotni aktivnosti;

Treto, uspe{no zavr{eni izbori se onie izborikoi }e obezbedat novoizbranite rakovodstva daostvarat {iroka poddr{ka i pro{iruvawe na ba-zata so vklu~uvawe na po{irok krug ~lenstvo vosvoite aktivnosti za realizacija na programite zarabota, a so toa i povisok stepen na zadovoluvawena interesite i o~ekuvawata na ~lenstvoto.

Da zavr{ime so poznatata re~enica {to ja upo-trebuvaat mati~arite pri sklu~uvawe na brakot,koga na mladencite i svatovite na duhovit na~inim go postavuvaat pra{aweto: "Koj ima zabele{kiza rabotata na rakovodstvata i organite nazdru`enijata, ili predlog za novi pokvalitetnikandidati, neka ka`e sega, ili neka mol~i do sle-dniot izboren ciklus! " Ova ne zna~i deka so toatreba da se amnestiraat izbranite kandidati odneodgovorno odnesuvawe vo rabotata, no toa trebada zna~i i deka na tie lu|e treba da im se dadepolna poddr{ka i pomo{, a ne postojani opstruk-cii i ote`nuvawe na rabotata vo tekot na manda-tot.

Pred nas seizborite - danapravime izborpo merka na~lenstvotoMetodija St. To{evski

Kolumna

Kon krajot na septemvri ZP „Centar” vo Sko-pje go odbele`a golemiot jubilej - 60 godiniod svoeto postoewe so sve~ena sednica na

Sobranieto na koja prisustvuvaa i Andrej @erno-vski - gradona~alnik na op{tina Centar, DragiArgirovski - pretsedatel na SZPM, Besnik Po-cesta - potpretsedatel na Sobranieto na SZPM i

drugi gosti. Prigodno obra}awe ima{e d-r. KrsteAngelovski vo koe gi potseti prisutnite na po-~etocite od penzionerskoto organizirawe, pose-bno za periodot na osnovaweto na ZP „Centar”.Kako prvo penzionersko zdru`enie vo Republi-kata Osnova~koto sobranie e odr`ano na 22 janu-ari 1954 god. Na nego e donesen pravilnik za ra-bota, a prviot statut e donesen vo 1956 god. Sovakva organizaciona struktura kako deneska,Zdru`enieto funkcionira od krajot na 1998 god.koga be{e donesen nov statut so nova organiza-ciona postavenost. So mali izmeni i usovr{u-vawa vo organizacionata struktura, zdru`enietofunkcionira i deneska.

Pretsedatelot na IO Pavle Spasev na po~eto-kot od svoeto obra}awe naglasi deka ova e jubilejdostoen za po~it, jubilej koj obvrzuva i natamu dase unapreduva aktivnosta i dejnosta na zdru`e-nieto vo interes na penzionerite, za {to vsu{-nost e formirano. Vo ramkite na toa organizi-rani se ednodnevni i dvodnevni ekskurzii so po-seti na kulturno-istoriski znamenitosti, pri-rodni ubavini i drugo. Za pokvalitetno `iveewena penzionerite, posebno mesto ima kulturno-za-bavniot `ivot, potoa gri`ata za zdravjeto na pe-nzionerite za {to zboruva rabotata na de`urniotlekar koj edna{ nedelno doa|al vo zdru`enietou{te vo osumdesettite godini i im uka`uval po-mo{ na penzionerite, potoa dene{nite predava-wa na aktueli temi na lekari specijalisti, kakoi koristeweto na bawskite i rekreativnite cen-tri. Pavle Spasev se zadr`a i na zna~eweto nainformiraweto na penzionerite i gi naglasipridobivkite od toa za koi re~e deka se ogromni.Kvalitetot na informiraweto se zgolemi so iz-davaweto na vesnikot „Penzioner plus” od juli2008 godina, „Penzionerski vidici” vo vesnikot„Nova Makedonija”, kako i na „Penzionerski in-formator” koj povremeno go izdava zdru`enieto.

Svoeto izlagawe pretsedatelot Spasev gozavr{i so ocenka za mnogu dobrata sorabotka {toZdru`enieto na penzionerite „Centar” ja ima soSojuzot na zdru`enijata na penzionerite naMakedonija i na Skopje izrazena preku prakti~nidogovori po oddelni problemi i pra{awa. Na za-vidno nivo e i sorabotkata so ostanatite zdru`e-nija na penzioneri vo Skopje,osobeno za pra{awai problemi koi se od zaedni~ki interes. Inten-zivna e sorabotkata so op{tinskite zdru`enijaod Veles, Kumanovo, Ohrid, [tip, Sveti Nikole,Prilep, Kriva Palanka, Tetovo i osobeno sozbratimenoto zdru`enie od Ko~ani.

Sobirot go pozdravi i gradona~alnikot na op-{tina „Centar” Andrej @ernovski koj me|u dru-goto istakna deka pregolema e ~esta da se bidepokrovitel na edenvakov jubilej kojpretstavuva serioz-na rabota. Vratatana op{tinata e se-kojpat otvorena zapenzionerite, a op-{tinata i natamu }eraboti na zgolemu-vaweto na brojot napenzionerskite klu-bovi koi se poka`aakako odli~ni kat~i-wa za drugaruvawena penzionerite ipopolnuvawe na niv-noto slobodno vre-me.

Pretsedatelot naSZPM Dragi Argiro-vski ~estitaj}i im go jubilejot na penzionerite iizleguvaweto od pe~at na Monografijata, potsetina brojnoto ~lenstvo na najgolemata nevladina inepartiska penzionerska organizacija. Vo Make-donija stanavme zna~ajna sila koja se bori za po-dobruvawe na `ivotot na penzionerite, na niv-niot `ivoten standard. Pretsedatelot Ar-girovski, potseti deka zna~itelno se zgolemenipenziite i osobeno onie najniskite, podobrena ezdravstvenata za{tita, snabduvaweto so lekovi,bawsko-klimatskata rekreacija za penzioneriteso poniski penzii, kulturno-zabavniot `ivot,sportskite aktivnosti i sli~no. Na sve~enatasednica ~estitki upatija i potpretsedatelotBesnik Pocesta i mnogu drugi gosti.

Kruna na celata proslava na golemiot jubilejsekako be{e Monografijata na Zdru`enieto napenzionerite na op{tina Centar - Skopje ~ieizleguvawe od pe~at prigodno se vklopi voproslavata na zna~ajniot jubilej.

Razvojniot pat na Zdru`enieto so site karak-teristiki pretstavuva primer na organiziranosti struktura na penzionerskata organizacija vogradot, pa i vo Republikata. Cvetanka Ilieva

60 godini od formiraweto na prvoto Zdru`enie na penzioneri vo Makedonija

Jubilej - dostoen za po~it

Vo Nasokite za sprovedu-vawe na izborite vo zdru-`enijata na penzioneri i

Sojuzot na zdru`enijata na pen-zineri na Makedonija vo 2014/2015 godina pomesteni se zna-~ajni izborni principi so na-pomena da se vnimava i na po-lovata zastapenost odnosnona principot na ednakvi mo`-nosti na ma`ite i `enite. Za-toa e potrebno i penzionerki-te aktivno da se vklu~at vo iz-bornite aktivnosti, po~nuvaj-}i od ogranocite do nivo nazdru`enijata na penzioneri iSojuzot na zdru`enijata napenzioneri na Makedonija.

Vo Nasokite na Izvr{niotodbor na Sojuzot ne e slu~ajnonaveden ovoj princip koj potti-knuva na ednakvite mo`nosti na`enite i ma`ite se ostvaruvaatpreku 3 vida merki. Imeno, po-zitivnite merki ili merki napozitivna diskriminacija pr-venstveno se odnesuvaat na vo-spostavuvawe ednakva zastape-nost na ma`ite i `enite vo jav-niot i politi~kiot `ivot i vo

toj pravec se predviduvaat pri-oriteti na soodvetniot pol sedo vospostavuvawe ednakvou~estvo na `enite i ma`ite. Ne-ednakvo u~estvo postoi: kogazastapenosta na koj bilo odpolovite e na nivo pomalo od40%, eliminirawe na merki,odnosno aktivnosti za need-nakov tretman na polovite ipodigawe na svesta so cel vo-veduvawe i unapreduvawe naprincipot na ednakvi mo`no-sti me|u ma`ite i `enite.

Zakonot za ednakvi mo`nostina `enite i ma`ite e pravnaramka koja pretstavuva va`eninstrument za obezbeduvawe naednakov tretman na `enite ima`ite vo site sveri na op{te-stvenoto `iveewe, pa ottuka ivo izbornata postapka kaj gra|a-nskite asocijacii, kako {to sezdru`enija na penzioneri.

Soglasno Zakonot za zdru`e-nija i fondacii principot naednakvi mo`nosti mo`e da sesogleda vo ~lenot 21 kade e ut-vrdeno deka so zdru`enijataupravuvaat ~lenovite neposre-dno preku izbranite pretstav-nici vo organite na upravuvawe.

Ako ramnopravnosta me|u po-lovite e edna od temelnite vre-dnosti na Ustavot na RepublikaMakedonija koja se zasniva vrzcelosno priznavawe i promovi-rawe na ednakvite mo`nosti na`enite i ma`ite inkorporiranii vo doma{nata zakonska regu-lativa, toga{ toj princip naj-malku treba da bide zapostavenvo zdru`enijata na penzioneri.

So ogled na faktot deka so

zdru`enijata na penzioneri up-ravuvaat izbrani pretstavnicivo organite, se o~ekuva vo nare-dnite izbori vo zdru`enijata dabide zastapena i `enata - pen-zionerka ako so svoite kvali-teti, znaewe i iskustvo mo`e dapridonese za unapreduvawe narabotata vo zdru`enieto kade{to ~lenuva. Penzionerkata po-kraj nejzinata vklu~enost voostvaruvawe na kulturnite,solidarnite i socijalnite ak-tivnosti trba da se gleda i vodelot na upravuvaweto i done-suvaweto zna~ajni odluki.

Ako ednostavno se pogledarealnosta od 57 zdru`enija napenzioneri na ~elnata pozici-ja imame tri `eni pretsedate-lki, koi za sre}a uspe{no senosat so taa zada~a i poraditoa ne treba da gi zaboravime`enite, koi pokraj nivnatavklu~enost po razni komisii,tie mo`e da bidat seriozenreprezent i vo organite na up-ravuvawe vo zdru`enijata napenzioneri. Ottuka, vo vremena prestojnite izbori imaprostor za korekcija vo odnosna zastapenosta na `enata ka-ko ramnopraven subjekt vo or-ganite na upravuvawe, kako vozdru`enijata na penzioneri,taka i vo SZPM.

Poradi seto toa vo naredniteizbori treba da se nastojuva konbalansirano u~estvo na ma`itei `enite vo upravuvaweto sozdru`enijata i SZPM, {to }ebide zna~aen atribut vo unapre-duvawe na principot na ednakvimo`nosti.

na predizborieto

Stanka Trajkova

Penzionerkite vo vreme

14-ti QUBQANA,SLOVENIJAPENZIONER plus oktomvri 2014 3

Po povod 1-vi oktomvri Me|unarodniot den na starite licavo Evropa, vo Qubqana, Slovenija, se odr`a 14. festivalna treta `ivotna doba. Sojuzot na zdru`enijata na penzio-

nerite na Makedonija na ovoj festival be{e pretstaven od dele-gacija vo sostav: Dragi Argirovski, pretsedatel na SZPM, IlijaAdamoski, ~len na IO na SZPM i {ef na delegacijata, Ilija Gli-gorov, koordinator na proektot i Kiril \or|ieski, pretsedatelna ZP Prilep. Na Festivalot od ova zdru`enie nastapija dvetekulturno-umetni~ki dru{tva: „Penzioner” i „Penka Koteska”.

Sve~enoto otvorawe se odr`a na 29-ti septemvri od 10 ~asot voprekrasnata Linhartova dvorana. Na otvoraweto na prisutniteim se obratija: Zoran Jankovi}, gradona~alnik na Qubqana, d-rMateja Ko`uh Novak, pretsedatelka na Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Slovenija, d-r Awa Kopa~ Mrak, ministerka zatrud, semejstvo, socijalni raboti i ednakvi mo`nosti i Primo`Hajnc, potpretsedatel na Sobranieto na Slovenija. Po kvalitet-niot nastap na Mandolinskiot orkestar na Qubqana, pod vodst-vo na dirigentot Andrej @upan, sve~eno bea dodeleni sedum pri-

znanija na organizacii za dolgogodi{no u~estvo i pridones vo ak-tivnostite na Festivalot. Me|u dobitnicite be{e i SZPM. Pri-znanieto go vra~i ministerkata za trud, semejstvo, socijalni pra-{awa i ednakvi mo`nosti d-r Awa Kopa~ Mrak, a go primi li~nopretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski. ^estitki za dobienotopriznanie na SZPM upati i pretsedatelot na dr`avata BorutPahor. Ovoj ~in be{e toplo pozdraven od polnata sala so ovacii:Makedonija, Makedonija. Pretsedatelot Argirovski istakna dekaova e prvo me|unarodno priznanie za SZPM. Za toa pokraj Sojuzotgolem pridones imaat dosega{nite u~esnici od zdru`enijata itoa: vo 2010 godina ZP Kumanovo so KUD \oko Simonovski, vo2011 g. ZP Probi{tip so „Gajdaxii” od KUD Veseli penzioneri, vo2012 KUD na ZP Ko~ani, vo 2013 ZP Tetovo so makedonska folk-lorna grupa i so albanska folklorna grupa, vo 2014 ZP Prilepso KUD Penzioner i KUD Penka Koteska.

Delegacijata na SZPM prisustvuva{e na sve~eniot priem i nadebatata posvetena na pra{awa od interes na penzionerite.Ima{e i sredba na visoko nivo pome|u delegacijata na SZPM irakovodstvoto na Slovene~kiot sojuz na ~elo so pretsedatelka-ta d-r Mateja Ko`uh Novak, potpretsedatelot Anton Donko, Ma-rjan [iftar od me|unarodnata sorabotka, Andrej Jus od Institu-tot Hevreka i Tihomir Kova~i}, direktor na Festivalot odinstitucijata PROEVENT. Pritoa bea razmeneti misli za uspe-{nata dosega{na sorabotka i idei za natamo{no pro{iruvawevo balkanski kontekst. Bea razgledani mo`nosti za koristewesredstva od Evropskata unija preku zaedni~ki proekti za stari-te lica. Se odr`a i podgotvitelen sostanok za zbratimuvawepome|u zdru`enijata na penzionerite od Prilep i od gradot Lo-

gatec vo Slovenija.Vo ramkite na stru~niot del na Festivalot na tema Semejstvo-

to kako intergeneraciska zaednica i negovoto vlijanie vrz me-|ugeneraciskite odnosi vo po{irokata zaednica be{e podnesenoizlagawe na tema „Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite naMakedonija kako stimulator na semejnite vrednosti vo RepublikaMakedonija” od avtorite Dragi Argirovski i Ilija Gligorov. Vogovorot Argirovski naglasi deka i vo sovremeniot `ivot treba dase poddr`i postoeweto i sozdavaweto semejstva so dve i tri gen-eracii zaedno, dotolku pove}e {to vnucite imaat golema koristvo vospituvaweto i primaweto eti~ki osobini bidej}i doma{notovospituvawe e mnogu podobro otkolku uli~noto. Osoben akcentdade na zna~eweto na iskustvoto, znaewata, mudrosta i humanos-ta na penzionerite i starite lu|e i deka bez spojot na iskustvotoi mladosta, te{ko mo`e da se razviva edna dr`ava.

Poseben referat za „Penzionerskoto organizirawe vo Repub-lika Makedonija” podnese m-r Ilija Adamoski, ~len na IO naSZPM, pri {to go istakna principot na solidarnost i zaemnost vopenzionerskoto organizirawe vo ZP Prilep i ja naglasi inicija-tivata za donesuvawe poseben zakon za penzionersko organizira-we vo R Makedonija.

Zabele`ani nastapi na Festivalot imaa i dvete kulturno-umetni~ki dru{tva od ZP Prilep. Tie prviot koncert go odr`aa

na Otvorenata scena vo Cankareviot dom i istiot den imaa nas-tap na „Ve~er na pesni i igri” pri {to bea nagraduvani so silniaplauzi od mnogubrojnite gleda~i. Vo znak na blagodarnost beadodeleni umetni~ki sliki na SZPM {to ja vra~i pretsedatelkatana SZPS d-r Mateja Ko`uh Novak, a ja primi pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski, dodeka za ZP Prilep slikata ja vra~ipotpretsedatelot na SZPS Anton Donko, a ja primi pretsedatelotna ZP Prilep Kiril \or|ioski.

Vtoriot den folkloristite imaa koncert vo Domot za starilu|e Fu`ine i nov koncert vo Cankareviot dom na Me|ugeneraci-

skata scena pri {to koga go zaigraa ramnoto makedonsko oro im sepridru`ija site prisutni od publikata i se razvi {arenolikogolemo zaedni~ko oro. Toa dejstvuva{e mnogu impresivno za siteprisutni. Potoa sleduva{e izlet i razgleduvawe na del od Qub-qana vo koj se mostovite na zmejovite, na zaqubenite i „tromos-tovje”, plo{tadot Pre{ern, maketata na gradot i drugo.

I.G.

Festival za treta `ivotna doba 2014 vo Qubqana, Slovenija

Dodeleno me|unarodno Priznanie na makedonskiot penzionerski Sojuz

Osnovnite principi vrz koi se zasnovapenzionerskoto organizirawe vo Re-publika Makedonija, a koi se i kamen-

temelnik vo Zakonot za PIO, se principotna solidarnost i zaemnost. Ovie principipretstavuvaat (conditio sine qanon) uslov bezkoj ne mo`e da funkcionira nitu penzisko-to i invalidsko osiguruvawe, nitu pak pen-zionerskoto organizirawe. Zdru`enijata napenzionerite na Makedonija kako samosto-jni pravni subjekti, dejstvuvaat vo interes iza{tita na zdravjeto i rekreativno-zabav-niot `ivot na korisnicite na penzija vo po-stojana me|usebna sorabotka i sorabotka soSojuzot. Zalagaweto na Sojuzot ima cel ra-botata na zdru`enijata na penzioneri dastane potransparentna i podostapna za po-{irokoto ~lenstvo {to e i glavnata moti-vira~ka sila za nivnata rabota. Za ostvaru-vawe na zacrtanite zada~i i celi na zdru-`enijata na penzioneri i so Zakonot zazdru`enija i fondacii i vo predlog noviotzakon za penzionersko organizirawe, kako istatutite na zdru`enijata, potrebna e per-manentna sorabotka so nadle`nite organi islu`bi na lokalno nivo, pred se na re{ava-we na pra{awata od zdravstven karakter,pra{awata za izgradba na penzionerskidomovi, domovi za stari lica, penzionerskiklubovi i dnevni centri za prestoj, kako imno`estvo na infrastrukturalni pra{awa,{to so golemo zadovolstvo mo`eme da kon-statirame deka lokalnata samouprava voPrilep, toa so uspeh go ima napraveno i sotoa nie penzionerite se gordeeme.

Odborot na registriranata Organizacijaza solidaren fond i ~lenarina, koj e kons-tituiran, vrz osnova na spogodba na ~etiri-te Sojuzi, dejstvuva ve}e nekolku godini. Sonoviot zakon za penzionersko organizirawese predlaga zakonski da se legalizira ovaainstitucija. Zna~ajno e i da se napomne dekanoviot zakon pretendira kako poseben zakon(lex specialis) vo odnos na Zakonot za zdru`e-

nija i fondacii. Faktot {to penzinerskotoorganizirawe e specifi~no so posebni obe-le`ja vo odnos na drugite op{testveni tvo-rbi, zaslu`uva poseben status. Noviot pre-dlog-zakon ima cel esencijalnite pra{awana penzionerskoto zdru`uvawe da gi stavivo posebna ramka {to proizleguva i od na-cionalnata strategija za stari lica na Vla-data na RM 2010-2020 g. Se predlaga orga-niziraweto na penzionerite isklu~itelnoda se zasniva na teritorijalen princip so{to }e se obezbedi poracionalno i efikas-no rabotewe na zdru`enijata koi sredstva-ta za rabota gi obezbeduvaat od ~lenarina-ta. Isto taka se regulira deka vo edna op{-tina mo`e da se osnovaat do dve zdru`enijai toa zdru`enie na penzioneri i zdru`eniena invalidi koi svojstvoto korisnik na pen-zija go steknale soglasno so Zakonot za PIO.Dosega{nata praktika poka`a deka vo pove-}e op{tini se formirani paralelni zdru-`enija {to e neefikasno i neracionalno pataka nemaat i ekonomski kapacitet da gi po-krivaat aktivnostite na svoite zdru`enija.

Analogno so formiraweto na dve zdru`e-nija vo op{tinite, vo zakonot se predlagapostoewe samo na dva sojuza od postojnite~etiri. Imeno Sojuzot na invalidski penzi-oneri na Makedonija i Sojuzot na invalidina trudot i korisnici na invalidska penzi-ja da se spojat vo Sojuz na korisnici nainvalidski penzii. Ponatamu, so noviot za-kon isto taka se predlaga da se izvr{at iizbori na organite na upravuvawe, kako isozdavawe pravna osnova za nespoivost ikumulacija na funkcii. Ona {to posebno einteresno, so noviot zakon se predlaga zaja-knuvawe na vrskata na zdru`enijata so So-juzot i pogolemo vklu~uvawe na Sojuzot vorabotata na ~lenkite so cel da se ima po-golem uvid vo aktivnostite i vo tro{ewetona sredstvata.

m-r Ilija Adamoski

Akcenti od referatot na Stru~nata konferencija

Penzionerskoto organizirawe vo Republika Makedonija i ZP Prilep

Vo referatot ja prika`uvame ulogata na SZPMvo unapreduvaweto na odnosite pome|u gene-raciite vo ramkite na semejstvata vo koi zae-

dno `iveat i stari i mladi. Za toa napravena e stu-diska analiza i sogledan e dolgogodi{niot razvoj ipromenite vo tradicionalnoto zaedni~ko semejno`iveewe na nekolku generacii vo Republika Make-donija. Konstatirano e deka sè u{te vo zna~itelenbroj (do 27% vo ruralni i do 22% vo gradski sredi-ni) ima semejstva vo koi zaedno `iveat tri genera-cii. Sogledana e me|ugeneraciskata sorabotka voMakedonija, posebno e analizirana ulogata na sta-rite lica vo tradicionalnite makedonski semejst-va. Vo pove}e anketi vo Makedonija se poka`a dekanajsre}ni se decata koi `iveat vo zaednica so ba-bite i dedovcite. Poradi ekonomskite problemi odtranzicijata po samostojnosta na na{ata zemja kajpogolem broj semejstva, osobeno vo gradovite, se ob-novija me|ugeneraciskite semejni vrski, i se zgole-muva zaedni~koto `iveewe na nekolku generacii voisto semejstvo. Vo najgolemiot broj slu~ai staritelu|e vo zaedni~kite semejstva imaat golema korist,a toa pravilo va`i i za mladite lu|e {to se tolku-va i kako pri~ina za odr`uvawe na takvite semejst-va. Kaj starite lu|e me|ugeneraciskiot `ivot go za-bavuva procesot na stareewe so {to se namaluvaati bolestite. Vnucite, kako treta generacija vo se-mejstvoto, imaat golema korist preku procesot navospituvawe i primaweto pozitivni eti~ki osobi-ni. Se zacvrstuvaat pozitivnite stavovi vo odnosi-te so postarite lu|e vo semejstvoto i nadvor od nego.So toa zgolemena e gri`ata za zdrav razvoj i {kolu-vawe na decata, dotolku pove}e {to se poznati pri-ncipite deka doma{noto vospituvawe e mnogu podo-bro otkolku vospituvaweto od ulicata, bidej}i de-cata vo ovoj period na razvoj mnogu se priemlivi zavlijanijata vo izgradbata na li~nosta. Osoben ak-cent se dava na zna~eweto na iskustvata, znaewata,mudrosta i humanosta na penzionerite i starite lu-|e so naglaska deka bez spojot na iskustvoto i mla-dosta te{ko mo`e da se razviva dr`avata. SZPMkako najmasovna nevladina, nepoliti~ka, multiet-

ni~ka asocijacija, so okolu 250.000 ~lenovi posto-jano nastojuva blagovremeno i vistinito da go in-formira ~lenstvoto za ovie problemi i dava naso-ki za animirawe na javnosta i dr`avata. Se nasto-juva so zgolemuvaweto na standardot da se sozdadatuslovi za aktivno i dostoinstveno `iveewe vo tre-tata `ivotna doba so socijalna inkluzija vo sitesegmenti na op{testvoto. Zna~aen pridones za pos-tignuvawe na celite i zada~ite Sojuzot ostvaruvapreku mese~niot besplaten vesnik „Penzioner plus”,kako i so prilozite vo vesnicite „Nova Makedonija”i „KOHA” i stranicata na internet www.szpm.org.mk.Isto taka i preku nacionalnite radio i televizis-ki stanici i vo vesnici kontinuirano se objavuvaatprilozi za golemoto zna~ewe na me|ugeneraciskatasorabotka i solidarnost i za ulogata na staritelica vo tradicionalnoto makedonsko semejstvo.Makedonskite mediumi ne poddr`uvaat za ovie pra-{awa posebno za statusot na penzionerite (zgole-muvawe na standardot, na penziite, na zdravstvena-ta za{tita i na drugi povolnosti) {to sekako go zgo-lemuva avtoritetot na ovaa generacija i taa sè u{tee po~ituvana i barana. Poradi toa i vo moderniotsvet i sovremeniot `ivot treba da se poddr`i pos-toewe i sozdavawe semejstva so dve i tri generaciiso karakteristiki na zaemno po~ituvawe i pomo{ isozdavawe na cvrsti me|usebni vrski. Se naglasuvapotrebata da se otvori po{iroka debata za obrazo-vanieto, ekonomijata, socijalnata sigurnost, zdrav-stvoto, kulturata i duhovnosta, vo ulogata i va`no-sta na zaednicata od nekolku generacii vo semejs-tvoto na sovremenoto op{testvo, a so toa da se zgo-lemi i interesot na javnosta za kvalitetot na zaed-ni~kiot semeen `ivot na pove}e generacii. Razvojotna semejstvata i natamu treba da se stimulira, po-sebno za zacvrstuvawe na osnovnite eti~ki koncep-ti kako {to se qubov, razbirawe, po~it, solidar-nost, pomo{, prostuvawe, prijatelstvo i poddr{ka.Na toj na~in semejnata kultura mo`e da dobie mnogupo{iroko zna~ewe vo op{testvoto.

Dragi Argirovski i Ilija Gligorov

Akcenti od referatot na Trkalezna masa

„Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite naMakedonija - stimulator na semejnite vrednosti vo Republika Makedonija#

REKLAMI PENZIONER plus oktomvri 20144

INFORMACIJA Osloboduvawe od u~estvo na osigurenitelica so li~ni sredstva pri koristewe na

zdravstveni uslugi

Osigurenite lica pri koristewe na zdravstveni uslugi u~estvuvaat so li~nisredstva (participacija) vo cenata na zdravstvenite uslugi. Zdravstvenite uslu-gi gi opfa}aat: vkupnite tro{oci za pru`ena zdravstvena usluga, materijalnitro{oci i lekovi. U~estvoto na osigurenicite, odnosno visinata na participaci-jata e utvrdeno so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe, spored koj osigurenicitepla}aat participacija pri koristewe na zdravstveni uslugi i lekovi, no najmnogudo 20% od prose~niot iznos na vkupnite tro{oci na zdravstvenata usluga, odnos-no na cenata na lekovite. Za odobreno lekuvawe vo stranstvo, osigurenoto liceu~estvuva so 20% od vkupnite tro{oci, no ne pove}e od 200 evra vo denarska pro-tivrednost. Osigurenicite pla}aat do 50% od utvrdenata cena na protezite,ortopedskite i drugi pomagala i sanitetski sredstva, izraboteni od standardenmaterijal.

Osloboduvawe od u~estvo vo cenite na zdravstvenite uslugi sporedZakonot za zdravstveno osiguruvawe

Od pla}awe participacija se osloboduvaat:Osigureni lica za lekarski pregled kaj izbraniot lekar i itna medi-

cinska pomo{ na povik;Deca so posebni potrebi, spored propisite za socijalna za{tita;Korisnici na postojana pari~na pomo{, lica smesteni vo ustanovi za

socijalna za{tita i vo drugo semejstvo, spored propisite za socijalna za{ti-ta, osven za lekovite od listata na lekovi izdadeni na recept vo primarna-ta zdravstvena za{tita i za lekuvawe vo stranstvo;

Du{evno bolni lica smesteni vo psihijatirski bolnici i mentalnoretardirani lica bez roditelska gri`a

Osigureni lica koi vo tekot na edna kalendarska godina platile u~es-tvo vo specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita, osvenza lekovite od listata na lekovi izdadeni na recept vo primarna zdravstve-na za{tita i za lekuvawe vo stranstvo, vo iznos povisok od 70% od prose~-nata ostvarena mese~na plata vo Republikata vo prethodnata godina.

Za osigurenite lica koi ostvaruvaat mese~en prihod vo semejstvoto, pomal odprose~nata plata vo Republikata vo prethodnata godina, kako i za odredeni voz-rasni grupi, Fondot so op{t akt, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost,}e opredeli ponizok iznos za osloboduvawe od pla}awe participacija od izno-sot utvrden vo stav 1alineja 4 na ovoj ~len.

Site osigureni lica se oslobodeni od pla}awe participacija za lekarskipregled kaj izbraniot lekar.

Site osigureni lica se oslobodeni od pla}awe participacija za itna medi-cinska pomo{, samo za onie slu~ai koga itnata medicinska pomo{ e dadena nad-vor od zdravstvenata ustanova (ne za vreme na de`urstvo).

Vo slu~aj na neopravdan povik za uka`uvawe na itna medicinska pomo{, osi-gurenoto lice gi snosi tro{ocite na pregledot i prevozot vo poln iznos.

Osloboduvawe od u~estvo vo cenite na zdravstveni uslugi spored Odlu-kata za utvdruvawe na visinata na u~estvoto na osigurenite lica vo vkupnitetro{oci na zdravstvenite uslugi i lekovi

Spored Odlukata za utvrduvawe na visinata na u~estvoto na osigurenite licavo vkupnite tro{oci na zdravstvenite uslugi i lekovi, predvideno e oslobodu-vawe od participacija na osigurenicite vo cenata na zdravstvenite uslugi, nopod odredeni uslovi.

Osigurenite lica, koi vo tekot na edna kalendarska godina platile parti-cipacija vo specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita,vo iznos povisok od 70% od prose~nata mese~na neto plata ostvarena vo Repu-blikata vo prethodnata godina, se osloboduvaat od pla}awe na participacija prinatamo{noto koristewe zdravstveni uslugi, osven za lekovite od Listata na le-kovi, izdadeni na recept vo primarna zdravstvena za{tita i za lekuvaweto vostranstvo.

Osigurenite lica, ~ij mese~en neto prihod vo semejstvoto e pomal od prose~-nata neto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata godina, a koi vo tekotna edna kalendarska godina platile participacija vo specijalisti~ko-konsulta-tivnata i bolni~kata zdravstvena za{tita, vo iznos povisok od 40% od prose~-nata mese~na neto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata godina, se os-loboduvaat od pla}awe participacija pri natamo{noto koristewe na zdravstve-ni uslugi, osven za lekovi od Listata na lekovi izdadeni na recept vo primarna-ta zdravstvena za{tita i za lekuvaweto vo stranstvo.

Osigurenite lica ~ij mese~en neto prihod vo semejstvoto e pomal od 60% odprose~nata neto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata godina, a koi votekot na edna kalendarska godina platile participacija vo specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita, vo iznos povisok od 20% odprose~nata mese~na neto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata godina,se osloboduvaat od pla}awe na u~estvo pri natamo{noto koristewe na zdravs-tveni uslugi, osven za lekovi od Listata na lekovi izdadeni na recept vo pri-marna zdravstvena za{tita i za lekuvawe vo stranstvo.

Osigurenite lica, deca od 1 do 5 godi{na vozrast, koi vo tekot na edna kalen-darska godina platile participacija vo specijalisti~ko-konsultativnata ibolni~kata zdravstvena za{tita vo iznos povisok od 20% od prose~nata mese~naneto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata godina, se osloboduvaat odpla}awe participacija za natamo{noto koristewe zdravstveni uslugi, osven zalekovite od Listata na lekovi izdadeni na recept vo primarnata zdravstvenaza{tita i za lekuvaweto vo stranstvo.

Osigurenite lica, deca od 5 do 18 godi{na vozrast i lica postari od 65 godi-ni, koi vo tekot na edna kalendarska godina platile participacija vo specijal-isti~ko-konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita vo iznos povisok od40% od prose~nata mese~na neto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnatagodina, se osloboduvaat od pla}awe participacija za natamo{noto koristewe nazdravstveni uslugi, osven za lekovite od Listata na lekovi izdadeni na receptvo primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvaweto vo stranstvo.

Vo vrska so primenata na Odlukata za utvrduvawe na u~estvo na osigurenite

lica vo vkupnite tro{oci na zdravstvenite uslugi i lekovite, spored podatocitena Dr`avniot zavod za statistika, prose~nata isplatena mese~na neto plata povraboten vo Republika Makedonija za 2013 godina iznesuva 21.327,00 denari.

Spored toa:- 70% od 21.327,00 denari iznesuva 14.929,00 denari- 40% od 21.327,00 denari iznesuva 8.531,00 denari- 20% od 21.327,00 denari iznesuva 4.265,00 denari

Za 2014 godina:

1. Ako osigurenoto lice ostvarilo prihod vo semejstvoto ednakov ili po-golem od prose~nata plata vo Republikata vo prethodnata godina (21.327,00denari) vo tekot na godinata pla}a psrticipacija vo visina od 70% od pro-se~nata plata, ili 21.327,00 denari h 70% = 14.929,00 denari i nad ovoj iznosse osloboduva od pla}awe do krajot na godinata.

2. Ako osigurenoto lice ostvarilo prihod vo semejstvoto pomal od prose~-nata plata vo Republikata vo prethodnata godina (21.327,00 denari) vo tekotna godinata pla}a participacija vo visina od 40% od prose~nata plata, ili21.327,00 denari h 40% = 8.531,00 denari i nad ovoj iznos se osloboduva odpla}awe do krajot na godinata.

3. Ako osigurenoto lice ostvarilo prihod vo semejstvoto pomal za 60% odprose~nata plata vo Republikata vo prethodnata godina (21.327,00 denari h60% = 12.796,00 denari) vo tekot na godinata pla}a participacija vo visinaod 20% od prose~nata plata, ili 21.327,00 denari h 20% = 4.265,00 denari inad ovoj iznos se osloboduva od pla}awe do krajot na godinata.

Osloboduvaweto u~estvoto vo cenite na zdravstveni uslugi go vr{i Fon-dot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija, so re{enie, a vrz osnova navkupniot prihod vo semejstvoto i vkupniot iznos na platenoto u~estvo za ko-risteni zdravstveni uslugi vo specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~kazdravstvena za{tita.

Osloboduvawe od u~estvo po programi

So ~len 6 od Odlukata za utvrduvawe na visinata na u~estvoto na osigureni-te lica vo vkupnite tro{oci na zdravstvenite uslugi i lekovi predvideno esredstvata za u~estvo na osigurenite lica vo vkupnite tro{oci za lekuvawe naodredeni zaboluvawa, da bidat utvrdeni so posebni preventivni programi koi napredlog na Fondot i Ministerstvoto za zdravstvo gi donesuva Vladata na Repu-blika Makedonija.

So navedenite preventivi programi, sredstvata za participacija na osiguren-ite lica vo vkupnite tro{oci na zdravstveni uslugi (osven za lekovite odListata na lekovi izdadeni na recept vo primarnata zdravstvena za{tita, zalekuvawe vo stranstvo i za ortopedski i drugi pomagala), se obezbedeni so tieProgrami.

Osloboduvaweto od u~estvoto na osigurenite lica se odnesuva po vidovi nazaboluvawa ili po kategorii na osigurenici.

Programata za obezbeduvawe sredstva za bolni~ko lekuvawe bez naplata nau~estvo (participacija) za penzioneri vo Republika Makedonija za 2014 godina,obezbeduva gri`a vo ~uvaweto, sledeweto i unapreduvaweto na zdravjeto na pen-zionerite, kako i obezbeduvawe uslovi za lekuvawe na penzionerite vo bolni~-kite zdravstveni ustanovi vo Republika Makedonija.

So programata se opfateni korisnicite na starosna, invalidska i semejnapenzija, ~ija{to penzija e poniska od 12.000 denari. So programata se opfatenislu~aite na bolni~ko lekuvawe vo bolni~kite zdravstveni ustanovi vo Repu-blika Makedonija neposredno po akutno zaboluvawe, sostojba i povreda ili za-radi vlo{uvawe na hroni~na bolest.

So programata ne se opfateni ~lenovite na semejstvoto na korisnikot na pen-zijata, korisnici na penzija koi ostvaruvaat pravo na penzija od druga dr`avakako i slu~aite na:

- specijaliziranata medicinska rehabilitacija kako prodol`eno bolni~kolekuvawe;

- smestuvawe vo gerontolo{ka ustanova i- dnevnoto bolni~ko lekuvawe (dnevna bolnica).

Osloboduvawe od u~estvo pri itni postapki

Spored ~len 5 od Odlukata za utvdruvawe na visinata na u~estvoto na osig-urenite lica vo vkupnite tro{oci na zdravstvenite uslugi i lekovi, osigurenitelica po isklu~ok od ~len 2, 3 i 4 od ovaa Odluka, ne pla}aat participacija votro{ocite za lekovi i uslugite dadeni pri itni postapki, vo momentot naotstranuvawe na neposredna opasnost po `ivot.

Osloboduvawe od u~estvo po posebni propisi

So propisite za za{tita na u~esnicite vo NOV, oslobodeni od u~estvo votro{ocite pri koristewe na zdravstvena za{tita, osven za lekovi, nezadol`i-telna imunizacija i lekuvawe so prirodni faktori se: voenite invalidi, koris-nici na semejni invalidnini, koi toa pravo go ostvarile kako ~lenovi na semej-stvo na padnat borec, nositeli na "partizanski spomenici 1941# i nositeli naorden - naroden heroj.

Za site informacii vo vrska so osloboduvaweto od u~estvo (participacija)pri koristewe na zdravstveni uslugi i lekovi, gra|anite mo`e da se informiraatna tel. 3289 034 ili na mail: [email protected].

ELEKTRONSKA ZDRAVSTVENA KARTI^KA (EZK)

FZOM bi sakal da upati apel do site penzioneri koi seu{te ja nemaat podig-nato elektronskata zdravstvena karti~ka, vo najbrz mo`en rok da dojdat vopodra~nite slu`bi na Fondot i da ja podignat. Naskoro, penzionerite }emo`at EDINSTVENO so elektronskata zdravstvena karti~ka da gi ostvaratpotrebnite zdravstveni uslugi.

Za site informacii vo vrska so elektronskite zdravstveni karti~ki i niv-nata izrabotka, gra|anite mo`e da se informiraat na besplatniot telefon-ski broj 0800 33 222 vo periodot od 8.30 do 20 ~asot ili na mobilniot tele-fonski broj 076 339 180 vo periodot od 12 do 20 ~asot.

NASTANIPENZIONER plus oktomvri 2014 5

Denovive vo Ki~evo vo organiza-cija na op{inskata organizacijana Crveniot krst i ZP Ki~evo

be{e odbele`an „Svetskiot den za za-{tita na stari lica”. Vo prostoriitena zdru`enieto pred pogolem broj na

penzioneri i penzionerki be{e orga-nizirano predavawe za za{tita nazdravjeto na postarite lica. Doktor-

kata specijalist po interna medicinaTawa Ilioska govore{e za kardiovas-kularnite zaboluvawa kaj postaritelica, preventivnata za{tita od dija-betesot i negovoto lekuvawe, kako i zaishranata na starite lica kako pre-

ventiva od pojava na raznizaboluvawa.

Na srerdbata govore{e ipretstavnikot na Centarotza socijalni raboti koja gizapozna penzionerite sopravata na starite lica odoblasta na socijalnata za{-tita, kako i nivno smestuva-we vo semejstva koi zgri`u-vaat postari lica, no i zauslovite za smestuvawe vostare~ki domovi.

Na sredbata za ishranata vo pood-minati godini zboruva{e i Ivana La-zeska volonter pri Crveniot krst, so

akcent na pravilna upotreba na zele-n~ukot i mle~nite prozvodi, nivnatakalori~na vrednost, kako i raznovid-nata ishrana bogata so potrebnite ka-lorii. Po zavr{uvawe na predavawa-ta od strana na volonteri od Op-{tinskata organizacija na Crveniiotkrst na site prisutni penzioneri imbe{e izmeren krvniot pritisok.

Krajot na ova odbele`uvawe naSvetskiot den za za{tita na statritelica vo Ki~evo zavr{i vo kasarnata"^ede Filiposki Dame” kade ima{enatprevaruwe vo strelawe so vozdu{-na pu{ka pome|u penzionerite i pret-stavnicite na Crveniiot krst, a nakoe, prvoto mesto vo ma{ka konkuren-cija go osvoi Jane Kostoski, pret-stavnik od Crveniot krst, vtoroto goosvoi penzionerot Dobre Lazareski itretoto mesto @ivko Veljanoski, pen-zioner od ZP Ki~evo. Vo `enska kon-kurencija prvoto mesto i pripadna naAngelina Risteska od ZP Ki~evo, mes-to go osvoi Ivana Lazeska pretstavnikod Crvenio krst i tretoto mesto go os-voi penzionerkata Donka Trajanoskaod ZP Ki~evo. A. R.

Vklu~uvaj}i se vo odbele`uvawe-to na Denot na penzionerite naMakedonija, 20 - ti septemvri,

ZP Gazi Baba, organizira{e, prigodnasve~enost, na koja prisustvuvaa ~le-novite na Izvr{niot odbor, pretse-datelite na ogranocite, aktivisti odklubovite, ~lenovi na komisii i drugigosti. So prigodni zborovi, za zna~e-weto na praznikot, na prisutnite imse obrati pretsedatelot na IO na ZPGazi Baba, \orge Andonov. Pritoa tojnakuso se osvrna na rezultatite nazdru`enieto, napomenuvaj}i deka, po-slednite godini se bogati so mnogu ak-tivnosti, postignati se zavidni rezu-ltati vo site sveri na raboteweto, aseto toa go motiviraat ~lenstvoto zau{te podobri rezultati.

- Pred sè, dru`eweto i sportu-vaweto na penzionerite e pove}e odpotrebno, zatoa treba da vklu~imepove}e penzioneri vo klubovite kakood urbanite taka i od ruralnite sre-dini. Sekoja godina u~estvoto na nat-prevaruva~i e se pomasovno so tende-ncija da bide u{te pogolemo vo nared-nite godini. Za da se postignat ovierezultati, pridonese dobrata podgot-venost, `elbata i sekako na{ata ne-sebi~na poddr{ka. Za uspesite na na-{ite sportisti svedo~at diplomite,fotografiite, medalite i priznani-jata koi gi krasat prostoriite na na-{eto Zdru`enie. Tuka se i mnogute pe-

hari osvoeni vo godinite nanazad, sedo denes - re~e pretsedatelot \orgeAndonov

Na sve~enosta, za postignatiot do-bar uspeh na godina{nite 19-ti po redrepubli~kite sportski natprevari i

za osoben pridones vo razvojot na pen-zionerskata organizacija i penzion-erskiot `ivot vo Zdru`enieto, im beadodeleni priznanija na pove}e spor-tisti i aktivisti.

Proslavata i dru`eweto na penzio-nerite prodol`i vo restoranot „Ha-nibal”, koe trae{e do docnite popla-dnevni ~asovi, kade site zaedno peeja,igraa i se dru`ea.

V. Pa~emski

Sve~eno proslaven denot na penzionerite vo ZP „Gazi Baba”

Dodeleni priznanija nasportisti i aktivisti

Vo ramkite na planiranite akti-vnosti na Zdru`enieto na pen-zioneri od Bitola, na 26.09.

2014 godina se odr`a prvata redovnasednica na Sobranieto vo noviot sos-tav. Sednicata ja otvori i ja vode{epretsedatelot Stevo Bojaxiev. Po us-vojuvaweto na dnevniot red, ~lenovi-te na Sobranieto detalno go razgle-daa finansiskiot izve{taj za prvatapolovina od ovaa godina. Pretsedate-lot na Nadzorniot odbor Stanko Sip-kovski, pred prisutnite ja elabori-ra{e rabotata vo izminative nekolkumeseci i vo koncizna analiza bea pre-zentirani raboteweto i sproveduva-

weto na zakonskite normi i finansi-skoto rabotewe od strana na rakovod-niot tim na Zdru`enieto.

Vo diskusijata najgolem interes be-

{e iska`an za tro{eweto na sredst-vata i re{avaweto na aktuelniteproblemi.

- Vo tekovnoto rabotewe sekako de-ka naiduvame na odredeni problemi,no zatoa sme tuka da gi re{avame.Vratite na Zdru`enieto za site pen-zioneri se otvoreni, osobeno za oniekoi imaat interes za unapreduvawena rabotata so novi idei, predlozi izamisli, - istakna pretsedatelot naIzvr{niot odbor Tome Ilioski.

Sobranieto utvrdi i Pravilnik zavr{ewe uslugi za nabavka na drva,prehrambeni produkti i drugo.

^lenovite na Sobranieto bea za-poznati so izgotvuvawe na VEP stra-

nicata na Zdru`enieto vo ramkite naSZPM, kako i so drugi aktuelni pra-{awa od `ivotot i rabotata.

Dobre Todorovski

ZP Bitola

Ot~etna sednica na Sobranieto

Vo ramkite na proektot „Dnevencentar za stari lica i centar zadavawe pomo{ vo doma{ni uslo-

vi” se odbele`a Svetskiot den na sta-rite lica na 01.10.2014 godina vo pro-storiite na Domot na humanitarni or-ganizacii „Dare Xambaz” vo Skopje.

Za prvpat be{e organiziran natpre-var po prva pomo{ pome|u ekipi so-staveni od lica vo treto doba. Na nat-prevarot nastapija vkupno 5 ekipi, ak-tivni penzioneri od trite dnevni ce-ntri rakovodeni od strana na Crveni-ot krst na grad Skopje i OOCK GaziBaba. Ekipite za ovoj natprevar se po-dgotuvaa eden mesec i niz ovoj processe zdobija so znaewa za davawe prvapomo{. Pove}e od 30 stari lica imaa

mo`nost da go poka`at svoetoznaewa na 4-te postavenibazi.

Vo organizacijata i reali-zacija na nastanot se vklu~ija11 volonteri, a nastanot gootvorija poddr`uva~ite naproektot, Gradona~alnikot naGrad Skopje Koce Trajanovs-ki, pretstavnik na Upravniotodbor na kompanijata EVN MakedonijaIgor Gievski, pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski generalniotsekretar na Crveniot krst na Make-donija Sait Saiti.

Na nastanot i oficijalno be{e do-delen ~ek od strana na kompanijataEVN Makedonija za tekovnoto funkci-

onirawe na proektot za period od ed-na godina za gradovite: Skopje, Ki~e-vo, Gostivar, Prilep, Kriva Palanka,Veles i Struga.

So ovaa aktivnost direktno se rea-liziraa celite na proektot t.e. akti-vnoto stareewe i me|ugeneraciskatasorabotka.

Kate Jankovska

Po povod Denot na penzionerite iDenot na nezavisnosta na Repub-lika Makedonija, ZP Radovi{ i

Kon~e organizira{e sve~ena proslavana koja prisustvuvaa: pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski, gradona~alni-cite na Radovi{ i Kon~e, Sa{ko Niko-lov i Blagoj Jovanov, kako i pretseda-

telite na zdru`enijata na penzioneri-te od [tip, Veles i Negotino. Posaku-vaj}i dobredojde na gostite i u~esnici-te, pretsedatelot na Zdru`enieto Jor-dan Kostadinov, prezentira{e aktiv-nosti i proekti od dosega{noto uspe{-no rabotewe iska`uvaj}i golema blago-darnost do SZPM i op{tinata Radovi{i Gradona~alnikot za poddr{kata ipomo{ta pri ostvaruvaweto na mnoguhumanitarni akcii, sportski aktivnos-ti, revijalni i folklorni manifesta-cii, infrastrukturni zafati vo korist

na site penzioneri, zdravstvenata za-{tita, besplatni pergledi, donacii,besplaten prevoz i drugi zaedni~kiproekti.

Gradona~alnikot na Radovi{ Sa{koNikolov im go ~estita{e praznikot napenzionerite, posakuvaj}i im mnoguzdravje i bezgri`ni penzionerski den-

ovi, vetuvaj}i deka Lokalnatasamouprava sekoga{ }e gi pod-dr`uva proektite i aktivnos-tite koi se vo interes na sitepenzioneri od op{tinata.

Vo svoeto pozdravno obra}a-we pretsedatelot na SZPMDragi Argirovski zboruva{eza standardot na penzioneritei za unapreduvawe na sorabot-kata me|u Sojuzot i ministers-tvata, a mnogu pofalni zboroviiska`a za penzionerite od ZPRadovi{ i Kon~e.

Kon ~estitkite za praznikot se pri-dru`i i gradona~alnikot na Kon~e Bla-goj Jovanov koj, isto taka, go iska`azadovolstvoto od dobrata sorabotka sopenzionerite. Potoa sleduva{e sve~e-no dodeluvawe blagodarnici na poedi-nci i institucii, a proslavata be{ezbogatena i so kulturno-zabavna pro-grama podgotvena od `enskata peja~kagrupa pri zdru`enieto. Potoa, pen-zionerite i gostite zaedno se dru`easo pesni i ora se do ve~ernite ~asovi.

L. Mladenoska

ZP Radovi{ i Kon~e

Sve~ena proslava na Denot na penzionerite

Svetski den na starite lica

Pripadnici na treto doba se natprevaruvaavo davawe prva pomo{

Po vtorpat od svoeto postoewe ZPBogdanci go proslavi svojot pra-znik.

Proslavata be{e skromna, no emoti-vna. Penzionerite od Bogdanci, Stoja-kovo, \avoto i Selemlija to~no vo 12~asot ja ispolnija prostorijata na pen-zionerskiot klub. Ubava be{e atmos-ferata, a u{te poubavi bea pregratkitena prisutnite koi so godini ne se vi-

dele.Sredbata ja pozdravi pretsedatelot

na Zdru`enieto Slav~o Uzunov. Poz-dravot be{e kratok, no zborovitedoprea do du{ata na prisutnite.

- Proslavata na 20-ti septem-vri kako na{ edinstven praznikpotrebno e da se slavi sekoja godi-na, bidej}i dru`eweto i razmenatana iskustva gi zbogatuva znaewatagi razubavuva spomenite, gi o`ivu-va se}avawata od mladosta na pen-zionerite, - istakna me|udrugotoprviot ~ovek na ZP.

Porakata za dru`ewe vo idninaprisutnite ja pozdravija so zdravica odskromnata trpeza. Eden ~as penzioner-ite so zadovolstvo go vratija vremetovo minatoto, smeata i veseliot izrazna licata koj be{e prisuten vo celataprostorija.

D. ^avdarov

ZP Bogdanci

Penzionerite go proslavija svojot praznik

Odbele`an "Svetskiot denza za{tita na stari lica#

Po povod osvojuvaweto na prvotomesto na 19-ta sportska olimpi-jada na penzionerite na Makedo-

nija, gradona~alnikot na Ohrid, d-rNikola Bakra~eski, i zamenik-grado-na~alnikot Angel Janev, organiziraapriem za ohridskite penzioneri spor-tisti. Na priemot najprvo naprisutnite im se obrati pret-

sedatelot na Izvr{niot odbor na ZPOhrid i Debrca, \or|i Trp~eski kojupati blagodarnost za pomo{ta i pod-dr{kata {to ja dade op{tinata i loka-lnata samouprava soglasno Memoran-dumot za sorabotka, za nastapot na spo-rtskite natprevari da bide {to pous-pe{en. Treba da bideme sosema zado-volni od postignatiot uspeh na sporti-stite koi po ~etvrti pat se republi~kiprvaci i napomna deka i vo narednatagodini zdru`enieto }e se zalaga za va-kov uspeh, koj ne e samo afirmacija za

penzionerite, tuku i za op{tinata Oh-rid. Pretsedatelot Trp~eski infor-mira{e i za tekovnite aktivnosti, ka-ko i za pote{kotiite so koi se soo~uvazdru`enieto. Na krajot toj na gradona-~alnikot Bakra~eski mu gi prenesepozdravite od pretsedatelot na SZPM

Dragi Argirovski, koj i pokraj `elbatada prisustvuva na priemot, od oprav-dani pri~ini ne dojde na sredbata.

Za organizacijata na podgotovkite iuspesite {to gi postignaa ohridskitepenzioneri sportisti na priemot in-formira{e sekretarot na ZP Ohrid iDebrca Stefan Vladimirov,a dekapobedata i na ovaa ~etvrta so red spo-rtska olimpijada ne e slu~ajna, zboru-va{e zameni~kata na pretsedatelot naIzvr{niot odbor Dobrila Taleva. Zakonkretnite rezultati vo poedine~na i

ekipna konkurencija, referira{e pre-tsedatelot na Komisijata za sport ikultura Risto Trajkoski.

^estitaj}i im go uspehot gradona~al-nikot d-r Nikola Bakra~eski, naglasi:

^ustvoto e u{te pogolemo {to imateuspe{no i homogeno rakovodstvo koeima vizija, a u{te pove}e {to i va{iotpretsedatel na SZPM gospodinot Argi-rovski, go ceni ona {to vie go postig-nuvate kako ~lenka na Sojuzot. Iskrenoblagodaram za negovite pozdravi i`elbata za sredba vo Ohrid, za {to ve-ruvam deka brzo }e se ostavri.

Gradona~alnikot Bakra~eski, istotaka potseti na Memorandumot za so-rabotka me|u ZP i Lokalnata samoupra-va, i najavi deka nivnata pomo{ vo se-koj oblik na deluvawe nema da izosta-ne. Pritoa veti deka so zadovolstvo }ebide prodol`ena sorabotkata, a vo tojkonteks go spomna i vetuvaweto okoluizgradbata na Domot za stari lica voOhrid. Penzionerite sportisti, gi poz-dravi i im upati ~estitki i zamenik-gradona~alnikot Angel Janev, koj upa-ti najpofalni zborovi ne samo za uspe-site na sportski plan,tuku i za sevkup-nite anga`irawa {to gi realiziraOhridskoto zdru`enie vo sorabotka soLokalnata samouprava i gradot Ohrid.

Krste Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Priem kaj gradona~alnikot Bakra~eski

REKLAMI PENZIONER plus oktomvri 20146

TRIBINAPENZIONER plus oktomvri 2014 7

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina VII - broj 75oktomvri 2014 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik PocestaMetodija To{evskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiQubomir \or|ievPavle SpasovSofija SimovskaMilan DimitrovskiE-mail: [email protected]

Redakciski odbor:

Metodija To{evskiGlaven i odgovoren urednik;Kalina Slivovska - Andonovazamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Mendo Dimovski, urednik;Cvetanka IlievaBaki Bakiu,Milan Axievski,Fruska Kostadinovska

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: [email protected]

Kompjuterska obrabotka:SZPM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Vedna{ da istakneme deka poosamostojuvaweto na RepublikaMakedonija, sosema o~ekuvano

vo site ovie dvaeset i pove}e izmina-ti godini, Fondot na PIOM razvi {i-roka i mo{ne plodna me|unarodna so-rabotka. Toa, pred sè, se ogleda vo ve-}e dosega potpi{anite me|unarodnibilateralni dogovori za razre{uva-weto na pra{awata so penziskiotsistem i sozdavaweto uslovi da nemabarieri za na{ite rabotnici i priz-navaweto na nivniot raboten sta` os-tvaren vo bilo koja stranska zemja iobratno, raboten sta` vo na{ata Re-publika za nivni rabotnici, idni pen-zioneri.

Deka e ova najdobra potvrda na na-{ata penziska politika, mo`e da sevidi od ve}e vospostavenata bilater-alna sorabotka minatata i ovaa godi-na. Taka, vo po~etokot na 2013 god., voMinhen, SR Germanija, se odr`aa so-vetodavni denovi me|u pretstavnicitena Fondot na PIOM i Germanskiot no-sitel na socijalno osiguruvawe. Da gododademe u{te i faktot deka ova etreta sredba od vakov vid so German-skiot organ za socijalno osiguruvawe.Prvite dve sredbi bea odr`ani voSkopje vo 2011 i 2012 godina.

Dvete strani se soglasija vakvisredbi da se odr`uvaat vo idnina, itoa dva pati godi{no naizmeni~no voMakedonija i vo Germanija, so toa {toslednata sredba se odr`a vo Repub-lika Makedonija na krajot na 2013 go-dina. Isto taka, Germanskiot nositelna socijalnoto osiguruvawe predlo`iodr`uvawe na sredba i na nivo na or-gani za vrska koi, isto taka, treba dase odr`uvaat vo Republika Makedo-nija.

Vo sredinata na mart 2013 god., voSkopje, se odr`a i tretiot krug napregovori me|u makedonskata i alban-skata delegacija, na koi prodol`i ra-zgleduvaweto na nacrt-tekstot na Do-govorot za socijalno osiguruvawe me|uRepublika Makedonija i RepublikaAlbanija. Vo konstruktivnata i rabot-na sredba, bea razre{eni pove}e za-edni~ki, no otvoreni pra{awa vo in-teres na penzionerite od dvete zemji ipostignata soglasnost za ponatamo{nasorabotka. Isto taka, na predlog naalbanskata delegacija be{e dopolni-telno utvrdeno, da se prodol`i so ra-zgleduvawe na nacrt-tekstot na Ad-ministrativnata spogodba.

Vo maj minatata godina, vo Fondotna PIOM, se odr`a sostanok me|u pre-tstavnicite na Fondot na PIOM i Ho-landskiot nositel za socijalno osigu-ruvawe Sociale Verzekeringsbank (SVB)za primena na Dogovorot za socijalnoosiguruvawe me|u makedonskata vladai Vladata na Kralstvoto na Holandija,a bea razgleduvani i nacrt-dvojazi~-nite obrasci za primena na Dogovorot.

Vo tekot na sostanokot, dvete stra-ni poop{irno objasnija za svoite na-cionalni propisi od oblasta na pen-ziskoto i invalidsko osiguruvawe.Holandskata delegacija ja izvesti ma-kedonskata delegacija za izvr{enataanketa na korisnicite na holandskapenzija koi `iveat vo Republika Ma-kedonija. Isto taka, bea odredeni ilica za kontakt od strana na dvete in-stitucii, se postigna soglasnost da serazmenat podatoci za licata korisni-ci na makedonska penzija koi `iveatvo Kralstvoto Holandija i obratno zalica korisnici na holandska penzijakoi `iveat vo Republika Makedonija.

Vo vrska so primenata na novite obra-sci, se postigna soglasnost dvetestrani po elektronski pat da odredatzaedni~ki datum od koga novite dvo-jazi~ni obrasci }e po~nat da se pri-menuvaat. Razgovorite, se razbira, sevodea vo prijatelska i srde~na atmos-fera na vzaemna doverba i sorabotka.

No, aktivnostite na me|unarodenbilateralen plan prodol`ija i vo te-kot na ovaa 2014 godina. Taka, vo pe-riod od prvite sedum meseci godinava,se odr`aa brojni sredbi so pretstav-nici na socijalnoto osiguruvawe odpove}e zemji.

Vo Skopje, od 4 do 6 juni 2014 godina,se odr`aa razgovori na ekspertskonivo me|u makedonskata i ungarskatadelegacija za usoglasuvawe na odred-bite od parafiraniot tekst na Dogo-vorot za socijalno osiguruvawe i so-cijalna sigurnost. Vo tekot na razgo-vorite se usoglasija odredbite od do-govorot, a se vr{e{e usoglasuvawe ina dvojazi~nite obrasci koi }e se ko-ristat za primena na dogovorot.

Fondot na PIOM be{e doma}in i nasredbata me|u svoi pretstavnici, In-stitutot na socijalno osiguruvawe naAlbanija i Departmentot za penziskaadministracija na Kosovo. Na sredba-ta se diskutira{e za slednite pra{a-wa: razmena na informacii za penzis-kite sistemi, informacii vo vrska sopregovorite za Dogovorot za socijalnoosiguruvawe me|u Republika Makedo-nija i Republika Albanija, sprovedu-vawe na Dogovorot me|u Vladata na R.Makedonija i Vladata na RepublikaKosovo za potvrda na periodite naosiguruvawe za ostvaruvawe pravo napenzija i dr.

Vo spisokot na aktivnostite na Fo-ndot, spa|a i sredbata vo RepublikaSrpska na nivo na direktori na fon-dovite/zavodite na porane{nite JU-republiki, koi izvestija za nastana-tite promeni vo oblasta na penzisko-to i invalidsko osiguruvawe.

Va`no e da se istakne deka vo prva-ta polovina od 2014 god., se odr`aasovetodavni denovi so gra|ani vo[tutgard, SR Germanija, kako i sosta-nok vo Skopje pome|u Ministerstvotoza trud i socijalna politika na Make-donija i Ministerstvoto za trud i so-cijalna sigurnost na Republika Turci-ja vo vrska so Dogovorot za sorabotkaod oblasta na trudot, socijalnata sig-urnost i vrabotuvaweto me|u vladitena ovie dve dr`avi.

Belgrad be{e doma}in na pretstav-nicite na organot za vrska na R. Make-donija i R. Srbija za sproveduvawe naDogovorot me|u R. Makedonija i pora-ne{na Sojuzna Republika Jugoslavijaza socijalno osiguruvawe, kako i zapenziskoto i invalidsko osiguruvawe.

Isto taka, vo Bratislava, Slova~kaRepublika, na po~etokot od juli godi-nava, se odr`a vtor krug na pregovorime|u pretstavnici na nadle`nite mi-nisterstva i institucii na dvete dr-`avi po odnos na podgotovka na Dogo-vorot za socijalno osiguruvawe pome|uRepublika Makedonija i Slova~ka Re-publika. Dvete strani se dogovorija dokrajot na ovaa godina da podgotvat na-crt-tekst na obrasci potrebni zasproveduvawe na Dogovorot i Spogod-bata i istite da se razmenat po elek-tronski pat. Nacrt-tekstot na Spogo-dbata i nacrt-obrascite }e se usogla-sat na sredbata koja }e se odr`i voSkopje vo prvata polovina na 2015 go-dina. m-r. Sne`ana Kutuzovska

Rezultati od bilateralnata sorabotka

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Na 24 septemvri 2014 godina, naplatoto na Nacionalnata i uni-verzitetska biblioteka „Sv

Kliment Ohridski” - Skopje, a po po-vod Svetskiot den na institutite „Ko-nfucij”, se odr`a prigodna sve~enost,koja ja otvori direktorot na institu-tot "Konfucij” pri Univerzitetot „Sv.Kiril i Metodij” vo Skopje prof. d-r

Branislav Sarkawac, na koja pris-ustvuvaa rektorot na Univerzitetot„Sv. Kiril i Metodij” prof. d-r Veli-mir Stojkovski, ambasadorot na Naro-dna Republika Kina vo Makedonija,N.E. Xen{un Ven, kako i drugi mnogu-

brojni pokaneti i uva`eni gosti, me|ukoi ima{e penzioneri pretstavniciod gradskite zdru`enija i SZPM.

Otkako gi pozdravi prisutnite, di-rektorot Sarkawac potencira{e dekavo ovie 10 godini od vospostavuvawe-to na prviot institut „Konfucij” voSkopje, instituciite niz celiot svetuspe{no gi {irat kineskiot jazik i

kultura i so toa vospostavuvaat poja-ki vrski me|u razli~nite narodi ikulturi. Institutot „Konfucij” priUniverzitetot „Sv Kiril i Metodij” voSkopje, koj e del od ova globalno se-mejstvo, pridonesuva vo ostvaruvawe-

to na spomenatata misija, a vo ovaaprigoda za po{irokata javnost go pro-movira{e izu~uvaweto na kineskiotjazik i kultura.

Po obra}aweto na rektorot na uni-verzitetot Velimir Stojkovski kakoi na ambasadorot Xen{un Ven, kade segovore{e za zna~eweto na Svetskiotden kako i 10-godi{ninata od osno-vaweto na prviot Institutot „Konfu-cij” vo svetot i prvata godi{nina naInstitutot „Konfucij” pri Univerzi-tetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje,so grupna fotografija se ovekove~iovaa kulturna manifestacija, a potoaprisutnite imaa mo`nost da gi pose-tat otvorenite u~ilnici za izu~uvawena kineskiot jazik i kultura. Pri soz-nanieto deka Institutot „Konfucij”pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Meto-dij” vo Skopje organizira besplatnikursevi za kineski jazik, kaligrafijai u~ewe na tradicionalnata kineskamuzika, tancuvawe i ve`bi „Tai ^i^uan” za site vozrasti, mnoguminaprojavija interes za upis i posetuvawena istite, od site generacii koi beaprisutni na ovoj zna~aen nastan zana{ite dve prijatelski zemji.

Mara Ili}

So poslednite izmeni vo sferatana lekovite, FZOM za osigureni-cite ovozmo`i olesnuvawe na

na~inot na dobivawe lek na tovar naFondot, pogolem izbor na lekovi, kakoi pro{iruvawe na indikacionite pod-ra~ja za lekovite {to mo`e da se pro-pi{at na tovar na FZOM. Ovie noviniimaat i finansiski efekti.

I novina -13 novi namaleni refe-rentni ceni na lekovi

Poradi vlez na pazarot na novi re-gistrirani lekovi vo RM, FZOM utvrdinovi namaleni (izbalansirani) refe-rentni ceni za lekovi koi se koristatkaj pacienti so transplantirani orga-ni, lekovi od grupata na antidepresi-

vi, osteoporoza, antiepileptici, anti-parkinsonici, za mijastenija gravis(nervno-muskulna bolest). So ovaa no-vina Fondot obezbedi novi, vo site 13generiki, po najmalku eden bez doplataza osigurenicite i odlukite se objave-ni vo Slu`ben Vesnik br. 138/2014 (vova`nost od 25.09.2014) i 141/2014 (vova`nost od 02.10.2014).

II novina - dopolnuvawe so 20 noviza{titeni imiwa na lekovi

Poradi vlez na novi lekovi na paza-rot na lekovi vo RM, FZOM izvr{i do-polnuvawe na odlukata za referentniceni na lekovi so novi 20 za{titeniimiwa, so {to se zgolemuva mo`nostana izbor na lekovi za osigurenicite.

Lekovite se nameneti za terapija na`eludnik, za namaluvawe na masti vokrv, antibiotici, Alchajmer, astma iHOBB, karcinomi, protiv bolki i poka-~ena telesna temperatura.

III novina - izmeni vo Pozitivnatalista na lekovi1. FZOM izvr{i promena vo re`imot napropi{uvawe za 28 generiki so formai ja~ina - toa zna~i deka osigurenicite}e mo`e da dobivaat preporaka za le-kovi od pove}e lekari specijalistiotkolku dosega. 2. FZOM ovozmo`i otsega lekot levothy-roxine za {titna `lezda, da mo`e da goprepi{uva mati~en lekar, pri hroni~-na primarna hipotiroza. Ovaa povol-nost }e bide olesnuvawe za 10.000 osi-gurenici. K.S.A.

Novi izmeni vo sferata na lekovi

Edna osmina od na{iot makedonskinarod se penzioneri, lu|e koipripa|aat na tretata doba, koi

uspevaat so svojata skromna penzija daizdr`uvaat barem u{te po eden ~len nasvojata familija, da go dopolnat buxe-tot na vnukot, ponekoga{ i pravnukotkoj e student. Ova ve pravi sre}ni, za-{to ima i takvi, pomalku sre}ni koi`iveat sami vo nekoi zafrleni mestavo Makedonija, takanare~eni sela voizumirawe. @iveat so svojata koza, po-nekoe kokov~e, malo bav~ule i deseti-na-dvaeset kom{ii, koi isto taka oda-mna go preminale pragot na mladosta.

Zvu~i dosta ta`no, neli? Kolku bibilo ubavo mladite lu|e da ne ja ~ekaatpenzijata na svoite roditeli, babi idedovci, da imaat sopstvena zarabotu-va~ka od koja }e mo`at na svojot dedoza negoviot rodenden da mu podaratlule, a svojata baba da ja odnesat nateatarska prestava.

No, i sre}nite i nesre}nite `eni votretata doba se soo~uvaat so sli~niproblemi-najprvo so faktot deka sta-reat, so dosadata, so ~ustvoto na bes-korisnot, so gubitokot na motivacija zabilo kakva aktivnost i na krajot so de-presija koja e neminovnost na patot nastareeweto. Bolnata vistina za `ena-ta se i nadvore{nite znaci na stare-ewe koi ja menuvaat slikata vo na{etoogledalo, diskriminacijata i dvojnitestandardi koi velat deka `enata po-brgu staree od ma`ot. Ovie nametnatimislewa obi~no tvrdat deka pobele-

nite ma`i se otmeni, a pobelenite `e-ni se starici, deka zrelosta kaj ma`ote privle~na, dodeka kaj `enata odbiv-na. Da ne zboruvame za seksualnosta kajpovozrasnite `eni za koja e duri i sra-mota da se govori i se posmatra so po-tsmev. Nekoi po se izgleda zamisluvaatdeka seksualnosta kaj `enata treba dazavr{i so reproduktivnata nejzinasposobnost.

Eden den site }e ostarime („Te{ko naonoj koj ne ostarel”, veli na{iot na-rod). Pove}eto od nas sakaat dolg `i-vot. Dali duri toga{ }e sme svesni zadiskriminatorskiot odnos na pomla-dite, izolacijata, otfrlaweto na na-{eto znaewe i iskustvo kako nepotreb-no na mladata generacija. Da ne dozvo-lime edinstveno na{ite vnuci da da-vaat smisol na na{iot `ivot, za{tomnogu brgu doa|a denot koga i nim nemada im bideme potrebni, i pak da osta-neme sami i osameni. Da ne dozvolimena mladite novinari i novinarki vosvojot tekst vo mediumot da napi{at„Starica pregazena na pe{a~ki pre-min”, i vedna{ vo slednata re~enica natekstot: „66 godi{nata M.M. denes vo ....~asot....”. Nikoj ne im dozvolil nikogoda narekuvaat so najpogrdniot zborstarica, zatoa {to mo`ebi li~nosta nivo svojata stotta godina ne se do`ivuvakako starica ili starec.

Vo op{testvo vo koe se veli~a mla-dosta i ubavinata, tovarot na godinitene e voop{to ~uden. Sekoja nova godinaso sebe nosi nekoja zaguba, a nau~nite

doka`uvawa deka lu|eto vo svojatapedesetta godina go po~nuvaat svojotvistinski `ivot voop{to ne zvu~at do-volno uverlivo, pogotovo na onie koiimaat pomalku od pedeset. I ponatamuse gri`ime za borite na na{eto lice,za vi{okot na kilogrami, opu{tenatako`a i muskuli..... No, po se izgledadeka najte{kiot del od stareeweto eda svatime kolku mnogu od na{eto dra-goceno vreme sme potro{ile na rabotikoi vsu{nost ne bile voop{to bitni.

Da gledame so optimizam na sopstve-noto stareewe i toa da go gledame kakozreewe na na{iot organizam i um. Da gosvatime tretoto doba kako vreme napottik, vreme polno so novi {ansi zarazvoj. Bitno e samo da se bide svesenza mo`nostite koi zrelite godini ginosat, a toa se iskustvoto, mudrosta,samodoverbata, slobodata na mislata.Pomislata deka so tekot na godinitestanuvame nevidlivi, voop{to ne e to-~na. Vistina e deka ne sme pove}e „podlupa”, no toa pak ni dava {ansa da seopu{time i da izgledame onakaka kako{to nie sakame, a ne onaka kako {todrugite o~ekuvaat. Godinite nosat idosta slobodno vreme koe mo`eme samida go planirame i da napravime rabotiza koi vo mladosta sme nemale mo`nosti vreme. Ednostavno, da prifatime ona{to sme i da go iskoristime na najdobarmo`en na~in, pritoa, ne razmisluvaj}i{to okolinata }e ka`e za nas. I zatoada ne zaboravime - sami odbirame kako}e `iveeme, pa i da stareeme. A najva-`no od se vo toj proces e da ne se bidesam. Svetlana Petkovska

So optimizam kon stareeweto

Odbele`an Svetskiot den na institutot „Konfucij# vo Skopje

HRONIKA PENZIONER plus oktomvri 20148

Iako ima „samo” 86 godini, so fizi~ki izgledna krevka starica, Baba Blaga gi iznenadu-va site sogovornici, osobeno nejzinite {a-

hovski protivnici, so nejzinata mentalna kondi-cija pravej}i i kombiniraj}i potezi ~ija idninamo`at da ja predvidat samo lica so silna inte-ligencija. Taka, na 19-tite regionalni penzion-erski sportski natprevari vo Bogdanci godinava,od nekolkute stotici natprevaruva~i od tretatadoba, najvozrasna i najatraktivna be{e vele{ka-ta „velemajstorka” Blaga Stojanovska. Nastapu-vaj}i za ekipata na ZP Veles so nejzinata part-nerka Galaba Andreeva, tie za nekolku minuti „gipreslu{aa” protivni~kite od Povardarieto.

- Ova ne mi e prva pobeda, - veli Baba Blagaobjasnuvaj}i go svojot uspeh. Po~nuvaj}i od sredinata na devedesettite godini,1996, so mojata partnerka pobeduvame vo kontinuitet. Edinstveno „gubev”, ako neu~estvuvav. Samo zdravjeto da me slu`i, za idnata godina mo`no e da imam ispecijalni podgotovki od mojot soprug Mitre.

Vsu{nost, vo me|uvreme razbravme deka {ahovskata igra Blaga ja nau~ila odnejziniot soprug, i kako {to naj~esto biduva, sega u~eni~kata e podobra od u~i-telot.

- Vo {eesettite godini ma`ot mi rabote{e kako blagajnik vo Izvor. [tom }ese vrate{e porano doma, za da ne ni bide dosadno, po~nuvavme so „`estokata”igra. Imavme i publika od celo selo, osobeno vo zimskiot period. So natpreva-ruva~ki `ar i so inaet od dvete strani, no, se razbira, i so pogolemo navivaweza „drugarkata”, a pomalo za „drugarot”, samo od nekoi nevesti, - so smea raska-`uva baba Blaga za {ahovskite dueli {to gi imala so svojot `ivoten sopatnik.

- More neka veli {to saka, - se vme{a soprugot Mitre vo na{iot muabet, do-davaj}i: „Jas i popu{tav, a sega taa se fali so pobedi i se kiti so pehari”.

Baba Blaga, {ahovskiot fenomen od ZP Veles, vo razgovorot ni prizna dekaedvaj ~eka „da se rodi” penzionerka {to ve}e edna{ }e ja pobedi za da se kur-tuli od {ahot. No takva penzionerka vo ovoj kraj navistina sè u{te ne e rodena!

V. Aleksovski

ZP Veles

Baba Blaga - {ahovskifenomen

Josip Broz Tito, do`ivotniot pre-tsedatel na porane{na SFRJ ineprikosnoven lider na nevrza-

niot svet, u{te vo po~etokot na pede-settite godini od mi-natiot vek, priredu-vaj}i bleskavi, luk-suzni i nezaboravnigozbi i banketi, po~-nal da go izgraduvasvojot ugled vo svets-ki razmeri i da jadoka`uva svojata mo}.Toj ugostil pove}e od300 najpoznati li~no-sti od toa vreme i ja-del i piel so raznisvetski vladeteli,politi~ari, artisti,peja~i, ugledni pisa-teli i umetnici. Ne-posreden svedok naovie gozbi i kreatorna spektakularni kulinarski tvorbi ijadewa servirani na pretsedatelska-ta trpeza, bil negoviot pove}egodi-{en gotva~ Sava Vukojev, magister poturizmologija vo penzija.

Vo kabinetot na pretsedatelot naSFRJ Vukojev vlegol vo 1965 godina ikako Titov doverliv gotva~ i stru~-wak po kulinarstvo, ostanal se do1979 godina. Toj odblisku gi sledel inabquduval nastanite povrzani so`ivotot na Brozovi, podgotvuvaj}i imrazni doma{ni specijaliteti i egzo-ti~ni jadewa po nivni vkusovi. Od ona{to go zabele`al poslu`uvaj}i gi prirazni gozbi, sredbi i dru`ewa so is-taknati li~nosti od vtorata polovinana 20-tiot vek, kako neposreden sve-dok na mnogu slu~uvawa, na „dvorski”

podmetnuvawa i intrigi, za {to malkuse znaelo vo javnosta, nasobral eks-kluziven materijal, koj 20 godini gosreduval i soobrazuval so se}avawa-

ta, no i dolgo razmis-luval kako i vo kojobem da go obelodeni.Koga materijalot gopodgotvil za kniga, zada predizvika pogol-em interes vo javnos-ta, sakal da go objavipod naslov „Kako mo-`ev da go otrujam Ti-to”.

Za mnogu nastani odsvojot raboten vek „sokutla~a” kaj Tito, Vu-kojev ni raka`uva{epri neodamne{natasredba vo negovotorodno mesto Obrovackaj Ba~ka Palanka vo

Srbija, koga razgovaravme za ve}eobjavenata kniga „TITO Fascinacijehedonizmom”, koja treba{e da go nosiprethodno spomenatiot naslov. No, ipod vakvo ime, koga se pojavi knigatavo 2012 godina, predizvika „bum” kaj~itatelskata javnost vo Srbija ipo{iroko, vo sosednite zemji. Sepak,Vukojev ni go objasni razmisluvawetopovrzano so naslovot za „trueweto naTito”. Po zavr{uvaweto na eden odgala banketite {to gi prireduvalMar{alot, na{iot sogovornik, toga{negoviot gotva~, bil “pokosen” odbolovi vo stomakot simptomati~ni zatruewe od hrana.

- Jas sekoga{ prv probuvav od jade-wata {to treba{e da mu se davaat naBroz i bev odgovoren za toa. Koga mi se

slu~i „trueweto”, dva dena ne mo`evda zastanam na noze i za celo vremeo~ekuvav nekoj od obezbeduvaweto dadojde i da me odvede vo zatvor. Se simislev deka i Tito ima truewe, bi-dej}i od istoto jadewe jadevme. Otkogapomisliv deka pomina opasnosta, ranonautro yvon~eto me probudi i menepak mi se presekoa nozete. Si pomis-liv, ete dojdoa po mene. No, mi olesnakoga ja vidov sosetkata na vrata, -raska`uva Vukojev.

Vo negovata kniga toj niz anegdoti ise}avawa ka`uva za edna druga dime-nzija na Tito kaj kogo i hranata popri-mila mitski i metafori~ki razmeri.Banketite {to gi prireduval pret-stavuvale dramski inscinacii vo koitoj bil glaven akter, ve{t gotva~ iugostitel, a vo zadnina i re`iser. Najadeweto i pieweto strasno im se pre-pu{tal, u`ival vo gurmanlakot, a ~es-to toa mu bilo pova`no i od ~uvawetona zdravjeto. Ka`uvaj}i za banketite igozbite {to se prireduvale vo re`ijana Brozovi, Sava Vukojev ja otkrivapomalku poznatata strana na Tito iJovanka, kako i na li~nostite od vrvotna toga{noto rakovodstvo na SFRJ,koi imale zna~itelno vlijanie vrznastanite i dvi`ewata {to se slu~u-vale vo op{testvoto. Zatoa negovatakniga e mo{ne privle~na za site pop-ulacii i ~itateli od po{irokite pro-stori koi sakaat ne{to pove}e da doz-naat za do`ivotniot komunisti~kivoda~ i pretsedatel na porane{nataSFRJ, za kogo i Sava Vukojev veli de-ka i koga umrel, toa nikoj taka ne sme-el da go ka`e, za{to mnogumina se na-devale deka i po Tito }e bide Tito?!

Mendo Dimovski

Sava Vukojev, pove}egodi{en Titov gotva~, magister po turizmologija vo penzija

Ekskluzivni se}avawa preto~eni vo kniga

Sojuzot na borcite na Makedonija,kako ~lenka na Svetskata fede-racija na veteranite i ovaa godi-

na na 21 septemvri prigodno go odbele-`a Me|unarodniot den na mirot so or-ganizirawe mar{ na mirot pod mototo„Veteranite ~ekorat za mir”.

Ovaa manifestacijata vo Ohrid za-po~na so polagawe sve`o cve}e na bis-tite na padnatite borci i ilindenci vo

Gradskiot park, a proslavata prodol-`i na plo{tadot „Sv.Kliment Ohrid-ski”. Potpretsedatelot na Sojuzot naborcite od Ohrid i Debarca, NikolaStefanoski, istakna deka ovoj den imagolemo zna~ewe so ogled na toa dekapreku celata godina premnogu se slu{ai zboruva za voeni dejstvija niz svetot,pa zatoa zadovolstvo e na ovoj den dase pozboruva za mirot, za idninata nanajmladite na koi im treba mir i sre}-no detstvo.

Zamenik gradona~alnikot Angel Ja-nev, pak vo svoeto obra}awe istakna

deka porakata eedinstvena: mir nie potreben na site,a ima mnogu na~inilu|eto da si poma-gaat i da `iveat voedno posre}no ipoubavo op{testvobez vojni i nasil-stvo, vo mir. Na

proslavata be{epro~itana i pora-kata za mir na Ge-neralniot sekre-tar na OON BanKi-Mun.

Programata zae-dni~ki ja organizi-raa Lokalnata sa-mouprava, Sojuzotna borcite i ZP

Ohrid i Debrca, a be{e zbogatena i sostihovi posveteni na mirot, kako i sofolkloren nastap na u~enicite od OU„Bratstvo Edinstvo”, koi se pretstavi-ja so ora od site nacionalnosti koi`iveat vo Makedonija.

Isto taka, znatelen broj penzioneriu~estvuvaa vo mar{ot za mir {to goorganizira{e i Op{tinskiot odbor naSojuzot na borcite od [tip. Na sobirotvo aleata na nepobedenite, vo mesnos-ta K`rte}e, prisustvuvaa mnogu gra|ani,borci, pretstavnici na LS, u~enici ipenzioneri, koi dadoa pridones kon

odbele`uvaweto na ovoj me|unarodenpraznik na mirot, kako obele`je nadlabokite kopne`i na narodite za za-edni~ki `ivot i mir vo svetot. Sekre-tarot na OOSB od [tip Petar Micev-ski, naglasi deka treba da bideme ne-milosrdni vo borbata so rasizmot, di-skriminacijata, ekstremizmot, religi-oznite i kulturni razliki i povika do-sledno da se primenuva Deklaracijataza mir na ON.

Potoa be{e pro~itana porakata zamir od Generalniot direktor naUNESKO vo koja se bara na 21 septem-vri da bide polo`eno oru`jeto i da sepo~ituva prekinot na ognot na site bo-i{ta. I poetesata Cveta Spasikovaupati apel posebno do mladite prekusvojata li~na tvorba vo koja se veli:„Vo mir da tvorime / za qubov da zbo-rime / za{to vo mir se gradi / vo vojnase urivaat mostovi”. Potoa, mladiteliterati od OU „Goce Del~ev” od [tippro~itaa li~ni tvorbi posveteni namirot. K.S. - C.S.

ZP Ohrid i ZP [tip

Penzionerite u~estvuvaa vo mar{ot za mirPo pove}e godi{ni uporni razgovori, argumentirani diskusii i ubeduvawa,

penzionerite od ogranokot Pr`ino pri ZP Kisela Voda, dobija prostor zaorganizirano penzionersko drugaruvawe. Blagodarenie na toa, ovaa godi-

na tie po ~etvrti pat organiziraa odbele`uvawe na denot koga klubot zapo~naorganiziran penzionerski `ivot vo svoi prostorii.

Inako penzionerskiot klub vo Pr`ino e smesten vo privaten objekt obikolenso mnogu zelenilo i cve-}e, vo nego doa|aat golembroj penzioneri. Mnogudiplomi i pofalnici do-bieni na sportski penzi-onerski natprevarii irevii kako i blagodarni-ci za uspe{na sorabotkaso sli~ni organizacii, gikrasat prostoriite naklubot.

^etiri godi{nata uspe-{na rabota predvodena ododborot na ogranokot i pretsedatelot Qube Najdovski be{e odbele`ana somala sve~enost, pozdravni govori, mnogu ~estitki, muzika i pesni.

Golemata posetenost i uspe{no organiziranoto penzionersko dru`ewe po-ka`uva deka klubot bil neophodno potreben. Vo idnina vo nego }e drugaruvaati novi penzioneri od ogranokot. V. Topalovska

ZP Kisela Voda - ogranok Pr`ino

Juli - mesec za pametewe

Poznato e deka ako ~ovek go zasaka oru`jeto,}e go saka do krajot na `ivotot. Iako voceliot tek na svojata profesija Dragoqub

\or|ievski, bil profesor po Op{tonarodna od-brana i del od nastavata predaval i za oru`jeod sekakov vid, vozdu{nata pu{ka mu ostanaomilena do dene{ni dni. Kako penzioner i ~lenpri ZP Bitola pred sè i nad sè mu e celnata har-tiena meta 10h10. Na negova inicijativa formi-rana e "strela~ka” dru`ina za strelawe sovozdu{na pu{ka.

- So samoto formirawe, dru{tvoto za strela-{tvo ne raspolaga{e so nikakvi rekviziti. Za podgotovki na regionalnite nat-prevari koristevme prostorii i rekviziti od strela~kiot klub ,,Jane Sandan-ski”, pri srednoto ekonomsko u~ili{te. Blagodarenie na sluhot i razbirawetona pretsedatelot na ZP Bitola, Tome Ilioski, nabaveni se osnovnite rekvizi-ti za uve`buvawe. Doverbata be{e vozvratena taka {to na poslednoto repub-li~ko natprevaruvawe vo organizacija na Sojuzot na zdru`enija na penzionerina Makedonija, a po osvoenoto prvo mesto na regionalnite igri go osvoivme tre-toto mesto. So ogled na kusoto vreme za podgotovka, materijalnite uslovi i si-lnata konkurencija vo ovoj sport, tretoto mesto e uspeh, iako li~no ne sum zado-volen, - poso~uva Dragoqub \or|ievski.

Toj kako voda~ na strela~kata dru`ina pri zdru`enieto projavuva intereskon za~lenuvawe novi ~lenovi koi bi gi obu~il da strelaat so vozdu{na pu{ka.

- Ja poddr`uvam sekoja inicijativa koja }e proizleze od ~lenovite na na{etoZdru`enie, osobeno na sportsko pole. Sekako, pokraj poddr{kata normalno e dase o~ekuvaat i soodvetni rezultati- priznanie na nivnite podgotovki i zala-gawe, kako {to vo slu~ajov e osvoenoto treto mesto vo strela{tvo, - istaknuvapretsedatelot na ZP Bitola, Tome Ilioski.

Vo razgovorot Dragoqub \or|ievski ni otkriva deka otpo~nuva so "potragata”po novi strelci - penzioneri, so silna `elba vo seriozna konkurencija da goosvojat prvoto mesto vo strela{tvo na slednite regionalni i republi~ki igri.

D. Todorovski

Razgovor so profesorot Dragoqub \or|ievski

Strela{tvoto mue vo srceto

Tana Mihajlovska Manarova go zapo~nala `ivotnotopatuvawe pred 62 godini vo Probi{tip, a vo pen-zionerskiot svet opstojuva celi 12 godini. Nejzinata

komunikativnost, `elba za dru`e-we, vedar duh, dobra misla i uba-viot zbor, pottiknuva i drugi pen-zionerki od ZP Sveti Nikole dabidat aktivni. Vremeto za koe ~le-nuva vo zdru`enieto e ispolneto somnogu aktivnosti, a kako rezultatna toa ima osvoeno mnogu pofalbi ipriznanija. No, pikadoto i e hobi izadovolstvo. Pred tri godini osvoidva pehara so najmnogu osvoenibodovi i najdobar sportist vo dis-ciplinata pikado na Republi~kitepenzionerski sportski natprevari,od koi edniot e vo nejziniot dom, adrugiot vo zdru`enieto. Tana ekapiten na svetinikolskata ekipavo pikado, koja sekoja godina posti-

gnuva vidni rezultati. Dosega ovaa ekipa na Republi~kitepenzionerski sportski natprevari ima osvoeno srebro ibronza, a na na Regionalnite i Republi~kite penzionerski

sportski natprevari ovaa godina go osvoi pr-voto mesto, poedine~no i grupno. Ve}e 4 godini~len na ekipata e i Jagoda Miteva, koja pokrajvo pikado, se natprevaruva i vo tegnewe ja`e idomino, no pikadoto i nejze i e hobi i relak-sacija. I Dafina Maneva e aktiven sportist voZP Sveti Nikole. Taa isto taka, se natpreva-ruva vo pikado i se raduva na sekoj uspeh naekipata. No, Dafina se natprevaruva i vostrela{tvo i postignuva dobri rezultati.

Site tri se dobri prijatelki. Se dru`at ivredno treniraat za {to povisoki rezultatisekoja godina. Sportot, velat tie, im pravi dase ~uvstvuvaat prijatno i aktivno da gi pomin-uvaat penzionerskite denovi. Pikadoto nim ime hobi, no i zadovolstvo i relaksacija. Niv-niot primer go sledat i drugi penzionerki odZP Sveti Nikole. Vukica Petru{eva

ZP Sveti Nikole

Pikadoto im e i hobi i zadovolstvo

PANORAMAPENZIONER plus oktomvri 2014 9

Vo ~est na Denot na rudarite - 28avgust, na golemiot verski pra-znik Uspenie na Presveta Bogo-

rodica, za uspe{nata i plodna sorabo-tka so ZP Makedonska Kamenica, gra-dona~alnikot na Op{tinata Darko Mi-tevski mu vra~i Plaketa na pretseda-telot na zdru`enieto Vidan Konevski.Toa be{e povod za razgovor so pretse-datelot na ova zdru`enie.

Pretsedatele Konevski, pofalni-te zborovi za va{ata rabota stignu-vaat od Op{tinata, no i od mnogu ZPvo Makedonija, a posebno od SZPM.Vie doka`avte deka i malite edinkipravat golemi ne{ta. Konkretno na{to se dol`i seto ova?

- Blagodaram na pofalbite, no mo-ram da istaknam deka sum sre}en i gord{to na{eto Zdru`enie se zakiti sou{te edno vakvo priznanie so {to do-ka`avme deka i malite `dru`enijamo`at da bidat uspe{ni, a so pravo nenarekuvaat lideri vo delot na sora-botkata so site pravni subjekti vo Op-{tinata. Sorabotkata so Lokalnatasamouprava trae odamna, no od 19.08.2009 godina so potpie{uvawto na"Memorandumot za sorabotka# i inten-zitetot se pro{iri na site poliwa.

U~estvuvame na otvorenite sednicina Sobranieto; imame pretstavnici vokomisii za odredeni proekti; u~estvu-vame skoro vo site manifestacii, a vonoeki od niv sme i glavni organizatori,kako "Babina banica#, Denot na drvoto,humanitarni akcii, gradski ~ajanki zapraznici, drugarski ve~eri i sli~no.Site zbidnuvawa te~at vo sorabotka soLokalnata samouprava koja e na{ dona-tor vo tehni~ka oprema za ZP i mnogu~esto finansiski pomaga vo mnogu na{iaktivnosti.

Koga ja primivte Plaketata od ROC"Sasa# i umetni~kata slika za plod-nata sorabotka, vo toj moment kaj Vaszabele`av silni emocii. Kolku vizna~i ovoj podarok?

Rudnikot "Sasa# pretstavuva `ivotza na{ata Op{tina. Nie penzioneriteso respekt gledame kon toa, za{to dvetretini od nas se vgradivme sebesi i vorudnikot i vo ovoj grad. Zatoa edins-tvena `elba na site ni e "Sasa# uspe{-no da raboti bidej}i taa e na{eto srce.Rakovodnite strukturi na Rudnikotnikoga{ ne gi zaboravija penzionerite.Tie se so nas na site na{i mani-festacii i redovni na{i sponzori.

Koi se va{ite idni planovi?- Prvo i osnovno da se prodol`i so

rabota za dobroto na penzionerite: -30% participacija za bawsko lekuva-we; participacija za hiru{ki inter-vencii; ednokratna nepovratna pomo{za socijalno zagrozeni lica; poseta nabolni, stari i iznemo{teni penzione-ri; solidarni novogodi{ni paketi;prodol`uvawe na sorabotkata so loka-lnata samouprava, so drugite ZP i soSZPM. Inaku, `elba mi e "Elenec# daprerasne vo atraktiven turisti~kicentar i posakuvana destinacija za si-te gra|ani na RM. Vo s. Sasa da po~ne sorabota penzionerskiot klub. Vo Make-donska Kamenica da obezbedime pros-tor za dru`ewe na `enite penzionerki,za{to brojot ve}e e izedna~en so ma-`ite, a tie se glavnite nositeli nasite aktivnosti vo Zdru`enieto i zas-lu`uvaat da imaat svoe kat~e.

Vi blagodaram na otstapenoto vre-me i Vi po`eluvam u{te pogolemiuspesi vo idnina i mnogu priznanijai nagradi. Pavlina Georgieva

Neodamna vo Izlo`beniot salonpri Domot na kulturata „GrigorPrli~ev” vo Ohrid be{e otvore-

na izlo`ba na „Sliki i sklupturi od`elezo i kamen” od penzionirot TrajkoDur~ovski od Ohrid. Dur~ovski pove}eod 50 godini go voskresnuva ladniotmetal vo umetni~ki dela. Na izlo`-bata se pretstavi so 31 skulpturi isliki, i 29-tina privrzoci, koi izmi-native dve godini gi sozdaval vonegovoto skromno podrumsko atelje.

Promotorot na izlo`bata, akadems-ki slikar, Slavko Upev~e, re{e dekaumetnikot kontinuirano niz godinitemu dava du{a na `elezoto, istovreme-no prepu{taj}i im se na vnatre{nitedvigateli vo kreiraweto na sekoe de-lo. Na izlo`bata bea prezentiranimomenti od sekojdnevieto, od intere-snata flora i fauna vo imaginacijatana ovoj nadaren tvorec. Likovnite os-tvaruvawa se rezultat na negovata ra-bota kako bravar niz celiot prethod-en period. Toj izrabotuva skulpturi odladno `elezo, sliki i ukrasni privr-

zoci od kamen od Ohridskoto Ezero. Avtorot realiziral pove}e izlo`bi

od koi posebno gi istaknuva „Govorotna `elezoto” od 2002 i 2003 godina,kako i „@elezen svet” vo 2010 godina.Vo 2012 toj ja realizira samostojnataizlo`ba naslovena „Kon sre}ata” sodela od svojata imaginacija.

Pokraj umetni~kata dejnost Dur~ov-ski ima izdadeno i tri knigi poezija„Dru`ba so veterot”, „Maj~ina du{ica”i „@elezelezen son”. Vo slobodnoto

vreme mo{ne uspe{no emociite tojgi preto~uva vo pi{an zbor. Nego-vite tvorbi se od kamen i `elezo itoa: 130 sliki od kamen i 130 skul-pturi od `elezo. Ima organizirano10 samostojni i u~estvuvano na 16grupni izlo`bi vo Bitola, [tip,Debar, a najmnogu vo Ohrid, kade{to i denes `ivee i tvori.

@ivotniot pat na Trajko Dur~ov-ski, kako i za iljadnici deca bega-lci od Egejska Makedonija, e potre-sen i `alosen. Roden e vo 1943 go-dina vo seloto Crna Reka vo oblas-

ta Gumenxa vo blizina na Kuku{. Kako`rtva na gra|anskata vojna vo Grcija,u{te od pet godini `ivee vo detskisupstanarni domovi vo ^ehoslova~ka,a potoa se vra}a vo Vojvodina. Vo 1974godina se preseluva vo Debar, kade gozavr{uva Stopanskoto u~ili{te i sevrabotuva vo Fabrikata „Bratstvo”.Tamu, vsu{nost zapo~nal da gi izrabo-tuva umetni~kite dela so koi denes segordee.

K. Spaseski

Trajko Dur~ovski, umetnik od ZP Ohrid i Debrca

Du{a im dava na `elezoto i na kamenot

- Ostavivme silen vpe~atok kakoZdru`enie i kako nastapi na dvete KUD"Penzioner# i "Penka Koteska#, a poseb-no okolu prodlabo~uvaweto na sorabo-tkata so ZP od Logatec - Slovenija, -

ni re~e Kiril \or|ieski, pretsedatelna Prilepskoto zdru`enie na penzio-neri po vra}aweto od 14 -iot festivalna "Tretoto `ivotno doba“ od Qubqana.

Razgovaravme podetalno i podolgo zana~inot, postapkata i uslovite za na-tamo{nata sorabotka, a i mo`nosta zazbratimuvawe na dvete zdru`enija, na-{eto i ona na penzionerite od Logatec,veli \or|ieski .

- Makedonsiot jazik nema dovolnozborovi za da se iska`e vistinskotodo`ivuvawe na Festivalot. Be{e pri-vilegija vo tie dva-tri dena kolku {tobevme vo Qubqana da se bide Ma-kedonec. Da se bide del od nastanite,interpretatorskite, igraornite i pa-nel diskusiite, simpoziumite. Imeno,voodu{evuvaweto na prisutnite gostivo salite na Cankareeviot dom be{etolku golemo {to na krajot na izvedba-ta na makedonskoto oro, zaigraa siteprisutni. Se dobi vpe~atok kako odporano da se znaeme i da sme izvedu-vale zaedni~ki programi, veli ~lenot

na IO na SZPM, Ilija Adamoski .Zadovolstvoto od uspe{niot nastap

vo Qubqana ne go krieja i direktniteu~esnici vo programata. Za ovoj nastanso so voodoo{evuvawe raska`uvaa iVasko Najdoski, umetni~ki rakovodi-tel na KUD "Penzioner# i Violeta Ko-~oska, rakovoditel na "Penka Koteska”

- Nie dosega sme nastapuvale i iz-veduvale pove}e koncerti niz Makedo-nija, no ova be{e posebno do`ivuvawe,istaknuva Ivanka Miceska, ~len na"Penzioner#.

- Koga go zasvirivme i koga po~nav daja peam "Makedonec sum jas#, a isto-vremeno i da tropam na tapanot, vosalata po~naa site da aplaudiraat i davikaat: "Makedonija, Makedonija#, vid-livo zadovolen ni re~e Sotka Stefa-noski, ~len na KUD "Penka Koteska”.

K. Risteski

ZP Prilep

Vo Qubqana be{e ~est da se bide - MakedonecRazgovor so Vidan Konevski, pretsedatel na ZPMakedonska Kamenica

Priznanie za uspe{nasorabotka

AKTIVNOSTI PENZIONER plus oktomvri 201410

So u~estvo na nad dves-te i pedeset penzio-neri od gradovite,

Strumica, Ki~evo, Tetovo iod skopskite zdru`enijaSolidarnost - Aerodrom,Voeni penzioneri, KiselaVoda,Taftalixe, Karpo{,Solidarni penzioneri -Ilinden, Butel i drugi, a vo organiza-cija na doma}inot, Aktivot na penzio-nerki pri ZP Gazi Baba, se odr`a tra-dicionalna sredba na 30. septemvri vo~est na verskiot praznik Vera, Nada iQubov, Denot na Aktivot na penzion-erkite pri zdru`enieto ZP Gazi Baba.Sredbata zapo~na so pozdravnoto ob-ra}awe na \orge Andonov, pretseda-telot na ZP Gazi Baba:

- Milo mi e {to se sobravte vo tol-ku golem broj da drugaruvate. Vi posa-kuvam dobro zdravje, dolg `ivot, do-bra zabava i prijaten prestoj - re~e vopozdravniot zbor pretsedatelot An-donov.

Vo znak na dobrata sorabotka, pret-sedatelkata na Aktivot na penzioner-ki pri ZP Gazi Baba, Magdalena Spi-rovska, na pretsedatelkite na aktiviprisutni na sredbata im podari skro-mni podaroci, pri {to im posaka u{tepogolema sorabotka me|u aktivite vopove}e oblasti i pri toa re~e:

- Dobre dojdovte na ovaa sredba koja

se odr`uva tradicionalno kako Den nana{iot Aktiv na penzionerki. Na ovaasredba }e drugaruvame i }e razmenimemislewa i iskustva koi }e gi prenese-me vo svoite aktivi i zdru`enija, -istakna me|u drugoto pretsedatelkataSpirovska.

Od svoe ime i od imeto na drugiteAktivi na penzionerki prisutni nasredbata, kako blagodarnost za dob-riot priem, se zablagodari i upatiubavi zborovi, pretsedatelkata naAktivot na penzionerki od ZP Karpo{,Ratka Kokalanska. Dobrata muzikasozdade dobro raspolo`enie, a prvotooro go povede pretsedatelkata - do-ma}in Spirovska.

Mnogumina od dojdenite gosti, predsredbata, napravija kusa pro{etka nizSkopje.

- Posetivme pove}e mesta i zname-nitosti vo gradot za koi samo slu{av-me, no sega imavme mo`nost i da gi vi-dime - re~e pretsedatelkata na ZPStrumica, Dan~e Daskalovska. V.P.

ZP Gazi Baba

Tradicionalna penzionerskasredba

Zdru`enieto na penzioneri Bu-tel, na 15-ti oktomvri ovaa go-dina, za nepolni 4 meseci po da-

vaweto na upotreba na klubot „Qubo-tenski pat”, otvori u{te eden nov pe-nzionerski klub i vo ogranokot „Sve-ti Kliment Ohridski”. Na sve~enosta{to ja organizira{e Rakovodstvotopo toj povod, pokraj mnogute penzio-neri i gra|ani od naselbata, prisus-tvuvaa pretsedatelot na SZPM DragiArgirovski i gradona~alnikot na Op-{tina Butel Petre Latinovski, a nas-tanot be{e sleden od pretstavnici napove}e mediumi. Noviot penzionerskiklub simboli~no be{e otvoren so se-~ewe lenta pri {to gradona~alnikotPetre Latinovski na sve~en na~in mugi predade klu~evite na pretsedate-lot na zdru`enieto Qup~o Dimovski.

Vo pozdravniot govor gradona~al-nikot Petre Latinovski u{te edna{naglasi deka Op{tinata Butel posta-pno, no sigurno go realizira Proektotza izgradba i rekonstrukcija na pen-zionerski klubovi i veti deka nabrzo}e bide otvoren i penzionerski klubvo naselbata Radi{ani.

- Na{a i va{a cel e od Op{tinataButel da napravime privle~no, pris-tojno i dostojno mesto za `iveewe nasite gra|ani bez razlika na verska,etni~ka, nacionalna i politi~ka pri-

padnost. Mislam deka sme na vistin-skiot pat i prodol`uvame so reali-zacija na ostanatite proekti, - re~e

pokraj drugoto gradona~alnikot Lati-novski.

Na prisutnite im se obrati i pret-sedatelot na SZPM Dragi Argirovs-ki, koj posebno ja istakna poddr{katai pomo{ta na Lokalnata samoupravavo podobruvaweto na kvalitetot na`ivotot na penzionerite, pred se soobezbeduvaweto prostor za ispolnu-vawe na organiziranite i slobodniteaktivnosti.

- Sakam javno da istaknam deka

gradona~alnikot Petre Latinovski,neizostavaj}i go i gradona~alnikot naOp{tina \or~e Petrov, e primer voSkopje za toa kako treba da se sora-botuva so pripadnicite na tretatadoba, bidej}i tie se gra|ani koi za-slu`uvaat respekt, tie go gradele ovaop{testvo, a i sega se lojalni gra|anii na op{tinata i na Dr`avata. Otvo-raweto na ovoj klub zna~i steknuvawepodobri uslovi za va{ite aktivnosti,organizirano koristewe na slobod-noto vreme, steknuvawe novi prijate-lstva i dru`ewe, a {to e najva`no,polesno spravuvawe so problemite{to gi nametnuva starosta, - istaknaArgirovski.

Zablagodaruvaj}i im se na gostite ina prisutnite, pretsedatelot na ZPButel Qup~o Dimovski u{te edna{ja istakna primernata sorabotka soLokalnata samouprava i SZPM i nasite im posaka dolg `ivot i prijatnodru`ewe vo klubot.

Sve~enoto otvorawe na klubot be-{e pridru`eno so vra~uvawe prigod-ni podaroci od prtetsedatelot naSZPM i drugite gosti na pretseda-telot na ogranogranokot Nikola Sto-janovski, koj veti deka so pomo{ naRakovodstvoto klubot }e go opremi sopoterbnite rekviziti za rekreacija izabava. M. Dimovski

Denovive pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski presto-juva{e vo Op{tina Centar @upa

pri {to zaedno so potpretsedatelotna Sobranieto na Sojuzot koj e ipretsedatel na zdru`enieto na Debari Centar @upa Besnik Pocesta imaarazgovor so gradona~alnikot na

Op{tinata Centar @upa Arjan Ibra-im i so nekolku penzioneri. Pritoapostignata e soglasnost vo noviot ob-jekt na op{tinata kade sega funkci-onira lokalnata vlast da se dodeliedna sala za aktivnostite na pen-zionerskiot klub. Prviot ~ovek napenzionerite vo na{ava zemja DragiArgirovski oceni deka zdru`enietoDebar i Centar @upa e edno od najak-tivnite vo Makedonija {to ja simbo-lizira multieni~kata aktivnost. Tojgo iska`a zadovolstvo od odlukata

na lokalnata vlast vo op{tinaCentar @upa da obezbedat prostoriiza okolu 400 penzioneri od ovaaop{tina {to }e ovozmo`i da se zbo-gatat nivnite aktivnosti. Vo Repub-lika Makedonija momentalno imaokolu 400 penzionerski klubovi i sepravat napori novi da se otvoraat vo

ruralnite sredini. Gradona~alnikot na op{-

tinata Centar @upa ArjanIbraim oceni deka nasele-nieto od tretata doba i voovaa op{tina zaslu`uva daima svoj klub. Toj istaknadeka za potrebite na gra|ani-te, na penzionerite i staritelu|e, kako donacija od Turcijadobieno e specijalno voziloza prva pomo{.

- So otvoraweto na noviotklub godinava }e se sozdadat

mnogu dobri uslovi za penzionerskiaktivnosti, no i rekreacija i dru`e-we, onaka kako {to gi imaat i deba-rskite penzioneri vo Domot na pen-zionerite vo Debar, naglasi pretse-datelot na zdru`enieto Besnik Po-cesta. Na sredbata vo Centar @upapenzionerskite aktivisti od ovaaop{tina Ali Islamovski i LatifLatifoski naglasija deka so otvara-weto na klubot }e se sozdavaat odli-~ni uslovi za site penzioneri odovaa op{tina. Vjolca Sadiku

ZP Butel

U{te eden nov penzionerski klub

Poznatata ovo{tarska manifes-tacija "Jabolkober 2014”, kojapove}e 20 godini se odr`uva pod

pokrovitelstvo na Op{tinata Resen,be{e povod ZP Resen da organizirasredba na penzionerite od nekolku ZPod jugo-zapadniot region na Makedo-nija. Na otvoraweto na manifestaci-jata prisutnite gi pozdravija gradona-~alnikot na Op{tinata Resen \or|iStrezoski i ministerot za zemjode-lstvo, {umarstvo i vodostopanstvoMihail Cvetkov.

Po prigodnite govori na golemataotvorena scena vo centarot na gradotbe{e izvr{eno tradicionalnoto osve-tuvawe na rodot i otkinuvawe na prvo-to jabolko so {to po~na godina{niotPrespanski jabolkober. Po toj povodistiot den be{e pu{ten vo upotrebasistemot za upravuvawe so organskiotpad „Kompostara” vo Resen.

Po sve~enata ceremonija okolu 250

penzionerite od Prilep, Bitola, De-mir Hisar, Struga, Ohrid i Debrcasvojot prestoj vo Resen go prodol`ijaso organizirawe zaedni~ka kulturno-zabavna sredba vo restoranot "Manas-tir” kaj seloto Jankoec, na koja pris-ustvuva{e i delegacija na penzioner-ite od Dolna Gorica op{tina Pustec -Albanija, predvodena od pretsedate-lot Jovan Vangel. Dobredojde na u~es-nicite i na gostite im posaka pretse-datelkata na ZP Resen Kostana Bara-ndova, koja re~e deka ovaa sredba eprva {to ja organizira penzionerskotozdru`enie, so `elba taa da stane tra-dicionalna i so pogolem broj u~esnici.Vo znak na blagodarnost za prisustvo-to, na pretsedatelite na ZP im beavra~eni prigodni podaroci. Zabavniotdel od programata, glavno ispolnet sonarodni pesni i ora, vo prijatna i ve-sela atmosvera, trae{e do ve~ernite~asovi. K. Spaseski

ZP Resen

Sredba na ,,Jabolkober#

ZP Debar i Centar @upa

Penzionerski klub i vo Op{tina Centar @upa

Tradicionalno po povod 11 Ok-tomvri - Denot koga pred 73 go-dini vo Prilep i Kumanovo pukna

prvata pu{ka so {to be{e ozna~enpo~etokot na makedonskoto vooru`e-no vostanie, Aktivot na penzionerkipri ZP Prilep ja odr`a sredbata napenzioneri od pove}e zdru`enija naMakedonija. Na sredbata prisusutvu-vaa okolu 400 penzioneri od ZP Ki-~evo, Bitola, Gazi Baba od Skopje, Te-tovo, Negotino, Veles, Kru{evo, Ko-~ani, Demir Hisar i Resen.

Najprvo prisutnite gi pozdravipretsedatelkata na prilepskiot Ak-tiv Sne`ana Dimeska, koja im posakadobro raspolo`enie i prijaten pres-toj vo gradot pod Markovite kuli. A,mnogu zdravje i mnogu godini dru`eweim posaka i pretsedatelot na ZP Pri-lep, Kiril \or|ieski.

Na sredbata prisustvuva{e pretse-datelot na SZPM Dragi Argirovskikoj po prigodnoto obra}awe na pri-

lepskoto zdru`eniena penzioneri mu vra-~i posebno priznanieza uspe{noto u~estvona KUD "Penzioner” i"Penka Koteska” naovogodi{niot Me|u-naroden festival zatreto `ivotno doba voQubqana, R. Slove-nija

Prilepskite kul-turno umetni~ki dru-{tva so svojot nastap se pretstavijavo najdobro svetlo i gi voodu{evijaposetitelite vo Cankareviot dom voQubqana. Taka po dosega{noto uspe-{no pretstavuvawe na na{ite pret-stavnici od Kumanovo, Probi{tip,Ko~ani, Tetovo i godinava ZP Prilepbe{e na{ "ambasador” vo Slovenija sosvoite kvalitetni muzi~ki ispol-nenija - istakna pretsedatelot Argi-rovski predavaj}i go priznanieto na

pretsedatelot Kiril \or|ieski.So svoeto prisustvo penzionerite

gi po~esti i gradona~alnikot na Op{-tina Prilep Marjan Risteski koj ~e-stitaj}i go praznikot na site prisut-ni posebna ja naglasi uspe{natasorabotka na lokalnata samoupravaso prilepskite penzioneri.

Tradicionalnoto dru`ewe prodol-`i so muzika i oro.

K. Risteski

ZP Prilep

Prazni~na penzionerska sredba po povod 11 Oktomvri

Vo Debarskite Bawi - Capa vo ba-wskiot lokalitet vo Kosovrastiprestojuva{e i poslednata grupa

na penzioneri za ovaa godina vo ram-kite na vladiniot proekt za besplat-na rekreacija. Generalniot direktorna A.D. "Debarski bawi - Capa# MexitCapa izjavi deka stanuva zbor za 60penzioneri od pove}e gradovi. Sporednego vo dvata lokaliteti na ovie po-znati bawi vo Bawi{te i Kosovrastivo ramikite na vladiniot proekt ovaagodina prestojuvaa 16oo penzioneri.Debarskite Bawi - Capa se opfatenivo ovoj proekt na Vladata na Makedo-nija za besplatna rekreacija na pen-

zionerite od po~etokot na startot naproektot. Ovie bawi se edna od ~eti-rite bawi vo Makedonija kade se rea-lizra ovoj proekt namenet za licataod tretoto doba. Materijalnite efek-ti od ovoj proekt za Debarskite bawiimaat golemo zna~ewe. Toa osobenopridonesuva za zna~ajnite investicii{to gi ima pretprijatieto vo dvatabawski lokaliteti vo bawite voBawi{te i Kosovrasti .

Za vreme na prestojot vo Debar pre-tsedatelot na Sojuzot na zdru`enijana penzionerite na Makedonija DragiArgirovski gi poseti penzioneritekoi bea vo ovoie bawi i izjavi deka

interesot na penzionerite za oviebawi e mnogu golem. Ovie bawi se poz-nati ne samo vo Makedonija, tuku i voEvropa i e sosema normalno penzio-nerite da sakaat svoeto pravo dobie-no so ovoj vladin proekt najdobro da goiskoristat.

Komentirajki go ovoj vladin proektArgirovski naglasi deka proektot emnogu vreden i toj treba da prodol`i,a se neosnovani i zlonamerni {peku-laciite koi tvrdat deka del od tro-{ocite }e se odzemat od Solidarniotpenzionerski fond. Proektot e naVladata na Makedonija i toj ovozmo-`uva na penzionerite osobeno na onieso niski primawa da se rekreiraatbesplatno edna nedela vo bawskitelokaliteti vo zemjava .

Vjolca Sadiku

Vo Debarski bawi - Capa

Penzioneri od pove}e gradovi

Edna od mnogubrojnite aktivnosti{to bea planirani vo Programataza godina{nava rabota na Zdru-

`enieto na penzionerite od op{tina-ta Demir Kapija, e i snabduvawe napenzionerite so ogrevno drvo za zato-pluvawe na svoite domovi za prestojnagrejna sezona. Na zainterisiranite pe-nzioneri od Demir Kapija im be{eovozmo`eno po cena od 2555 denari zametar prostorno dabovo drvo, da gonaplatat iznosot na {est rati. Spo-red Blagoj Kavazovski, pretsedatel na

ZP Demir Kapija, za ova grejna sezonaso dabovo drvo ve}e se snabdeni 76 pe-nzioneri i site se od Demir Kapija.Zaniv navreme se transportirani 600metri drva, prva klasa dabovi ogrevnidrva. Penzionerite se zadovolni odkvalitetot na drvata.

Isto taka, Kavazovski informira{edeka celokupnata godi{na programazdru`enieto re~isi vo celost uspe{noja realiziraat. Imeno, poslednata ak-tivnost be{e organiziranata proslavapo povod Denot na penzionerite koja se

odr`a vo kafe restoranot Ku~kin voDemir Kapija, na koja prisustvuvaa po-ve}e od 80 penzioneri od Demir Ka-pija. Proslavata zdru`enieto ja zapo-~na so ~estitka za praznikot od stranana Petar Mojsov, pretsedatel na Sove-tot na op{tinata Demir Kapija.

Mice Pa{oevski

ZP Demir Kapija

Penzionerite navreme snabdeni so ogrevno drvo

INFOPENZIONER plus oktomvri 2014 11

Dve izdvoeni grupi {to gi so~i-nuvaa po 50 penzioneri, u~est-vuvaa na organiziranite eks-

kurzii vo Prilep i vo Pogradec i Ko-r~a vo sosedna Albanija. Dvata izle-ta bea kako u~estvo na penzioneritevo odbele`uvawe na Denot na vosta-nieto vo Makedonija i se izvedoa na11 oktomvri.

Ekskurzijata vo Prilep be{e na po-kana na tamo{noto zdru`enie na pen-zionerite. Na ovoj sobir na penzio-nerite od Makedonija, tradicionalnou~estvuva i Zdru`enieto od Tetovo,glavno so po eden avtobus i so 50-ti-na svoi ~lenovi. Osven zabavata vorestoranot „Evro” vo sostav na Domot„Marko Cepenkov”, tetovskite penzi-oneri pro{etaa po plo{tadite „Ale-ksandrija” i „Metodija Andonov - ^en-to”, go posetija spomen obele`jeto po-

sveteno na tragedijata vo mesnosta„Karpalak” kaj Tetovo vo koja vo kon-fliktnata 2001 godina bea ubieni 10

voeni rezervisti site od Prilep. Vogradot-heroj obikolena e i starataprilepska ~ar{ija so saat kulata,spomenikot na Itar Pejo, Parkot na

revolucijata so Mogilata na nepobe-denite.

Ednodnevna ekskurzija be{e izve-dena i vo Pogradec i Kor~a vo sosed-na Albanija, ve}e kako tradicionalnasodr`ina na tetovskite penzioneri.Na vlezot vo Albanija, penzionerite

se zadr`aa vo razgleduva-we na mesnosta „Driqon”,kade pominaa del od vre-meto voodu{evuvaj}i se naprirodnite ubavini i ured-nosta na kompleksot. VoPogradec, na ju`nata stranaod Ohridskoto Ezero, pok-raj slobodnata pro{etkaima{e i panoramsko raz-gleduvawe. Vo gradot Kor-~a, u~esnicite na ekskurzi-jata go posetija Muzejot naalbanskata azbuka i prvotou~ili{te na albanski jazik,

a potoa gi razgledaa i drugite zna-menitosti na ovoj grad.

S. Dimoski

ZP Tetovo

Ekskurzii za pametewe

Vo prisustvo na golem broj vernici, me|u koi ima{e ipove}e penzioneri, neodamna vo novo naselenotoselo Globo~ica - Stru{ko na sve~en na~in be{e os-

vetena novoizgradenata crkva „Sveti Ilija”. ^inot na os-vetuvawe na novoobnoveniot pravoslaven hram go izvr{inegovoto visokoprvosve{tenstvo mitropolitot G.G. Timo-tej, koj so prigoden zbor se obrati na prisutnite i me{tan-ite pozdravuvaj}i go zafatot na `itelite izgradat novacrkva.

- Osvetuvaweto na crkvata „Sveti Ilija” se slu~uva na50 godi{ninata od iseluvaweto na seloto Globo~ica, kogazaradi potrebite na gradeweto na hidrocentralata „Glo-bo~ica” vo 1946 godina, naselenieto moralo da go napu{tisvojot roden kraj. No spomenite ne bledeat, porane{nite`iteli na ova selo, na 20 tina kilometri od Struga na pa-

tot za Debar, zaedno so svoite novi pokolenija, mladi gen-eracii, odlu~ija da ja vozbnovat nekoga{nata crkva, kojaostanala potopena vo Globo~i~koto ezero, no seloto koesega ima okolo 50-tina ku}i, dobiva nov lik i se vi{nee sonovoizgradenite ku}i na ridot nad samoto ezero, - veli Pe-ro Iloski, eden od povozrasnite `iteli na ova selo.

- Kamen po kamen, naporno so plovniot objekt - Splavot,go prenesuvavme materijalot za izgradba na crkvata, bi-dej}i do seloto ne mo`e da se stigne po kopnen pat, mostnema. No nekako ubavo, site slo`no go nosime duhot na ne-koga{noto selo, - veli Pavle Cvetanoski.

Osvetuvaweto na Hramot be{e zbogateno so kulturno-umetni~ka programa, vo koja u~estvuva{e KUD „Drimkol” odVev~ani, nastapija i estradni umetnici, a debarskitetapani grmea, a zurlite pi{tea dodeka selanite i drugiteprisutni go igraa makedonskoto oro.

Stojan Kukune{oski

Po 50 godini „Sveti Ilija” nad voda

Osvetuvawe na novoizgradenata crkva„Sveti Ilija#

Maglivoto esensko sabotno utroza penzionerite od ZP ^air, naDenot na vostanieto na makedo-

nskiot narod, 11-ti Oktomvri, ne be-{e pri~ina da ne mu se raduvaat nadenot bidej}i znaea deka tamu kade{to patuvaat vo jugoisto~niot del na

Makedonija, se e vo najubavi zlatestiboi, koi {to samo prirodata mo`e dagi sozdade.

Toj den od strana na zdru`enietobe{e organizirana ekskurzija za nad170 penzioneri. U{te po patot neboto,

koe bea go pokrile sivi i gusti oblaci,se razvedri i ogrea sonce, kako ivremeto da saka{e ovaa ekskurzija dabide {to poubava i nezaboravna. .

Prvata destinacija be{e Vele{koEzero. Po kusata, kafe-pauza, vo res-toranot na brodot, penzionerite se

upatija kon Dojran, kade pove}e~asovi {etaa i se relaksiraapo krajbre`jeto na ubavotoezero, ili se odmoraa pod„Trite javori” na bregot na eze-roto i u`ivaa prekrasna glet-ka od koja zapira zdivot. Popro{etkata i odmorot, penzio-nerskiot patuva~ki karvan, seupati kon Negorski Bawi, koise nao|aat na tri kilometri odGevgelija, vo podno`jeto naKo`uv Planina, na samo 50-inametri nadmorska viso~ina. Po

ru~ekot vo restoranot na bawata, ku-siot odmor i pro{etkata vo ubavatapriroda, patuva~kiot karvan se vratinazad vo Skopje.

Na krajot, penzionerite se razdeli-ja so `elba vakvi sredbi da ima {to

po~esto. Pokraj toa, na site im be{e ijasno i milo deka organiziraniot iaktiven `ivot vo ZP ^air i vo negovi-te ogranoci se vra}a so krupni ~ekorina op{to zadovolstvo na site bla-godarenie na aktuelnoto rakovodstvo.

- Dene{nata ekskurzija e vtora ovaagodina i pretstavuva del od Progra-mata na Komisijata za kulturno-zaba-ven `ivot. Za ovaa ekskurzija, prevo-zot be{e besplaten, a tro{ocite beana tovar na Zdru`enieto. Pri trgnu-vaweto, na site vo avtobusite im po-delivme po eden kroasan, isto takabesplatno. Tuka ne zastanuvame. Pose-ti }e napravime i na u{te nekoi zna-~ajni istoriski i kulturni mesta. Po-ve}e godini nanazad, ova Zdru`enienemalo nikakvi aktivnosti, zatoa segasakame da ja vratime doverbata kaj pe-nzionerite i da gi aktivirame. I Ko-misijata za sport }e organizira dru-`ewe i natprevari vo {ah, domino,pikado i drugo, vo zdru`enieto, no iso drugi zdru`enija, - re~e pretseda-telot na IO na ZP ^air, Mentor ]oku.

Vasil Pa~emski

ZP ^air

^air~ani vo Dojran i Negorski Bawi

Vo ramkite na programata za rab-ota za 2014 godina Zdru`enietona penzioneri od Demir Hisar

realizira edna eskurzija vo ramkitena koja be{e poseten Mileniumskiotkrst na Vodno i Muzejot na makedon-skata borba vo glavniot grad na na{a-ta zemja, Skopje.

Na 14 avgust iako vremeto be{etmurno i ne najpogodno za ekskurzija irazgleduvawe, 64 penzioneri od re~i-si site demirhisarski ogranoci na ZPDemir Hisar so super luksuzen avtobustrgnaa za Skopje na ednodnevna pro-{etka. Vremeto be{e tmurno, no ras-polo`enieto na penzionerite u~es-nici na ovaa pro{etka be{e veselo ina visina. Po pristignuvaweto voSkopje, najprvo be{e poseten Mileni-umskiot krst. I prevozot do krstot iposetata bea besplatni, za {to penzi-

onerite im se blagodarni i na gradotSkopje i na Vladata na RM.

Penzionerite bea inpresioniraniod gletkata i od ubavinite na priro-data. Po pro{etka na Vodno, grupatase upati kon gradot so namera da goposetat Muzejot na makedonskata bor-ba. I tamu penzionerite bea odu{eve-ni najnapred od zgradata vo koja esmesten Muzejot, od enterierot i pos-tavkite od realno prika`anata isto-rija i borba na Makedonija vo minato-to.

Po posetata na Muzejot be{e raz-gledan i gradot. Voodu{evuvawetobe{e golemo od seto ona {to govidoa i{to e izgradeno vo poslednite godini.Vpe~atocite bea nezaboravni i si za-minaa kon doma ponesuvaj}i grst ubavispomeni ovekove~eni so fotografii.

Zoran Stevanovski

Be{e vistinsko zadovolstvo dase bide vo selo Mojanci Ko~an-sko na 5.oktomvri, na zavr{niot

den od stopansko-kulturnata mani-festacija „Denovi na ko~anskiotoriz”. Orizovite poliwa so `oltozlatestite klastovi sobraa golembroj posetiteli od cela Makedonija iod stranstvo, na demonstracijata nara~nata `etva na oriz so srp.

Celiot ritual na `etva na oriz,sobirawe i vrzuvawe na polozi, kakoi `etva na oriz na gumno so yevgar, godemonstriraa ~lenovite na Folklor-nata grupa pri Zdru`enieto na pen-zionerite od Ko~ani.

- Da se `ivi i zdravi `etvarite,gazdite, da ima beri}et na nivite. Solesno da se sobere rodot od poliwa-ta i da donese radost vo semejstvata,be{e blagoslovot na Boro Naumov,penzioner od Ko~ani koj zaedno so go-dine{nata `etvarska ubavica JulijaKrsteva go ozna~ija po~etokot na ra~-nata `etva na oriz vo Ko~ansko.

Se peeja `etvarski pesni,se kr{e{e zelnikot na niva,se ka`uvaa blagoslovi zaberi}etna godina, i seto toaniz grloto na folkloristiteod Ko~anskoto penzionerskozdru`enie.

- I godinava se vklu~ivmevo proslavata na „Denovitena orizot”. Podgotvivme boga-ta programa i nam ni e ~est{to mo`eme kako penzioneri da impoka`eme na pomladite generaciikako se `neel i sobiral orizot nizminatite godini, istakna \orgi Se-rafimov, pretsedatel na ZP Ko~ani.

- Mene mi e posebno drago {to naovoj den se potsetiv na mladosta kogasleguvavme od planinata da rabotimena pole i da go sobirame orizot. Jassum od selo Polaki- ko~ansko i segasum penzionerka vo Jesenice Slove-nija, ni izjavi Stojanka Krstova. Vi-dno vozbudena od nastanot, oble~enavo narodna nosija i taa vleze megu ko-

~anskite penzioneri da za`nee klasoriz, potsetuvaj}i se na mladosta ko-ga rabotela na niva da spe~ali nekojdenar za `ivot.

Manifestacijata „Denovi na ko~a-nskiot oriz” ponudi i bogata folk-lorna programa so koncerti vo nekol-ku naseleni mesta vo op{tinata, predCentarot za kultura vo Ko~ani i voselo Mojanci. Pokraj folklorni grupiod Ungarija, Slovenija, Hrvatska, Sr-bija, Bugarioja i Turcija so svoja pro-grama nastapi i Folklornata grupapri ZP Ko~ani.

K. Gerasimov

Obi~ajot „ra~na `etva# na oriz soko~anskite penzioneri

Penzionerite od zdru`enieto OVRSkopje mo{ne organizirano i za-sileno gi ispolnuvaat program-

skite aktivnosti i vo pove}e oblastipostignuvaat zabele`itelni uspesi.Osobeno tie stanaa prepoz-natlivi po organizirawetoekskurzii i re~isi sekojvikend negde patuvaat dopoznati turisti~ki desti-nacii i posetuvaat kul-turno-istoriski mesta ispomenici vo Makedonija ipo{iroko. Taka, na 4-ti ok-tomvri tie bea gosti na ma-nastirite „Zrze” i „Tres-kavec” vo blizinata na Pri-lep.

Grupata entuzijasti, `el-ni za novi soznanija i osvojuvawe viso-~ini, kako da zaboravija na godinite,bezgri`no se upatija kon manastiritena nad 1000 metri nadmorska viso~ina.Potajnata misla da se isproba fizi~-kata kondicija, kaj sekogo be{e u{teeden predizvik i motiv pove}e da seizdr`i napregnuvaweto dodeka se ka-~uvaa do portite na manastirot. Na pr-vata po~inka vo dvorot „Mojata gradi-na”, na nivnite lica mo`e{e da se za-bele`i radost i zadovolstvo za is-probanata izdr`livost. No, poradi si-gurnost, doktorot Ilija Gligorov, koj gipridru`uva{e, go aktivira aparatot zamerewe pritisok i kaj site proverenikonstatira deka nema rizik da go pro-dol`at pe{a~eweto. Sepak, penzione-rite so poslaba fizi~ka kondicija, is-kusniot voza~ na avtobusot, bezgri`nogi doveze do celta.

Dodeka trae{e pribli`uvaweto domanastirot „Zrze” - „Sv. Preobra`e-nie”, od golemata bigorska karpa mona-site go zabele`aa doa|aweto na gostitei so posebna qubeznost gi pre~ekaa so

topol ~aj i `ele bonboni. Potoa zapo~-na zapoznavaweto so istorijata nanadaleku poznatiot manastir koj bilizgraden u{te vo 14-tiot vek. Posebeninteres predizvikaa ikonite na zrzen-skiot Hristos Spasitel i @iznodovec ina Bogorodica Pelagonitska, koi spo-red ka`uvawata, von kanonskite prav-ila, sami si ja odredile mestopolo`-bata. Otkako ja slu{navme prikaznataza manastirot „Zrze”, izlegovme vo dvo-rot da u`ivame vo prekrasnata prirodai pejza`ite so otvoren pogled kon ram-nata Pelagonija. Potoa se upativme konmanastirot „Treskavec” do koj vijuga{etesen asfalten pat. I tamu, povtornonovi soznanija i do`ivuvawa. Zadovol-ni od ekskurzijata, so silni i nezabo-ravni vpe~atoci se vrativme vo Skopje,podgotveni za novi aktivnosti.

Sevastija Cvetkovska - Sotirovska

ZP OVR Skopje

Poseta na "Zrze# i "Treskavec#

Na 7-mi oktomvri 2014 godina,okolu 150 penzioneri skoro odsite ogranoci na ZP Radovi{ i

Kon~e go posetija poznatiot RilskiManastir vo Bugarija. Popatno tie japosetija i crkvata na vidovitata „Baba

Van|a” kade go razgledaa muzejot vo koje naslikan nejziniot `ivoten pat. Po-toa, niz ubavata priroda, vo prijatnaatmosfera so muzika, brzo stignaa dopsakuvanata cel. Pred vlezot na veli-~enstveniot verski hram, site bea v~u-dovideni od negovata grandioznost.Posakuvajki da go ovekove~at ovoj nas-tan ekskurzijantite se slikaa pred

manastirskata porta. Impresivna be-{e gletkata i pri obikolkata na ovanajgolemo srednovekovno religioznozdanie, koe re~isi ne mo`e da se do-lovi samo so eden dopis ili fotogra-fija. Potoa, site zadovolni od gletka-

ta i do`ivuvawata, se upatija konBlagoevgrad, koj be{e destinacija zapro{etka i odmor. Tamu, re~isi sekojsi kupi po ne{to za spomen i se}avawe.Prezadovolni od ekskurzijata i ubavo-to dru`ewe, radovi{kite penzionerise vratija doma vo docnite ve~erni ~a-sovi.

L.M.

ZP Demir Hisar

Ubavi vpe~atoci od Skopje

ZP Radovi{ i Kon~e

Ednodnevna eksurzija vo Bugarija

IZBOR OD ALBANSKI PENZIONER plus oktomvri 201412

Me rastin e Ditës së pensionistëve tëMaqedonisë, 20 shtatori, Lidhja eshoqatave të pensionistëve të Ma-

qedonisë, ka mbajtur mbledhje solemne tëKëshillit ekzekutiv. Në fjalimin sole-mn në mbledhje, kryetari i LShPMDragi Argirovski, i ka theksuar ak-tivitetet dhe të arriturat e LShPM në68 vitet e kaluara me theks tëposaçëm disa viteve të fundit dukepotencuar se Lidhja, nga një organi-zatë e vogël si pjesë e Sindikatëssë Maqedonisë e formuar në vitin1946, u rrit në faktor i respektuar nëshoqëri me mbi 250 mijë anëtarë tëorganizuar në 58 shoqata.

- Sot, LShPM është organizata joqeveri-tare më e madhe, më aktive shumë etnike ecila çdo ditë lufton që pensionistët në Repu-blikën e Maqedonisë të kenë jetë me dinjitet,standard të mirë dhe plakje aktive. Sot,LShPM është organizatë e afirmuar në shtet,

në rrethinë, por edhe më gjerë. Të gjitha ak-tivitetet dhe rezultatet përfaqësojnë nxitje përangazhim edhe më të madh të drejtuesve tëLShPM si dhe të drejtuesve i të gjitha

shoqatave sepse gjithnjë gjithçka mund tëjetë edhe më mirë. Ai preku gjithashtu edhezgjedhjet e ardhshme në të cilat duhet tëzgjidhen më të mirët në të gjitha shoqatat, g-jatë së cilës duhet mbajtur llogari për vazhdi-mësi në punë, por edhe përfaqësimin e drejtgjinor dhe etnik. Në fund të fjalës së tij, ai ju

uroj vestën të pranishmëve dhe ju dëshiroishëndet të mirë dhe ditë të mira pensioniste.

Në mbledhjen solemne, përveç anëtarë-ve të KE, ka marrë pjesë edhe nënkryetari iKuvendit të Lidhjes, Besnik Pocesta, i ciligjithashtu, të pranishmëve ju uroi festën.

Mbledhja pati edhe pjesën e punës në tëcilën u shqyrtuan aktivitetet e Lidhjes si dhepër çështje për punët në rrjedhë.

Në mbledhje ishte vlerësuar se Garat e19-ta sportive Republikane pensioniste tëcilat ishin mbajtur më 6 shtator në Tetovënshumetnike, ishin të organizuara me suk-ses duke i falënderuar LShPM, Komunëssë Tetovës, si dhe të ShP Tetovë, nikoqir itakimit të Olimpiadës sportive pensioniste.

Me rastin e 20 shtatorit, mbledhje solem-ne dhe manifestime të ngjashme ka pasuredhe në shoqata të tjera. Shënim solemn tëtillë kishte edhe në: ShP Radovish, ShPGazi Babë, ShP Bogdancë dhe shoqata tëtjera, anëtare të Lidhjes. K.S.A.

Mbledhje solemne e KE i LShPM

Rasti, Dita e pensionistëve të Maqedonisë

Ditë më parë, kryetari i LShPM DragiArgirovski, qëndroi në komunën Qen-dër Zhupë, ku së bashku me nënkry-

etarin e Kuvendit të Lidhjes i cili njëherësh

është edhe kryetar i shoqatës Dibër - Qen-dër Zhupë, Besnik Pocesta, patën bisedimeme kreun e komunës Qendër Zhupë, Arjan

Ibraim, dhe me disa pensionistë. Gjatë bi-sedës ishte arritur marrëveshje që në ob-jektin e ri të komunës ku sot funksionon pu-shteti lokal, të ndahet një sallë për aktivi-tetet e klubit të pensionistëve. Njeriu i parëi pensionistëve në shtetin tonë Dragi Argi-rovski, vlerësoi se shoqata Dibër dhe Qen-dër Zhupë është një ndër më aktivet në Ma-qedoni, që simbolizon aktivitetin shumëetnik. Ai shprehu kënaqësinë e vendimit tëpushtetit lokal në komunën Qendër Zhupëtë sigurojë lokal për rreth 400 pensionistënga kjo komunë që do të mundësojë që tëpasurohen aktivitetet e tyre. Në Maqedoni,momentalisht ka rreth 400 klube pension-istësh dhe bëhen përpjekje për hapjen e tëtjerave në viset rurale.

Kreu i komunës Qendër Zhupë ArjanIbraim, vlerësoi se për popullatë e moshës

së tretë, edhe kjo komunë meriton të ketëklub pensionistësh. Ai theksoi se për nevo-jat e qytetarëve, për pensionistët dhe per-sonat e moshuar, si donacion nga Turqia,është marrë automjet special për ndihmëtë parë.

- Me hapjen e klubit të ri në këtë vit, do tëkrijohen kushte shumë më të mira për akti-vitete të pensionistëve, për argëtim dheshoqërim, ashtu siç i kanë edhe pensionis-tët dibran në Shtëpinë e pensionistëve nëDibër, theksoi kryetari i shoqatës së pen-sionistëve Besnik Pocesta. Në këtë takimnë Qendrën Zhupë, aktivistët nga kjo komu-në Ali Islamovski dhe Latif Latifovski, thek-suan se me hapjen e klubit, janë krijuarkushte të shkëlqyeshme për të gjithë pen-sionistët nga kjo komunë.

Vjollca Sadiku

Klub pensionistësh në komunën Qendër Zhupë

Me rastin e shënimit të Ditës së pen-sionistëve të Maqedonisë, Ditës sëkomunës Gjorçe Petrov, 20-ti shta-

tor dhe 23 vjetorit të pavarësisë dhe më-vetësimit të Republikës së Maqedonisë,shoqatat e pensionistëve të komunaveGjorçe Petrov dhe Saraj, organizuan takimtë pensionistëve në Qendrën rekreativeSaraj. Në këtë takim, i cili tanimë ështëbërë tradicional, erdhën numër i madh

pensionistësh nga rreth njëzet shoqatanga Maqedonia, të shoqërohen me naty-rën dhe me kolegët e tyre nga e gjithëMaqedonia. Fillimisht, të pranishmëve iudrejtua njeriu i parë i ShP Gjorçe Petrov,Metodija Novkovski, i cili ua uroi Ditën epensionistëve, duke ju shprehur mirësea-rdhje, qëndrim të këndshëm dhe dëfrim tëbukur.

Në fjalën përshëndetëse, kryetari i ShPSaraj, Rufat Ramadani, ka theksuar sekënaqësi e veçantë më përfaqëson njëshoqërim i këtij lloji dhe shprehu dëshirënqë ky takim të jetë tradicional, me çka dotë forcohet shumë etniteti. Ai, ju dëshiroi tëpranishmëve që këtë pjesë ta kalojnë memuzikë dhe valle.

Në emër të komunës saraj, sekretarikomunës Xhelal Jakupi, i përshëndeti tëpranishmit dhe ju dëshiroi qëndrim të kën-

dshëm. Ai posaçërisht u përqendrua nëbashkëpunimin e mirë me Shoqatën epensionistëve në komunën Saraj dheshprehu gatishmëri për bashkëpunim dhendihmë të mëtejme.

Të pranishmit dhe mysafirët i përshën-deti edhe i pari i komunës Gjorçe Petrov,Sokol Mitrovski, i cili duke ju uruar festën,ju dëshiroi të pranishmëve që shoqërimete këtilla t’ju jenë pjesë e jetës së tyre,

ndërkaq, të rinjtë të mësojnë ngapensionistët.

Në takim, të pranishmit i përshë-ndeti dhe ju uroi Ditën e pensionis-tëve 20-ti shtator, kryetari i LShPM,Dragi Argirovski. Në fjalën e tij, aitheksoi të qenit e organizatës sëpensionistëve në Maqedoni, nga filli-mi i vitit 1946, dhe deri më tani kurajo u rrit në organizatë të rëndësis-

hme. Ai theksoi projektet të cilat Lidhja irealizon në korniza të bashkëpunimit meQeverinë, duke theksuar të mirat që kanëpensionistët.

Në fjalën e tij, kreu i qytetit të Shkupit,Koce Trajanovski, ka thënë se është ilumtur që i sheh pensionistët në numërkaq të madh, dhe theksoi se ata meritojnëmbështetje të sinqertë në të gjitha aktivi-tetet e tyre. Duke ju uruar festën, ai ju dë-shiroi shumë shoqërime, fat, shëndet dhejetë të gjatë. Në fund të takimit, kryetari iLShPM Dragi Argirovski, me rastin e Ditëssë pensionistëve të Maqedonisë, pranoikryetarët dhe përfaqësuesit e shoqatave,të pranishëm në takim. Takimi ishte mirë imenduar dhe organizuar, shoqërimi kazgjatur pothuajse tërë ditën me këngë dhevalle.

Vasil Paçemski

ShP Gjorçe Petrov dhe ShP Saraj

Takim të pensionistëve nëQendrën rekreative Saraj

Me rastin e 1 tetorit Ditës ndërkom-bëtare të personave pleq nëEvropë, në Lubjanë, Slloveni, u

mbajt Festivali i 14-të i moshës së tretë.Lidhja e shoqatave të pensionistëve tëMaqedonisë në këtë Festival ishte e për-faqësuar prej delegacioni në përbërje:Dragi Argirovski kryetar i LShPM, IlijaAdamovski anëtar i KE i LShPM dhe shefi delegacionit, Ilija Gligorov koordinator iprojektit dhe Kiril Gjorgjievski kryetar iShP Prilep. Në Festival nga kjo shoqatë uprezantuan dy shoqatat kulturore artis-tike: “Penzioner” dhe “Penka Koteska”.Hapja solemne u mbajt të hënën më 29shtator prej orës 10 në sallën e bukur tëLinhardit. Gjatë hapjes, të pranishmëveiu drejtua: Zoran Jankoviq njeriu i parë iLubjanës, d-r Mateja Kozhuh Novakkryetar i Lidhjes së shoqatave të pension-istëve të Sllovenisë, d-r Anja Kopaç Mrakministre e punës, familje, punë socialedhe mundësi të barabarta dhe PrimozhHajnc nënkryetar i Kuvendit të Sllove-nisë. Pas prezantimit me shumë suksestë Orkestrës të mandolinës të Lubjanës,nën udhëheqjen e dirigjentit Andrej Zhu-pan, në mënyrë solemne ishin ndarështatë mirënjohje organizatave për pjesë-marrjen dhe kontributin në aktivitetet eFestivalit. Ndër fituesit e mirënjohjesishte edhe LShPM. Mirënjohjen e ndauministrja e punës, familje, çështje socialedhe mundësi të barabarta d-r Anja KopaçMrak, ndërkaq atë e pranoi kryetari iLShPM, Dragi Argirovski. Urime për fiti-min e mirënjohjes LShPM i drejtoi edhekryetari i shtetit Borut Pahor. Ky akt ishtepërshëndetur ngrohtësisht nga salla për-plot me evacione Maqedoni, Maqedoni.Kryetari Argirovski theksoi se kjo ështëmirënjohje e parë ndërkombëtare përLShPM. Për këtë, përveç Lidhjes kontri-

but të madh kanë pjesëmarrësit e gjerta-nishëm të shoqatave edhe atë: në vitin2010 ShP Kumanovë me ShKA “GjokoSimonovski”, në vitin 2011 ShP Probish-tip me “Gajdexhinjtë” nga ShKA Pensio-nistët e gëzuar, në vitin 2012, ShKA eShP Koçan, në vitin 2013 ShP Tetovë megrupin folklorik maqedonas dhe me gru-pin folklorik shqiptar, ndërkaq, këtë vit uprezantuan ShKA Penzioner dhe ShKAPenka Koteska nga ShP Prolep.

Në korniza të pjesës profesionale tëFestivalit, ishte dhënë ekspoze në temën“Lidhja e shoqatave pensioniste e Maqe-donisë – si stimulues të vlerave familjarenë Republikën e Maqedonisë” nga autoriDragi Argirovski dhe Ilija Gligorov. Refe-rat të posaçëm për “Organizimin pensio-nist në Republikën e Maqedonisë” para-qiti m-r Ilija Adamovski, anëtar i KE tëLShPM, gjatë së cilës ai e theksoi parim-in e solidaritetit dhe raporteve të ndërsjel-la në organizimin pensionist në ShP Pri-lep duke theksuar nismën për sjelljen eligji të veçantë për organizimin pensionistnë R. e Maqedonisë.

I.G.

Festival për moshën e tretë 2014 në Lubjanë, Slloveni

Maqedonia gjatë ndarjes së mirënjohjes nga F3ZOpër LShPM

Në banjat e Dibrës-Capa, në lokalitetine banjave në Kosovrast, qëndroi gru-pi i fundit i pensionistëve për këtë vit

në korniza të projektit qeveritar për rekreimpa pagesë. Drejtori gjeneral i Sh.A “Banjat eDibrës-Capa”, Mexhit Capa deklaroi se bë-het fjalë për 60 pensionistë nga më shumëqytete. Sipas tij, në dy lokalitetet e këtyrebanjave të përmendura në Banishtë dheKosovrast, në korniza të projektit qeveritar,qëndruan këtë vit 1600 pensionistë. Banjate Dibrës-Capa, janë të përfshira në këtëprojekt të Qeveris së Maqedonisë për rek-reimin pa pagesë të pensionistëve që ngafillimi i projektit. Këto banja janë një ndër

katër banjat në Maqedoni ku realizohet kyprojekt kushtuar personave të moshës sëtretë. Efektet materiale nga ky projekt përbanjat e Dibrës kanë domethënie të madhe.Ajo gjithashtu kontribuon për investimet erëndësishme të cilat i ka sipërmarrja në dylokalitetet e banjave në banjat në Banishtëdhe Kosovrast.

Gjatë qëndrimit në Dibër, kryetari i Lid-hjes së pensionistëve të Maqedonisë DragiArgirovski, i cili vizitoi pensionistët të cilëtqëndruan në këto banja, deklaroi se intere-simi i pensionistëve për këtë projekt në këtobanja është shumë i madh. Këto janë banjatë njohura jo vetëm në Maqedoni, por edhe

në Evropë dhe është krejt normale pensio-nistët të duan që të drejtën e fituar të tyrenga ky projekt qeveritar, ta shfrytëzojnë nëkëto banja.

Duke komentuar këtë projekt qeveritarArgirovski theksoi se projekti është shumë ivyeshëm dhe si i tillë ai duhet të vazhdoj,ndërkaq, janë të pabaza dhe qëllimkëqijaspekulimet se pjesë e harxhimeve do tëmerren nga Fondi solidar pensionist. Proje-kti është i Qeverisë së Maqedonisë dhe jumundëson pensionistëve sidomos atyre mepensione të ulëta të argëtohen pa pagesënjë javë në lokalitetet e banjave në vend.

V. S.

Pensionistë nga më shumë qytete

Me pjesëmarrjen e mbi dyqind epesëdhjetë pensionistëve ngaqytetet: Strumicë, Kërçovë, Teto-

vë dhe nga shoqatat e Shkupit Soli-darnost - Aerodrom, Pensionistët ushta-rak, Kisella Voda, Taftalixhe, Karposh,Pensionistët solidar-Ilinden, Butel e tëtjerë, në organizim të nikoqirit, Aktivit tëpensionistëve pranë ShP Gazi Babë, umbajt takimi tradicional më 30 Shtatorme rastin e festës fetare Vera, Nada dheLubov, Dita e Aktivit të pensionisteve pranëShP Gazi Babë. Takimi filloi me përshënde-tjen e Gjorge Andonov, kryetar i komunësGazi Babë:

- Ndjej kënaqësi që jeni mbledhur në nu-mër kaq të madh për tu shoqëruar. Ju dës-hiroi shëndet të mirë, jetë të gjatë, argëtimtë mirë dhe qëndrim të këndshëm-ka thënë

në fjalimin përshëndetëse kryetari Andonov.Në shenjë të bashkëpunimit të mirë,

kryetarja e Aktivit të pensionisteve pranëShP Gazi Babë, Magdalena Spirovska, kry-etareve të aktiveve të pranishme në takim,ju dhuroi dhurata modeste, duke dëshiruarbashkëpunim edhe më të mirë në mesaktiveve në më shumë sfera duke thënë:

- Mirë se erdhët në këtë takim i cili tra-

dicionalisht mbahet si ditë e Aktivit tonë epensionisteve. Në këtë takim do të shoqë-rohemi dhe do të ndërrojmë mendime dhepërvoja të cilat do t’i mbartim në aktivet dheshoqatat tona,- ka thënë ndër të tjeratkryetarja Spirovska.

Në emër të vet dhe në emër të Aktivevetjera pensioniste të pranishme në takim, sifalënderim për pranimin e mirë, u falënde-rua dhe drejtoi fjalë të mira, kryetarja e Ak-tivit të pensionisteve nga ShP Karposh,Ratka Kokalanska. Muzika e mirë krijoi dis-ponim të mirë, ndërkaq, vallen e parë e dre-jtoi kryetarja-nikoqire Spirovska.

Shumica e mysafirëve që kishin ardhur,para takimit, bënë shëtitje të shkurtër nëpërShkup.

- Vizituam më shumë vende në qytet përtë cilat vetëm se kishim dëgjuar, por tani pa-tëm mundësi edhe t'i shohim-ka thënë krye-tarja e ShP Strumicë, Dança Daskalovska.

V.P.

Takim tradicional pensionist

Tridhjetë e pesë shoqata me mbi 8000pensionistë, për Ditën e pensionis-tëve të Maqedonisë, udhëtuan për në

Lesnovë, në takim masiv madhështor tëpaharrueshëm. Në Lesnovë që gjendet jolarg manastirit të njohur Shën Gavril Le-snovski që daton nga gjysma e shekullit të14-të, i cili me bukuritë e tij, bëri që ata tëpërjetojnë çaste dhe shoqërim të kënd-shëm. Kishte nga veriu dhe jugu, nga lind-ja deri në perëndim, siç do të thuhej, nëLesnovë ishte Maqedonija në të vogël.

Kur jemi tek statistika, do to thoshim sedisa shoqata kanë udhëtuar nga dy, tredhe katër autobusë, por rekordin e mba-jtën fqinjët tanë nga Shtipi, të cilët kishinardhur me dhjetë autobusë dhe 516 pen-sionistë. Policia pati plotë punë për arsyetë mungesës së parcelave-parkingje, porpër fat, ekipi për ndihmë të shpejtë e cilaishte e pranishme në terren, nuk pati punë.

Deri sa të pranishmit e shikuan rrethi-

nën, shëtitën nëpër pyje, dhe u dëfryen memuzikë, kryetarët e shoqatave, sekretarëtose përfaqësuesit e tyre, mbajtën takimepune në të cilat shkëmbyen mendime dhepërvoja për punën dhe aktivitetet, posaçër-isht për këto lloje takimesh në gjelbërimetë cilat kontribuojnë për jetë më kualitativedhe plakje aktive, për largim nga përdit-shmëria dhe për shëndet më të mirë. Nëmbledhje, përveç përfaqësuesve të shoqa-tave të komunave, mori pjesë edhe njeriu iparë i LShPM, Dragi Argirovski, kreu i ko-munës Probishtip, Toni Tonevski dhe për-faqësues të biznes sektorit.

Të pranishmëve, i pari iu drejtua kryetarii ShP Probishtip, Gruica Manasijev, i cilipasi i përshëndeti të pranishmit dhe tëtjerët të cilët kishin udhëtuar në Lesnovë,duke ju dëshiruar shumë shëndet dhe fat,foli për angazhimet e shoqatës së Probish-tipit për realizimin komplet të Programit tësjellë në fillim të vitit.

Të pranishmëve iu drejtua edhe njeriu iparë i LShPM, Dragi Argirovski, i cili filli-misht i përshëndeti të pranishmit në mble-dhje në Lesnovë, duke ju dëshiruar shumëshëndet dhe fat. Më pas, ai bëri një historiktë shkurtër të zhvillimit të organizatës sëpensionistëve. Ai i theksoi të gjitha aktivi-tetet e Lidhjes së shoqatave pensioniste tëMaqedonisë në pjesën e kulturës, sportit,mbrojtjes sociale, kujdesin për standardine pensionistëve e tjerë.

Të pranishmëve në Lesnovë iu drejtuaedhe kreu i komunës së Probishtipit, ToniTonevski i cili nuk fshehu kënaqësinë qënë këtë festë të pensionistëve është nëmes të tyre. Ai, pasi ua drejtoi përshënde-tjet dhe dëshirat më të mëdha për shumëshëndet dhe ditë të rehatshme pension-iste, theksoi se pensionistët me aktivitetete tyre, me shoqërimin siç është kjo në Les-novë, organizimin që kanë, janë shkollëmë e bukur dhe udhërrëfyes për gjeneratate reja.

Milevka Zdravkovska

Takim masiv në Lesnovë

Kartelat shëndetësore elektronike (KShE) FSShM ju apelon të gjithë pensionistëve të cilët akoma nuk e kanë ngritur

kartelën shëndetësore elektronike, në afat sa më të shkurtër të vijnë në degënshërbyese të Fondit që ta marrin atë. Së shpejti, pensionistët do të mund vetëmme kartelën shëndetësore elektronike t’i realizojnë shërbimet e nevojshme shën-detësore.

Për të gjitha informatat që kanë të bëjnë me kartelën shëndetësore elektronikedhe përgatitjen e saj, qytetarët mund të informohen në numrin e telefonit papagesë 0800 33 222 në periudhën prej orës 8.30 deri në ora 20 të mbrëmjes, osenë telefonin celular numër 076 339 180 në periudhën prej orës 12 deri më 20.

SORABOTKAPENZIONER plus oktomvri 2014 13

Se rodi u{te eden den, so prekra-sno sve`o esensko urto. Nitu eladno, nitu e `e{ko. Do`dovite

od prethodnite denovi, ja izmile setane~istotija i pra{ina, pa utrovo pri-rodata mirisa na ~isto, ubavo, mami ipovikuva da se izleze nadvor, da sepro{eta, da se u`iva na nepovtorlivopodarenata ubavina.

Prekrasno sreden dvor prekrien sozelena treva, raznovidni cve}iwa izimzeleni drvja, odnadvor go krasatrestoranot "Ilinden” vo s. Crnili{teblisku do Sveti Nikole, kade na 30.09.2014 godina se odr`a povtora sredbapome|u stotina penzioneri sportistiod zdru`enijata od Kriva Palanka,Kratovo, Probi{tip i Sveti Nikole.Ova se tradicionalni prijatelskisportski me|uop{tinski natprevaripome|u ovie ~etiri zdru`enija, koi votek na godinata cikli~no se doma}ini.Ovoj pat red da se dru`at i da si giodmerat svoite sportski ve{tini i

sili e na ZP Sveti Nikole. U~esnici-te i pobednicite od Republi~kitesportski naptrevari, povtorno gi evo-ciraa spomenite i mnogu slu~ki povr-zani za niv. Povtorno se sretnaa i vi-doa starite prijateli i se pozdravijaso komplimenti za ubaviot izgled, sozborovite: da, nie sme mladi ama neba{ tolku mladi. Se slu~uvaat i novipoznanstva. Takvo be{e i zapoznava-weto na mnogumina od prisutnite sopoetesata od Kriva Palanka, Blagoro-tka Stoj~evska i so nejzinata stihoz-birka „Pesni za qubovta”.

Na po~etokot na sredbata vo salatavo restoranot „Ilinden” gostite gi po-zdravi i im posaka dobredojde, so `e-lba dru`eweto na prisutnite da im bi-de ubavo, prijatno i nezaboravno, pre-tsedatelot na zdru`enieto doma}in odSveti Nikole, Mirko Danailov.

I vremeto kako da zastana vo taasala. Za vreme na natprevarite sitepenzioneri bea veseli, nasmeani i se

sè odviva{e opu{teno so {egi, smea ivedro raspolo`enie. Site bea pobed-nici vo odredeni disciplini: {ah,pikado, domino i karti. Po zavr{uva-weto na natprevaruva~kiot del, be{eu{te poveselo. Se razviori oro, seslu{na pesna od mnogu grla, site peeja.Pome|u prisutnite vladee{e posebnoraspolo`enie, nitu na edno lice ne-ma{e izraz na taga, gri`a, gor~ina,ili da se naseti nekoj problem. Siteprisutni penzioneri za tie pet-{est~asa po~uvstvuvaa sre}a, ubavina,prijatelstvo i pozitivna energija. Nasekoj mu be{e jasno deka ovie sredbise eden od na~inite kako da se stareeaktivno, posre}no, pointeresno, i dase poka`e ona {to se znae i za {to smesposobni. Site do eden posakaa {toposkoro povtorno da se sretnat i daukradat nekolku ~asa sre}a i bezgri-`no vreme ispolneto samo so ubavini.Koj toa ne go saka? No, lu|e vo poodmi-nati godini, lu|e koi vrvat niz esentaod svojot `ivoten pat, posebno posa-kuvaat takvi momenti, zo{to toga{ nese sami, toga{ `iveat.

Vukica Petru{eva

ZP Sveti Nikole

Vremeto kako da zastana

ZP Kumanovo i Aktivotna penzionerki na 17oktomvri godinava po

trinaeseti pat ja organizi-raa tradicionalnata muzi~-ko-zabavna sredba na kojaprisustvuvaa penzioneri ipenzionerki od Veles, Voenipenzioneri, Probi{tip, Pri-lep, Negotino, Kriva Palan-ka, Vrawe od Republika Sr-bija i nad stotina penzio-neri od Kumanovo. Gostite, me|u koi be{e i pretsedatelot na SZPMDragi Argirovski, najprvo gi pozdravi pretsedatelkata na Aktivotna penzionerki od Kumanovo @ivka Serafimovska. Prigodno obra-}awe ima{e i pretsedatelot na ZP Kumanovo Spirko Nikolovski,koj glavno se osvrna na zdravstveno - socijalnite i humanitarniteaktivnosti na Zdru`enieto {to se ostvaruvaat vo ramkite na Pro-ektot vo 2014 godina na solidarnost.

So poseben interes i vnimanie be{e prosledeno obra}aweto na

pretsedatelot na SZPM, Dragi Argirovski, koj go istaknazna~eweto na vakvite sredbi vo polza na aktivnoto stare-ewe, a mo{ne pofalno zboruva{e i za Kumanovskoto zdru-`enie. Pretsedatelot Argirovski gi nazna~i i uspesite naSZPM, a prisutnite gi zapozna so nastapot na na{ite pret-stavnici na „Festivalot za treta `ivotna doba 2014” voQubqana, Slovenija, koga na SZPM mu be{e dodeleno pri-znanie za dolgogodi{no u~estvo i pridones vo ostvaru-vaweto na aktivnostite na festivalot. So golemo zado-

volstvo toj potseti deka dobienoto priznanie go zaslu`ija sitena{i dosega{ni u~esnici, me|u koi: Kumanovo, Probi{tip, Ko~ani,Tetovo i Prilep.

Na sredbata se obrati i Slavica Lamba{a, pretsedatel na Komi-sijata za kulturno-umetni~ki samodejnosti pri {to govore{e za po-stignuvawata na KUD „\oko Simonovski”, ~ii pretstavnici so muzi-~ki izvedbi im posakaa dobredojde na gostite. Potoa site se fatijana oro i zaedno igraa i peeja. L.S.N.

Tradicionalna muzi~ko-zabavnasredba

Vrz osnova na odlukite na sobra-nijata na ZP Solidarnost - Ae-rodrom Skopje i ZP Ohrid i De-

brca Ohrid na 15.10.2014 be{e potpi-{ana „Spogodba za zbratimuvawe”. Do-ma}in na zaedni~kata sve~ena sednica

be{e ZP Solidarnost - AerodromSkopje vo klubot „Aerodrom”. Spogo-dbata ja potpi{aa pretsedatelite naIzvr{nite odbori, Dimitrija Bogati-noski i \or|i Trp~eski. Pritoa tiezboruvaa za razvojot, za uspesite, zaorganizaciskata postavenost i speci-fi~nostite na zdru`enijata. Emotiv-no raska`aa kako nastanala idejata za

zdru`uvawe i deka zdru`enijata sezbratimuvaat so cel realizirawe naodredbi od Statutite, preku vospos-tavuvawe i prodlabo~uvawe na pobi-ska i poefikasna me|usebna sorabotkaza zaedni~ki nastapi pri re{avaweto

na penzionerskite prob-lemi.

Vo sve~enata atmos-fera, na prisutnite ~le-novi na dvata izvr{niodbori im se obrati Dra-gi Argirovski, pretse-datel na SZPM. Toj so po-falni zborovi se iska`aza korisnosta od takviotna~in na formalno ofi-cijalizirawe na sorabo-

tkata pome|u zdru`enijata na penzio-nerite koja navistina {iroko e zasta-pena vo razni oblici kako {to e zaed-ni~ko odbele`uvawe praznici, dru-garuvawe na „izleti na zeleno”, sport-ski manifestacii, folklorni revii idrugo, a ovie dve zdru`enija gi nare~e„dva bisera”.

So spogodbata utvrdena e ramka za

me|usebnata sorabotka so koja }e seostvaruva organizirawe i sprovedu-vawe na zaedni~ki merki i aktivnos-ti, razmena na iskustva, idei, misle-wa, stavovi i predlozi vo organizaci-skata funkcionalnost, vzaemna pomo{i solidarnost, razmena na sredbi inastapi vo oblasta na kulturata, spo-rtot i rekreacijata i drugo. Za ost-varuvawe na zacrtanite celi so Spo-godbata se formira i Koordinativnotelo od po dva pretstavnika na zdru-`enijata. Sredbata prodol`i vo zae-dni~ko drugaruvawe i razmena na mis-lewa, a gostite od Ohrid ja razgledaai najurbanata op{tina Aerodrom iposebno bea odu{eveni od noviot spo-rtski centar „Jane Sandanski”.

I.G.

Zbratimuvawe pome|u ZP Solidarnost - Aerodrom i ZP Ohrid i Debrca

Spogodba za podobra sorabotka

Vo proektot "Evropa za gra|anite”,finansiran od EU, prvpat u~es-tvuvaa ~etiri dr`avi: Polska,

Latvija, Makedonija i doma}inot Ro-manija. Lokalnata samouprava na Ku-manovo, kako organizator na proektot,pretstavuvaweto na gradot i na dr`a-vata mu go doveri na Zdru`enieto napenzioneri od Kumanovo, koe u~estvu-va{e na manifestacijata {to se odr-`a po toj povod od 5-ti do 10-ti sep-temvri 2014 godina vo Kampina vo Ro-manija. Prisutnite bea zapoznati so

celta na proektot preku prezentirawei zapoznavawe so ulogata na organiza-cijata za gra|ansko op{testvo pri EUi so neposredni dru`ewa i debati nakoi bea pretstavuvani najpoznati li~-nosti, kulturnoto bogatstvo i nacio-nalnite jadewa na zemjite u~esnici.

Denot na nezavisnosta na RepublikaMakedonija, 8-mi septemvri, be{eodreden za pretstavuvawe na na{atadr`ava. Najprvo so prigodna kul-turno-umetni~kata programa se pret-stavi KUD ,,Pan~e Pe{ev”, pri {to is-polni splet od nekolku makedonskiora vo pridru`ba na naroden orkes-tar. Potoa slede{e nastapot na KUD"\oko Simonovski” od ZP Kumanovo,koe prvo be{e pretstaveno so kratkabiografija za sodr`inskite aktivno-sti i uspesite. Duetot Dostana Iva-nova i Dobrila Janevska gi ispolni-ja pesnite "Oj Vardare“ i "Jovka kuma-

novka”, a Radosvet Ilievski se pret-stavi so pesnata "Edna pesna jas dazapeam”. Na narodniot instrument ke-mane, Nikola Mi{evski ispolnisplet od pove}e narodni pesni. Pokrajoriginalnata nosija i nevoobi~aeniotinstrument prisutnite se voodu{evijaod negoviot nastap, za {to dolgo ap-laudiraa. Sledea pesnite "Svadbamakedonska” vo duetska izvedba naDobrila i Dostana i povtorno staratamakedonska pesna "Da sum bistra vo-da”, koja ja interpretira{e Stana

Kiprijanovska. Zvucitena ubaviot makedonskimelos se razleaa vo sa-lata na toj na{ prazni-~en den i taa ve~er zasekogo be{e gordost da epretstavnik na Makedo-nija.

Koloritnata obleka{to ja nosea penzioner-ite, kako i besprekor-nata izvedba, u{te po-ve}e pridonesoa za sil-niot vpe~atok. So tra-dicionalnoto jadewe -

tav~e grav i baklava bea poslu`eniprisutnite, a ve~erata be{e "za~ine-ta” u{te so prekrasnata izvedba naRadosvet Ilievski i pesnata "Sere-nada”. Dolgiot aplauz {to slede{ebe{e nagrada, a voedno i priznanie zaizveduva~ite, kako i za pridru`batana instrumentot harmonika od muzi~-kiot rakovoditel Kosta ]ose. Pozna-tata narodna pesna "Makedonsko de-voj~e” site prisutni vo salata ja peeai igraa zaedno, kako site da bea Make-donci. Pesnata kako univerzalen jaziksite ja razbraa, site gi soedini bezogled na razli~nata nacionalna pri-padnost.

I so ovaa manifestacija von dr`a-vata kumanovskite penzioneri doka-`aa deka se prepoznatlivi i verni~uvari na tradiciite i folklornotobogatstvo na Makedonija.

Slavica Lamba{a

ZP Kumanovo

Makedonija dostoinstvenopretstavena vo Romanija

Pretsedatelot na Sojuzot na zd-ru`enijata na penzionerite naMakedonija Dragi Argirovski na

15 i 16 septemvri be{e gostin na te-leviziskata emisija „Okru`uvawe” voBelgrad, Proekt na Centarot za demo-kratija i pomiruvawe vo jugoisto~naEvropa, {to finansiski go poddr`uvaEvropskiot fond za Balkanot i Mini-sterstvoto za nadvore{ni raboti naGermanija. Vo edno~asovnata emisijaso svoi iska`uvawa za polo`bata nastarite lica u~estvuvaa eksperti odHrvatska, Slovenija, Makedonija iSrbija.

Prestojot vo Belgrad pretsedatelotDragi Argirovski go iskoristi da goposeti Sojuzot na penzionerite naSrbija kade be{e odr`an sostanok so\uro Peri}, pretsedatel i Rajko Jari},sekretar na Sojuzot na penzioneritena Srbija.

Na sostanokot se razmenija iskustva

od rabotata i za mo`nostite za podo-bruvawe na sorabotkata pome|u dvataSojuzi. Pretsedatelite Peri} i Argi-rovski istakaa deka op{tinskite igradskite zdru`enija na penzioneriteod Srbija i Makedonija od Ni{, Vra-we, Leskovac, Kumanovo, Ohrid i Bi-tola odr`uvaat mo{ne intezivna so-rabotka, pri {to pokraj razmena naiskustva, se odr`uvaat vzaemni pose-ti, koncerti i dru`ewe.

Na sostanokot vo Belgrad be{e do-govoreno pretstavnici na dvata Sojuzada se sostanat vo Vrawe vo tekot namesec noemvri 2014 godina na koj tre-ba da prisustvuvaat po dvaica pret-stavnici na spomenatite Sojuzi napenzioneri od dvette Republiki. Nasostanokot bi se dogovorila dolgoro-~na vzaemna sorabotka na site nivoapome|u Sojuzot na penzionerite na Sr-bija i Sojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite na Makedonija. J.R.

Sredba vo Sojuzot na penzionerite na Srbija

@enata e ogledalona domot svojvo site etnikumi.Podgotvena za sekakov predizvik, koj nosi toplinai radost vo domot.

Qubov za sitei sre}a za sekogo,so purpurna radostsite da gi razbudi.

Eden den bez nea,eden den bez qubov i smea,e den bez `ivot,bez strast i du{even spokoj

Koga e sre}navo nea le`atsonceto,mese~inata i neboto,i site ~udana univerzumot.

Blagorotka Stoj~evska,penzionerka od K.Palanka

Na 14 oktomvri Zdru`enieto na penzioneri od Bitolaja odbele`a 68-godi{ninata od formiraweto. Ovaamala sve~enost be{e zgolemena so prisustvo na zbra-

timenoto zdru`enie na penzioneri od Vrawe. Delegacijataod Vrawe be{e primena od pretsedatelot na Zdru`enietoTome Iliovski, a dru`eweto i sve~enosta po ovoj povod seodr`a vo salata na restoranot ,,Paparaci” vo prisustvo napretsedatelite kako pretstavnici od ogranocite, ~leno-vite na Sobranieto i Izvr{niot odbor.

Vo svojot govor po ovoj povod, pretsedatelot na ZP Bito-la, Tome Iliovski, pokraj kratko iznesenite pozitivnirezultati od rabotata na Zdru`enieto, ja istakna i sora-botkata so zbratimenite Zdru-`enija od Vrawe i Po`arevac.

- Sekoga{ ste ni dobredoj-deni i ni pri~inuva osobenozadovolstvo, vakvoto odbele-`uvawe na nastanite da goproslavuvame zaedno so vas.Smetam deka e od isklu~itel-no zna~ewe, na{ata sorabotkai na{eto dru`ewe kako pokazkon pomladite generacii vopravec na zbli`uvawe na na-{ite penzionerski zdru`enijai narodite, - istakna vo obra-

}aweto, pretsedatelot Ili-ovski.

- Osobeno me raduvaatiskrenite zborovi na va{iotpretsedatel, kako dobredoj-de vo va{iot grad. Nie ovojpat prisustvuvame so maladelegacija, so ogled na sre-dstvata so koi raspolagame.Se nadevame deka vo idnina}e se podobri setuacijata i }e ve posetime vo pogolem broj.No, veruvajte, ne e va`na brojkata, va`no e deka se ~uvs-

tvuvame kako da sme doma, -istakna pretsedatelot napenzionerite od Vrawe Mi-roslava Trajkovi},

Gostite, vo pridru`ba nadoma}inite, pokraj razmena-ta na informaciite za `i-votot i rabotata na penzio-nerite, imaa mo`nost da gorazgledaat gradot i okoli-nata, kako i da se zapoznaatso kulturno istoriskiteznamenitosti na Bitola.

Dobre Todorovski

Me|unarodna sorabotka

Penzionerite od Vrawe vo posetana bitolskite penzioneri

@ena

KULTURA PENZIONER plus oktomvri 201414

Neodamna vo na{ata redakcija pristigna tretoto iz-danie na romanot „Nad tagata” od poznatiot sovremenmakedonski pisatel Dobre Todorovski. Toa be{e po-

vod da doznaete pove}e za nejziniot avtor, i negovoto tvo-re{tvo i kako mu se ispolneti denes negovite penzioners-ki denovi.

Dobre Todorovski e sovremen makedonski pisatel, ras-ka`uva~, romansier, dramski pisatel... Roden e vo 1960god. vo Babino - Demirhisarsko. Osnovno obrazovanie za-vr{il vo Bitola, a sredno vo Saraevo - BIH. Diplomiralna Biotehni~kiot fakultet vo Bitola. Po~etocite na pr-voto literaturno tvore{tvo gi napravil u{te vo osnovno-to obrazovanie so neobjaveniot roman za deca „Bakarni og-novi” pi{uvan vo 1974 godina.

Kako vraboten vo Odbranata dolgi godini Dobre Todoro-vski bil dopisnik na Armiskite glasila „Odbrana” i „Ar-miski zbor” kade {to pokraj brojnite napisi objavil i 70humoreski. Istovremeno bil i honoraren dopisnik na po-ve}e glasila i drugi vesnici. Todorovski e eden od vozob-novuva~ite na bitolskiot kni`even krug. Negova prvaobjavena kniga so koja i se pretstavi na ~itatelskata pub-lika e romanot „Siviloto na odot” vo 1998 god. Pi{uvaj}iprete`no proza, vo negovoto tvore{tvo }e gi zabele`imedosega objavenite dela romanite: „Nad tagata”, „Zave{tenieVeljanovo” i „Prokoba”, potoa zbirkite raskazi: „Duma zadu{ite”, „Prikraj”, poetskite dela: „Dlaboko vo mene” i„Bole{tini”, kako i ~etiri dramski tekstovi, 5 monodrami,3 monografii...

Delata na Dobre Todorovski se povrzani so nastani odponovata istorija, koi govorat za `ivotot na ~ovekot, kakobeleg na negovata opstojba na prostorot od po{irokata bi-tolska okolina. Karakteristi~no za negovoto tvore{tvo etoa {to vo site dela go koristi narodniot govor od na{etopodnebje, so {to se za~uvuvaat negovite lokalni belezi. Za~len na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija e izbran vo2000 god. Od 2001 god. e ~len na Dru{tvoto za nauka i umet-nost na Bitola, sega Makedonsko nau~no dru{tvo - Bitola,

na ~ie glasilo „Prilozi” eglaven i odgovoren urednik.

Za svojata aktivnost Todo-rovski e dobitnik na pove}enagradi i priznanija me|ukoi: „Iseleni~ko pero” „2000god.”, nagrada na Maticata naiselenici na Makedonija i „4Noemvri” (2002 god.), „Zlatnaplaketa na Makedonskotonau~no dru{tvo - Bitola idrugi.

Re~isi vo site dela, a i vo romanot „Nad tagata# se is-prepleteni ~ove~kite sudbini, al~nosta i omrazata, is-trajnosta i kopne`ot po rodnoto ogni{te i drugo. So ~uvst-vo na opiten raska`uva~ pisatelot go otslikuva opstano-kot na ~ovekoviot rod. Posebno se vozbudlivi potresnitesceni na kolektivnata drama pri raspa|aweto na zaedni~-kata dr`ava. Avtorot Todorovski vo svoite dela pi{uva zasemejnite tragedii, prosledeni so razvodi, no i so progon-stva na lu|eto od nivnite ogni{ta.

Go pobaravme romanopisecot Dobre Todorovski za da gopra{ame koga da o~ekuvame negovo novo delo? Ni otkrideka i denes kako penzioner raboti na istoriskata povest„Trite smrtni presudi na Pavel [atev”. Toa }e bide roman-izirana povest za Pavel [atev na 300 stranici, vo koja sekoristeni istoriski podatoci za [atev, a od pe~at }e iz-leze slednata godina.

Inaku Dobre Todorovski pokraj {to tvori, toj e aktiven ivo zdru`enieto na penzioneri od Bitola, edno od najgole-mite i najaktivni zdru`enija ~lenka na Sojuzot. Site re-zultati i aktivnosti na zdru`enieto, Todorovski vrednogi bele`i kako dopisnik na penzionerskiot vesnik „Penzi-oner plus” za da gi zapoznae so istite penzionerite od dru-gite zdru`enija. Todorovski e ubav primer i pottik za sitekoi baraat sodr`ina na penzionerskite denovi.

Cvetanka Ilieva

Portret na Dobre Todorovski

Pisatel i aktiven penzioner

Na 30 septemvri godinava vo Klu-bot na qubitelite na knigata voZP Solidarnost - Aerodrom vo

Skopje, se odr`a prvata po letniteodmori sredba na koja pred izvonred-no brojna publika be{e promoviranromanot na Goran Vasilevski - „Ore-vot”. Pretsedatelkata na Klubot San-da Ignovska niz kratka biografskabele{ka go pretstavi avtorot i izrazizadovolstvo {to vo klubot gostuva

tolku mlad pisatel ~ij roman prvpatse promovira tokmu pred penzionerite- qubiteli na pi{aniot zbor.

Goran Vasilevski e roden vo 1968godina vo Postojna, Republika Slove-nija. Celokupnoto svoe obrazovanie,osnovno, sredno i Voena akademija, gi

zavr{uva vo Makedonija. Profesio-nalno e oficer - potpolkovnik vo Ar-mijata na Republika Makedonija, pri-vatno soprug i tatko na dve deca. Ovaabiografija avtorot ja zbogatuva sozbirkata pesni „Mandarina” objavena2008 godina i so romanot „Orevot” ob-javen 2013 godina. Za romanot zboru-va{e m-r Liljana Pandeva, voedno irecenzent na deloto.

Pandeva go zapo~na pretstavuvawe-to na deloto trgnuvaj}i odnaslovot {to go definira{ekako denotativen na prv po-gled. I navistina toj upatuvana orevot kako drvo, i toa socvrst koren, mnogurodno ivekovno. No za ~itatelot epozna~ajno negovoto konota-tivno zna~ewe. Imeno, „Ore-vot” na Goran Vasilevski elik vo romanot. Toj e glavna-ta metafora vo romanot. Toae negovoto drvo na `ivotot.Zasaduvano so qubov, odgle-

duvano so qubov, zaemna - onaa naprababata Biqbilica, na Dedoto ed-nostavno nare~en samo Dedo, i onaa navnukot Teofil, koj e raska`uva~ot ilik - sto`er vo deloto. Ja raska`uvasvojata `ivotna prikazna onaka kako{to se se}ava, od eden klu~en moment,

zaminuvaweto na majkata od semejs-tvoto. Go sledime vo prvite godini naprisposobuvawe na nov jazik, novo me-sto na `iveewe, novi lu|e vo negovotoopkru`uvawe. Za sre}a, maliot Teo-fil mo{ne brgu }e spoznae deka e nesamo opkru`en tuku i opsipuvan soqubov od najbliskoto semejstvo na ne-goviot tatko. Niz godinite `ivot }eosoznae deka tie lu|e mu daruvale idrugi `ivotni vrednosti - mudrostaod prababata, odnosot kon prirodatau~en ~ekor po ~ekor od dedoto, obi~a-ite na seloto, od selski slavi do ma-gii i mitovi preneseni od babata i odneukiot selski ~ovek, hrabrosta da sesoo~i{ so posilniot makar i na fud-balsko igrali{te.

Otkako avtorot Goran Vasilevskiim se zblagodari na prisutnite zauka`anata ~est da prisustvuvaat napromocijata na romanot, potpi{a po-ve}e primeroci na zainteresirani ~i-tateli koi ja kupija knigata po mo{nesimboli~na cena, a sredstvata sobra-ni na toj na~in po `elba na avtorot }emu bidat dodeleni na dete na zaginatpripadnik - branitel vo voeniot kon-flikt od 2001 godina. Na toj na~inpromocijata zavr{i i so eden skromen,no za nekogo mo{ne va`en humanitarengest. L.P.

Klub na qubiteli na knigata vo ZP Solidarnost - Aerodrom

Promocija na „Orevot# na Goran Vasilevski

Penzionerot i ak-tuelen ~len naIO na SZPM Sto-

jan Nasevski, pred de-set godini, voden odpomislata deka za osumdecenii od pojavata irazvojot na fudbalotvo Kratovo nikoj ne seobidel da napi{e kni-ga, se zafatil so mo{-ne ~uvstvitelna i od-govorna zada~a i soz-dal impozantno deloza ovaa sportska igra.Vo trudot se zapi{anisite slu~uvawa povr-zani so fudbalot, siteimiwa na fudbaleri, fudbalskistru~waci, rakovodstva, sportski ra-botnici, entuzijasti, qubiteli na fu-dbalot, imiwa na fudbalski klubovi,zapisi na mnogu sportski rezultati,zgodi i nezgodi, radosti i tagi.

Vo ova publikacija avtorot najprvogo pretstavuva gradot na mostovite ina kulite so interesni podatoci zaOp{tinata i mnoguvekovnata istorija,a potoa postapno ja voveduva fudbal-

skata igra i go preze-ntira istoriskiotrazvoj na fudbalot vosvetot i vo Republi-ka Makedonija. Mnogustranici im posvetu-va na nastanite, napoznatite sportisti,na klubovite i na ra-kovodstvata, a posbnose zadr`uva na fud-balskiot vklub „Si-leks”, po koj i Krato-vo stanalo prepozna-tlivo. Moniografija-ta od 600 straniciobiluva so ogromenbroj ilustracii, od

koi 831 individualni i 119 kolektiv-ni, od sportisti, treneri, sportskirabotnici do ~lenovi na upravni od-bori. Trudot e podelen na nekolku de-lovi, so periodi, sistemi na natpre-varuvawa i uspesi na istite, a sepakpretstavuva integralna celina. Voovaa publikacija mo`at da se pronaj-dat site onie koi neposredno iliposredno participirale vo sozdava-weto, vo razvojot, vo uspesite, no i

padovite na fudbalskata igra vo Kra-tovo i vo op{tinata po{iroko.

- Ovoj impozanten trud e nesekojd-neven, popularen i ednostavno re~enointeresen za sledewe, ~itawe odstrana na sekoj qubitel na fudbal-skata igra, no ne samo za niv, tuku i zasite qubiteli na sportskite igri i zasite stru~ni kadri vo fizi~kata kul-tura voop{to, - se istaknuva vo rece-nzenijata na knigata.

Ovaa mo{ne zna~ajna publikacijanastanala blagodarenie na ~ovekot odterenot, koj bil aktiven fudbaler i{ef na pove}e stru~ni {tabovi vopoznati fudbalski klubovi, trener ipove}egodi{en sportski rabotnik.

Inaku, Stojan Nasevski e roden 1943godina vo [legovo i poteknuva od ti-pi~no makedosko pove}edetno i rabo-toqubivo semejstvo. Re~isi edna de-cenija bil u~itel vo rodniot kraj, apotoa 17 godini rabotel vo kombinatot„Sileks” kade, pokraj rabotnite zada-~i, go organiziral i sportskiot `ivot.Po penzioniraweto vedna{ se vklu~ilvo ZP Kratovo, kade se afirmiral sosvoite aktivnosti i, kako ~len na IOvo SZPM, uspe{no go pretstavuva svo-eto zdru`enie. Qubitel e na pi{aniotzbor i posveten na pi{uvawe novakniga, koja se o~ekuva naskoro da govidi svetloto na denot! M.D.

Monografija za fudbalot na Stojan Nasevski, ~len na IO na SZPM

80 godini fudbal vo Kratovo

Qubitelite na teatarskataumetnost od Ko~ani i po{i-rokiot region na 27. septemvri

vo ve~erniot termin imaa mo`nost daprisustvuvaat na eden nesekojdnevennastan, koga pred brojnata publika vogolemata sala na Centarot za kultura„Beli mugri” vo Ko~ani nastapija ku-manovskite penzioneri so bitovatapretstava „Len~e kumanov~e” vo re`ijana Lazo \orgevi}.

- Sorabotkata so ko~anskoto pen-zionersko zdru`enie e na visoko nivo.Redovno sorabotuvame gostuvaj}i nanivni sve~enosti i koncerti. Posebnomi e drago {to mo`evme na{ata tea-tarska pretstava so penzionerite odKumanovo da ja prika`eme pred ko~an-skite penzioneri i po{irokata pub-lika, - ni izjavi Spirko Nikolovski,pretsedatel na ZP Kumanovo.

- Pretstavata odli~no ja izvedov-me. Akterite iako vo svojata pozrelavozrast sepak uspeaja da prika`at so-liden nastap vo site ulogi od pret-stavata. Zadovolen sum od prika`a-noto, no i od blagorodnata ko~anskapublika koja so vnimanie go slede{e

sekoj nastap na kumanovskite draskiamateri-penzioneri i redovno gi nag-raduva{e so aplauzi, - ni izjavi Lazo\orgevi}, re`iser na pretstavata.

- Za ko~anskite penzioneri ova edo`ivuvawe pove}e, zatoa {to mo`eada gi vidat na delo kumanovskite pen-zioneri vo edna izvonredna teatarskapretstrava, - ni izjavi \orgi Serafi-mov, pretsedatel na ZP Ko~ani. Tojdodade deka ovaa sorabotka so kuma-novskoto penzionersko zdru`enie }eprodol`i i ponatamu. Na 30. oktomvriko~anskite penzioneri gostuvaat voKumanovo na manifestacijatra „Pen-zionerite peat za svojot grad”, a sled-niot nastap na kumanovskite folk-loristi e na koncertot na ZP Ko~anikoj }e se odr`i vo prvata polovina namesec dekemvri godinava.

Po zavr{uvaweto na pretstavata ZPKo~ani, priredi sve~ena ve~era vomotelot „Nacional” vo Ko~ani. Vesel-bata i raspolo`enieto traea do doc-nite ve~erni ~asovi, zatoa {to toabe{e dru`ewe na stari prijateli oddvata grada.

K. Gerasimov

„Len~e kumanov~e# nako~anskata scena

Novinarot Ivan Gligorovski, avtor na knigata„Veli~inata na stranskite slavisti - makedoni-sti”, od neodamna e penzioner i kako {to veli

sega }e ima pove}e slobodno vreme da mu se posveti napi{uvaweto. Skoro celiot svoj raboten vek go pominavo MRTV i vo ramkite na dokumentarnata, i, pred se, naobrazovnata programa, toj podgotvi pove}e TV emisii iserii. Kako scenarist, urednik i voditel Gligorovskie prepoznatliv so seriite posveteni na prvite u~ite-li na makedonski jazik, na sovremenite sobira~i nanarodni umotvorbi, makedonskite revolucioneri ope-ani vo narodnite pesni i dr. Sepak, go odvojuvame ne-goviot pridones okolu sledeweto i prezentiraweto na rabotata na Me|unarod-niot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid. Kako plod odnegovata profesionalna rabota od ovoj najgolem sobir na makedonisti e objavu-vaweto na negovata najnova kniga „Veli~inata na stranskite slavisti - make-donisti”. Knigata e strukturirana i obrabotena vo 12 poglavja na 640 stranici,ilustrirana so 150 fotografii, a finansiski e pomognata od Ministerstvoto zakultura na R Makedonija.

[to sodr`i i koja e glavnata cel na ovaa kniga?- Knigata dolgo vreme ja pi{uvav i vo nea gledav da gi „soberam”, site najgole-

mi, najva`ni svetski slavisti - makedonisti {to prestojuvaa i u~estvuvaa vorabotata na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kulturavo Ohrid. Vsu{nost, najprvo vo knigata, nastojuvav da gi pretstavam i afirmi-ram najva`nite makedonisti~ki zalagawa, trudovi i knigi na vrvni svetskislavisti, koi bea napi{ani na literaturen makedonski jazik. Glavna cel be{esogovornicite (akademici, profesori, studenti i drugi slu{ateli na Semina-rot) da zboruvaat na makedonski jazik, a ne na nivniot - ruski, italijanski,francuski, polski, angliski, romanski i sli~no. Naglasuvam deka site tie, odkade da doa|aa (gi ima{e od cel svet) istaknuvaa i ja potvrduvaa vekovnata po-sebnost na makedonskiot jazik.

Nakratko, kako gi pominuvate penzionirskite denovi?- ^uvstvoto e prijatno, i da se bide penzioner, navistina e privilegija. Ka`u-

vam privilegija, bidej}i ovaa kategorija gra|ani u`ivaat mnogubrojni blagodeti{to go ovozmo`uva na{eto op{testvo. [to se odnesuva do mojot `ivot i mojataaktivnost kako penzioner, mo`am da ka`am deka go ispolnuvam sekoj mig od de-not, nedelata, godinata. Vo momentov ja dovr{uvam knigata za „Posledniot Ili-ndenec”, nositel na poslednata ilindenska penzija i ilindenska spomenica.

Za svojata profesionalna i tvore~ka dejnost Ivan Gligorovski ima dobienopove}e nagradi, me|u koi se i nagradite „Mito Haxi Vasilev - Jasmin” (2007 g.) i„13 Noemvri” (2008 g.). Tom~e Stojkov

Ivan Gligorovski, avtor na knigata „Veli~inata na stranskite slavisti - makedonisti”

Potvrda na posebnosta namakedonskiot jazik

Tradicionalnata manifestacija„Ohridski starogradski sredbi”i ovaa godina zapo~na so defile

na u~esnicite po ohridskite ulici ikratkotrajno pretstavuvawe na otvo-reno na dve lokacii, kako i celove-~eren koncert {to se odr`i vo Cen-tarot za kultrua „Grigor Prli~ev”.Na sredbata nastapija dvanaesetansambli i peja~ki grupi re~isi odsite kraevi na Makedonija. So kara-kteristi~ni starogradski pesni iora se pretstavija zdru`enijata napenzioneri od Kumanovo, Veles, SvetiNikole, Kavadarci, Prilep, Negotino,[tip i Karbinci i Ohrid i Debrca,kako i nekolku KUD, horovi i grupi pricentrite za kultura od drugi gradovi.

Horski obrabotki na starogradskatamakedonska pesna, mandolinski orke-star i profesionalni ansambli beadel od programata na godine{nitestarogradski sredbi. Ovaa retka mu-zi~ka manifestacija, na koja se pee{ei se svire{e vo `ivo, e od posebnozna~ewe za neguvaweto na folklor-

nite tradicii i za~uvuvaweto na ma-kedonskiot starogradski melos.

Golemo be{e zadovolstvoto vo pre-polnetata sala na Domot na kulturatavo Ohrid, da se slu{nat starogradskipesni i ora od penzionerite oble~enivo koloritna nosija, od vremiwata ko-ga na sedenkite, ve~ernite pro{etki ivo drugi prigodi se peele pesni i se-renadi za sakanata, za neostvarenataqubov, za vremeto i toga{niot `ivot,iako siromav, no duhovno i emocio-nalno bogat.

K. Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Ohridski starogradski sredbi

REKLAMIPENZIONER plus oktomvri 2014 15

IZBOR PENZIONER plus oktomvri 201416

Koga u~itelkata gi pra{ala prvo-odelencite koj {to saka da bidekoga }e porasne, me|u mno`es-

tvoto najrazli~ni odgovori kako po-licaec, lekar, pilot, glumec... dobilai eden malku nevoobi~aen odgovor. Jassakam da bidam penzioner, kako odpu{ka izvikalo edno od de~iwata. Nadopolnitelnoto pra{awe a zo{to,sleduval argumentiran odgovor. Zatoa{to dedo sekoga{ ima vreme. I pari.Me nosi i me vra}a od u~ili{te, {e-tame vo park, me nau~i da vozam ve-losiped, me nose{e i na odmor... Mamai tato postojano se zafateni, gi gle-dam naj~esto pred spiewe da mi ka`atdobra no}. Za dedo se e besplatno, vo-zewe vo avtobus, na `i~ara, ima popu-st za internet, dobi besplaten tele-fon, platata nikoga{ ne mu docni...Dobro, dobro, dosta e, go prekinalau~itelkata.

Tekstot go zapo~nav so ovaa slu~kaso pri~ina, no i so povod. Prvo zatoa{to zborovite na decata se ~isti, is-kreni, proizlezeni od dnoto na du{a-ta. Toa e vistinata. Osven privrzano-st kon dedovcite i babite, {to e nor-malno, kaj niv e vsaden i vpe~atokot

deka penzinerite se va`na sila voop{testvoto. Ova e nivno vreme. Nodali e navistina taka, }e vidite ne{-to podolu vo tekstot.

Povodot pak e {to denes, 20 septem-vri, najgolemata penzionerska organi-zacija Sojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite na Makedonija slavi 68 go-dini od svoeto postoewe ili od po~e-tocite na penzionerskoto organizi-rawe vo dr`avata. Posle „Nova Make-donija” koja e vrsnik so dr`avata, vooktomvri }e odbele`i 70 godini odprviot broj, SZPM e me|u najstariteorganizacii.

Po~nale skromno so malkumina ~le-novi za denes da prerasnat vo najma-sovnata nepoliti~ka organizacija vozemjata so nad 250.000 ~lenovi. Pa ko-ga da progovorime ne{to pove}e za nivako ne na rodendenot. I navistina ko-ga i zo{to pi{uvame za penzionerite?Ima li nekakva analiza ili istra`u-vawe kolku se tie zna~ajni za op{tes-tvoto. Dali ja koristime mudrosta napostarite? Ili ostanavme samo naizrekata „bez starca nema udarca”. Itolku. Vo strukturata na dr`avnotoureduvawe duri i vo stara Atina i

stara Sparta postoelo posebno telotakanare~en Sovet na mudreci vo koj~lenuvale najvozrasnite i bez niv nemo`ela da se donese nikakva odluka.Kolku mudreci ima denes vo Makedo-nija? Koi se tie? Gi konsultira linekoj za ne{to?

Fakt e deka poslednite godini na-nazad penzionerite se naj~esto spo-menuvana kategorija na gra|ani vo dr-`avata. Za niv se borat i politi~kitepartii i biznis-sektorot. Vo Pred-log-buxetot za slednata godina pred-videno e i zgolemuvawe na penziite za5 otsto. Mobilnite i TV-operatori senatprevaruvaat me|u sebe koj }e ponu-di poatraktiven paket tokmu za ovaapopulacija. I golemite marketi imaatposebni povolnosti za niv. Istotova`i i za bankite, bawite, zdravstve-

nite ustanovi, prevoznicite, biblio-tekite... I da ne redime pove}e. Pri-~inite zo{to e toa taka treba da sebaraat i vo faktot {to penzioneriteimaa redovni i stabilni prihodi. Tiese poznati i kako najrevnosni pla}a~i.No i glasa~i isto taka. Procenkite sedeka direktno ili indirektno nagrbot na penzionerite `iveat ili se

pripomognati nad milion gra|ani vodr`avata.

]e re~ete kako. Mnogu ednostavno.Dovolno e samo brojot na penzionerida go pomno`ite so ~etiri kolku {toobi~no broi edno prose~no semejstvo(sin i snaa ili }erka i zet so vnucite).Site tie na eden ili drug na~in vide-le nekoj air od postarite. Kolku ne-vraboteni `iveat tokmu so penziiteod roditelite. Ili vraboteni {tostarite im gi ~uvaat decata dodekatie se na rabota. Nivnata pomo{ edragocena vo sekoj pogled. Za `almnogu malku se koristi nivniot um. Vosite segmenti. A veruvajte, ovie lu|eima {to da ka`at i od niv ima {to dase nau~i.

Sepak ima ne{to {to posebno im-presionira kaj ovaa populacija a zatoa mediumski retko ili voop{to ne eprogovoreno. Se raboti za nivnoto~uvstvo za zaedni{tvo i pripadnostkon dr`avata. Patriotizmot vo treta-ta doba. Nasproti redica primeri nadelbi po politi~ka, socijalna ilietni~ka linija penzionerite se poko-mpaktni. Vo nivnoto zdru`enie ima~lenovi od site nacionalnosti. I serazbiraat i soglasuvaat me|usebno bezproblemi. Koga na 8 septemvri Make-donija go odbele`uva{e Denot na ne-zavisnosta politi~kite partii na Al-bancite ne proslavuvaa. Gi nema{enitu na sve~enata akademija vo So-branieto, iako se del od politi~kiot`ivot vo dr`avata i gi koristat sitebeneficii od toa. Opravduvawata beadeka tie ne izlegle na referendumotvo 1991 godina i nema {to da slavat?

I edna druga paralela. 8 septemvri ei rodendenot na SZPM, kade {to zdru-`enieto neodamna organizira{e Spo-rtska olimpijada. Prva i edinstvenaod vakov vid vo regionot. Mesto naslu~uvawe Tetovo. Na nea svoe aktiv-no u~estvo zedoa penzioneri Make-donci, Albanci, Srbi, Turci, Vlasi,Romi... Se natprevaruvaa, se dru`ea. Igo proslavija Denot na nezavisnosta.Site zaedno. Na redovnite piknici{to gi organiziraat ista slika. Doa-|aat i po 8.000 penzioneri od site na-cionalnosti. Se dru`at, pejat, igraat,se smeaat. Mu se raduvaat na `ivotot.Na vakva posetenost i masovnost ve-rojatno mo`at da im pozavidat i dobardel od politi~kite partii vo dr`a-vata. Ete toa e razlikata me|u pen-zionerite Albanci i politi~ariteAlbanci. Pri~inite za vakvata splo-tenost treba da se baraat i vo mudra-ta politika koja ja sproveduva rako-vodstvoto na organizacijata.

Od druga strana „Nova Makedonija”prva i edinstvena od ostanatite me-diumi vo dr`avata ja prepozna uloga-ta i zna~eweto na najvozrasnata popu-lacija. Vo sorabotka so SZPM u{tepred 10 godini na stranicite na ves-nikot po~na da se objavuva prilogot„Penzionerski vidici” posveten tokmuna niv. Taa tradicija prodol`uva iden-denes. Kolku toa im zna~i ~uvs-tvuvame sekojdnevno preku mnogubroj-nite javuvawa, komentari, pisma {topristignuvaat do na{ata Redakcija.Pa sre}na godi{nina dragi prijateli,ostanete zdravi, vitalni i bog neka vepo`ivee. Aleksandar Dimkovski

Sakam da sum penzioner

Vo strukturata na dr`avnotoureduvawe duri i vo stara Atina istara Sparta postoelo posebnotelo takanare~en Sovet na mudrecivo koj ~lenuvale najvozrasnite ibez niv ne mo`ela da se donese ni-kakva odluka. Kolku mudreci imadenes vo Makedonija? Koi se tie?Gi konsultira li nekoj za ne{to?

Sojuzot na zdru`enija na penzioneri na Makedonija mu go ~estita 70-iot rodenden na vesnikot "NOVA MAKEDONIJA#

Ima ne{to {to posebno impresionira kaj ovaa populacija, a za toa medi-umski ne e progovoreno. Se raboti za ~uvstvoto za zaedni{tvo i pripad-nost kon dr`avata. Patriotizmot vo tretata doba. Nasproti redicataprimeri na delbi po socijalna, politi~ka ili etni~ka linija penzioneri-te se slo`ni i obedineti. Vo toa e i razlikata me|u penzionerite Albancii politi~arite Albanci. Se vide toa i po povod 8 Septemvri.

Po objavuvaweto vo Slu`ben ves-nik na R. Makedonija broj 141 od24.09.2014 godina od 01.10.2014

godina zapo~nuva da va`i noviot Pra-vilnik za specijalizirana medicinskarehabilitacija kako prodol`eno bol-ni~ko lekuvawe.

Za prvpat definirana e Lista soindikacii za ostvaruvawe pravo naspecijalizirana medicinska rehabi-litacija kako sostaven del na Pravi-lnikot.

Vo Listata utvrdeni se indikacii-te i {ifrite na dijagnozi po MKB 10,specijalistite koi davaat predlogza medicinskata rehabilitacija, pot-rebnata medicinska dokumentacija ivremetraeweto na rehabilitacijata.

Noviot pravilnik gi definira na~i-not, vremetraeweto, postapkata na os-tvaruvawe na pravo na specijaliziranamedicinska rehabilitacija i sprove-duvawe na istata. Spored medicinabazirana na dokazi, a so cel prevenci-ja od komplikacii utvrdeni se kontra-indikacii za specijalizirana medici-nska rehabilitacija kako prodol`enobolni~ko lekuvawe:

Akutna psihoza, asocijalno odne-suvawe ili sklonost kon samoubistvo

Akutna infektivna bolest ifebrilna sostojba

Dekompenzacija na vitalni organiMaligni bolesti vo stadium na

egzarcerbacija i dekompenzacija Terminalna faza na bolesta Patolo{ka bremenost

Senilna demencija i te`ok oblikna generalizirana arterioskleroza

Nestabilna angina pektorisNekontrolirani aritmii na srcetoFlebotromboza na dlaboki veni na

nozeImobilizacija kaj koja ne mo`e da

se sprovede rehabilitaciono lekuvaweKako olesnuvawe so noviot Pravil-

nik se ovozmo`uva za osigurenicitelekuvani vo stranstvo so Re{enie odFZOM ili vo PZU so koi Fondot imasklu~eno ramkoven dogovor da mo`e daostvarat specijalizirana medicinskarehabilitacija vo RM.

Vovedeno e pravo osigurenoto licevo kontinuitet da prodol`i so speci-jalizirana medicinska rehabilitacijavedna{ po zavr{uvawe na bolni~kolekuvawe, i toa vrz osnova na Potvrdaza bolni~ko lekuvawe na propi{anobrazec od FZOM (dodeka Otpusnotopismo e vo izgotvuvawe).

Na osigurenite lica so rehabilita-cijata se obezbeduva postapka na fizi-kalna terapija (masa`a, kinezi tera-pija, elektroterapija, hidroterapija,terapija so termomineralna voda, ter-moterapija, fototerapija, primena naultrazvuk), osposobuvawe so stru~narabota i so soodvetni medicinski po-magala, so cel spre~uvawe ili otstra-nuvawe na namalena rabotna ili fun-kcionalna sposobnost na osigurenotolice, kako i obezbeduvawe na kar-diolo{ki i respiratorni rehabilita-cioni postapki. Na osigurenite lica se

obezbeduva specijalizirana medicins-ka rehabilitacija zaradi podobruvaweili vra}awe na izgubeni ili o{tetenifunkcii na teloto, kako posledica odakutno zaboluvawe ili povreda, medi-cinski operativni intervencii, konge-nitalni anomalii, vlo{uvawe na hro-ni~no zaboluvawe. So specijaliziranamedicinska rehabilitacijata kakoprodol`eno bolni~ko lekuvawe seobezbeduva sproveduvawe na intenziv-na programa na rehabilitacija za koja eneophodno multidisciplinarno timskorabotewe vo ramkite na medicinskiottretman, zaradi otstranuvawe na fun-kcionalnite pre~ki i podobruvawe nazdravstvenata sostojba.

Specijalizirana medicinska reha-bilitacija kako prodol`eno bolni~kolekuvawe se sproveduva vo tekot nacelata godina, vo zdravstveni ustanovispecijalizirani za vr{ewe na medici-nska rehabilitacija i prirodni leku-vali{ta so koi FZOM ima sklu~eno do-govor. Specijaliziranata rehabilita-cija se sproveduva kontinuirano, kakoi za vreme na vikendi i praznici, od-nosno za celiot period na traewe naodobrenata rehabilitacija. Pravilni-kot za specijalizirana medicinska re-habilitacija kako prodol`eno bolni~-ko lekuvawe e zakonska regulativa kojatreba da se po~ituva od strana na le-karite od sekundarna, tercierna zdra-vstvena za{tita i lekarskite komisiina Fondot.

K.S.A.

Specijalizirana medicinska rehabilitacijakako prodol`eno bolni~ko lekuvawe

Aktivot na penzionerki vo ZP Ka-rpo{ vo pogolem del slu~ai einicijator i organizator na pla-

nski, no i na drugi dopolnitelni akti-vnosti koi ne se opfateni so Progra-mata za rabota, a sepak, praktikata ginametna kako aktuelni i zna~ajni. Pre-tsedatelkata na Aktivot Ratka Koko-lanska veli deka okolnostite i potre-bite na penzionerite go opredeluvaatanga`iraweto na aktivistkite, a zakonkretnite zada~i tie se dogovaraatna redovnite sostanoci {to gi dr`atvo Klubot na penzionerite vo ograno-kot „Taftalixe - 2” sekoj posleden pe-tok vo mesecot. Na ovie sredbi najprvose analiziraat realiziranite aktiv-nosti i se davaat novi zada~i i nasokiza dejstvuvawe vo naredniot mesec.Soobrazno na proglasuvaweto na ovaagodina za solidarna, rabotata na Akti-vot glavno e naso~ena kon ostvaruva-weto na socijalno-humanitarnite ak-tivnosti. Posebna gri`a se iska`uvakon bolnite, iznemo{tenite i socijal-no zagrozenite ~lenovi na zdru`enie-

to, na koi spored vostanoveni kriteri-umi im se dodeluva ednokratna pari~napomo{, no i organizirano se posetuvaatvo bolnica ili vo svoite domovi, kogaim se dava poddr{ka za da ne se ~uvst-vuvaat osameni i zaboraveni. Pokrajtoa, Aktivot na penzionerki organizi-ra{e akcija za sobirawe stari ali{ta,obuvki i drugi potreb{tini, koi neo-damna gi donira{e na decata vo Dr`a-vnoto sredno u~ili{te za rehabilita-cija i obrazovanie „Sv. Naum Ohrids-ki”, za {to Zdru`enieto dobi Blagoda-rnica.

@enite penzionerki, se mo{ne ak-tivni i postignuvaat zabele`itelniuspesi vo oblasta na kulturno–zabav-niot `ivot kade se predvodeni od pre-tsedatelkata na istoimenata komisijaLidija Jeremi}, koja i so svoite tvorbii poetski nastapi na razni sredbi pri-donesuva kon afirmiraweto na zdru-`enieto. Bezdrugo tuka se i ostvaru-vawata na horot „Serenada” na ~elo sodirigentkata Blagica Du{kova, kojstana prepoznatliv znak na ZP Karpo{.

Horot posebno vnimanie predizvika naregionalnite i Republi~kata revija napesni, muzika i igri, a negovite nasta-pi se zabele`itelni i vo mnogu drugiprigodi na manifestacii vo gradot ipo{{iroko.

@enite se glavnata potpora i priorganiziraweto ekskurzii, izleti imasovni sredbi na zeleno, kulturno-zabavni aktivnosti i u~estvo vo raznidrugi manifestacii na regionalno irepubli~ko nivo. Tie bea inicijatorivo organioziraweto zaedni~ki odmorna pove}e stotina penzioneri vo Dra~vo sosedna Albanija, za {to najgolemizaslugi ima Violeta Nestoroska, kojapred Aktivot na penzionerki ovoj pro-ekt go realizira{e vo sorabotka soaktivistki od ZP Tetovo. Penzioneritese mo{ne zadovolni od ekskurziite iizletite bidej}i preku niv tie se zapo-znavaat so kulturno-istoriskite mes-ta, so prirodnite ubavini i bogatstvana na{ata zemja, kako i me|usebno sedru`at i relaksirano go pominuvaatslobodnoto vreme. M.D.

ZP Karpo{

@enite sigurna potpora vo zdru`enieto

Doktor Makrevska vie celiot raboten vek go pomi-navte kako aktiven lekar, vo postojan dopir so pacien-tite. Vo koi oblasti od medicinata bevte anga`irana?

- Da. Jas postojano rabotev direktno so pacienti. Naj-prvin rabotev na selo, potoa vo Slu`bata za Brza pomo{,op{ta ordinacija. Ostanatiot del od rabotniot vek bevanga`irana na Infektivno oddelenie vo Bolnicata voKumanovo i vo Ambulantata za dijabetes pri Internotoodelenie vo istata bolnica. Godinite koi gi pominav ka-ko lekar za mene bea godini vo koi maksimalno se anga`irav da im pomognam nalu|eto koga im e najte{ko, koga imaat zdravstveni problemi. Vo tie pominati go-dini nau~iv deka na bolniot pokraj dijagnozata i propi{anata terapija, mnogu impomaga da se ~uvstvuvaat podobro, dobriot zbor i vnimanieto, kako i trpenieto dagi soslu{ate.

Kade be{e pote{ko na infektivnoto oddelenie ili na ambulanta za dija-betes?

- Sekoja rabota si ima svoja te`ina. Na infektivnoto e mnogu poturbulentno,dodeka na oddelenieto za dijabetes e za eden stepen pomirno. Doa|aat glavnopovozrasni pacienti. Ima{e i mnogu penzioneri, no za `al granicata na zaboleniod ovaa bolest se pomeruva kon pomladite generacii.

Rekovte deka imavte dosta pacienti so dijabetes koi i pripa|aat na tre-tata doba. [to im prepora~uvate?

- Kako preventiva da vnimavaat na ishranata, na telesnata te`ina i da sedvi`at, iako i genetikata si ima svoj del. Za onie pak koi ja imaat ovaa bolest,istoto plus da ja zemaat redovno terapijata i da gi po~ituvaat sovetite na leka-rot koj gi vodi. Dijabetesot e hroni~na bolest koja ako e pod kontrola ne mu pre~ire~isi na normalniot `ivot. So nea mo`e da se bide aktiven i da se do~ekadlaboka starost.

Denes kako penzioner kako vi minuvaat penzionerskite denovi?- Se ~uvstvuvam ubavo, iako da bidam iskrena pred da se penzioniram pomalku

se pla{ev kako }e bide koga }e bidam vo penzija. Denovite ubavo mi minuvaatbidej}i sega go pravam seto ona {to nemav vreme da go pravam kako vrabotena. Pa-tuvam, se dru`am so moite prijateli, ~itam, slu{am muzika... Se ~uvstvuvam rela-ksirano i opu{teno. Ja nema profesionalnata napnatost i stres, bidej}i koga bevvo raboten odnos moite pacienti gi mislev i koga bev doma, bilo kade. Se slu~u-va{e ~esto da se javam i da pra{am kako se dali im e podobro, osobeno koga bevna infektivnoto oddelenie.

Doktor Makrevska, no izgleda vie ne mo`ete da `iveete bez da bidete vodopir so va{ata `ivotna opredelba: medicinata.

- Da. Od neodamna rabotam na proektot "Alo, doktore#. Koga slu{nav deka se ba-raat lekari koi }e se javuvaat na brojot 15 123 koga im treba lekarski sovet nalu|eto rekov zo{to moeto golemo iskustvo da ne bide iskoristeno. Se prijaviv ise vklu~iv vo Proektot. Ovoj proekt e odli~en bidej}i ja rasteretuva Slu`bata zabrza pomo{ da mo`e da intervenira vo nekoi navistina itni slu~ai. Nie {to smeanga`irani na ovoj proekt na nekoj na~in vr{ime selekcija na itnosta.

Kakvi soveti baraat tie {to se javuvaat?- Razli~ni. No, se slu~uva da se javat samo za da slu{nat prijatelski glas i da

go raska`at nekoga{ i ona {to bi znaele samite da go napravat. Takvi se javuva-wata na del od postarite javuva~i koi se osameni, depresivni i `elni za topolzbor. No, ima i seriozni javuvawa koi gi upatuvame na Slu`bata za brza pomo{.

Taska Gavrovska

Razgovor so Prim. d-r Sne`ana Makrevska

Alo, Doktore

Boris Apostolov penzioner odSkopje pra{uva dali na pokoen pen-zioner mu se zapira del od 30.000denari za posmrtna pomo{ dokolkukoristi pravo na besplatna bawsko -klimatska rekreacija.

Odgovor: Ve izvestuvame deka pra-voto na bawsko-klimatsko rekrea-cija se ostvaruva bez bilo kakva par-ticipacija od penzionerot i ne se

odbiva del od 30.000 denari namene-ti za posmrtna pomo{.

Soglasno ~lenot 115 stav 2 od Za-konot za penziskoto i invalidskotoosiguruvawe sredstvata za solida-ren fond - posmrtna pomo{, Fondotgi uplatuva na posebna potsmetka sonaznaka "Sredstva za solidarenfond - posmrtna pomo{ na korisnicina penzija” i tie sredstva se koris-tat za isplata na posmrtna pomo{(30.000 den.) dokolku penzionerot voFondot uplatuval sredstva za posm-rtna pomo{ i ~lenarina.

PRA[AWA I ODGOVORI

ZDRAVSTVOPENZIONER plus oktomvri 2014 17

Dijabetesot, ili {e}ernata bo-lest, e ~esto naru{uvawe na hor-monalniot sistem, od koe zabol-

uva 1 od 70 lica. Bolesta se pojavuvakako posledica na naru{uvawe na ni-voto na insulin vo krvta, hormon na pa-nkreasot koj mu pomaga na telesniot si-stem da ja preobrazi glikozata od krvtavo energija ili masti. Tipovi na dija-bet: Tip 1 (insulin zavisen, mlade{kidijabetes) koj se javuva poradi nedo-statok na insulin vo organizmot, Tip 2(insulin nezavisen dijabetes) koj sejavuva kaj vozrasni lu|e (najgolem brojod dijabeti~arite go imaat ovoj oblikna dijabetes) kako posledica na nes-posobnosta na organizmot delotvornoda gi prerabotuva {e}erite, i dijabe-tes koj se javuva za vreme na bremenos-ta. Lekuvaweto na dijabetesot vklu~u-va regulirawe na nivoto na insulin voorganizmot so inzulinska terapija, fi-zi~ka aktivnost (dozirana potro{u-va~ka na energija) i pridr`uvawe konodreden na~in na ishrana (medicinskadieta), vo odreden slu~aj, ima mo`nostnivoto na {e}er da se regulira i so le-kovi vo vid na tableti.

Mereweto na nivoto na glikoza vokrvta e va`na preventivna merka sokoja mo`e rano da se otkrie otstapuva-we od normalata, a za vreme na zabolu-vaweto e va`en pokazatel za oprede-luvawe na dozite za terapijata, za do-zirawe na fizi~kite aktivnosti i zadozirawe na dietata. Ima nekolku me-todi za merewe glikoza vo krvta. Me-reweto vo medicinska ustanova e glav-niot na~in za kontrola. Denes razvienise i mnogu prakti~ni moderni digital-ni aparati za samomerewe. Mera~itena {e}er vo krv (kako na pr. Medisign –

Medisajn) ovozmo`uvaat pratewe nanivoto na {e}er vo krvta vo bilo koevreme. Ova ovozmo`uva blagovremenoda se izbegne variraweto na nivoto naglikoza vo krvta, {to mo`e da dovededo pojava na mnogu nesakani efekti.Taka mo`e da se utvrdi potrebata zapromena na doziraweto na insulinot.Noviot mera~ gi prati najnovite tren-dovi vo tehnologijata. Novite lenti zamerewe glikoza se bez kodirawe i re-zultatite se ot~ituvaat za mnogu brzovreme. Mereweto e osnova za orienta-cija za potrebnite merki za da se odr-`i normalnoto nivo na {e}er vo krvta.[e}ernata bolest e hroni~na i dolgo-trajna. Bolniot }e ja ima cel `ivot ia-ko naj~esto dolgi godini voop{to ne ja~uvstvuva. Me|utoa od nea stradaat si-te organi, a nelekuvaweto mo`e da do-vede duri i do smrt. [e}ernata bolestgi o{tetuva i najsitnite krvni sadovivo okoto i bubrezite. ^estoto i redov-no kontrolirawe na nivoto na {e}er vokrvta ovozmo`uva promenite i zabo-luvaweto da se otkrijat vo rana faza ida se prevzemat soodvetni merki i le-kuvawe za da se preveniraat kompli-kaciite. Vo Republika Makedonija pos-tojat lu|e koi vo nivniot `ivot koris-tat insulin i do 50 godini i sepak do-`ivuvaat dlaboka starost blagodare-nie na redovnite kontroli, mereweto ipridr`uvaweto kon merki kako {to sestil na `ivot, aktivnost i terapija.Na{ite zdru`enija na penzioneri pre-ku komisiite za zdravstvo programskiorganiziraat redovni akcii za merewena {e}er vo krvta i krvniot pritisoksekoi ~etiri meseci, tri pati godi{noi taka im pomagaat na svoite ~lenoviza za~uvuvawe na zdravjeto. I.G.

Kralica ne samo na zimskite ovo-{ja tuku i na site godi{ni vre-miwa, jabolkoto e vkusna i leko-

vita namirnica. Vo brojni kulturi sesmeta za eliksir na `ivotot. Sporedskandinavskata mitologija, bogovitejadele jabolki za ve~no da ostanatmladi. I Keltite jabolkoto go smetaleza posebno ovo{je. Spored predanieto,onoj koj bi izel jabolko od vol{ebnatagradina nikoga{ ne bi bil bolen nitustar. Na Rimjanite jabolkoto im biloomileno ovo{je. Vo rimsko vreme, zavreme na carot Avgust, bile poznati30-tina vidovi jabolka. U{te vo sre-dniot vek bile poznati ne samo hran-livite sostojki na jabolkoto tuku inegovata lekovita vrednost. Za leku-vawe osven plodovite se upotrebuva-le i cvetovite i listovite. Mladitesadnici na jabolkoto se upotrebuvaleprotiv bolki vo koskite, a pupkiteprotiv glavobolka, gr~evi i zatvor. Ihristijanskata svetica Hildegarda odBengen govorela za lekovitite svojst-va na jabolkoto, pri {to ne mislelasamo na lekovitosta na plodot.

Jabolkoto pripa|a na familijataru`i, a stebloto na pitomata jabolkapoteknuva od ju`en Sibir, od srednaAzija i isto~na Evropa, od kade sepro{irilo po celiot svet. Denes ste-bloto na jabolkoto e najve}e kultivi-rano steblo na svetot.

Sigurno se pra{uvate vo {to e taj-nata na ovaa namirnica? Edno jabolkoe kako kov~eg so zlato. Bogato e sovlakna (celuloza, pektin, lignin). So-dr`i 20 % dnevno prepora~ani koli-~ini na vlakna. Izobiluva so vitami-nite C, A, E, K i B, i mineralite (ka-lium, magnezium, fosfor, `elezo).Sodr`i mle~na, limonska i jabolkovakiselina koi pomagaat vo procesotnevarewe. Go snabduva organizmot soenergija, spre~uva zamor i go razbis-truva umot. Ako pred spiewe izedeteedna jabolka, }e imate miren i lesenson. Jabolkoto nema golema energetskavrednost, bidej}i negoviot najgolemdel go so~inuva voda vo koja se rasto-peni vitamini i mineralni sostojki.Toa niz `eludnikot pominuva samo za20 minuti. No ako jabolkoto go konzu-mirate posle obrok, doa|a do fermen-

tacija na jabolkoto i toga{ toa gi gubipove}eto od svoite hranlivi i leko-viti sostojki.

Vo mnogu dietalni menija }e ja pro-najdete jabolkata kako namirnica zaslabeewe. Toa ne e ~udno, oti edenplod od jabolko od sredna goleminasodr`i samo 80 kilokalorii. Jabol-koto sodr`i pektin-vlaknesta sostoj-ka koja nabubruva vo dopir so voda, za-toa koga }e izedete jabolko }e vi sepojavi ~uvstvo na sitost. Taninskatakiselina koja se nao|a vo jabolkoto gopodobruva metabolizmot i go spre~uvanatalo`uvaweto na masti vo crniotdrob. Bidej}i vo sebe sodr`i mnogukalium, go pottiknuv isfrluvaweto navodata od organizmot. Edno jabolkosodr`i do 90% voda, zatoa odli~no jazgasnuva `edta i osve`uva.

Pokraj toa {to se jade plodot cel,doka`ano e deka na{eto telo apsor-bira pove}e hranlivi sostojki od so-kot od jabolko. Koga pieme sve`i so-kovi, site hranlivi sostojki odat di-rektno vo krvta i toga{ na{eto telodobiva brojni pridobivki. Sokot odjabolkoto e bogat so `elezo, magnezi-um, silicium i kalium. Go podobruvaprenosot na impulsite vo nervnitekletki, go polni mozokot so kislorodi ja podobruva rabotata na srceto. Ek-spertite tvrdat deka dve ~a{i sok odjabolko dnevno ja namaluvaat mo`nos-ta od zaboluvawe od senilnost i Alz-hejmerova bolest. Ako imate problemsovareweto na hranata, ispijte sok odjabolko, oti vlaknata od jabolkoto po-magaat da se regulira. Sokot od jabol-ko so dodatok na |umbir go otstranuvazamorot i bezvolnosta, a posebno epogoden za zimskite denovi oti go zag-reva organizmot. Ako se re{ite za ko-nzumirawe sok, najdobro e da se piesve`, nezasladen sok od organski ja-bolka. Poradi lo{ite naviki vo is-hranata (konzumirawe bel {e}er, ra-finirana i brza hrana), se zgolemuvakiselosta na organizmot. Zatoa bitnoe da se vnesuvaat namirnici koi }e jazgolemat alkalnosta, koi bi go doveleteloto vo ramnote`a i bi spre~ile danastanat bolesta. Jabolkoviot ocet eedna od najdobrite namirnici koja jazgolemuva alkalnosta. Od damnini ja-

bolkoviot ocet e poznat kako lekovi-ta namirnica.

Slavniot Hipokrat u{te 400 godinipred Hrista mnogu bolesti lekuval sopomo{ na jabolkov ocet. Me{avina odvoda i jabolkov ocet, bil omilen i os-ve`itelen pijalok na starite Rimjani.Vo ocetnata kiselina koja e prirodenantiseptik i konzervans, vo jabolko-viot ocet se krijat pove}e od 90 raz-li~ni sostojki - vitamini, minerali ienzimi. Nau~nicite doka`ale dekajabolkoviot ocet vlijae na metaboliz-mot, go zajaknuva imunitetot, i e va`nanamirnica za odr`uvawe na vitalnos-ta. Jabolkoviot ocet ima udel vo pro-cesot na detoksikacija na organizmot,pomaga pri razgraduvaweto na preku-mernite masnotii i go pottiknuva me-tabolizmot na pobrzo sogoruvawe nakaloriite. Sekojdnevno, nautro i na-ve~er, ispijte 2 ~ajni la`ici jabolkovocet koj ste go razredile vo malku vo-da, i so toa odr`ete ja vitalnosta nava{iot organizam. Za dodatno zasilu-vawe na lekovitiot ocet, dodadetemalku med.

Postojat i drugi pridobivki od ovojplod koj za sre}a go ima vo izobilstvona na{ite prostori. So postepeno gri-ckawe i `vakawe na jabolkoto, go jak-nete zabnoto meso, a so edna jabolkamo`e da ja is~istite usnata prazninaod 90% bakterii koi predizvikuvaatkaries. Kiselinata koja e vo jabolkitemo`e da pridonese za stopuvawe i nazabniot kamen.

Vo jabolkite ima i serotonin, poz-nat kako “hormon na sre}ata”. Ako steso lo{o raspolo`enie, posegnete konjabolko i }e se ~uvstvuvate podobro!Jadete jabolko zaedno so lu{pa otitaa ima 6 pati pove}e vitamini odplodot. Korata sodr`i i pektin, vla-kno koe na sebe vrzuva toksini i poma-ga na crevata da gi isfrlat ostato-cite od svarenata hrana. Kiselinatavo korata na jabolkoto go kontroliranivoto na holesterol i {e}erot vo kr-vta, no gi zajaknuva i {titi muskulitena teloto od propa|awe. Sekoj denizedete edno jabolko i so toa spre~etego nastanuvaweto na brojni zdravs-tveni tegobi. Konzumirajte jabolka odorgansko proizvodstvo, a ako kupitejabolki koi se tretirani so pesticidi,sekako islupete gi, oti vo lu{pataima najpove}e hemikalii. T.G.

Lekovitata mo} na jabolkoto

Ve{ta~ki zasladuva~i se kance-rogeni - Koga vo 1950 godina be{eobjaveno deka }e se namalat ka-

loriite so zamena na {e}erot so ve{-ta~ki zasladuva~i toa be{e golemo iz-nenaduvawe. Podocna so laboratoriskiistra`uvawa se pojavi vo javnosta tvr-dewe deka ve{ta~kite zasladuva~ipredizvikuvaat tumor na mo~niot meurkaj staorcite i US Food and Drug Admi-nistration ja zabrani nivnata upotreba. Iza saharinot isto taka be{e utvrdenodeka gi predizvikuva istite problemi,no ne be{e zabranet za upotreba. Sepakna site proizvodi vo razvienite zemjivo svetot vo koi ima ve{ta~ki zasla-duva~ ima i predupreduvawe na paku-vaweto za mo`nost od pojava na rak nabe{ikata. Kaj nas nema!?

Realnost: Na listata posebno podsomnenie e aspartanot, bidej}i kaj oniekoi go konsumirale ima zgolemen rizikza pojava na rak.

Te~nost za plaknewe na ustata eopasna - Nekolku studii kon krajot na70-tite iznesoa tvrdewe deka te~nos-tite za promivawe na ustata koi so-dr`at etanol mo`at da predizvikaatrak vo oralnata regija. Drugi istra`u-va~i pak tvrdat deka ovie te~nosti mo-`at da imaat sli~no dejstvo na tkivatavo ustata kako {to imaat cigarite. Re-alnost: Dokazi protiv te~nosti zapromivawe na ustata ima sosema malku,spored American Dental Association.Studiite ne poka`uvaat deka, na pri-mer, brendovite so pogolema sodr`inana alkohol pretstavuvaat pogolem ri-zik od onie so pomal procent. Te~nostza miewe na ustata e bezbedna koga sekoristi spored upatstvoto, veli ADA, pataka, vo zavisnost od proizvodot, mo`eda zna~i plaknewe edna{ ili dva patadnevno i da ne se golta! Lu|eto koipu{at, koi imaat familijarna istorijaza rak na ustata, ili imaat drugi fak-tori na rizik, bi trebalo da odberatte~nost za promivawe na ustata bez al-kohol za da bidat sigurni, velat od ADA.

Statinite se {tetni - Dali ovielekovi za sni`uvawe na holesterolotgo zgolemuvaat rizikot od rak? Od 2007navamu se pojavija studii so tvrdewedeka ova e vistina, a tvrdeweto e vrz

baza na istra`uvawa vo vrska so spo-rednite efekti na poedine~ni lekovipoznati pod nazivot statini: lovas-tatin, simvastatin, pravastatin, flu-vastatin i atorvastatin. Istra`uva-~ite otkrile deka za~esteno zemawevisoki dozi predizvikuva verojatnostza razli~ni vidovi rak, vklu~uvaj}i goi rakot na dojka, debelo crevo i pros-tata. Realnost: Vo 2008 godina so ana-liza na 15 klini~ki ispituvawa vo vr-ska so statinite, utvrdeno e deka nis-koto nivo na LDL holesterolot, se po-vrzuva so zgolemen rizik za dobivawena rak, a ne samiot lek. Spored RichardKaras od Bostonskiot univerzitet, ovaistra`uvawe poka`uva deka zemawetostatini ne go zgolemuva rizikot od rak,tuku go namaluva rizikot od kardiova-skularni bolesti. Pritoa, napomnuvaatdeka e bitno da se vnimava na dozata zada ne se namali mnogu holesterolot bi-dej}i toa e opasno i povrzano so zgole-men rizik od pojava na rak. Vo ovaa ana-liza u~estvuvale 170 000 ispitanici.

Mobilnite telefoni imaat {tetnovlijanie vrz zdravjeto - Vo 1993 godi-na, eden ~ovek go optu`i proizvodite-lot na mobilni telefoni direktno voemisijata na Lari Keng, smetaj}i dekamobilniot telefon e vinoven {to ne-govata sopruga zabolela od rak na mo-zokot. So ova se digna lavina od tu`bi,no se potro{ija i milioni dolari voistra`uvawe dali mobilnite telefo-ni se {tetni. Realnost: Vo najgolematastudija do denes objavena vo 2010 godi-na ne e potvrdeno, no i ne e negiranotvrdeweto za vrskata ma|u mobilnitetelefoni i rakot na mozokot. Postojati golem broj pomali istra`uvawa vokoi se tvrdi deka dolgotrajnoto zboru-vawe po mobilen e {tetno, osobeno zamalite deca i za trudnicite. Za voljana vistinata vo 13 000 ispitanici koigi sledat desetina godini, nau~niciteotkrile ne{to pogolema stapka na edenod ~etirite vidovi mo{ne agresivenrak na mozokot. Vo istra`uvaweto nemapodatoci kolku vreme korisnicitezboruvale po mobilen, {to mo`e da gizamati rezultatite.

Gradnik da ili ne - Vo 1995 godinaodekna kako bomba vesta deka „grad-

nikot mo`e da ubie” koja be{e napi{a-na od eden tim na medicinski antropo-lozi. Vo napisot se tvrdi deka onie koipostojano nosat gradnik imaat mnogupogolem rizik da dobijat rak na dojkaod onie koi ne go nosat redovno. Tvrde-weto se temeli na faktot deka vo takastegnatite gradi doa|a do natrupuvawena kancerogeni toksini. Realnost:Stru~wacite naglasuvaat deka vrskatame|u rakot na dojkata i gradnikot ne epotvrdena, a ako voop{to postoi rizi-kot e pomal od onoj koj e predizvikanod prekumerna te`ina, starost ili na-sledniot faktor. Naprotiv, se smetadeka gradnikot pomaga da ne se trauma-tizira tkivoto zaradi te`inata na ma-snoto tkivo koe go sodr`at.

Postojat i drugi somnitelni proiz-vodi. Dali e seto ova to~no? Kako i dae ne e lo{o da se bide pretpazliv voodnos na poso~enite ne{ta, ako ne za-radi drugo tuku poradi somne`ot {tose staveni na lista kako somnitelni!Od druga strana imajte go na um i fak-tot deka nekoi podatoci ne se objavu-vat i ne se potvrduvaat zaradi profitna mo}nite kompanii, koi se proizvo-diteli na odredeni proizvodi.

M. Damjanoska

Zgolemuva~i na rizik od rak?

[e}erot - ubiec

Dijabetes - proverete gova{eto zdravje od doma!

„Antibioticite ne se hrana - nivno-to nepotrebno koristewe ja namaluvanivnata delotvornost” e mototo na od-bele`uvaweto na Evropskiot den naracionalna upotreba na antibiotici nastru~niot seminar na tema „Racionalnaupotreba na antibiotici i prevencijana antimikrobna rezistencija“, koj seodr`a vo Veles, na 26 septemvri 2014godina. FZOM ja poddr`uva kampawataza racionalna upotreba na antibioticii vo pove}e navrati zema aktivno u~es-tvo vo promoviraweto na sovesen odnosna site osigurenici kon upotrebata naantibioticite.

Svoe izlagawe na tema „Potro{uva~-ka na antibiotici vo Republika Make-donija” na ovoj stru~en sobir ima{eKristina Hristova, direktor na sektorfaramcija pri Fondot za zdravstvenoosiguruvawe na Makedonija koja vosvoeto izlagawe me|u drugoto re~e:

- Racionalnoto koristewe na leko-vi, a osobeno na antibioticite e prio-ritet na zdravstvenite vlasti, ~ijaprimarna cel e za{tita na zdravjeto nagra|anite i na idnite generacii. Anti-bioticite se edni od najva`nite tera-pevtski revolucionerni otkritija vomedicinskata istorija i se esencijalnaalatka za modernata medicina - hiru-r{kite proceduri i transplantacii nemo`at da se sprovedat bez niv. Za `al,

antibioticite se podlo`ni na zloupo-treba, na primer koga antibioticite sepropi{uvaat za virusni infekcii kadetie ne deluvaat, - istakna Hristova.

Fondot za zdravstveno osiguruvawena Makedonija e aktiven u~esnik vo po-ve}egodi{nite aktvnosti i napori zapodigawe na svesta za racionalna upo-treba na antibiotici i e partner naSvetskata zdravstvena organizacijaSZO, na Ministerstvo za zdravstvo ina Institutot za javno zdravje vo bor-bata za zdrava nacija i zdravo pokole-nie, bidej}i, ova mo`e da se postignesamo dokolku site u~esnici vo lanecotna zdravstvoto, zapo~nuvaj}i od leka-rite koi propi{uvaat i prepora~uvaatlekovi, farmacevtite koi izdavaatlekovi, pacientite koi gi koristat le-kovite, snabduva~ite na lekovi, proiz-voditelite, distributerite i zdravs-tvenite vlasti, imaat ista cel, isko-renuvawe na navikata za neracionalnaupotreba na antibiotici.

Predupreduvaweto e tokmu navreme,koga vremeto e promenlivo i ambulan-tite se polni so bolni. Zaklu~okot eednostaven i za mnogumina poznat. Nezemajte antibiotici na svoja raka. Ze-majte, ~aevi, vitamini, pile{ka supa,limun... Antibiotici samo vo konsulta-cija so lekar!

B. Arsov

Antibioticite ne se hrana - nepotrebnoto koristewe janamaluva nivnata delotvornost

Po povod Nedela na borba protiv{e}ernata bolest, vo Klubot napenzionerite na Radovi{, na 16

10. 2014 be{e izvr{ena edukacija,preventiven pregled i merewe na {e-}erot vo krvta na pove}e penzioneri.So ovaa humana aktivnost u{te edna{se potvrdi, ve}e vospostavenata dobrasorabotka na relacija penzionerite,Crveniot krst, Zdravstveniot dom idijabeti~arite.

Na po~etokot od ovoj nastan prisut-nite bea pozdraveni od Jordan Kosta-dinov, pretsedatel na ZPORK-Rado-vi{ i Kon~e, Koce Angelov - sekretarna Crven krst Radovi{i D-r MonikaRistovska, koja odr`a predavawa natema „[e}erna bolest i prevencija odkomplikacii kaj dijabeti~arite”, pri{to istakna deka {e}ernata bolest se

defenira kako endo-krinolo{ko metabo-li~ko naru{uvawekoe go karakterizira-at visokoto nivo naglikoza vo krvta, pro-sledeno so naru{enmetabolizam. Istotaka, taa naglasi deka informiranos-ta i disciplinata se posebno va`ni zaovie lu|e i od tie pri~ini se dr`atovie edukativni sredbi. Potoa doda-de, deka glavna cel e da se spre~i zgo-lemuvaweto na nivoto na {e}erot vokrvta so {to }e se izbegne napredu-vawe na bolesta koja spa|a vo grupatana hrono~ni bolesti.

Poradi aktuelnosta na temata beapostaveni mnogu pra{awa, a d-r Moni-ka vo iscrpnite odgovori, posebno ja

istakna potrebata od sekojdnevno ed-no~asovna fizi~ka aktivnost koja imapozitivno vlijanie vo regulacijata vo{e}erot vo krvta. Kako rizi~ni fa-ktori taa gi navede, na~inot na ishra-nata, pu{eweto, alkoholot i sekakogenetskata predizpozicija. Potoa sle-duva{e preventiven pregled za sitepenzioneri, a na pogolem del od pen-zionerite im be{e proveren i {e}erotvo krvta. Nastanot be{e odbele`an iod strana na lokalnite mediumi TV-EMI i TV-KOBRA Q. Mladenovska

ZP Radovi{ i Kon~e

Zdravstvena edukacija

REKLAMI PENZIONER plus oktomvri 201418

ZABAVAPENZIONER plus oktomvri 2014 19

Se vozat Ram~e i Nexmie vo kola koga Nexmiezabele`uva mikrobranova pe~ka na patot.

- Brzo Ram~e, zemi ja mikrobranovava!Izleguva Ram~e, ja grabnuva pe~kata, ja stava

vo kola i trgnuva. Dve minuti posle toa policaecgi brka, zastanuva i pra{uva:

- Dobro be, biva{e li radarot da mi gosoberete

* * *Se vra}a Trpe doma od slu`ben pat i ja

zateknuva Trpana so ma` vo krevetot:- Trpano mori, {to pravi ~ovekov vo mojot

krevet?!- ^uda, ma`u. ^uda pravi!

* * *Gledam si se razvrednil kom{ija, si re{il da

~isti{.- Ne be, se selam.

* * *Mlad ~ovek e primen na rabota vo golem super-

market i prviot den go pre~ekuva menaxerot, gopozdravuva srde~no i mu veli:

- Tvojata prva zada~a denes }e bide da goizbri{e{ podot.

- Ama jas sum fakultetski obrazovan.- Of lele, izvini. Daj mi ja metlata, jas }e

ti poka`am kako.* * *

Postar ~ovek vozi po avtopat, koga zayvonuvanegoviot mobilen telefon. Se javuva `ena mu icelata voznemirena mu veli:

- [totuku slu{nav na vesti deka nekoja kolavozi vo sprotiven pravec na avtopatot. Te molamvnimavaj!

- Edna kola??? Po |avolite, gi ima stotici!* * *

Doa|a prvoodelenecot Kire od u~ili{te. Dedomu go pra{uva:

- Kako be{e na u~ili{te?- Dobro. - A u~itelkata kakva ti e?- Glupava. Ni{to ne znae, se ne pra{uva nas!

* * *Go pra{uvaat eden direktor kakva sekretarka

e najdobra. Toj im odgovoril: - Mlada, atraktivna koja ima 20 godini i po

mo`nost iskustvo od 30 godini. Iako bi se zado-volil i da e obratno.

Trgnale eden den nekolku mariovci na CrnaReka da lovat ribi. Lovele {to lovele, si kini-sale da si odat doma. Taman trgnale, nekoj svikal:

- More selani, nie lovevme {to lovevme,fativme baa|i riba, ama koj znae dali nekoj seudavil. Ne e lo{o da se prebroime!

Eden od niv po~nal da broi. Eden dva, tri,~etiri, doteral do osum. Lele, lu|e, bevme devet-mina, sega sme osum, eden }e da se udavil. Zeldrug da broi, pa zel tret, pa se izleguvalo osum,pa osum. Rasplakani trgnale kon doma, popat gisretnal Pejo.

- [to vaka lu|e, {to se slu~ilo?! Otkako mu objasnile deka eden od niv nedosta-

suva, Pejo gi poglednal, gi prebroil vo sebe isfatil vo {to e rabotata. Za da gi nasamari zanivnata glupost, im rekol:

- Lesno }e proveram xanam. Ajde legnete tuka vo pesokot i zabodete gi nosevite vo nego, kolkudupki }e napravite, tolkumina ste `ivi.

Legnale vo `e{kiot pesok i napravile po edna dupka. Pejo po~nal da gi broi - izlegle devet.Se izraduvale selanite {to nikoj ne se udavil i mu dale na Pejo od ribite za da mu ja platatmudrata postapka.

Itar Pejo i selanite ribolovci

M.T.

Humor

KRSTOZBOR> Makedonskiot rudnik „Al{ar” na planinata Ko`uv e edins-

tvenoto nao|ali{te vo svetot na talium i potencijalen „rudnik”na ekolo{ki ~ista energija. Od 2004 godina rudnikot e evidenti-ran kako spomenik na prirodata i del od mre`ata na „Emerald”,mre`a za zatita na prirodnite retkosti.

> Najkvalitetniot opium na svetot e makedonskiot. Vtoriotpo kvalitet e pakistanskiot so 7 morfiski edinici, a po nivsleduvaat drugite so pomalku edinici.

> Pe{terata Pe{na vo Makedonski Brod vo „Wujork tajms” eopi{ana deka e identi~na kako izmislenite pe{teri vo „Gospo-darot na prstenite”.

> Vo Bitola se {koluval tatkoto na moderna Turcija KemalAtaturk, a negoviot tatko e roden vo ovie krai{ta.

> Za tatko na modernoto voeno in`enerstvo se smeta Dijad, kojvo vremeto na Aleksandar Makedonski izmislil niza opsadnima{ini.

> Muzikata vo Makedonija datira od 11 vek. Bolowskiotpsaltir e napi{an so kirilica vo ohridskoto selo Ravne, a voOhridskiot muzej se ~uvaat notni pisma.

> Najstaro drvo vo Makedonija e Platanus Orientalis voOhrid, poznato kako ~inaroti e od 9. vek.

> Najpoznatata pesna za Palestina i nejzinata himna enapi{ana od Makedonec. Pande Manojlov, novinar i pisatel odBitola, napi{al pesna za Palestina vo dale~nata 1982 godina ija objavi vo vesnikot „Nova Makedonija”. Denes taa e himna naarapskiot svet.

> Prvata zoolo{ka gradina na Balkanot e zoolo{kata voSkopje.

> Grobot na slavniot Grk Zorba e na gradskite grobi{ta voButel. Aleksis Georgios Zorba, koj bil inspiracija za romanot„Grkot Zorba”, `iveel vo Skopje, imal `ena i deca i vo 1942 po-~inal vo Skopje.

> Eden od pre`iveanite od „Titanik” e Makedonec. Stojko Do-dolovski od seloto ^u~er, Skopska Crna Gora, vo posleden mo-ment prekupil karta od eden pop i se ka~il na „Titanik”. Kogabrodot tonel toj se frlil vo vodata i se obidel da se ka~i naspasuva~ki brod, no bogati lu|e koi ve}e bile na brodot go izbr-kale i ne mu dozvolile da se ka~i. Plival sè dodeka ne go na{oledinstveniot od ekipa`ot {to se vratil po pre`iveani.

> Prvata `elezni~ka pruga na Balkanot, Solun - Skopje, e iz-gradena vo 19 vek.

> Sto i dvaesette kameni kukli vo Kuklica vo blizinata naKratovo se stari 10 milioni godini (a za malku }e gi potopele sove{ta~ko ezero nekoi neuki generacii).

> Lesnovskiot manastir e prv kulturen i obrazoven centar naBalkanot. Vo nego postoelo kni`evnoto u~ili{te „Lesnovski skr-iptorum”, i toa u{te od polovinata na 11 vek, no i kaligrafsko(prepi{uva~ko) formirano vo 13 vek. Sè do 40-tite godini od 19vek vo manastirot se nao|ala i najgolemata biblioteka na Balka-not, so ogromen fond na knigi i rakopisi sobirani od najstaritevremiwa i najdale~nite kraevi, no i sozdavani tuka vo Makedonija.

Sekako deka ima u{te mnogu ne{ta {to ne gi znaete, a ne sepomesteni vo ovoj tekst. Koga jas bev u~enik be{e mnogu popularnomototo: "Zapoznej ja svojata tatkovina, i pove}e }e ja saka{“. Jasbi dodala: "i }e bide{ gord {to ti e tatkovina!” Z.K.

ZANIMLIVOSTI

Dime

M.T.

\

\

SKANDITURKOTURKO

MA[KOMA[KOIMEIME

DETE BEZDETE BEZRODITELIRODITELI

AMADEOAMADEOAVOGADROAVOGADRO SULFURSULFUR SKANDISKANDI JADEWEJADEWE “AVENIJA““AVENIJA“

OTROVNAOTROVNAMORSKAMORSKA

RIBARIBA

@ENSKO@ENSKOIMEIME

TTTTEEEENNNNIIII--SSSSEEEERRRRKKKKAAAATTTTAAAA

NNNNAAAAFFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

UBIEC ODUBIEC ODZASEDAZASEDA

GRAD VOGRAD VOUNGARIJAUNGARIJA

ANRI RABOANRI RABO

DOPIRDOPIR

NEOPHODENNEOPHODENPREHRAMBEN PRODUKTPREHRAMBEN PRODUKT

ITAL. @.ITAL. @.IMEIME

“NARODNO“NARODNOOSLOB.OSLOB.BORBA“BORBA“

SKANDISKANDI--NAVSKANAVSKABAJKABAJKA

ROMAN ODROMAN ODSTREZOV.STREZOV.

DODATOKDODATOKVOVO

JADEWETOJADEWETO

AMALAMAL

VIDVIDZANAET^IJAZANAET^IJA

MERKA ZAMERKA ZAEL.EL.

KAPACITETKAPACITET

NORVE[KANORVE[KAKRUNAKRUNA

SOL NASOL NAOKSALNAOKSALNA

KISELINAKISELINA

ALEK-ALEK-SANDARSANDARIVANOV-IVANOV-

SKISKIZATKAZATKA

JODJOD

VIDVIDZEMEN SADZEMEN SAD

RASKVASERASKVASE--NA ZEMJANA ZEMJANAREDBANAREDBA

INIC. NAINIC. NAPISATELOTPISATELOTARSOVSKIARSOVSKIPRA[ALNAPRA[ALNAZAMENKAZAMENKA

LITARLITAR

USLOVENOUSLOVENO

PIKNIKPIKNIKMALAJSKIMALAJSKIOSTROV ZAOSTROV ZA

STRELISTRELI

ISTORI^A-ISTORI^A-ROTROT

NEVIZADENEVIZADESTAROGR^KISTAROGR^KI

GRADGRAD

@ENSKI@ENSKISOBI VOSOBI VO

MUSL. KU]AMUSL. KU]AMO^EN MEURMO^EN MEUR

BLOKADA,BLOKADA,POEMA ODPOEMA ODLAZAROV.LAZAROV.BEZO^NIKBEZO^NIK

AMER.AMER.RAZUZ.RAZUZ.

SLU@BASLU@BAEDEN ME\U.EDEN ME\U.

JAZIKJAZIK

VULKANSVULKANS--KI OTVORKI OTVOR ALTALT SKANDISKANDI DEL ODDEL OD

VAGAVAGAALUMI-ALUMI-NIUMNIUM

BIBLISKOBIBLISKOPLEMEPLEME

[VAJC.[VAJC.PISATELPISATEL

LEONLEON

OSTATOKOSTATOKODOD

GOREWEGOREWESTARICISTARICI

SELO VOSELO VOGEVGELIJAGEVGELIJAZAMENSKAZAMENSKAFORMA ODFORMA OD

TIETIE

NATRIUMNATRIUM

VASILVASILATANASOVATANASOV

NORVE[KINORVE[KI[AHIST[AHIST

TERJETERJE

SULFURSULFUR

FERIBOTFERIBOT

TONTON

STARSTAR@ITEL NA@ITEL NAMEKSIKOMEKSIKO

ANRI RABOANRI RABOBUKVA ODBUKVA ODGLAGOLIGLAGOLI--

CATACATA

SULFURSULFURKUTIIKUTII

SELO VOSELO VOGOSTIVARGOSTIVAR

PROZOREC KAJPROZOREC KAJPALATITEPALATITE

DECA BEZ RODITELIDECA BEZ RODITELI

RUDARSKORUDARSKOENER.ENER.

KOMBINATKOMBINAT@ABA@ABA

GERM.GERM.PISATELPISATEL(FAUST)(FAUST)

@AK@AKARTINARTIN

KETLINKETLINTARNERTARNER

“IBIDEM““IBIDEM“

EDENEDENHOROSKOPHOROSKOP--SKI ZNAKSKI ZNAK

@. IME@. IME(LARISA)(LARISA)

KOPA^KOPA^

ANDALUZI-ANDALUZI-SKI POETSKI POET

[email protected].@.

AMPERAMPER

“AVENIJA““AVENIJA“ARTISKATAARTISKATAMARGARETMARGARET

VID DABVID DAB

ANIANI@IRARDO@IRARDO

RUSKARUSKAARTISTKAARTISTKA

VIDICI PENZIONER plus oktomvri 201420

Po povod tradicionalnata manifestacija "Pastr-majlijada” vo organizacija na Sojuzot na invalid-skite penzioneri na Republika Makedonija, na 28-

mi septemvri 2014 godina, na terenite okolu hotelot"Izgrev” se odr`aa republi~kite sportski natprevari nainvalidskite penzioneri, a doma}in be{e Zdru`enietona invalidski penzioneri [tip. Na ovogodi{nite pen-zionerski sportski igri bea prijaveni 8 zdru`enija nainvalidski penzioneri so 85 natprevaruva~i. U~esnici-te i prisutnite gi pozdravi i igrite gi otvori prese-datelot na Sojuzot na invalidskite penzioneri naRepublika Makedonija Qubomir Janev. Vo svoeto obra-}awe toj naglasi deka na invalidskite penzioneri im sepotrebni redovni sportski aktivnosti za da ja za~uvaatzdravstvenata i fizi~kata kondicija i da go podobratkvalitetot na `ivotot. Zatoa, kako re~e, na{a obvrska e

po~esto da organizirame sportski aktivnosti pome|uzdru`enijata i vo samite zdru`enija.

Invalidskite penzioneri se natprevaruvaa so ekipivo ma{ka i vo `enska konkurencija vo slednite sportskidisciplini: tegnewe ja`e, tr~awe, frlawe |ule, pikadoi {ah. Natprevarite protekao vo dobra organizacija iprimerno odnesuvawe na site u~esnici. Najdobri rezul-tati vo disciplinata tegnewe ja`e - `eni postigna ZIP[tip, zad koe, na vtoro mesto se plasira ZIP Sveti Ni-kole, a na treto ZIP Kumanovo. Vo disciplinata tegneweja`e - ma`i prvo mesto zazede ZIP Kumanovo, vtoro ZIPSveti Nikole i treto ZIP [tip. Vo frlawe |ule - ma`i,najdobro be{e ZIP [tip, pred ZIP Sveti Nikole i ZIPPrilep. Vo `enska konkurencija vo frlawe |ule, prvotomesto go osvoi ZIP [tip, vtoroto ZIP Sveti Nikole itretoto ZIP Kumanovo. Vo pikado - ma`i, najdobra be{eekipata od ZIP [tip, vtoroto mesto im pripadna na na-tprevaruva~ite od ZIP Prilep, a tretoto ZIP Kumanovo.Najdobri pikadistki bea `enite od ZIP [tip, pred nat-prevaruva~kite od ZIP Kavadarci i ZIP Kumanovo. Vodisciplinata {ah se natprevaruvaa samo ma`i, a najdob-ra be{e ekipata od ZIP [tip, dodeka vtoroto mesto goosvoi ekipata od ZIP Sveti Nikole, a tretoto ekipataod ZIP Kumanovo. Na krajot bea proglaseni i poedine~nipobednici i toa vo disciplinata frlawe |ule - `eniSofija Mihajlova, frlawe |ule - ma`i Traj~e Traj~ev,pikado - `eni Malinka Janeva, pikado-ma`i Mi~o Sr-cev i {ah - ma`i Van~o Sokolov.

Po zavr{uvaweto na natprevarite vo hotelot "Izgrev”be{e organizirana sredba i dru`ewe na u~esnicite sovesela muzika, igrawe i peewe i so nade` deka naredna-ta godina povtorno }e se sretnat, }e sportuvaat i drugaru-vaat.

S. Mihajlova

Po povod odbele`uvaweto na Denotna penzionerite na Makedonija,Denot na op{tina \or~e Petrov, 20-

ti septemvri i 23 godini nezavisna i sa-mostojna Republika Makedonija, zdru`e-nijata na penzioneri od \or~e Petrov iSaraj, organiziraa penzionerska sredbavo Rekreativniot centar Saraj. Na ovaasredba, koja ve}e stanuva tradicionalna,dojdoa golem broj penzioneri od dvaese-tina zdru`enija od Make-donija, da drugaruvaat soprirodata i so svoite ko-legi od cela Makedonija.

Najprvo na prisutniteim se obrati prviot ~ovekna ZP \or~e Petrov, Meto-dija Novkovski, koj im go~estita{e Denot na pen-zionerite, posakuvaj}i imtoplo dobredojde, prijatenprestoj i ubava zabava.

Vo pozdravniot zbor,pretsedatelot na ZP Sa-raj, Rufat Ramadani, nag-lasi deka posebno zado-volstvo mu pretstavuva vakvoto dru`ewei se zalo`i ovaa sredba da prerasne votradicionalna, so {to }e se zajakne mul-tietni~nosta. Toj im posaka na prisutniteovoj den da go pominat so muzika i oro.

Vo imeto na op{tinata Saraj, sekreta-rot na op{tinata Xeqaq Jakupi, gi poz-dravi prisutnite i im posaka prijatenprestoj. Toj posebno se zadr`a na dobratasorabotka so Zdru`enieto na penzione-rite vo op{tinata Saraj i izrazi podgo-tvenost za ponatamo{na sorabotka ipomo{.

Prisutnite i gostite gi pozdravi i gra-dona~alnikot na op{tina \or~e Petrov,Sokol Mitrovski, koj ~estitaj}i im gopraznikot im posaka vakvite dru`ewa daim bidat del od nivniot `ivot, a mladiteda u~at od penzionerite.

Na sredbata, prisutnite gi pozdravi iim go ~estita{e Denot na penzionerite20-ti septemvri, pretsedatelot na SZPM,Dragi Argirovski. Vo svoeto obra}awetoj se osvrna na postoeweto na penzion-erskata organizacija vo Makedonija od1946 godina, pa se do denes koga taa pre-rasna vo zna~ajna organizacija. Toj gi is-takna proektite {to Sojuzot gi ostvaruvavo ramkite na sorabotkata so Vladata, i

gi navede pridobivkite {to gi imaat pen-zionerite.

Vo svoeto obra}awe, gradona~alnikotna Skopje, Koce Trajanovski, re~e dekamu e milo {to e me|u penzionerite i ista-kna deka tie zaslu`uvaat iskrena poddr-{ka vo site nivni aktivnosti. ^estitaj}iim go praznikot, toj im posaka mnogu dru-`ewa, sre}a, zdravje i dolg `ivot.

Na krajot od sobirot, prtsedatelot naSZPM Dragi Argirovski, po povod Denotna penzionerite na Makedonija priredipriem za pretrsedatelite i pretstavni-cite na zdru`enijata, prisutni na sred-bata.

Sredbata be{e dobro osmislena i or-ganizirana, dru`eweto trae{e re~isicel den so pesna i oro.

V. P.

Vo vesela atmosfera, prekrasenambient i ubava priroda so mn-ogu zelenilo, na 14-ti septem-

vri 2014 godina, vo krugot na restora-not „^ardak”, na padinite na SkopskaCrna Gora, nedaleku od Skopje, seodr`aa 13-tite Republi~ki invalid-ski sportski natprevari vo organiza-cija na Sojuzot na ZIT i KIP na RM i

doma}inot ZIT i KIP Butel - Skopje.Vo odli~na organizacija, vo 6 disci-plini, se natprevaruvaa okolu 80 nat-prevaruva~i od zdru`enijata: GaziBaba - Skopje, Strumica, Centar -Skopje, Gostivar, Ko~ani, Kisela voda- Skopje, Aerodrom - Skopje, Tetovo iButel - Skopje.

Na po~etokot, sportistite, gostitei drugi prisutni na natprevarite, gipozdravi i im posaka dobredojde idobro zdravje, a na sportistite dobrirezultati, pretsedatelkata na ZIT iKIP - Butel - Skopje, Olivera Dim-kovska, koja pritoa istakna deka ovienatprevari se zna~ajni i po toa {topenzionerite si razmenuvaat misle-wa i steknuvaat novi iskustva.

So prigodni zborovi do sportistitei gostite se obrati i pretsedatelotna SZPM, Dragi Argirovski, pri {toja naglasi pridobivkata od vakvitesportski natprevari vo sozdavawetobliski me|usebni odnosi i dru`ewe,bez ogled na nacionalnosta i etni~-

kata pripadnost. - Dru`eweto, prijatelstvoto i so-

`ivotot e na{ imperativ, glavna celi prioritet - re~e Argirovski. Toj pritoa gi pozdravi u~esnicite i im posa-ka dobro zdravje i uspe{no natpreva-ruvaweto.

Pozdraven zbor odr`a i prateni~-kata vo Sobranieto na RM od op{tinaButel, Vesna Dim~evska- Ilievska,koja im posaka na sportistite i prisu-tnite, dobro zdravje, dolg `ivot i u{-te mnogu vakvi sportski natprevari.

Toplo dobredojde, sportska sre}a iubav prestoj na sportistite i prisut-nite im posaka i pretsedatelot naSojuzot na ZIT i KIP Gido Boj~eski,pri {to naglasi:

- Sportskite natprevari od godinavo godina dobivaat vo masovnost, noimpresioniraat i so postignatite re-zultati.

Proglasuvaj}i gi igrite za otvoreni,na sportistite im posaka fer borba idobri sportski rezultati.

Po oficijalniot del, sportistitegi zazedoa svoite mesta na sportskitetereni. Nivnata spremnost i `elbabe{e vidliva za postignuvawe dobrirezultati kako za sebe, no i za svoitezdru`enija.

[ah - [ahistite od Tetovo - ekip-no, go osvoija prvoto mesto. Vtorotomesto i pripadna na ekipata od Gos-tivar, a ekipata od Butel go osvoitretoto mesto.

Strelawe so vozdu{na pu{ka -ekipno ma`i, Tetovo go osvoia prvotomesto, kako i `enite od istiot grad,bidej}i nemaa konkurencija, be{eprijavena samo nivnata ekipa.

Pikado - Prvoto mesto ekipnoma`i, go osvoija sportistite od Butel,vtoroto ekipata od Tetovo, a tretabe{e rangirana ekipata na Gazi Baba.@enskata ekipa od Butel go osvoi pr-voto mesto, vtoroto Tetovo, a tretotoGazi Baba.

\ule - Vo ovaa sportska disciplinanajdobri poedinci bea Toni Vu~kovskii Vase Stefanovski od Tetovo i Pe-tar Jovanovski od Gazi Baba, dodekavo `enska konkurencija najdobra be{eRatka Gavrilova od Gazi Baba, vtora

be{e Blagica Di{evska, a treta Rat-ka Milevska i dvete od Tetovo.

Skok od mesto - Vo ma{ka konku-rencija najdaleku skokna Alili Sadu-la od Tetovo, vtor be{e Qube Ameskiod Gazi Baba i tret Stojan Siqanov-ski od Gostivar, a kaj `enite najdobrabe{e Rosa \ur~inovska od Tetovo,pred Jagotka Zivosovska od Butel itreta be{e Eli Ko~ovska od Tetovo.

Brzo odewe na 80 metri ma`i - voovaa disciplina ima{e najjaka konku-rencija. Prvoto mesto go osvoi SlavkoTraj~evski od Tetovo, vtor be{e KiroDimitrievski od Gazi Baba, a tretCvetko Momirovski. Vo `enska konku-rencija na 60 metri najdobra be{eSlobodanka Dobrevska od Tetovo,vtora Lile Radevska od Gazi Baba itretoto mesto i pripadna na Vera An-donova od Butel.

Ovie 13-ti po red invalidskisportski natprevari, zavr{ija so pro-glasuvawe na najdobrite natprevaru-va~i, a vo vkupniot plasman Tetovo goosvoi prvoto mesto i peharot. Dru`e-weto prodol`i so pesna i oro vo res-toranot „^ardak”.

Vasil Pa~emski

13-ti republi~ki invalidski sportski natprevari na ZIT i KIP na RM - „Butel 2014”

Tetovskite sportisti sevkupen pobednik

Republi~ki sportski natprevari na invalidskite penzioneri

[est prvi mesta za {tipjaniZP \or~e Petrov i ZP Saraj

Penzionerska sredba vorekreativniot centar Saraj

IZBORPENZIONER plus oktomvri 2014 21

IZBOR PENZIONER plus oktomvri 201422