Osnovna šola Podgorje pri Slovenj Gradcu Podgorje 172 2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu RAZISKOVANJE VODNEGA SVETA REKE SUHODOLNICE (raziskovalna naloga) Avtorji: Dora Sušec, Jakob Kutin, Nik Gjerkeš Hlupič, Ula Perovec, Zala Paradiž, Tonček Pačnik, Miha Krištofelc (1. triada) Tjaša Kelc, Ajda Doler, Larisa Pungertnik, Nika Grušovnik, Ines Sečnjak, Filip Meh, Dora Klančnik, Kristina Andrejc, Luka Krištofelc (2. triada) Andrej Bricman, Katja Jamnik, Lucija Rošer, Metka Lubej, Gregor Paradiž, Urška Pijovnik (3. triada) Mentorji: Nina Krištofelc, Mateja Jontes, Vesna Čuček, Klavdija Sonjak, Majda Tamše Podgorje, 2010
17
Embed
Osnovna šola Podgorje pri Slovenj Gradcu Podgorje 172 ...€¦ · Danes reka zaradi onesnaženosti in vpliva podnebnih sprememb ni primerna za kopanje in drsanje. V preteklosti je
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Osnovna šola Podgorje pri Slovenj Gradcu Podgorje 172
2381 Podgorje pri Slovenj Gradcu
RAZISKOVANJE VODNEGA SVETA REKE SUHODOLNICE (raziskovalna naloga)
Avtorji:
Dora Sušec, Jakob Kutin, Nik Gjerkeš Hlupič, Ula Perovec, Zala Paradiž, Tonček
Pačnik, Miha Krištofelc (1. triada)
Tjaša Kelc, Ajda Doler, Larisa Pungertnik, Nika Grušovnik, Ines Sečnjak, Filip Meh, Dora
Klančnik, Kristina Andrejc, Luka Krištofelc (2. triada)
Andrej Bricman, Katja Jamnik, Lucija Rošer, Metka Lubej, Gregor Paradiž, Urška
1 UVOD ........................................................................................................................... 3 2 SPLOŠNI PODATKI O REKI SUHODOLNICI ............................................................. 4 3 MOKRIŠČE .................................................................................................................. 5 4 ZANIMIVOSTI POVEZANE Z REKO SUHODOLNICO................................................ 7 5 RASTLINSTVO REKE SUHODOLNICE ...................................................................... 8 6 ŽIVALSTVO REKE SUHODOLNICE ......................................................................... 11 7 REKA SUHODOLNICA PRED IZZIVI SODOBNEGA ČASA ..................................... 15 8 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 17
3
1 UVOD
Letošnje šolsko leto je za našo šolo z vidika varovanja okolja pomembno leto. Dveletno
organizirano delovanje za boljšo okoljsko osveščenost je prineslo spodbudne rezultate.
Med drugim smo v mesecu aprilu slovesno podpisali ekolistino in postali polnopravni
člani Ekošole. S tematiko biotske raznovrstnosti smo se že srečali pri spoznavanju in
raziskovanju Nature 2000, ki je bila tema letošnja ekokviza, zato nam je bila tematika
natečaja poznana in zanimiva za raziskovanje.
Tema raziskovalnega natečaja Vodni detektiv s sloganom Živi vodni svet – moj svet!« je
sprva spodbudila učiteljice kot priložnost za raziskovanje reke Suhodolnice, ki teče v
neposredni okolici šole. O reki, ki teče skozi dolino iz katere izhajajo nekateri naši učenci
in pot nadaljuje mimo šole vse do njenega izliva v reko Mislinjo, smo do sedaj vedeli bolj
malo. Zavedamo se, da reka predstavlja pomemben del življenja za naš kraj, zato je
dobro, da jo podrobneje spoznamo in jo hkrati bolj cenimo ter jo v prihodnosti s svojim
ravnanjem obvarujemo pred negativnimi vplivi okolja.
Namen raziskovalne naloge je bil raziskati rastlinski in živalski svet reke, spoznati njeno
pot (od izvira do izliva), ugotoviti izvor poimenovanja reke, raziskati vlogo reke za
domači kraj ter primerjati kvaliteto vode reke nekoč in danes. Prvi del raziskovanja je
zajemal proučevanje splošnih podatkov o reki, ki jih že vemo ali pa jih lahko najdemo v
različnih virih informacij. V drugem delu raziskovanja pa smo pozornost namenili
ugotavljanju čistoče vode in le-to primerjali s stanjem nekoč ter ugotavlja vpliv
podnebnih sprememb na kvaliteto voda.
Z raziskovanjem reke Suhodolnice smo spoznali, da je živi vodni svet za naše sobivanje
na planetu Zemlja pomemben in nujen. Pestrost živih bitij na tem področju in prisotnost
nekaterih že ogroženih vrst prinaša dodaten čar naši regiji, s tem pa tudi prepoznavnost
v širšem prostoru. Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da življenje reki ne dajejo samo živa
bitja v in ob reki, ampak smo pomemben člen tudi mi.
4
2 SPLOŠNI PODATKI O REKI SUHODOLNICI
Ime reke izvira iz strukture tal po kateri teče reka. Tla so apnenčasta, kamnita in tako
omogočajo ponikanje vode. V sušnem obdobju se struga izsuši oziroma teče pod
kamenjem, saj reka na več mestih ponikne. Dolina po kateri teče reka se imenuje Suhi
dol ali Suhodol . Po pripovedovanju sodeč naj bi reko poimenovali po kraju.
Suhodolnica ni reka s klasičnim izvirom. Izvir tvorijo t.i. plešivška podolja. Od teh sta dva
nekoliko večja: prvi se nahaja pri danes zapuščeni kmetiji Verjanšek, drugi pa nižje pri
kmetiji Prevolnik. Ostala manjša podolja se nahajajo v okolici Plešivškega mlina, ki je
hkrati začetna točka struge, ki leži ob južnem vznožju Uršlje gore. Reka Suhodolnica
nadaljuje svojo pot skozi sotesko Kaštel. To je slikovita soteska, ki jo je oblikovala reka
Suhodolnica. Nekoč je bila Suhodolnica potok, danes pa se je zaradi zadostne količine
vode preimenovala v reko. Reka ima tudi številne tolmune, saj večkrat ponikne in nato
ponovno priteče na površje. Ob enem izmed prelomov je nastal zelo redek
(geomorfološki) pojav - to je naravno okno, na desni strani reke. Suhodolnica nadaljuje
svojo pot po dolini Suhega dola skozi Podgorje. V vasi Podgorje se Suhodolnici pridruži
potok Jenina, ki priteče iz Šmiklavža in potok Sredmšnica, ki priteče iz zaselka Sredme.
Nato Suhodolnica teče proti Slovenj Gradcu, kjer se izlije v reko Mislinjo.
5
3 MOKRIŠČE PRI PLEŠIVSKEM MLINU
Kot vemo, so mokrišča območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali
umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda v njem je lahko
sladka, polslana ali slana. Mokrišče v katerega se združujejo potočki iz okoliških dolinic,
obdanih s košatimi borovimi in smrekovimi gozdovi najdemo tudi ob poti reke
Suhodolnice. Gre za močvirni svet povirja Suhodolnice. Mokrišče na nadmorski višini
860 m, ki ga obdaja drevored divjega kostanja, predstavlja pravo naravno znamenitost
za skoraj vsakega pohodnika, saj se ljudje radi ustavljajo ob njem in občudujejo življenje
ob in v njem. To mokrišče je tukaj nastalo zaradi slabše prepustnih kamnin, laporovca in
glinovca in zato spada po tipu mokrišč med naravna mokrišča. Tu količina voda niha
glede na letni čas. Medtem pa se ob reki nahaja tudi antropogeno oz. umetno mokrišče,
kjer je voda prisotna skozi celo leto.
V osrednji močvirni kotlini povirja prevladuje visoko stebličje, šašje in grmičje ter
širokolistni munc in druge rastline. Ob preskakovanju večjih tolmunov lahko opazimo
potočno postrv, celo ogroženega potočnega raka, črno-rumenega kačjega pastirja, vse
bolj redkega metulja – sviščevega modrina in druge žuželke.
Mokrišča imajo že od nekdaj pomembno vlogo v človekovem življenju. V njem najdemo
različne vrste živih bitij, ki so drugod že zelo redke. Poleg tega pa varujejo okolje pred
poplavami, zadržujejo visoke vode ob poplavah, čistijo onesnažene vode, so vir hrane in
različnih dobrin ter območja, kjer se človek uživa v pestrosti narave.
6
7
4 ZANIMIVOSTI POVEZANE Z REKO SUHODOLNICO
Pri raziskovanju smo želeli spoznati tudi zanimivosti, anekdote, legende, ki bi bile
kakorkoli povezane z reko. Po zbranih informacijah sklepamo, da krajani ne poznajo
kakršnekoli legende oz. anekdote, smo pa po njihovem pričevanju izvedeli nekaj
zanimivosti, ki jih navajamo spodaj.
Pred časom je bila po soteski, kjer teče reka Suhodolnica speljana cesta od Suhega
dola do Plešivca in naprej na Uršljo goro. 9. avgusta 1995 je hudo neurje cesto
popolnoma uničilo in odplavilo. Soteska po vodni ujmi skorajda ni bila več prehodna.
Domačini in gozdarji so se odločili, da ceste ne bodo več popravljali, po trasi uničene
ceste pa so speljali pešpot. Tako je nastala GTP Pešivec, katere najdaljši del je speljan
skozi sotesko Kaštel.
Včasih je bila reka bogata z ribami s katerimi so si radi postregli prav vsi. Čeprav to
vsem ni bilo dovoljeno, so ljudje skrivaj lovili ribe z rokami. Za mladimi fanti so oprezali
ribiški čuvaji in jih tudi kaznovali. Iz vsega tega je nastala zanimiva dogodivščina. Kadar
je kdo od fantov želel drugim nagajat, se je oblekel v ribiškega čuvaja ter strašil fante v
vodi, ki so se prestrašeni razbežali.
8
5 RASTLINSTVO REKE SUHODOLNICE
Dolina Suhodolnice, biser Koroške narave, je kraj, kjer najdemo številne redke rastline: