-
UNIVERZA V MARIBORUFILOZOFSKA FAKULTETA
PROGRAM PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA
P E D A G O G I K A
5. MAGISTRSKI ŠTUDIJ PEDAGOGIKE6. DOKTORSKI ŠTUDIJ
PEDAGOGIKE
Podiplomski program je bil sprejet na seji Senata PEF UM dne 29.
11. 2000, na seji SenataUM dne 10. 01. 2001 in na Svetu za visoko
šolstvo RS dne 13. 04. 2001.* Spremembe nosilcev predmetov so bile
potrjene na seji Senata PEF UM dne 01. 02. 2005,na seji Senata UM
dne 15. 03. 2005 in na Svetu RS za visoko šolstvo dne 15. 04.
2005.**Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o
preoblikovanju Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 36/06), ter
določil Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 75/06 - Statut
UM UPB2) izvaja navedeni študijski program Filozofska fakulteta
Univerze v Mariboru.
Maribor, 2005
-
K A Z A L OStran
1. PREDLAGATELJ2. UTEMELJITEV PREDLOGA3. NASLOV IN VRSTA
PROGRAMA4. NOSILCI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA5. PRILOGE
44446
Priloga 5.1: Predstavitev študijskega programa 6
5.0.0 MAGISTRSKI ŠTUDIJ PEDAGOGIKE 6
5.0.0.05.1.1.1.1
Splošni podatki o programuNaslov in vrsta programa
66
5.0.0.0.06.0.0.0.07.0.0.0.08.0.0.0.09.0.0.0.0
Cilji programaTrajanje študijaPovezanost z drugimi
programiVključevanje programa v kreditni sistem študijaVključevanje
programa v meduniverzitetne in mednarodne oblike sodelovanjaNačin
samoevalviranja programaSestavljalci programaRaziskovalne in
strokovne reference Pedagoške fakultete MariborRaziskovalne in
strokovne reference nosilcev programaKadrovske zahteve za izvedbo
programaMaterialni pogoji za izvedbo programaViri
financiranjaPredviden vpisMožnost zaposlitveLik diplomantaPodatki o
predmetnikuHorizontalna in vertikalna povezanost predmetov
6666
77889
1112121212121213
10.0.0.0.011.0.0.0.012.0.0.0.013.0.0.0.014.0.0.0.015.0.0.0.016.0.0.0.017.0.0.0.018.0.0.0.019.0.0.0.020.0.0.0.021.0.0.0.0
5.1.1.2 Okvirni učni načrti predmetov 14
5.1.1.35.1.1.3.1
Način študijaPogoji za vpis
3232
5.1.1.3.25.1.1.3.35.1.1.3.45.1.1.3.5
Načini in oblike izvajanja študijaPogoji za napredovanjePogoji
za dokončanje študijaZnanstveni naziv
32323233
5.1.2 DOKTORSKI ŠTUDIJ PEDAGOGIKE 34
5.0.0.05.0.0.0.06.0.0.0.0
Splošni podatki o programuNaslov in vrsta programaTemeljni cilj
programa
343434
2
-
7.0.0.0.08.0.0.0.09.0.0.0.010.0.0.0.0
Trajanje študijaPovezanost z drugimi programiVključevanje
programa v kreditni sistem študijaVključevanje programa v
meduniverzitetne in mednarodne oblike sodelovanjaNačin
samoevalviranja programaSestavljalci programaRaziskovalne in
strokovne reference Pedagoške fakultete MariborRaziskovalne in
strokovne reference nosilcev programaKadrovske zahteve za izvedbo
programaMaterialni pogoji za izvedbo programaViri
financiranjaPredviden vpisMožnost zaposlitveLik diplomantaPodatki o
predmetnikuHorizontalna in vertikalna povezanost predmetov
343434
35353536363636373737373738
11.0.0.0.012.0.0.0.013.0.0.0.014.0.0.0.015.0.0.0.016.0.0.0.017.0.0.0.018.0.0.0.019.0.0.0.020.0.0.0.021.0.0.0.022.0.0.0.0
6.0.0.0 Okvirni učni načrti predmetov 39
5.1.2.35.1.2.3.15.0.0.0.06.0.0.0.07.0.0.0.08.0.0.0.0
Način študijaPogoji za vpisNačini in oblike izvajanja
študijaPogoji za napredovanjePogoji za dokončanje študijaZnanstveni
naziv
393939393939
3
-
1. PREDLAGATELJ
Univerza v MariboruPedagoška fakultetaOddelek za pedagogiko,
psihologijo in didaktikoKoroška c. 1602000 Maribor
2. UTEMELJITEV PREDLOGA
Magistrski in doktorski študij pedagogike izhajata predvsem iz
potreb vzgojno-izobraževalneprakse. Ta je v današnji družbi zelo
pomembna sestavina domala vseh področij človekovegain družbenega
življenja in dela ter se razvija v človekovo vseživljenjsko
dejavnost.
Vzgojno-izobraževalna dejavnost postaja vse bolj zapletena in
zahtevna. Potrebno jo jenenehno raziskovati, znanstveno-teoretično
utemeljevati, izpopolnjevati, izboljševati in razvijati. Med
temeljnimi pogoji za to pa so razvita pedagoška teorija in
strokovnjaki, ki bodo teorijo uspešno prenašali v prakso in
ustvarjali novo teorijo. Iz vsega izhaja potreba po izobraževanju
ustreznih strokovnjakov oziroma raziskovalcev, ki bodo sposobni
razvijati znanstveno-pedagoško misel in znanstveno
utemeljevati, oblikovati, razvijati in izpopolnjevati
vzgojno-izobraževalno prakso.S podiplomskim študijem pedagogike
bomo na Pedagoški fakulteti razvili vse stopnje študijapedagogike,
ki smo ga kot dvopredmetni študij začeli izvajati v študijskem letu
1997/98. Tako bomo študentom pedagogike omogočili nadaljevanje
študija do najvišje stopnje. S tem bomo tistim, ki se želijo
nadalje izobraževati, omogočili, da pridobijo novo znanje, se
poglobijo v metodologijo pedagoškega raziskovanja, v pedagoško
teorijo, si razvijejo sposobnosti znanstvenega raziskovanja in se
usposobijo za samostojno raziskovanje pedagoške prakse in
teorije.To bo pomemben prispevek in pomembna spodbuda razvoju
pedagoške teorije in vzgojno- izobraževalne prakse.
3. NASLOV IN VRSTA PROGRAMA
Podiplomski študijski program Pedagogika obsega:1. Magistrski
študij pedagogike2. Doktorski študij pedagogike
4. NOSILCI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
4
Ime in priimek Področje habilitacije Mesto zaposlitve
doc. dr. Karin Bakračevič- Vukman
razvojna psihologija Pedagoška fakulteta, Univerza v
Mariboru
izr. prof. dr. Zlatka Cugmas razvojna psihologija Pedagoška
fakulteta, Univerza v Mariboru
izr. prof. dr. Ivan Ferbežer pedagoška psihologija Pedagoška
fakulteta, Univerza v Mariboru
-
5
doc. dr. Ivan Gerlič didaktika fizike in računalništvo v
izobraževanju
Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru
prof. dr. Norbert Jaušovec pedagoška psihologija Pedagoška
fakulteta, Univerza v Mariboru
doc. dr. Friderik Klampfer filozofija Pedagoška fakulteta,
Univerza v Mariboru
izr. prof. dr. Martin Kramar didaktika Pedagoška fakulteta,
Univerza v Mariboru
doc. dr. Edvard Protner obča pedagogika in zgodovina
pedagog.
Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru
izr. prof. dr. Majda Pšunder obča pedagogika Pedagoška
fakulteta, Univerza v Mariboru
doc. dr. Majda Schmidt specialna pedagogika Pedagoška fakulteta,
Univerza v Mariboru
Pogodbeno zaposleni:doc. dr. Branka Čagran pedagoška
metodologijaPedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru
prof. dr. Janez Jerebkadrovsko- izobraževalno in informacijsko
področje
Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru
prof. dr. Jurij Jug andragogika Fakulteta za organizacijske
vede, Univerza v Mariboru
izr. prof. dr. Jasna Krstović predšolska pedagogika Visoka
učiteljska škola uRijeci, Sveučilište u Rijeci
prof. dr. Zdenko Medveš primerjalna pedagogika Filozofska
fakultetaUniverza v Ljubljani
prof. dr. Miroslav Prstačić defektologija Edukacijsko-
rehabilitacijski fakultet, Sveučilište u Zagrebu
prof. dr. Velko S. Rus socialna psihologija Filozofska
fakulteta, Univerza v Ljubljani
-
5. PRILOGE
Priloga 5.1: Predstavitev študijskega programa
5.0.0 MAGISTRSKI ŠTUDIJ PEDAGOGIKE
5.1.1.1 Splošni podatki o programu
5.1.1.1.1 Naslov in vrsta programa
Podiplomski študijski program pedagogika.
5.1.1.1.2 Cilji programa
1. Razširitisposobnosti
in poglobiti znanje iz metodologije pedagoškega raziskovanja in
razvitiza samostojno raziskovalno delo na področju pedagogike in
vzgojno-
izobraževalne prakse.2. Spoznati različne, zlasti sodobne
teorije vzgoje in izobraževanja, razviti sposobnosti njihove
kritične presoje in implementacije v praksi.3. Spoznati sodobne
vzgojno-izobraževalne koncepte in se usposobiti za znanstveno
utemeljeno koncipiranje, oblikovanje, vodenje, analizo
in vrednotenje vzgojno- izobraževalnega procesa.4. Usposobiti se
za samostojno raziskovanje vzgojno-izobraževalne prakse in
pedagoške teorije.5. Usposobiti se za strokovno spremljanje,
znanstveno analizo in evalvacijo vzgojno- izobraževalnega
procesa.
5.1.1.1.3 Trajanje študija
Organizirano izvajanje podiplomskega študija pedagogike traja 2
leti oz. 4 semestre. V temčasu so organizirana predavanja in druge
oblike podiplomskega študijskega dela.
5.1.1.1.4 Povezanost z drugimi programi
Podiplomski študij pedagogike se navezuje na znanja, pridobljena
na dodiplomskem študijudvopredmetnega programa Pedagogike in ...
ter na znanja, pridobljena na pedagoških programih dodiplomskega
univerzitetnega izobraževanja.
5.1.1.1.5 Vključevanje programa v kreditni sistem študija
Podiplomski študij pedagogike je organiziran na način, ki
omogoča vključitev v kreditnisistem, ki ustreza kriterijem in
standardom Univerze v Mariboru.
Za pridobitev naziva magister/ica znanosti s področja pedagoških
znanosti je potrebnopridobiti 120 KT, in sicer iz naslova obveznih
in izbirnih predmetov 75 KT in iz naslova individualnega
raziskovalnega dela 45 KT.
6
-
Obvezni predmeti:1. predmet2. predmet3. predmetIzbirni
predmet:1. predmet2. predmet
15 KT15 KT15 KT
15 KT15 KT
Individualno raziskovalno delo:Skupaj:
45 KT120 KT
Kreditne točke iz individualnega raziskovalnega dela lahko
pridobi kandidat z lastnimraziskovalnim delom v okviru obveznih ali
izbirnih vsebin z raziskovalnim delom v okviruveljavnih
raziskovalnih projektov pod mentorstvom nosilcev raziskovalnih
projektov ali z delom in pripravo magistrske naloge pod mentorstvom
mentorja magistrske naloge.
Kandidat izkazuje 3 individualna raziskovalna dela ( x 15 KT =
45 KT).
5.1.1.1.6 Vključevanje programa v meduniverzitetne in mednarodne
oblike sodelovanja
Na Oddelku za pedagogiko, psihologijo in didaktiko sodelujemo z
naslednjimi ustanovami:5.6.7.
Oddelek za pedagogiko in Oddelek za psihologijo, FF, Univerza v
Ljubljani.Oddelek za defektologijo, PeF, Univerza v
LjubljaniDepartment of Education, University of Cyprus, Ciper;
kontaktna oseba: prof. dr. AndreasDemetriou.Odsjek za pedagogiju,
FF, Sveučilište u Rijeci, Hrvatska; kontaktna oseba: prof. dr.
Vladimir Rosić.Rehabilitacijsko edukacijski fakultet, Svetučilište
u Zagrebu, Hrvatska; kontaktna oseba:prof. dr. Miroslav
Prstačič.
8.
9.
10. Lehrstuhl für Pädagogik, Maximilians Universität, München;
kontaktna oseba: prof. dr.Herbert Tschamler.
11. Lehrstuhl für Erziehungwiesenschaft, Philips Universität,
Marburg; kontaktna oseba: prof.dr. Christian Berg.
12. Department of Psychology, California State University
Fullerton; kontaktna oseba: prof.dr. Marck Runco.
Med študijem bodo kandidati sodelovali v raziskovalnih nalogah,
ki jih izvajamo skupaj omenjenimi institucijami.
5.1.1.1.7 Način samoevalviranja programa
Skladno s Statutom Univerze v Mariboru in po sklepu Senata
Pedagoške fakultete Maribor jebila imenovana komisija za
zagotavljanje kvalitete in samoevalvacijo. Komisija izvaja
institucionalno in programsko evalvacijo študijskih programov.
Oddelek za pedagogiko, psihologijo in didaktiko bo zagotavljal
uspešnost študija, ustreznost vsebin, prehodnost in objave
znanstvenih dosežkov študentov in učiteljev, ki sodelujejo v
programu. Upoštevana bodo merila in kriteriji za ugotavljanje
kvalitete študijskega programa, ki jih je sprejel Svet za visoko
šolstvo RS. Program bo evalviran tudi na osnovi izkušenj domačih in
tujih akademskih ustanov.
7
-
5.1.1.1.8 Sestavljalci programa
Program smo sestavili učitelji na Oddelku za pedagogiko,
psihologijo in didaktiko: izr. prof.dr. Majda Pšunder, izr. prof.
dr. Martin Kramar, red. prof. dr. Norbert Jaušovec in doc. dr.
Karin Bakračevič-Vukman.
Pri sestavi vsebin predmetov so sodelovali:
5.1.1.1.9 Raziskovalne in strokovne reference Pedagoške
fakultete
Pedagoška fakulteta v Mariboru je visokošolska institucija, ki
usposablja študente primarno zapedagoške poklice. Pedagoška
fakulteta Maribor izvaja 23 dodiplomskih univerzitetnih programov,
enega visokošolskega in 9 podiplomskih programov.Preko nosilcev
posameznih projektov se na Pedagoški fakulteti izvaja 15
znanstveno- raziskovalnih projektov pri MZT in 2 raziskovalna
projekta pri MŠŠ. Učitelji in sodelavci objavljajo rezultate
znanstveno-raziskovalnega dela v domačih in tujih znanstvenih
revijah.
8
Nosilec Naziv predmeta
Obvezni predmeti:
doc. dr. Branka Čagran Poglavja iz metodologije znanstveno-
pedagoškega raziskovanja
izr. prof. dr. Martin Kramar Pregled klasične in moderne
didaktikeizr. prof. dr. Majda Pšunder Teorija vzgoje
Izbirni predmeti:
doc. dr. Karin Bakračevič- Vukman,prof. dr. Velko S. Rus
Edukacija z vidika sodobne socialne psihologije
izr. prof. dr. Zlatka Cugmas Razvijanje pozitivne zaznave samega
sebe v izobraževanju
izr. prof. dr. Ivan Ferbežer Pedagogika otrok s posebnimi
potrebami –nadarjeni otroci
doc. dr. Ivan Gerlič Izobraževanje na daljavoprof. dr. Norbert
Jaušovec Nevropsihologija učenjaprof. dr. Janez Jereb Menedžment
izobraževalnih procesovprof. dr. Jurij Jug Andragogikadoc. dr.
Friderik Klampfer Etika vzgoje in izobraževanjaizr. prof. dr.
Martin Kramar Visokošolska didaktikaprof. dr. Zdenko Medvešizr.
prof. dr. Majda Pšunder
Primerjalna pedagogika
doc. dr. Edvard Protner Zgodovina pedagogike in šolstvadoc. dr.
Majda Schmidt prof. dr. Miroslav Prstačić
Pedagogika otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi
potrebami
izr. prof. dr. Jasna Krstović Predšolska pedagogika
-
5.1.1.1.10 Raziskovalne in strokovne reference nosilcev
programa
9
Ime in priimek Področje habilitacijeBibliogr. enote
od'95-2000
Mesto zaposlitve
Redno zaposleni:doc. dr. KarinBakračevič-Vukman
razvojna psihologija 47 Pedagoška fakulteta, Univerza v
Mariboru
izr. prof. dr. ZlatkaCugmas
razvojna psihologija 73 Pedagoška fakulteta, Univerzav
Mariboru
izr. prof. dr. IvanFerbežer
pedagoška psiholog. 75 Pedagoška fakulteta, Univerza v
Mariboru
doc. dr. Ivan Gerlič didaktika fizike in računalništvo v
izobr.
93 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru
prof. dr. NorbertJaušovec
pedagoška psiholog. 79 Pedagoška fakulteta, Univerza v
Mariboru
doc. dr. FriderikKlampfer
filozofija 42 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru
izr. prof. dr. MartinKramar
didaktika 81 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru
doc. dr. Edvard Protner obča pedagogika in zgodovina
pedagog.
26 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru
izr. prof. dr. MajdaPšunder
obča pedagogika 193 Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru
doc. dr. Majda Schmidt specialna pedagogika 39 Pedagoška
fakulteta, Univerza v Mariboru
Pogodbeno zaposleni:doc. dr. Branka Čagran pedagoška
metodologija28 Pedagoška fakulteta,
Univerzav Mariboruprof. dr. Janez Jereb kadrovsko-
izobraževalno in informacijsko področje
81 Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Mariboru
prof. dr. Jurij Jug andragogika 104 Fakulteta za organizacijske
vede, Univerza v Mariboru
prof. dr. ZdenkoMedveš
primerjalna pedagogika
36 Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
prof. dr. MiroslavPrstačić
defektologija 23 Edukacijsko-rehabilitacijski
fakultet,Sveučilište u Zagrebu
prof. dr. Velko S. Rus socialna psihologija 47 Filozofska
fakulteta, Univerza v Ljubljani
izr. prof. dr. JasnaKrstović
predšolska pedagogika
48 Visoka učiteljska škola uRijeci, Sveučilište u Rijeci
-
Dr. Karin Bakračevič-Vukman, je docentka za razvojno psihologijo
na Pedagoški fakulteti vMariboru. Področje
znanstveno-raziskovalnega dela: kognitivni razvoj, socialna
kognicija, metakognicija in reševanje problemov. Rezultati
raziskav so bili predstavljeni na mednarodnih konferencah,
objavljeni v večih znanstveno-raziskovalnih člankih ter samostojni
publikaciji. Je predstavnica Slovenije v EARLI-European Association
for Research on Learning and Instruction.Dr. Zlatka Cugmas je
izredna profesorica za razvojno psihologijo na Pedagoški fakulteti
vMariboru in se v svojem znanstveno-raziskovalnem delu ukvarja
predvsem s problematiko razvoja navezanosti, zaznave samega sebe in
otroške risbe ter s problematiko stališča staršev, vzgojiteljev in
učiteljev o razvoju otroka in vzgojnih nalogah družine, vrtca oz.
šole. Celotna bibliografija zajema 138 bibliografskih enot, med
temi sta 2 znanstveni monografiji in več znanstvenih člankov.
Rezultate svojega raziskovalnega dela je predstavila na številnih
znanstvenih in strokovnih posvetih.
Dr. Branka Čagran, je docentka za pedagoško metodologijo. Redno
je zaposlena naSvetovalnem centru Maribor, kjer poleg pedagoškega
in svetovalnega dela nudi pomoč dijakom, študentom, učiteljem in
drugim pri raziskovalnem delu. Na Pedagoški fakulteti Maribor je
kot pogodbena delavka nosilka predmeta Pedagoška metodologija in
izvajalka izobraževalnega procesa. Njeno znanstveno- raziskovalno
delo temelji na evalvacijah šolskih projektov.
Dr. Ivan Ferbežer je izredni profesor pedagoške psihologije na
Pedagoški fakulteti vMariboru. Področje njegovega znanstvenega dela
je interdisciplinarno polje nadarjenosti. Objavljenih ima preko 150
bibliografskih enot.
Dr. Ivan Gerlič je docent na Pedagoški fakulteti v Mariboru na
Oddelku za fiziko in Centruza računalništvo, informatiko in
multimedijo. Je strokovnjak s področja didaktike fizike
računalništva ter informatike v izobraževanju in vodja večih
raziskovalnih projektov. Objavilje več člankov v domačih in tujih
revijah, aktivno sodeloval na pomembnejših konferencah svojega
strokovnega področja, je avtor večih knjig in učbenikov.
Dr. Norbert Jaušovec je redni profesor psihologije na Pedagoški
fakulteti v Mariboru.Njegovo znanstveno-raziskovalno delo je
usmerjeno v reševanje problemov, ustvarjalnost in nevropsihologijo.
V okviru svojega raziskovalnega in pedagoškega dela je član
različnih ekspertnih skupin, uredniških odborov in mednarodnih
znanstvenih organizacij. Odmevnost njegovega raziskovalnega dela
kažejo številni citati v mednarodnih revijah in vabljene ekspertize
in prikazi v tujih strokovnih revijah. Je avtor večih knjig s
področja ustvarjalnostiin reševanja problemov.Dr. Jurij Jug je
redni profesor andragogike na Fakulteti za organizacijske vede v
Kranju. Imaveč kot 160 bibliografskih enot, objavljenih v različnih
monografijah, zbornikih in revijah doma in v tujini. V zadnjih
osmih letih je vodil štiri raziskovalne naloge, od katerih so tri
nacionalnega pomena.
Dr. Janez Jereb, redni profesor na Fakulteti za organizacijske
vede v Kranju, je nosilecnaslednjih predmetov: Teoretične osnove
izobraževanja, Projekt sistema razvoja kadrov, Avtomatizacija
pisarniškega poslovanja in Multimedijski sistemi. Področje
znanstvenega dela je kadrovsko-izobraževalno in informacijsko
področje. Njegova osebna bibliografija zajema več kot 210
bibliografskih enot.
10
-
Dr. Friderik Klampfer je docent filozofije na Pedagoški
fakulteti v Mariboru. Področjanjegovega raziskovalnega dela so:
etika, teorija delovanja v povezavi s filozofijo duha in normativna
politična filozofija. Objavlja v znanstvenih in strokovnih revijah,
sodeluje na mednarodnih znanstvenih simpozijih v domovini in
tujini.
Dr. Martin Kramar je izredni profesor didaktike na Pedagoški
fakulteti v Mariboru. Njegovoraziskovalno delovno področje je
splošna didaktika. V tem okviru je raziskoval položaj in vlogo
učencev v vzgojno-izobraževalnem procesu, načrtovanje, pripravo in
verifikacijo vzgojno-izobraževalnega procesa, didaktične sisteme in
metode izobraževanja. Rezultate je objavil v samostojnih
publikacijah in v znanstvenih revijah ter predstavil na mednarodnih
in domačih znanstvenih srečanjih.
Dr. Jasna Krstovič je izredna profesorica za predšolsko
pedagogiko na Visoki učiteljski šolina Reki. Rezultate svojega
raziskovalnega dela objavlja v domačih in tujih znanstvenih
strokovnih revijah.
Dr. Zdenko Medveš je redni profesor za občo pedagogiko na
Filozofski fakulteti Univerze vLjubljani. Je strokovnjak za
pedagoško področje, aktivni in plodovit znanstvenik in
raziskovalec, kar izkazuje z obsežno bibliografijo.
Izsledke svojega znanstveno- raziskovalnega dela je predstavil
na domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah.Dr. Majda Pšunder
je izredna profesorica pedagoških znanosti na Pedagoški
fakultetiUniverze v Mariboru. Raziskovalno področje je usmerjeno v
učinkovito učiteljevanje, primerno komunikacijo in v vzgojne odnose
na nivoju dejavnikov vzgoje.
Bibliografija zajema v celoti preko 300 bibliografskih enot.Dr.
Edvard Protner je docent za občo pedagogiko ter zgodovino
pedagogike in šolstva naPedagoški fakulteti v Mariboru.
Dr. Miroslav Prstačić je redni profesor na Edukacijsko
rehabilitacijski fakulteti v Zagrebu.Ukvarja se s profilaktično in
terapevtsko funkcijo kreativnosti, z diferencialno in procesno
diagnostiko in bioetiko ter filozofijo discipline. Svoje znanstvene
izsledke je predstavil domain v tujini.
Dr. Velko S. Rus je izredni profesor socialne psihologije na
Oddelku za psihologijoFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Sodeloval je v več raziskovalnih projektih in imel več kot 30
različnih predstavitev na mednarodnih znanstvenih srečanjih. Izdal
je zbirko knjigs področja socialne psihologije in objavljal v
priznanih domačih in tujih znanstvenih revijah. Ima več kot 196
bibliografskih enot.
Dr. Majda Schmidt je docentka na področju defektologije,
zaposlena na Pedagoški fakultetiv Mariboru. Sodeluje v večih
raziskovalnih projektih, katerih rezultate je predstavila na
znanstvenih konferencah doma in v tujini ter jih objavila v
znanstvenih in strokovnih revijah.
5.0.0.0.0 Kadrovske zahteve za izvedbo programa
Izvajalci programa so habilitirani učitelji, ki izpolnjujejo
pogoje, določene z Zakonom ovisokem šolstvu in registrirani
raziskovalci. Pri izvajanju programa bodo sodelovali tudi
univerzitetni učitelji in raziskovalci s tujih univerz.
11
-
5.1.1.1.12 Materialni pogoji za izvedbo programa
Pedagoška fakulteta Maribor bo zagotavljala potrebne prostore in
osnovna sredstva zaraziskovalno delo, računalniško in programsko
opremo, laboratorije ter knjižnico z informacijskim servisom.
5.1.1.1.13 Viri financiranja
Podiplomski študij pedagogike se financira s prispevki
kandidatov ali organizacij, ki jimštudij omogočajo ter iz drugih
sistemskih virov. Skladno s 320. členom Statuta Univerze Maribor
določa višino šolnine Upravni odbor Univerze. Izvajanje študija
sofinancirata tudi MŠŠ in MZT.(Priloga: Izračun količnikov po
normativih in standardih za izvajalce podiplomskega programa
Pedagogika).
5.1.1.1.14 Predviden vpis
Predviden je vpis 15-ih študentov na leto.
5.1.1.1.15 Možnost zaposlitve
Program je namenjen pedagoškim delavcem: učiteljem, šolskim
pedagogom, pedagoškimvodjem izobraževanja, strokovnim pedagoškim
delavcem na Zavodu za šolstvo, v Ministrstvuza šolstvo in šport in
asistentom v visokošolskem izobraževanju. Magistri pedagogike bodo
usposobljeni za samostojno raziskovalno delo v pedagoških
raziskovalnih institucijah in na posameznih raziskovalnih
projektih.
5.1.1.1.16 Lik diplomanta
Po končanem podiplomskem študiju pedagogike bodo diplomanti
obvladali področjepedagogike, obsežno problematiko s področja
vzgoje in izobraževanja, usposobljeni bodo za samostojno razvijanje
in posodabljanje vzgojno-izobraževalne prakse in za samostojno
raziskovanje praktičnih in teoretičnih problemov s tega
področja.
5.1.1.1.17 *Podatki o predmetniku
Podiplomski študijski program je sestavljen iz obveznih
predmetov (3 x 15 KT = 45 KT) inizbirnih predmetov (2 x 15 KT = 30
KT). Tako je organiziranih oblik študija (predavanja, seminarji) 75
KT in individualnega raziskovalnega dela 45 KT. Celotni magistrski
študijski program je ovrednoten s 120 KT.
12
Obvezni predmeti KT Nosilec predmeta
Obveznosti študenta
Poglavja iz metodologije znanstveno- pedagoškega
raziskovanja
15 dr.Branka Čagran izpit
Teorija vzgoje 15 dr. Majda Pšunder izpitPregled klasične in
moderne didaktike 15 dr. Martin Kramar
dr. Milena Ivanuš Grmek
izpit
Skupaj KT: 45
-
Študent ima možnost najmanj 10 % predavanj in seminarjev
opraviti v drugih študijskihprogramih in istem oziroma drugih
visokošolskih zavodih.
Izbirni predmeti so enakovredni glede na število KT. Študent
izbere dva izbirna predmeta, kise izvajata v 2. letniku študija.
Pri vsakem izbirnem predmetu izdela seminarsko nalogo.
* Spremembe nosilcev predmetov so bile potrjene na seji Senata
PEF UM dne 01. 02. 2005, na seji Senata UM dne 15. 03.2005 in na
Svetu RS za visoko šolstvo dne 15. 04. 2005.
Individualno raziskovalno deloV okviru obveznih in izbirnih
predmetov lahko kandidat pridobi 3 x 15 = 45 KT, če na izbranem
problemu, ki ga definira nosilec predmeta, v obliki samostojnega
raziskovalnega dela uporabi pridobljeno znanje. Individualno
raziskovalno delo se vrednoti preko javne predstavitve v
seminarju.
5.1.1.1.18 Horizontalna in vertikalna povezanost predmetov
Predmeti so horizontalno in vertikalno povezani. Obvezni
predmeti so smiselna celota innadgradnja dodiplomskega znanja,
predmeti omogočajo pregled čez različna področja pedagogike.
Izbirni predmeti predstavljajo nadgradnjo obveznim predmetom in
omogočajo poglabljanje znanja na izbranem področju.
13
Izbirni predmeti2.
letnik KT
Nosilec predmeta
Obveznosti študenta
Edukacija z vidika sodobne socialne psihologije
15 dr. Karin Bakračevič- Vukmanprof. dr. Velko S. Rus
seminarska naloga,izpit
Razvijanje pozitivne zaznave samega sebe v izobraževanju
15 dr. Zlatka Cugmas seminarska naloga,izpit
Pedagogika otrok s posebnimi potrebami – nadarjeni otroci
15 dr. Ivan Ferbežer seminarska naloga,izpit
Izobraževanje na daljavo 15 dr. Ivan Gerlič seminarska
naloga,izpitNevropsihologija učenja 15 dr. Norbert Jaušovec
seminarska naloga,izpitMenedžment izobraževalnih procesov
15 dr. Metod Černetič seminarska naloga, izpit
Andragogika 15 dr. Jurij Jug seminarska naloga, izpitEtika
vzgoje in izobraževanja 15 dr. Friderik Klampfer seminarska naloga,
izpitVisokošolska didaktika 15 dr. Martin Kramar seminarska naloga,
izpitPrimerjalna pedagogika 15 dr. Majda Pšunder
dr. Zdenko Medvešseminarska naloga, izpit
Zgodovina pedagogike in šolstva
15 dr. Edvard Protner seminarska naloga, izpit
Pedagogika otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi
potrebami
15 dr. Majda Schmidtdr. Miroslav Prstačić
seminarska naloga, izpit
Predšolska pedagogika 15 dr. Jurka LepičnikVodopivec
seminarska naloga, izpit
-
5.1.1.2 Okvirni učni načrti predmetov
PREDMET Stran
5. POGLAVJA IZ METODOLOGIJE ZNANSTVENO-PEDAGOŠKEGA
RAZISKOVANJA
TEORIJA VZGOJE
PREGLED KLASIČNE IN MODERNE DIDAKTIKE
EDUKACIJA Z VIDIKA SODOBNE SOCIALNE PSIHOLOGIJE
RAZVIJANJE POZITIVNE ZAZNAVE SAMEGA SEBE V IZOBRAŽEVANJU
15
15
16
18
19
6.
7.
8.
9.
10. PEDAGOGIKA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI –
NADARJENI OTROCI
11. IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO
12. NEVROPSIHOLOGIJA UČENJA
13. MENEDŽMENT IZOBRAŽEVALNIH PROCESOV
20
21
22
23
24
26
28
28
29
14.
15.
16.
17.
18.
ANDRAGOGIKA
ETIKA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
VISOKOŠOLSKA DIDAKTIKA
PRIMERJALNA PEDAGOGIKA
ZGODOVINA PEDAGOGIKE IN ŠOLSTVA
19. PEDAGOGIKA OTROK S POSEBNIMI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIMI
POTREBAMI
16. PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA
30
31
14
-
I. OBVEZNI PREDMETI
PREDMET: POGLAVJA IZ METODOLOGIJE
ZNANSTVENO-PEDAGOŠKEGARAZISKOVANJA
Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SVSemester: 1.
CILJI IN VSEBINACilji:Usposobiti študente za samostojno
razvojno-raziskovalno delo (izvajanje akcijskih in tradicionalnih
empiričnih raziskav), za pisanje strokovnih in znanstvenih člankov
ter raziskovalnih poročil.
Vsebina:- Akcijsko in tradicionalno-empirično analitično
pedagoško raziskovanje.- Metodologija akcijskih pedagoških raziskav
(struktura, tipi raziskav).- Dopolnjevanje in poglabljanje
dodiplomskega znanja o statističnih metodah obdelave nanivoju
deskriptivne statistike (srednje vrednosti, mere variacije, mere
korelacije) in inferenčne statistike (uni - in multivariatne metode
preizkušanja hipotez).- Uporaba računalniškega statističnega
programa SPSS za Windows.- Pedagoške raziskovalna vaja v
vzgojno-izobraževalni praksi (kavzalno - neeksperimentalna
raziskava z elementi akcijskega raziskovanja).
LITERATURA:Sagadin, J. (1992). Osnovne statistične metode za
pedagoge (3. izd.). Ljubljana: FF.Sagadin, J. (1993). Poglavja iz
metodologije pedagoškega raziskovanja (2.izd.). Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo in šport.Sagadin, J. (1991).
Razprave iz pedagoške metodologije. Splošne teme. Ljubljana:
Znanstveni institut Filozofske fakultete.Košmelj, B. (1983). Uvod v
multivariatno analizo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: izpit.
PREDMET: TEORIJA VZGOJE
Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SESemester: 1.
CILJI IN VSEBINACilji:Spoznati, razumeti in se usposobiti za
obvladanje teorije vzgojnih fenomenov v konceptualnih okvirih in
oblikah sodobnih pedagoških smeri.
Vsebina:- Vzgoja kot antropološki fenomen: vzgoja in socialna
evolucija, filogeneza in ontogeneza kot antropološki problem.-
Genetično-strukturne teorije vzgoje: dialektične teorije, teorije
objektivizacije človeka.
15
-
- Sodobne pedagoške smeri: neonaturalizem, perenializem,
esencializem, pragmatizem,progresivizem, strukturalizem,
funkcionalizem, eksistencializem, subjektivizem, postmodernizem.-
Pedagoška paradigma: kvalitativno-holistični pristop, dinamična
realnost, kvantitativno–empirično pozitivistični pristop,
redukcionalizem, partikularnost, dualitičnost.- Etični kodeks.-
Modeli pedagoške komunikacije: Schramov, Glassejev, Flandersova
analiza interakcije.
LITERATURA:Hanck, P. (1994). Uspješan odgoj djeteta. Zagreb:
Educa.Marentič-Požarnik et al (1995). Izziv raznolikosti. Nova
Gorica: Educa. Ferjan, M. (1996). Skrivnosti vodenja šole.
Radovljica: Didakta.Bratanič, M. (1996). Paradoks odgoja. Zagreb:
Hrvatska sveučilišna naklada. Mušanovič-Rosić (1997). Obča
pedagogija. Rijeka: Pedagoški fakultet.Gőtell, H. (m) (1999). Biti
učitelj v centralni Evropi. Maribor: Evropska hiša Burgenland.
Pšunder, M. (1998). Kaj bi učitelji in starši še lahko vedeli.
Ljubljana: ZRSŠ.Smith, L. M. et al. (1988). Innovations and Change
in Schooling. London.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: izpit.
PREDMET: PREGLED KLASIČNE IN MODERNE DIDAKTIKE
Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SESemester: 2.
CILJI IN VSEBINACilji: ŠtudentiRazširijo in poglobijo znanje iz
splošne didaktike iz dodiplomskega študija, spoznajo različne
sodobne didaktične teorije in njihovo aplikacijo v
vzgojno-izobraževalni praksi. Prav tako si razvijejo sposobnosti
znanstvenega teoretičnega mišljenja, potrebnega za kritično
znanstveno presojanje in kompariranje različnih didaktičnih teorij
in smeri. Poglobijo in izpopolnijo temeljne raziskovalne
metodološke pristope in se usposobijo za samostojno raziskovanje
didaktične teorije in vzgojno-izobraževalne prakse.
Vsebina:- Pregled razvoja didaktičnih teorij od začetkov v 17.
stoletju do danes.- Sodobne didaktične teorije in »modeli «
izobraževanja.- Didaktika in kurikularne teorije.- Koncipiranje,
načrtovanje, izvajanje in verifikacija vzgojno-izobraževalnega
procesa.- Vloga didaktike v procesih prenove vzgoje in
izobraževanja in razvoju kvalitete izobraževanja, še posebej
vzgojno-izobraževalnega procesa
LITERATURA:Blankertz, H. (1970). Theorien und Modelle der
Didaktik. München : JuventaGudjons, H. in dr. (1981). Didaktische
Theorien. Braunschweig.Hansmann, O. / Marotzki, W. (1988). Diskurs
Bildungstheorie I. Weinheim : DeutscherStudien Verlag.
16
-
Hansmann, O. / Marotzki, W. (1989) Diskurs Bildungstheorie II.
Weinheim : DeutscherStudien Verlag.Klafky, W., Gunter, O., Schultz,
W. (1979). Didaktik und Praxis. Weinheim und Basel Beltz
Verlag.Kron, F.W. (1994). Grundwissen Didaktik. München; Basel : E.
Reinhardt.Meyer, H. ( 1989). Unterrichtsmethoden I, II. Frankfurt
am Main : Cornelsen VerlagSckriptor.Peterssen., W., H. (1983).
Lehrbuch Allgemeine Didaktik. München.Peterssen, W. H. (1982)
Handbuch Unterrichtsplanung. München : Ehrenwirth Verlag. Strmčnik,
F.: Didaktične razprave v Sodobni pedagogiki od 1970 do
danes.Strmčnik, F. (1987). Sodobna šola v luči učne diferenciacije
in individualizacije. Ljubljana: Zveza organizacij za tehnično
kulturo Slovenije.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: izpit.
17
-
II. IZBIRNI PREDMETI
IZBIRNI PREDMET: EDUKACIJA Z VIDIKA SODOBNE SOCIALNE
PSIHOLOGIJE
Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SESemester: 3.
CILJI IN VSEBINACilji:Pridobiti zmožnosti (znanja, izkušnje,
veščine) za celostno obravnavanja edukacijskega procesa, za
raziskovanje in znanstveno presojanje različnih fenomenov
izobraževalnega procesa z vidika sodobne socialne psihologije.
Vsebina:Izbirni predmet je sestavljen iz treh sklopov, ki so
medsebojno povezani, oz. se medsebojno vključujejo.
Uvod: Edukacijski proces z vidika sodobne (socialne)
psihologijePodprogrami:- Kultura: osebna, organizacijska, globalna;
organizacijska kultura: grupna struktura in procesi kot osnova
organizacijske kulture, socialna klima, problemi vodenja,
komunikacija, kognitivni stili, "»izročila in ideologija"« nadzor
in disciplina, običaji in tabuji, moda v ožjemin širšem pomenu,
prevladujoči kognitivni stili in komunikacijski vzorci; šolska
kultura kot poseben vidik organizacijske kulture, šola in osebna
oz. globalna kultura; učna organizacija,kot posebna značilnost
organizacijske kulture različnih organizacij (šola, podjetje,
zdravstvo); značilnosti šolske kulture na različnih stopnjah
edukacijskega procesa (osnovno- in srednješolska, fakultetna
raven); raznolikost šolskih kultur; podobnosti in razlike med
kulturošol in drugih organizacij (podjetja, zdravstvo in druge
organizacije); šolska kultura in medkulturne študije.-
Komunikacija: temeljne opredelitve v zvezi s komunikacijo;
komunikacija in edukacijska situacija, zlasti: komunikacija in
značilnosti temeljnega modela medosebne komunikacije, zaznave,
potrebe, motivacija, kognicija, jezik, stališča, distanca,
samopodoba, telesne reakcije; medosebna, medijska, tržna in
cyberkomunikacija; komunikacija z vidika skupine, skupinske klime
in kulture in metode in tehnike za pridobivanje komunikacijskih
veščin; aplikacija vseh omenjenih vidikov v različnih edukacijskih
okoljih.- Znanje/inovacija: znanje, kognitivni procesi in
kognitivni stili; kreativnost, inovacije, inovativnost; učenje in
ustvarjalnost v skupini (povezanost med značilnostmi učne
organizacije in med kognitivnimi stili); pridobivanje znanja na
način razreševanja sociokognitivnega konflikta; tehnike
ustvarjalnega mišljenja (poudarek na skupinskih
LITERATURA:Bakračečvič-Vukman, K. (2000). Razvoj mišljenja v
odrasli dobi (kognitivni, sociokognitivniin metakognitivni
aspekti). Maribor (v tisku).Bečaj, J. (1997). Temelji socialnega
vplivanja. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Dalin, P. (1993).
Changing the school culture. London: Cassell.Jensen, A. D.,
Chilberg, J. C. (1991). Small group communication. Wadsworth
PublishingCompany.
18
-
Marentič-Požarnik, B., Magajna, L., Peklaj, C. (1995). Izziv
raznolikosti (stili spoznavanja,učenja, mišljenja). Educa.Rus, V.
S. (1999). Sociopsihologija kot sodobna paradigma socialne
psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta.Tennant, M. (1988).
Psychology and adult learning. London and New York: Routledge.
Trice, M., Beyer, J. (1993). The cultures of work organizations.
Prentice Hall.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.
IZBIRNI PREDMET: RAZVIJANJE POZITIVNE ZAZNAVE SAMEGA SEBE
VIZOBRAŽEVANJU
Obseg ur: 90; 45 PR, 45 SESemester: 3.
CILJI IN VSEBINACilji:Udeleženci podiplomskega študija poglobijo
znanje in razumevanje psiholoških teorij, ki obravnavajo (samo ali
tudi) področje socialno-emocionalnega razvoja. Osvojijo novejša
spoznanja in se seznanijo s sodobnimi metodami proučevanja in
spremljanja razvoja otrokove navezanosti na starše, vzgojitelje in
učitelje ter razvoja posameznikove zaznave samega sebe. Razvijejo
sposobnost kritičnega presojanja razvojnih teorij in empiričnih
ugotovitev ter logičnega povezovanja raziskovalnih dosežkov
različnih razvojnih področij. Usposobijo se za samostojno
raziskovalno in študijsko delo, suvereno predstavitev raziskovalnih
dosežkov in aplikacijo navedenih spoznanj v vzgojno-izobraževalni
praksi.
Vsebina:- Psihološke teorije razvoja navezanosti in zaznave
samega sebe.- Metode psihološkega proučevanja in spremljanja
kakovosti učenčeve navezanosti na starše, vzgojitelje in učitelje
ter posameznikovega samospoštovanja, samozaznave pomembnih področij
delovanja in pojavljanja ter samorazumevanja.- Značilnosti razvoja
navezanosti in samozaznave pri otrocih, mladostnikih in odraslih.-
Vloga družine in izobraževalnega okolja pri oblikovanju
posameznikove zaznave samega sebe.- Pomen, ki ga ima varna
navezanost na pomembne druge osebe za učenčev vsestranski razvojs
poudarkom na povezanosti med kakovostjo navezanosti in
samozaznavo.- Vloga učenčeve zaznave samega sebe pri vseh vidikih
njegove prilagoditve v vzgojno- izobraževalnem okolju s poudarkom
na problematiki
šolske (ne)uspešnosti, učne (ne)motiviranosti, konfliktov med
otroki, vzgojitelji oz. učitelji, agresivnosti, nevrotičnih
simptomov, anksioznosti itd.- Stabilnost kakovosti otrokove
navezanosti na pomembne druge osebe ter samozaznave otroka,
mladostnika in odraslega, kakor tudi možnosti korekcije (pomoč
staršem, vzgojiteljemin učiteljem za doseganje kvalitetnejših
odnosov z otrokom ter načini vplivanja na učenčevoin učiteljevo
samospoštovanje).
LITERATURA:Cugmas, Z. (1998). Razvoj otrokove navezanosti (Bodi
z menoj, mami). Ljubljana: Produktivnost, d.o.o., Center za
psihodiagnostična sredstva.
19
-
Cugmas, Z. (1999). Razvoj otrokove zaznave lastne šolske
uspešnosti (Očka, jaz semnajboljši). Ljubljana: Center za
psihodiagnostična sredstva, d.o.o.Eder, R. A. in Mangelsdorf, S. C.
(1997). The emotional basis of early personality development:
Implications for the emergent self-concept. In R. Hogan, J.
Johnson, in S. Briggs (Eds.), Handbook of personality psychology
(pp. 209-240). Orlando, FL: Academic Press.Meins, E.
(1997).Security of attachment and the social development of
cognition. Essays in developmental psychology. East Sussex, UK:
Psychology Press.Sroufe, L. A., Cooper, R. G. in DeHart, G. B.
(1996). Child Development, Its Nature andCourse. McGraw-Hill,
Inc.Verschueren, K. in Marcoen, A. (1999). Representation of self
and socioemotional competence in kindergartners: Differential and
combined effects of attachment to mother andto father. Child
Development, vol. 70, 1, 183-201.Periodika s področja psihologije,
npr. Child Development in Developmental Psychology.OBVEZNOSTI
ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit
IZBIRNI PREDMET: PEDAGOGIKA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
–NADARJENI OTROCI
Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SESemester: 3.
CILJI IN VSEBINACilji:Študentje spoznajo teorijo o nadarjenosti
kot interdisciplinarno, znanstveno zaokroženo in glede odnosa med
teorijo in prakso povezano disciplino. V komparativni perspektivi
spoznajoin razumejo politiko in sisteme skrbi za nadarjene učence v
svetu. Razumejo različna pojmovanja nadarjenosti v luči odnosa med
okoljem in osebnostjo, med splošnimi in specifičnimi opredelitvami,
med nadarjenostjo in kreativnostjo, odnosa med diferencialnim in
komponentnim modelom nadarjenosti. Spoznajo in znajo operativno
uporabiti postopke procesa identifikacije nadarjenih otrok.
Spoznajo osnovne vzgojno-izobraževalne potrebe nadarjenih otrok.
Znajo uporabiti osnovneprincipe izobraževanja in razvijanja
nadarjenosti, različne didaktične modele pri oblikovanju nadarjenih
otrok in vlogo mentorskega dela.
Vsebina:- Teorija, koncepcija nadarjenosti v interdisciplinarni
in praktično-operacionalizirani zasnovi. Nadarjeni učenci v
antagonizmih med individualno in socialno pedagogiko, do ekstremov
med funkcionalističnih in humanističnih edukacijskih posledic.
Politike in sistemi skrbi za nadarjene učence v tujini in pri nas.
Definicije in poteze nadarjenosti. Različna pojmovanja nadarjenosti
v luči odnosa med osebnostjo in okoljem. Odnosi med splošnimi in
specifičnimi opredelitvami med nadarjenostjo in kreativnostjo, med
diferencialnim in komponentnim modelom nadarjenosti. Osebnostna in
socialna prilagoditev nadarjenih otrok z vedenjskimi in učnimi
odkloni in njihovim uspešnim reševanjem.- Odnos med prepoznavanjem
in identifikacijo nadarjenih, »mehkejše in trše« metode
identifikacije, različne vrste identifikacijskih sredstev in
identifikacijskih subjektov. Odkloniv procesu identifikacije
(forsiranje, etikiranje, nerazpoznavne populacije itd.).
Osnovne
20
-
vzgojno-izobraževalne potrebe nadarjenih otrok. Različni
didaktični in pedagoško-psihološkimodeli praktičnega dela z
nadarjenimi učenci. Mentorski model, akceleracija, obogatitev,
individualizacija, oblike notranje in zunanje diferenciacije,
različne strukture modifikacije kurikuluma in razvijanje nadarjenih
otrok. Evaluacija učnih programov za nadarjene otroke.- Vloga
staršev skozi funkcijo šole. Različne pritegovalne učno vzgojne in
mentalno- higienske strategije dela s starši nadarjenih otrok.
Nadarjenost v luči komponent družbenega sistema od otroštva do
starosti. Današnje stanje in prihodnji razvoj
nadarjenosti.LITERATURA:KOGEJ, P. (1972). Skrb za nadarjeno
mladino. Republiški zavod za zaposlovanje, Ljubljana. MAKARIVIČ, J.
(1985). Odkrivanje talentov, Mladinska knjiga, Ljubljana.MAKARIVIČ,
J. (1984). Družbena neenakost, šolanje in talenti. Maribor: Založba
Obzorja. JAUŠOVEC, N. (1987). Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti.
Ljubljana: Državna založba Slovenije.PRAUSE, G. (1977). Geniji v
šoli. Ljubljana: Državna založba Slovenije.SVETUNA, J., JELENC, Z.
(1975). Zelo bister učenec. Ljubljana: Mladinska knjiga.NAGEL, V.
(1987). Spodbujanje in odkrivanje nadarjenih otrok. Svetovalec za
starše in učitelje. Ljubljana: Državna založba
Slovenije.GAILBRAITH, J. (1992). Vodič za nadarjene. Ljubljana:
Državna založba Slovenije.Nadarjeni – stanje, problematika,
razvojne možnosti (1994). Društvo pedagoških delavcev Dolenjske,
Pedagoška fakulteta Ljubljana, Republiški zavod za zaposlovanje
Novo mesto. Ljubljana: Planprint.Model odkrivanja nadarjenih otrok
v osnovni šoli in delo z njimi (1993). Ljubljana: ZavodRepublike
Slovenije za šolstvo in šport.Štipendiranje in nadarjenost (1989).
Ljubljana: Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.Dodatni
pouk v osnovni šoli (1987). Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška
fakultetaMaribor.Nadarjen učenec v vzgojno izobraževalnem procesu
(1987). Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Maribor.ŽAGAR, D., GLOGOVEC, Z. (1990). Nadarjeni otroci v vrtcu.
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.GEORGE, D. (1997). Nadarjen
otrok kot izziv. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.BEZIĆ T.,
STRMČNIK F., FERBEŽER I., et al. (1998). Nadarjeni, šola, šolsko
svetovalno delo. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.
IZBIRNI PREDMET: IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO
Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SVLetnik: 2., semester: 3.
CILJI IN VSEBINACilji:Organizacija in arhitektura sodobne
informacijske tehnologije. Didaktične osnove uporabe računalnika
oz. sodobne informacijske tehnologije v izobraževanju. Področja in
novejši modeli uporabe računalnika oz. sodobne informacijske
tehnologije v izobraževanju.
21
-
Vsebina:- Izobraževalna programska oprema – vrste, gradnja in
evalvacija. Izobraževalna omrežja. Svetovni splet (internet) v
šoli. Oblikovanje in načini uporabe interaktivnega učnega gradiva v
svetovnem spletu.- Razvoj šolanja na daljavo. Tehnološke in
didaktične osnove šolanja na daljavo. Uporaba interaktivnih
videotehnologij za izobraževanje na daljavo; videokonferenca kot
računalniško učno orodje. Planiranje, pripravljanje ter strokovno
in didaktično ovrednotenje sistemov za učenje na
daljavo.Standardizacija in ergonomija učnega mesta za učenje na
daljavo.
LITERATURA:BATES, T. (1994). Educational Multimedia in a
Networked Society. Open Praxis, Vol. 2. BREGAR, L. (1995). Distance
Education – New Educational Opportunities. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.EADTU (1997). Mini-Directory 1997/98: European
Association of Distance TeachingUniversities. Heerlen.GERLIČ, I.
(2000). Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju.
Ljubljana: DZS. KEEGEN, D. (1991). Foundations of Distance
Education. Second edition. London and New York: Routledge
Education.PHILSON, M. (1997). Innovation for the Future: The
development of the Virtual University. Pennsilvania: ICDE.Zbornika
Mednarodne izobraževalne konference MIRK. Piran, 1998, 1999.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.
IZBIRNI PREDMET: NEVROPSIHOLOGIJA UČENJA
Obseg ur: 90, 60 PR, 30 SESemester: 3.
CILJI IN VSEBINA
Cilji:Kandidat se seznani s teoretičnimi osnovami
nevropsihologije in povezanostjo možganskega delovanja s
spoznavnimi procesi.
Vsebina:- Nevropsihološke tehnike možganskega proučevanja: EEG,
PET, MRI, MRI, MEG.- Organizacija živčnega sistema: celična
organizacija, kortikalna organizacija – neokorteks, hemisferičnost,
struktura na nivoju možganskih predelov (okcipitalni, parietalni,
temporalni in frontalni lobusi).- Povezanost med višjimi psihičnimi
procesi in možganskim delovanjem: spomin, jezik,čustva, učenje.-
Abnormnosti: učne težave.
LITERATURA:Changeux, J.P., Chavaillon, J. (1996). Origins of the
human brain. Oxford: Calerdon Preess. Martinez, J., Kesner, R.
(1998). Neurobiology of learning and memory. CA: San Diego,
Academic Press.
22
-
Kertesz A. (1994). Localization and Neuroimaging in
neuropsychology. San Diego:Academic Press.Kolb, B., Whishaw, I.Q.
(1996). Fundamentals of human neuropsychology. New York: W. H.
Freeman and Company.Roberts, A.C., Robbins, T.W., Weikrantz, L.
(1998). The prefrontal cortex. OxfordUniversity Press, Oxford.Rugg,
M.D., Coles, M.G.H. (1996). Electrophysiology of mind:
Event-related brain potentials and cognition. (pp. 171-215).
Oxford: Oxford University Press.Vernon, P.A. (1994) The
neuropsychology of individual differences. London: Academic
PressINC.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.
IZBIRNI PREDMET: MANAGEMENT IZOBRAŽEVALNIH PROCESOV
Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SESemester: 3.
CILJI IN VSEBINACilji:Študenti spoznajo cilje in naloge
izobraževalnega sistema.
Vsebina:- Izobraževalni sistem: Cilji in naloge izobraževalnega
sistema. Programski podsistem. Tehnološki podsistem. Organizacijski
podsistem. Koncepti izobraževalnih sistemov v svetu inpri nas.-
Organizacijski subjekti izobraževalnega sistema: Izobraževanci.
Izvajalci izobraževanja. Uporabniki kadrov.Okolje izobraževalnega
sistema. Odnosi med organizacijskimi subjekti izobraževalnega
sistema.- Strateški management na področju izobraževanja: Vsebina
in funkcije strateškega managementa. Struktura strateškega
managementa. Proces strateškega managementa. Stopnje procesa in
oblikovanje strategije. Stopnje uvajanja in evalvacije strategije.-
Operativni management v izobraževanju: Vrste načrtovanja. Vsebine
načrtovanja. Načrtovanje izobraževalnih procesov. Procesi vodenja.
Metode in tehnike vodenja. Pedagoško-andragoško vodenje. Procesi
kontrole. Zagotavljanje kakovosti izobraževalnih procesov. Metode
in tehnike kontrole. Model presoje kakovosti. Evalvacija
izobraževalnihprocesov. Opredelitev uspešnosti. Kriteriji za
presojo uspešnosti. Kritični faktorji uspešnosti.- Management
kadrovskih virov na področju izobraževanja: Koncept in elementi
sistema razvoja pedagoško-andragoških kadrov. Strateške
determinante koncepta. Pogoji za oblikovanje sistema. Sistem
napredovanja pedagoško-andragoških kadrov. Razvoj ključnihkadrov.
Razvoj delovnih karier oziroma individualni razvojni načrti.
Kadrovski informacijski sistem.- Računalniško podprti modeli
organizacije izobraževanja: Pogoji za oblikovanje učinkovite
organizacije. Struktura, elementi in vsebina informacijskih
sistemov. Model informacijskega sistema vzgojno-izobraževalne
organizacije.
LITERATURA:Jereb, J. (1998). Teoretične osnove izobraževanja.
Kranj: Moderna organizacija.
23
-
Management kadrovskih virov (ur.: Stane Možina) (1998),
poglavji: Načrtovanje in razvojkadrov (J. Florjančič, J. Jereb) in
Izobraževanje in usposabljanje kadrov (J. Jereb). Ljubljana: FDV
(Zbirka Profesija).Ferjan, M. (1999). Organizacija izobraževanja.
Kranj: Moderna organizacija. Ferjan, M. (1996). Skrivnosti vodenja
šole. Radovljica: Didakta.
Johnson, G., Scholes, K. (1993). Exploring Corporate Strategy,
Prentice Hall International. The White Paper on Education and
Training: teaching and Learning - Towards the Learning
Society (1995). Luxembourg: European Union.Ball, J.S.( 1987).
The Micro-Politics of the School. London: Routledge. Beadley, H.,
et alt (1992). Creating an Excellent School. London:
Routledge.Everard, B., Morris, G. (1986). Effective School
Management. London: Paul ChapmanPublishing Ltd.Sallis, E. (1993).
Total Quality Management in Education. London: Kogan page Ltd.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.
IZBIRNI PREDMET: ANDRAGOGIKA
Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SESemester: 3.
CILJI IN VSEBINACilji:Seznanitev z družbeno pogojenostjo
izobraževanja odraslih, značilnostmi odraslega izobraževanca,
posebnostmi edukativnega dela z odraslimi in posebnostmi razvoja
andragoške dejavnosti in andragogike v sistemu znanosti.
Usposobitev za projektiranje, vodenje in ovrednotenje manjših
aplikativnih raziskav na področju izobraževanja odraslih.
Vsebina:- Družbena osnova izobraževanja odraslih v Republiki
Sloveniji. Izobraževanje odraslih v pogojih tranzicije,
determinante izobraževanja odraslih v pogojih vključevanja v
Evropsko skupnost.- Izobraževanje odraslih kot znanstvena in
družbena pojava. Teorija izobraževanja odraslih v sistemu znanosti.
Sistem izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji. Sodobni trendi
izobraževanja odraslih v Evropi in svetu.- Elementi socialne
psihologije.Izobraževalna skupina. Dinamika skupinskega dela,
odrasli v edukativnem procesu. Motivacija. Teorije učenja in učenje
odraslega z ozirom na razvojne stopnje.- Načela izobraževalnega
dela z odraslimi .Organizacijske oblike dela z odraslimi Metode,
sredstva in objekti dela z odraslimi. Samoizobraževanje. Evaluacija
in ocenjevanje rezultatov edukacije.- Grško-rimsko obdobje in
zgodnji srednji vek. Humanizem, renesansa in Reformacija.
Razsvetljenstvo. Univerzitetne ekstenze. Domske visoke ljudske šole
in Grundvig, Visokošolska ljudska predavanja na univerzi na Dunaju
in Gradcu, Razna izobraževalna društva.- Prvi začetki integriranega
izobraževanja odraslih na Slovenskem narodnostnem ozemlju, začetki
diferencirane in kontinuiranega
izobraževanja odraslih,obdobje diferencirane kontinuirane in
sistematične izobraževalne dejavnosti odraslih, obdobje razvite
izobraževalne dejavnosti z odraslimi in obdobje popolno razvite
izobraževalne dejavnosti z odraslimi.
24
-
- Nekateri najpomembnejši sodobni koncepti izobraževanja
odraslih: nemški, ameriški,britanski, skandinavski, jugoslovanski
(do 1990) in slovenski.
LITERATURA:Andrilović, V. (1976). Kako odrastao čovjek uči.
Zagreb: Školska knjiga.Valentinčič, J. (1983). Sodobno
izobraževanje odraslih. Ljubljana: Dop. delav. Univ.. Valentinčič,
J. (1973). Osnove andragogike. Ljubljana.Jelenc, S. (1996). ABC
Izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center RS. Ogrizović,
M. (1959). Problemi andragogije. Zagreb.Kranjc ,A. (1979).
Izobraževanje ob delu, Ljubljana: Univerzum.Kranjc ,A. (1979).
Metode izobraževanja odraslih. Ljubljana: Delavska enotnost. Jug,
J., Kranjc, A.,Pongrac, S. (1987).Izobraževanje na daljavo.
Kranj.Skupina avtorjev (1985). Andragogija. Zagreb: Školska
knjiga.Savičević, D. (1991). Savremena shvatanja andragogije.
Beograd: Institut za pedagogiju andragogiju Filozofskog Fakulteta,
Biblioteka andragoške študije.Samolovčev, B., Muradbegović, H.
(1979). Opšta Andragogija. Sarajevo.Jug, J., Pöggeler, F. (izd.)
(1996). Demokracija in izobraževanje odraslih - ideološke spremembe
in posledice. Kranj: Moderna organizacija (Zbirka zgodovina
izobraževanja odraslih 1. zvezek).Gruber, E. (1995). Bildung zur
Brauchbarkeit? Berufliche Bildung zwischewnAnpassung und
Emanzipation – Eine sozialhistorische Studie, v
:Bildung-Arbeit-Gesellschaft, Hrsg. von Werner Lenz und
MichaelSchratz. MUNCHEN, Wien: Profil.Filla, W., Gruber, E., Jug,
J. (ured) (1997). Zgodovina izobraževanja odraslih v
srednjeevropskih državah - obdobje razsvetljenstva. Kranj: Moderna
organizacija (Zbirka zgodovina izobraževanja odraslih 2.
zvezek).Filla, W., Gruber, E., Jug, J. (ured) (1998). Zgodovina
izobraževanja odraslih v srednjeevropskih državah - obdobje med
obema vojnama. Kranj: Moderna organizacija (Zbirka zgodovina
izobraževanja odraslih 6. zvezek).Filla, W., Gruber, E., Jug, J.
(Hrsg) (1998). Erwachsenenbildung von 1848 bis 1900. Wien:
Studienverlag Innsbruck (VÖV-Publikationen 14).Jug,J. (izdj)
(1997). Prispevki k zgodovini izobraževanja odraslih - (1945-199O)
–1.-del. Poročilo o raziskavi. Kranj: Moderna organizacija (Zbirka
zgodovina izobraževanja odraslih4.zvezek).Jug,J. (izdj) (1998).
Prispevki k zgodovini izobraževanja odraslih - (1945-199O) –2.-del.
Poročilo o raziskavi. Kranj: Moderna organizacija (Zbirka zgodovina
izobraževanja odraslih5.zvezek).Bertoncelj,L., Pavliha,M. (izdj.)
(1994). Razvoj izobraževanja v podjetjih na
Slovenskem(1945-1949),Ljubljana.Serše,A. (1995). Strokovno šolstvo
v osrednji Sloveniji do leta 1941. Ljubljana: ArhivRepublike
Slovenije.Jug,J. (izdj) (1999). Prispevki k zgodovini izobraževanja
odraslih - obdobje med obema vojnama. Poročilo o raziskavi. Kranj:
Moderna organizacija (Zbirka zgodovina izobraževanja odraslih
8.zvezek).Jug,J. (izdj) (1999). Prispevki k zgodovini izobraževanja
odraslih - (1945-199O) –3.-del. Poročilo o raziskavi. Kranj:
Moderna organizacija (Zbirka zgodovina izobraževanja
odraslih9.zvezek).Pöggeler, F. (Hrg) in drugi (1974).
Erwachsenenbildung_Einführung in die Andragogik. Stutgart, Berlin,
Köln, Mainz: Založba Kohlhammer.Skupina avtorjev (1994).
Eurohandbuch, Weiterbildung. Berlin: založba Luchterhand.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.
25
-
IZBIRNI PREDMET: ETIKA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SESemester: 3.
CILJI IN VSEBINACilji:Predmet je namenjen seznanitvi
študentov/-k z moralnimi vidiki vzgoje in izobraževanja.
Študentom/-kam nudi pregled nad danes prevladujočimi sistemi
moralnih norm, s posebnim poudarkom na sposobnosti vsakega izmed
njih, da prepričljivo utemelji tiste specifične normein pravila, ki
zadevajo vlogo učitelja in drugih udeležencev v procesih vzgoje in
izobraževanja, najsi bo v institucionalnem ali pa v
neinstitucionalnem okolju. Študent(k)e usposablja za samostojno
razmišljanje o moralnih problemih, s katerimi se vzgojitelji(ce) in
učitelji(ce) najpogosteje spoprijemajo v praksi, hkrati pa ob
poglabljanju razumevanja problematike utrjuje njihov čut
odgovornosti do učencev in širše Vsebina:- Uvod. Filozofska etika
kot poskus razumske utemeljitve norm obnašanja in meril moralne
presoje. Kako bi morali živeti? Katere cilje bi morali v življenju
zasledovati? Kako bi moraliin kako ne bi smeli ravnati?- Temeljni
moralni pojmi: dobro, zlo, prav, narobe, dolžnost, pravica,
krepost, pregreha, pravično, krivično. Razgrnitev njihove vsebine
in medsebojnih odnosov.- Prevladujoče moralne teorije: morala
kreposti (s posebnim poudarkom na t.i. etiki nege),
konsekvencializem in deontološke teorije ter poglavitne razlike med
njimi. Praktične implikacije različnih vrednostnih in normativnih
moralnih sistemov.- Splošna etika in posebne etike. Etika vzgoje in
izobraževanja kot sistematična refleksija o moralnih dimenzijah
vzgojiteljskega in učiteljskega poklica.- Posebna narava odnosa med
vzgojiteljem/učiteljem in učenci in iz nje izhajajoče posebne
dolžnosti prvih in pravice drugih: 1. Ali ima vsak posameznik
pravico do izobrazbe in če da, kakšna pravica je to in kdo je njen
naslovnik? 2. Intrinzična in instrumentalna vrednost
znanja.-Moralna vprašanja v zvezi z vzgojnimi in učnimi cilji: 1.
Kurikulum. Njegovi cilji in smotri. Oblikovanje, razvoj,
uresničevanje in ovrednotenje kurikula. Liberalni in komunitarni
modeljavnega šolstva. 2. Vprašanje vzgojnih idealov.
Alipluralistični družbi mogoč konsenz o
temeljnihmultikulturalnosti. 3. (Domnevna) pravica staršev
je mogoče privzgojiti vrlino? Ali je vvrednotah in vzgojnih
ciljih? Izzivido vzgoje otrok v skladu z lastnim
vrednostnim sistemom in njene meje. 3.1. Feinbergov pojem
otrokove "pravice do odprteprihodnosti": poskus njegovega
razumevanja in utemeljitve. 4. Vzgoja za vrednote: vzgoja in pouk
za človekove pravice, etika in družba, pouk religije, okoljska
vzgoja, spolna vzgoja, domoljubna vzgoja. 5. Vloga države
(skupnosti) v vzgoji in meje njenega dopustnega vpletanja. Država
kot zaščitnica interesov in pravic nemočnih. 5.1. Pravica do izbire
šole.5.2. Argumenti za in proti javnim šolam. 5.3. Zasebne šole in
oblike dopustne državne podpore le-tem.- Moralna vprašanja v zvezi
z vzgojnimi in učnimi metodami: 1. Moralne dileme v zvezi z
razlikami med spolnimi vlogami. 1.1. Enakost in diskriminacija po
spolu v razredu. 1.2. Spolno nadlegovanje. 1.3.
"Feminizacija"učiteljskega
poklica. 2. Disciplina. 3. Indoktrinacija. 4. Ocenjevanje. 5.
Strukturno in individualizirano nasilje v šoli. 6. Oblike
neenakosti v šoli: razlike v nadarjenosti, socialne razlike,
invalidi, otroci z učnimi težavami, mlade matere… 6.1. Afirmativni
ukrepi: kako zagotoviti enako izobrazbeno priložnost?
26
-
LITERATURA:5. Zgodovinski in tematski preglediStres, A. (1999).
Etika ali filozofija morale. Ljubljana: Družina. Švajncer, M.
(1995). Etika I. Nova Gorica: Educa.6. Vzgoja za vrednote, učni in
vzgojni ciljiBennett, W. J., Sher, G. (1982). Moral education and
indoctrination. V: The Journal ofPhilosophy, LXXIX, 11 (november),
665-677.Divjak, M. (1998). Šola in človekove pravice (5., 7. in 8.
poglavje). Ljubljana.Dwyer, J. W. (1999). Religious Schools vs.
Children's Rights. Ithaka: Cornell UniversityPress.Feinberg, J.
(1973). Social Philosophy. New Jersey: Englewood Cliffs.Friedman,
M. (1999). For vouchers and parental choice. V: Brody B.A. &
Sher G. (ur.) 776-80.Galston, W. (1999). Educating about familial
values. V: Brody B.A. & Sher G. (ur.) 761-64. Gilligan, C.
(1993). In a Different Voice, 2. izdaja. Cambridge, Massachussets:
Harvard University Press; izbrana poglavja.Gutmann, A. (1995).
Civic education and social diversity. V: Ethics 105/3 (april),
557-579. Gutmann, A. (1987). Democratic Education. Princeton:
Princeton University Press.Hunkins, F. P., Ornstein, A. C. (1993).
Curriculum. Foundations, Principles and Issues. Boston: Allyn and
Bacon.Jencks, C. (1988). Whom must we treat equally for educational
opportunity to be equal? V: Ethics 98/3.Kohlberg, L. (1981). The
Philosophy of Moral Development. New York: Harper & Row;izbrana
poglavja.LaFollette, H. (1989). Freedom of religion and children.
Public Affairs Quarterly, 75-89. Legrand, L. (1995). Moralna
izobrazba danas. Ima li to smisla? Zagreb: Educa.Lehrer, K., Smith,
N. D. (1996). Knowledge, teaching and wisdom. Introductory essay.
V: ista(ur.), Knowledge, Teaching and Wisdom, Dordrecht: Kluwer ,
3-17.Macedo S. (1995). Liberal civic education and religious
fundamentalism. V: Ethics 105/3 (april), 468-496.Mead, M. Education
for humanity.Milharčič-Hladnik, M., Šuštaršič, J. (ur.) (1986).
Šolska reforma je papirnati tiger. Ljubljana: KRT.Nussbaum, M.
(1997). Cultivating Humanity: A Classical Defense of Reform in
LiberalEducation. Cambridge, Mass.: Harvard University
Press.Palmer, J. A. Environmental education: structure and
practice. V: isti, EnvironmentalEducation in the 21st Century.
London: Routledge, 131-163.Putnam Tong, R. (1999). Feminist
teachers, graduate students, and 'consensual sex': close encounters
of a dangerous kind. V: Teaching Philosophy 22/2, 123-133.Rebore,
R. W., Travers, P. D. Foundations of Education (7., 8., 9. in 16.
poglavje). Boston: Allyn and Bacon.West, E.G. (1994). Education and
the State. A Study in Political Economy. Indianapolis.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.
27
-
IZBIRNI PREDMET: VISOKOŠOLSKA DIDAKTIKA
Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SVSemester: 3.
CILJI IN VSEBINACilji:Študenti spoznajo temeljne didaktične
značilnosti visokošolskega izobraževanja, spoznajo metode,
didaktične sisteme in organizacijske oblike izobraževalnega procesa
v visokošolskem izobraževanju, pridobijo didaktično znanje o
načrtovanju, pripravi, izvajanju in verifikaciji visokošolskega
izobraževalnega procesa, usvojijo sodobne didaktične načine dela in
se usposobijo za uspešno izvajanje visokošolskega
izobraževanja.
Vsebina:- Didaktične značilnosti visokošolskega izobraževanja in
izobraževalnega procesa.- Didaktični sistemi in izobraževalne
metode v visokošolskem izobraževanju. Raziskovalno delo študentov
kot izobraževalna metoda.- Odnosi, didaktična komunikacija in
interakcija med učitelji in študenti.- Vizualizacija in raba
sodobnih didaktičnih medijev v visokošolskem izobraževalnem
procesu.- Spremljanje, analiza in vrednotenje izobraževalnega
procesa, preverjanje in vrednotenje študijskih dosežkov študentov.-
Kakovost študija in didaktično izpopolnjevanje visokošolskih
pedagoških delavcev.
LITERATURA:Berendt, B. (1990). Hoch schuldidaktische Aus- und
Fortbildung für Lehrende imBaukastensystem. Hamburg:
Hochschuldidaktische Materialen 7R, AHD. Schmidt, V. (1972).
Visokošolska didaktika. Ljubljana : DZS.Marentič Požarnik, B.
(1978). Prispevek k visokošolski didaktiki. Ljubljana: Državna
založbaSlovenije.Mihevc, B. (1998). Za boljšo kakovost študija.
Ljubljana : Center za pedagoško izobraževanjeFilozofske
fakultete.Leitner, E. (1984). Hochschul- Pädagogik. Frankfurt :
Lang.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.
IZBIRNI PREDMET: PRIMERJALNA PEDAGOGIKA
Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SESemester: 1.
CILJI IN VSEBINACilji:Osvojiti smisel posameznih vzgojnih
pojavov, smeri in sistemov vzgojno-izobraževalnega procesa v odnosu
do socialnih, družbenih in kulturnih vplivov na njihovo
pojavnost.
Vsebina:- Osnovne smeri komparativne pedagogike: vertikala
(primerjava pedagoških pojavov v razvoju vzgoje), horizontalna
(vzgojni sistemi v sedanjosti in preteklosti).
28
-
- Metodološke orientacije: zgodovinska, sociološka, empirijska,
dialektična.- Struktura in osnovne značilnosti
vzgojno-izobraževalnih sistemov.- Izobraževanje učiteljev in
permanentno izobraževanje.- Vplivi reformske pedagogike.
LITERATURA:Mitrović, D. (1981). Moderni tokovi komparativne
pedagogije. Zagreb: Svjetlost. Habermas, J. (1988). Filozofski
diskurs moderne. Zagreb: Globus.Winkler, R. (1988). Pädagogische
Epochen. Düsseldorf.Plevnik, T. (ur.) (1998). Vzgoja in
izobraževanje v besedah in številkah. Ljubljana: MŠŠ.Čuden, D.
(prev.) (1999). Vzgojno-izobraževalni priročnik. Ljubljana: Svet
Evrope pri NUK. Mühlbauer, K. et al (1985). Erziehung zwishen
Anspruch und Wirklichket. Oettingen: Verlag Meiners.Fend, H.
(1980). Theorie der Schule. München, Wien, Baltimore.Matijevič, M.
(1994). Alternativne škole. Zagreb: Institut za pedagogijska
istraživanja.Webb, Y. (1996). Understanding staff development.
Buckinghamm: Open University/SRHE. Skok, D. (ur.) (1990). Ljudska
prava, Osnovni međunarodni dokumenti. Zagreb: Školska knjiga.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.
IZBIRNI PREDMET: ZGODOVINA PEDAGOGIKE IN ŠOLSTVA
Obseg ur: 90; 30 PR, 60 SESemester: 3.
CILJI IN VSEBINACilji:Poglabljanje teoretično-metodoloških
izhodišč za raziskovanje zgodovine pedagogike in
šolstva.Usposabljanje za samostojno iskanje zgodovinskih pedagoških
virov in njihovo interpretacijo. Razumevanje odnosov med
pedagoškimi idejami, šolo in državo.Poglobitev razumevanja vpliva
preteklosti na aktualna pedagoška in šolsko-politična
vprašanja.Usposabljanje za razločevanje subjektivnih idej in
namenov posameznih pedagoških avtorjevod objektivnih funkcij
njihovih idej v zgodovinskem razvoju.Razvijanje sposobnosti uporabe
ideološkokritične metode proučevanja razvoja pedagogike in šolstva
ter njuno razumevanje kot segmenta socialnega sistema s
prepoznavanjem socialnih učinkov, ki jih sprožajo posamezne
ideje.Spoznavanje značilnosti razvoja šolskih sistemov v posameznih
državah in njihova primerjava.Razvijanje interesa sa samostojno
raziskovanje zgodovine pedagogike in šolstva, še posebnona
Slovenskem.
Vsebina:Vsebina predmeta se prilagaja vsebini raziskovalnih
nalog posameznih kandidatov na podiplomskem študiju. Kot skupno
izhodišče pa so v ospredju teme, ki poglabljajo in razširjajo
vsebino dodiplomskega študija zgodovine pedagogike:- metodologija
zgodovinskega pedagoškega raziskovanja;
29
-
- konstituiranje pedagogike kot znanosti v obdobju
razsvetljenstva ter dihotomije in konflikti,ki jih to obdobje
sproži na področju pedagoških idej in šolstva;- pojem “moderne” v
pedagogiki kot izhodišče za razumevanje “postmoderne”;-
pluralizacija pedagogike ob koncu 19. stoletja in primerjava
konceptov različnih pedagoških smeri - v tem okviru podrobneje
ideje reformske in progresivne pedagogike ter organizacija in
vsebina alternativnih šolskih konceptov;- razvoj razumevanja pojma
avtonomije pedagogike in šolstva.
LITERATURA:Schmidt, V. (1988). Zgodovina šolstva in pedagogike
na Slovenskem. 3 zv. Ljubljana: Delavska enotnost.Schmidt, V.,
Melik, V., Ostanek, F. (Ur.) (1970). Osnovna šola na Slovenskem
1869 - 1969. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.Bergant, M. (1958).
Poizkusi reforme šolstva pri Slovencih 1919 - 1929. Ljubljana: DZS.
Protner, E. (v tisku). Pedagogika in izobraževanje učiteljev 1918 -
1941. Nova Gorica: Educa.Hamann, B. (1986). Geschichte des
Schulwesens. Werden und Wandel der Schule im ideen- und
sozialgeschichtlichen Zusammenhang. Bad Heilbrunn:
Klinkhardt.Koneffke, G. (1994). Pädagogik im Übergang zur
bürgerlichen Herrschaftgesellschaft. Studien zur Socialgeschichte
und Philosophie der Bildung. Wetzlar: Büchse der Pandora. Hoffmann,
D., Langewand, A., Niemeyer, C. (Hrsg.) (1994). Begründungsformen
der Pädagogik in der “Moderne”. 2. izdaja. Weinheim: Deutscher
Studien Verlag.Böttcher, W., Lechner, E., Schöler, W. (Hrsg.)
(1992). Innovationen in derBildungsgeschichte europäischer Länder.
Frankfurt am Main: Peter Lang, idr..
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.
IZBIRNI PREDMET: PEDAGOGIKA OTROK S POSEBNIMI
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIMI POTREBAMI
Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SESemester: 3.
CILJI IN VSEBINA:Cilji:Slušatelji spoznajo
terapevtsko-intervencijske možnosti in učinke zgodnjega odkrivanja
in zgodnje obravnave otrok z motnjami ter rizičnih otrok, seznanijo
se s strokovno-teoretičnimi principi vključitve v najmanj
restriktivno okolje za otroke s posebnimi vzgojno- izobraževalnimi
potrebami, naučijo se prepoznati in razumeti večplastnost učnih
težav v povezavi z drugimi motnjami, primerjajo model inkluzivnega
šolanja z integracijskim in segregacijskim modelom, seznanijo se z
izsledki tujih in domačih raziskav iz področja integracije in
inkluzije otrok s posebnimi potrebami.
Vsebina:- Zgodnje odkrivanje in zgodnja obravnava otrok z
motnjami rizičnih otrok.- Vključevanje učencev s posebnimi
potrebami v najmanj restriktivno okolje.- Problemi definiranja in
diagnosticiranja posebnih potreb.- Diagnostični model kompleksnih
učnih težav.- Segregacijski – integracijski model usposabljanja
otrok s posebnimi potrebami.- Model inkluzivnega šolanja otrok s
posebnimi potrebami.
30
-
- Raziskovalno delo na področju integracije in inkluzije doma in
v svetu..
LITERATURA:Brinkerhoff, L. C., Show, S. F., Mcquire, S. M.
(1993). Promoting post secondary educationfor students with
learning disabilities. A hand book for practioners. Austin: TX:
PRO-ED.Gross, J. (1996). Special educational needs in the primary
school. Buckingham, Philadelphia: Open University Press.Gulliford,
R., Upton, G. (1992). Special Educational needs. London and New
York. Guralnick, M. J. (1997). The effectiveness of early
intervention. Baltimore: Brookes.Haeberllin, V., Bless, G., Moser,
V., Klaghofer, R. (1991). Die Integration Lern behinderten, Bern,
Stuttgart: Haupt.Hornby, G., Davis, G., Taylor, G. (1995). The
special educational needs coordinator's handbook. London, New York:
Routledge.Kovačević, V., Stančić, V., Mejovšek, M. (1988). Osnove
teorije defektologije. Zagreb: Sveučilište.Novosel, M. (1983).
Dijagnosticiranje u defektologiji. Zagreb: Sveučilišna naklada
Liber. Schmidt, M. (1999). Segregacija – integracija. Sodobna
pedagogika, št. 1, str. 138-153.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.
IZBIRNI PREDMET: PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA
Obseg ur: 90; 60 PR, 30 SESemester: 3.
CILJI IN VSEBINACilji:Spoznati različne koncepte predšolske
vzgoje v Evropi in širše ter jih med seboj primerjati in
analizirati. Spoznati zasnovo javnih vrtcev, zakonodajo in
kurikulum za vrtce pri nas, spoznati vidni in prikriti kurikulum v
vrtcu, spoznati različne možnosti za dejavnosti otrok v vrtcu.
Razviti sposobnosti za kritično analizo lastnih aktivnosti ter za
uporabo inovacij v lastni praksi, spoznati problematiko družine
skozi zgodovino in različne modele socializacije v družini ter
spoznati značilnosti vzgoje v družini in v vrtcu in ju primerjati
med seboj.LITERATURA:Bahovec, E. D., Kodelja, Z. (1996): Vrtci za
današnji čas. Ljubljana: Center za kulturološke raziskave pri
Pedagoškem inštitutu.Golant, S. K., Golant, M. (1997): Kindergarten
- It Isn´t What It Used to Be. Los Angeles: RGA publishing Group,
Inc.Kroflič, R. (1997): Med poslušnostjo in odgovornostjo.
Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.Katz, L. G., Chard,
S.C. (1997): Engaging Childrens Minds: The Project Approach.
NeyJersey: Ablex Publishing Corporation.Lepičnik Vodopivec, J.
(1996): Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati.
Ljubljana: MiSch.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTA: seminarska naloga, izpit.
31
-
5.1.1.3 Način študija
5.1.1.3.1 Pogoji za vpis
V program se lahko vključijo:- diplomanti univerzitetnega
programa Pedagogika,- diplomanti drugih univerzitetnih pedagoških
študijskih programov, če opravijo diferencialne izpite iz:
metodologije pedagoškega raziskovanja, didaktike II in zgodovine
pedagogike,- diplomanti univerzitetnih nepedagoških študijskih
programov, če opravijo pedagoško andragoško izobraževanje (PAI) in
diferencialne izpite iz metodologije
pedagoškega raziskovanja, didaktike II in zgodovine pedagogike,-
kandidati morajo imeti povprečno oceno študija vsaj 8 v
dodiplomskem izobraževanju ali vsaj dve leti vzgojno-izobraževalne
prakse in ustrezno raziskovalno oz. strokovno bibliografijo,-
kandidati morajo aktivno obvladati angleški ali nemški jezik (ali
pasivno obvladati oba jezika).5.1.1.3.2 Merila za izbor kandidatov
v primeru omejenega vpisa
Število vpisnih mest je 15. V primeru večjega števila kandidatov
bo opravljen izbor mekandidati glede na povprečno oceno
dodiplomskega študija.
5.1.1.3. 3 Načini in oblike izvajanja študija
Prvi, drugi in tretji semester temeljijo na organiziranih
oblikah študija, v četrtem semestru paštudenti pripravljajo
magistrsko nalogo.Predavanja bodo potekala ob petkih in sobotah. Če
bo kandidatov 5 ali manj, bodo organizirane konzultacije.Vsak
študent bo dobil tutorja izmed nosilcev predmetov na podiplomskem
študiju. Splošne informacije o študijskem programu bodo dosegljive
na internetu.
5.1.1.3.4 Pogoji za napredovanje
Za vpis v 2. letnik študija mora kandidat opraviti obveznosti iz
3 obveznih predmetov zbrati 45 KT.Vsi izpiti se vrednotijo s
številčnimi ocenami.
5.1.1.3.5 Pogoji za dokončanje študija
1. Kandidat konča podiplomski študij, ko opravi:- obveznosti iz
obveznih in izbirnih predmetov in- izdela in uspešno zagovarja
magistrsko nalogo.
Magistrsko delo mora biti rezultat samostojnega raziskovalnega
dela, s katerim kandidatdokaže, da obvlada področje, ki je povezano
s predstavljeno magistrsko temo in metode znanstveno-raziskovalnega
dela. Gre za originalno delo, ki omogoča objavo v ugledni reviji s
področja pedagogike, didaktike ali psihologije (I. ali II.
kategorije iz Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v
Mariboru).
32
-
2. Pogoji za prehod na doktorski študij brez izdelave
magistrskega dela:
a) če je kandidat dosegel na podiplomskem študiju povprečno
oceno najmanj 9;b) če kandidat s svojo bibliografijo izkazuje
znanstveno-raziskovalno aktivnost (vsaj en izvirni znanstveni
članek v mednarodno priznanih revijah (I. ali II. kategorije Meril
za volitvev nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev Univerzev Mariboru).
Izjemno uspešnim kandidatom je omogočen prepis na doktorski
študij pred zaključkompodiplomskega študijskega programa za
pridobitev magisterija iz pedagogike pod naslednjimi pogoji:
5.5.1.3.6 Znanstveni naziv
Magister/magistrica znanosti – s področja pedagoških
znanosti.
33
-
DOKTORSKI ŠTUDIJ PEDAGOGIKE
5.0.0.0 Splošni podatki o programu
5.1.2.1.1 Naslov in vrsta programa
Doktorski študij pedagogike.
5.1.2.1.2 Temeljni cilj programa
Temeljni cilj programa je usposobiti kandidata za samostojno
znanstveno-raziskovalno delona področju pedagogike oz. vzgoje in
izobraževanja.
5.1.2.1.3 Trajanje študija
Dve oz. štiri leta intenzivnega raziskovalnega dela pod
mentorjevim vodstvom.
5.1.2.1.4 Povezanost z drugimi programi
Doktorski študij pedagogike se navezuje predvsem na znanja,
pridobljena na pedagoškihprogramih podiplomskega izobraževanja.
5.0.0.0.0 Vključevanje programa v kreditni sistem študija
Doktorski študij pedagogike je organiziran na način, ki omogoča
vključevanje podiplomskegaprograma v kreditni sistem študija
ustrezajoč kriterijem in standardom Univerze v Mariboru.Za direktno
prehodnost za pridobitev naziva doktor/ica znanosti s
področjaznanosti je potrebno:Prvi dve leti doktorskega študija po
programu in obsegu magistrskega študija:
pedagoških
Obvezni predmeti:1. predmet2. predmet3. predmetIzbirni
predmet:1. predmet2. predmetIndividualno raziskovalno
delo:Skupaj:
15 KT15 KT15 KT
15 KT15 KT45 KT
120 KT
Drugi dve leti doktorskega študija: individualnoraziskovalno
delo usmerjeno v izdelavodoktorskega delaSkupaj:
120 KT240 KT
34
-
5.1.2.1.6sodelovanja
Vključevanje programa v meduniverzitetne in mednarodne
oblike
Povezovanje z drugimi visokošolskimi ustanovami doma in v tujini
bo potekalo prekoraziskovalnih nalog, kreditnega sistema študija in
izmenjave študentov.Oddelek za pedagogiko, psihologijo in didaktiko
sodeluje z naslednjimi institucijami:5.6.7.
Oddelek za pedagogiko in Oddelek za psihologijo, FF, Univerza v
Ljubljani,Oddelek za defektologijo, PeF, Univerza v
Ljubljani,Department of Education, University of Cyprus, Ciper;
kontaktna oseba: prof. dr. AndreasDemetriou,Odsjek za pedagogiju,
FF, Sveučilište u Rijeci, Hrvatska; kontaktna oseba: prof. dr.
Vladimir Rosić,Rehabilitacijsko edukacijski fakultet, Svetučilište
u Zagrebu, Hrvatska; kontaktna oseba:prof. dr. Miroslav
Prstačić,
8.
9.
10. Lehrstuhl für Pädagogik, Maximilians Universität, München;
kontaktna oseba: prof. dr.HerbertTschamler,
11. Lehrstuhl für Erziehungwiesenschaft, Philips Universität,
Marburg; kontaktna oseba: prof.dr.Christian Berg,
12. Department of Psychology, California State University
Fullerton; kontaktna oseba: prof.dr. Marck Runco.
5.1.2.1.7 Način samoevalviranja programa
Skladno s Statutom Univerze v Mariboru in po sklepu Senata
Pedagoške fakultete Maribor jebila imenovana komisija za
zagotavljanje kvalitete in samoevalvacijo. Komisija izvaja
institucionalno in programsko evalvacijo študijskih programov.
Oddelek za pedagogiko, psihologijo in didaktiko bo zagotavljal
uspešnost študija, ustreznost vsebin, prehodnost in objave
znanstvenih dosežkov študentov in učiteljev, ki sodelujejo v
programu. Upoštevana bodo merila in kriteriji za ugotavljanje
kvalitete študijskega programa, ki jih je sprejel Svet za visoko
šolstvo RS. Program bo evalviran tudi na osnovi izkušenj domačih in
tujih akademskih ustanov.
5.1.2.1.8 Sestavljalci programaProgram so sestavili učitelji na
Oddelku za pedagogiko, psihologijo in didaktiko: izr. prof.
dr.Majda Pšunder, izr. prof. dr. Martin Kramar, red. prof .dr.
Norbert Jaušovec in doc. dr. KarinBakračevič-Vukman.
Pri sestavi vsebin predmetov so sodelovali:
35
Nosilec Naziv predmeta
Obvezni predmeti:
doc. dr. Branka Čagran Poglavja iz metodologije znanstveno-
pedagoškega raziskovanja
izr. prof. dr. Martin Kramar Pregled klasične in moderne
didaktikeizr. prof. dr. Majda Pšunder Teorija vzgoje
-
5.1.2.1.9 Raziskovalne in strokovne reference Pedagoške
fakultete
Pedagoška fakulteta v Mariboru je visokošolska institucija, ki
usposablja študente primarno zapedagoške poklice. Leta 1961 je bila
ustanovljena Pedagoška akademija, ki je 1986 postala Pedagoška
fakulteta. Pedagoška fakulteta Maribor izvaja 23 dodiplomskih
univerzitetnih programov, enega visokošolskega in 9 podiplomskih
programov.Preko nosilcev posameznih projektov se na Pedagoški
fakulteti izvaja 15 znanstveno- raziskovalnih projektov pri MZT in
2 raziskovalna projekta pri MŠŠ. Učitelji in sodelavci objavljajo
rezultate znanstveno-raziskovalnega dela v domačih in tujih
znanstvenih revijah.5.1.2.1.10 Raziskovalne in strokovne reference
nosilcev programa
Glej točko 5.1.1.1.11 pri predstavitvi magistrskega študija
pedagogike.
5.1.2.1.11 Kadrovske zahteve za izvedbo programa
Izvajalci programa so habilitirani učitelji, ki izpolnjujejo
pogoje, določene z Zakonom ovisokem šolstvu in registrirani
raziskovalci. Pri izvajanju programa bodo sodelovali tudi
univerzitetni učitelji in raziskovalci s tujih univerz.
5.1.2.1.12 Materialni pogoji za izvedbo programa
Pedagoška fakulteta Maribor bo zagotavljala potrebne prostore in
osnovna sredstva zaraziskovalno delo, računalniško in programsko
opremo, laboratorije ter knjižnico z informacijskim servisom.
36
Izbirni predmeti:
doc. dr. Karin Bakračevič- Vukman,prof. dr. Velko S. Rus
Edukacija z vidika sodobne socialne psihologije
izr. prof. dr. Zlatka Cugmas Razvijanje pozitivne zaznave samega
sebe v izobraževanju
izr. prof. dr. Ivan Ferbežer Pedagogika otrok s posebnimi
potrebami –nadarjeni otroci
doc. dr. Ivan Gerlič Izobraževanje na daljavoprof. dr. Norbert
Jaušovec Nevropsihologija učenjaprof. dr Janez Jereb Menedžment
izobraževalnih procesovprof. dr. Jurij Jug Andragogikadoc. dr.
Friderik Klampfer Etika vzgoje in izobraževanjaizr. prof. dr.
Martin Kramar Visokošolska didaktikaizr. prof. dr. Majda Pšunder
prof. dr. Zdenko Medveš
Primerjalna pedagogika
doc. dr. Edvard Protner Zgodovina pedagogike in šolstvadoc. dr.
Majda Schmidt prof. dr. Miroslav Prstačić
Pedagogika otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi
potrebami
izr. prof. dr. Jasna Krstović Predšolska pedagogika
-
5.1.2.1.13 Viri financiranja
Podiplomski študij pedagogike se financira s prispevki
kandidatov ali organizacij, ki jimštudij omogočajo ter iz drugih
sistemskih virov. Skladno s 320. členom Statuta Univerze Maribor
določa višino šolnine Upravni odbor Univerze. Sofinanciranje je
možno tudi s strani MŠŠ, MZT.(Priloga: Izračun količnikov po
normativih in standardih za izvajalce podiplomskega programa
Pedagogika).
5.1.2.1.14 Predviden vpis
Pričakujemo do 5 kandidatov v dvoletnem ciklusu.
5.1.2.1.15 Možnost zaposlitve
Doktorji znanosti so usposobljeni za samostojno
znanstveno-raziskovalno delo vvisokošolskih in drugih
organizacijah, pripravljeni so za najzahtevnejša dela v šolstvu,
raziskovalnih in razvojnih institucijah.
5.1.2.1.16 Lik diplomanta
Kandidat, ki opravi doktorski študij pedagogike, poglobljeno
obvlada področje pedagogike,usposobljen je za samostojno
znanstveno-raziskovalno delo na področju vzgoje in
izobraževanja.
5.1.2.1.17 *Podatki o predmetniku
Podiplomski študijski program se sestoji iz obveznih predmetov
(3 x 15 KT = 45 KT) inizbirnih predmetov (2 x 15 KT = 30 KT). Tako
je organiziranih oblik študija 75 KT in individualnega
raziskovalnega dela 45 KT. Celotni magistrski študijski program je
ovrednotens 120 KT.
* Spremembe nosilcev predmetov so bile potrjene na seji Senata
PEF UM dne 01. 02. 2005, na seji Senata UMdne 15. 03. 2005 in na
Svetu RS za visoko šolstvo dne 15. 04. 2005.
Študent ima možnost najmanj 10 % predavanj in seminarjev
opraviti v drugih študijskihprogramih in istem oziroma drugih
visokošolskih zavodih
37
Obvezni predmeti KTNosilec predmeta
Obveznosti študenta
Poglavja iz metodologije znanstveno- pedagoškega
raziskovanja
15 dr. Branka Čagran izpit
Teorija vzgoje 15 dr. Majda Pšunder izpitPregled klasične in
moderne didaktike 15 dr. Martin Kramar
dr. Milena Ivanuš Grmek
izpit
Skupaj KT: 45
-
Izbirni predmeti so enakovredni glede na število KT. Študent
izbere dva izbirna predmeta kise izvajata v 2. letniku študija. Pri
vsakem izbirnem predmetu izdela seminarsko nalogo.
* Spremembe nosilcev predmetov so bile potrjene na seji Senata
PEF UM dne 01. 02. 2005, na seji Senata UMdne 15. 03. 2005 in na
Svetu RS za visoko šolstvo dne 15. 04. 2005.
Individualno raziskovalno deloV okviru obveznih in izbirnih
predmetov lahko kandidat pridobi 3 x 15 = 45 KT, če na izbranem
problemu, ki ga definira nosilec predmeta, v obliki samostojnega
raziskovalnega dela uporabi pridobljeno znanje.Individualno
raziskovalno delo se vrednoti preko javne predstavitve v
seminarju.
Kandidat drugi dve leti intenzivno pripravlja raziskovalno
nalogo.Individualno raziskovalno delo, usmerjeno v izdelavo
doktorskega dela je ovrednoteno s 120KT.Tako je organiziranih oblik
študijaindividualnega raziskovalnega dela pa
75 KT,165 KT.
5.1.2.1.18 Horizontalna in vertikalna povezanost predmetov
Doktorski program je zasnovan predvsem na predhodnem znanju, ki
ga kandidat večinompridobi pri magistrskem študiju pedagogike.
38
Izbirni predmeti2.
letnikNosilec predmeta
Obveznosti študenta
KT
Edukacija z vidika sodobne socialne psihologije
15 dr. Karin Bakračevič- Vukman, prof. dr. Velko S. Rus
seminarska naloga, izpit
Razvijanje pozitivne zaznave samega sebe v izobraževanju
15 dr. Zlatka Cugmas seminarska naloga, izpit
Pedagogika otrok s posebnimi potrebami – nadarjeni otroci
15 dr. Ivan Ferbežer seminarska naloga, izpit
Izobraževanje na daljavo 15 dr. Ivan Gerlič seminarska naloga,
izpitNevropsihologija učenja 15 dr. Norbert Jaušovec seminarska
naloga, izpitMenedžment izobraževalnih procesov
15 dr. Metod Černetič seminarska naloga, izpit
Andragogika 15 dr. Jurij Jug seminarska naloga, izpitEtika
vzgoje in izobraževanja 15 dr. Friderik Klampfer seminarska naloga,
izpitVisokošolska didaktika 15 dr. Martin Kramar seminarska naloga,
izpitPrimerjalna pedagogika 15 dr. Majda Pšunder
dr. Zdenko Medvešseminarska naloga, izpit
Zgodovina pedagogike in