-
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer:
Organizacija in management delovnih procesov
ORGANIZIRANJE RA ČUNALNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH NA
CENTRU
ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE PRI GZS
Mentor: izr. prof. dr. Miroslav Jeraj Kandidat: Grega Sodja
Kranj, avgust 2007
-
ZAHVALA Za vso strokovno pomoč in prijaznost pri izdelavi
diplomske naloge se zahvaljujem mentorju, izr. prof. dr. Miroslavu
Jeraju. Hvala vsem sodelavcem GZS, Centra za poslovno
usposabljanje, za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi lektorki Sonji Janeš, ki je lektorirala mojo
diplomsko nalogo.
-
POVZETEK V pričujoči diplomski nalogi je predstavljen način
organiziranja računalniškega izobraževanja za odrasle. V uvodnem
delu je predstavljen problem, ki ga na Gospodarski zbornici
Slovenije, Centru za poslovno usposabljanje, zaznavamo že nekaj
let. Gre za slabo izkoriščenost dveh računalniških učilnic, ki ne
prinašata želenega poslovnega rezultata. Ker je osnovna dejavnost
Centra izobraževanje odraslih, računalniška pismenost pa je v tem
obdobju postala že nekaj nujnega, je kot na dlani, da mora Center
začeti z izvajanjem oblik izobraževanja, ki vključujejo uporabo
računalnikov. V osrednjem delu diplomske naloge je prikazan koncept
predloga rešitve problema. Na podlagi analize anketnih vprašalnikov
sta nastali ponudbi za 90-urne intenzivne priprave na izpit za
pridobitev spričevala ECDL in za izvajanje izpitov ECDL. Podrobneje
je z vidika stroškov prikazano, kaj vse za organizacijo takega
dogodka potrebujemo, kako naredimo kalkulacijo cene, kakšna je
točka preloma ... Po analizi in pregledu vseh pridobljenih
rezultatov smo se odločili in prišli do zaključka, da je smiselno
izvesti priprave na izpit, za izvajanje izpitov pa se zaenkrat še
ne nameravamo odločiti. Ker pa ena lastovka še ne prinese pomladi,
so v sklepnem delu med drugim prikazane ostale ideje, ki jih je
treba v prihodnje prav tako preveriti, s tem pa paleto
računalniških usposabljanj še razširiti. Tako nameravamo izvajati
posamezne računalniške tečaje MS Office, priprave na izpit za
pridobitev NPK oblikovalec in izdelovalec spletnih strani,
srednjeročno pa razviti tudi elektronsko izobraževanje. KLJUČNE
BESEDE
- izobraževanje odraslih, - računalniško spričevalo ECDL, -
intenzivne priprave na izpit za pridobitev spričevala ECDL, -
kalkulacija cene, - točka preloma.
ABSTRACT This Diploma shows the type of organization of adult
education using computers. In the initial part the Diploma is
introducing the problem which has come to awareness of the
Slovenian Chamber of Commerce's Center for Business Education some
years ago – disusage of computers available the Computer Education
Center which results in the lack of the computer knowledge among
members. As the initial goal of the Center for Business Education
is adult education and at the same time the era we live in demands
flawless computer literacy, it is obvious that the Center should
begin to look into types of education which include the use of
computers. The main part of the Diploma describes the solution to
the problem mentioned in the previous paragraph. Analysis of
questionnaire suggests two offers, one being the courses for
intense preparations for ECDL certificate test through 90 hours of
computer usage lessons and the other being ECDL certificate test.
Further on, the
-
main part of the Diploma shows the requirements for organization
of the event from the financial point of view, the price
calculations of the program, the breaking point of the program …
The analysis of the results shows that preparations for the ECDL
certificate tests are reasonable even though the course for the
test preparations will not be executed in the near future. Since
the education needs in the field of computer knowledge is
increasing, a few additional ideas on computer education
possibilities are offered in the conclusion of the Diploma, which
should be examined and implemented as the follow-up of the basic
computer education preparations. Therefore the courses for MS
Office and web-page designs are necessary however e-education
should also be implemented. KEYWORDS
- adult education, - ECDL computer certificate, - intense
preparations for ECDL computer certificate test, - price
calculations, - breaking point.
-
KAZALO 1 Uvod .........
...............................................................................................
1
1.1 Predstavitev problema
....................................................................
1 1.2 Predstavitev okolja
.........................................................................
2 1.3 Predpostavke in omejitve
................................................................ 4
1.4 Metode dela
....................................................................................
6
2 Teoretične osnove
..................................................................................
8 2.1 Izobraževanje odraslih
.....................................................................
8 2.2 Računalniško spričevalo ECDL
....................................................... 9 2.3
Predstavitev 7 temeljnih področij ECDL
........................................... 11 2.4 Trženje
računalniškega
izobraževanja............................................... 12
3 Obstoječe stanje
.....................................................................................
15 3.1 Posnetek stanja
...............................................................................
15 3.2 Pregled kritičnih področij
.................................................................
16 3.3 Interpretacija rezultatov
.....................................................................
16 3.4 SWOT analiza
...................................................................................
24
4 Koncept predloga rešitve problema
........................................................... 25 4.1
Načrt dela
.......................................................................................
25 4.2 Kalkulacija cene intenzivnih priprav
................................................ 28 4.3 Kalkulacija
cene izpitov
ECDL...........................................................
35
5 Zaključek
....................................................................................................
40 5.1 Ocena učinkov začetka izvajanja računalniških usposabljanj
............ 40 5.2 Pogoji za izvedbo
............................................................................
40 5.3 Možnosti nadaljnjega razvoja
........................................................ 41
Literatura in viri
........................................................................................
44
Priloge........................................................................................................
46
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 1 od 55
1 UVOD Rek Kolikor znaš, toliko veljaš! je bil prisoten že pri
naših babicah, prababicah, to pa nam pove, da so ljudje že v
preteklosti dajali izobraževanju velik pomen. Je pa res, da se
razmere na svetovnem trgu zadnja leta izredno hitro spreminjajo,
ljudje pa govorijo le še o znanju, saj le-to pelje posameznika k
uresničitvi zastavljenih ciljev. Za posameznikov položaj v družbi
in na trgu delovne sile je ogromnega pomena to, da je izobražen in
usposobljen za svoje delo in življenje ter da svoje znanje nenehno
izpopolnjuje. Tako kot za posameznika je tudi za podjetje
neprecenljivega pomena izobražena in usposobljena delovna sila,
delodajalec pa le-to najlažje preverja z raznimi dokazili in
certifikati, ki si jih zaposleni pridobijo z uspešno opravljenimi
izpiti in drugimi oblikami preverjanja znanja. Ker pa se je z
vstopom Slovenije v Evropsko unijo še dodatno sprostil trg delovne
sile, je za slovensko delovno silo zelo pomembno, da je na
svetovnem trgu sposobna dokazati svoje znanje. Le-tega pa lahko
dokazuje med drugim tudi s spričevali, ki imajo mednarodno veljavo.
Kljub temu da je izobraževanje najpomembnejši razvojni dejavnik, se
moramo zavedati tudi njegovih spremljajočih stroškov. Kljub
donosnosti, ki jo prinese neko usposabljanje oziroma izobraževanje,
je včasih nesmiselno vlagati denar v nekaj, če le-to ni učinkovito
in ne prinese nobenega oziroma bolje rečeno želenega rezultata
oziroma napredka. Tako morajo ponudniki izobraževalnih storitev ves
čas skrbeti, da imajo ljudje možnost pridobivanja znanja, ki je
uporabno na njihovih delovnih mestih in v vsakdanjem življenju,
hkrati pa se moramo vsi stalno izpopolnjevati in hrepeneti po novih
znanjih, saj prav znanje mnogokrat odpira vrata, ki se zdijo še
tako zaprta. 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Na Gospodarski zbornici
Slovenije (v nadaljevanju GZS), Centru za poslovno usposabljanje (v
nadaljevanju Center), kjer kot študent sodelujem pri organizaciji
raznih seminarjev, posvetov, delavnic in konferenc, je zaznati
možnost povečanja prihodkov, s tem pa dobička na račun boljše
oziroma večje izkoriščenosti dveh računalniških učilnic. Na Centru
se poleg že omenjenih dogodkov izvajajo tudi javno veljavni
izobraževalni programi odraslih, in sicer višješolski strokovni
programi in srednješolski poklicni in strokovni programi. Za
izvajanje vseh teh programov je seveda nujno potrebna najmanj ena
sodobno urejena računalniška učilnica. Trenutno razpolagamo z dvema
računalniškima učilnicama, eno klasično, opremljeno z osnovnimi
računalniškimi
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 2 od 55
programi, in drugo popolnoma novo, sodobno opremljeno, kjer je
možnost izvajanja izobraževanja zahtevnejših računalniških vsebin.
Razlog za postavitev nove učilnice je postopek pridobitve
verifikacije za visokošolske strokovne izobraževalne programe in
poslovne prakse, saj v naslednjih letih na Centru nameravamo
razviti in izvajati visokošolski izobraževalni program za področje
managementa in izobraževalni program za področje informatike.
Vendar sta učilnici ob sedanjih aktivnostih slabo izkoriščeni, saj
ju uporabljajo le izredni študentje v določenem obdobju študijskega
leta (ko se izvajajo vaje, ki vključujejo uporabo računalnika), in
še to le v popoldanskem času. Tako so računalniki zasedeni po grobi
oceni okoli 10 % tistega časa, ko se izvajajo izobraževalne
storitve, ostalih 90 % časa pa računalniški učilnici »samevata«.
Zato ugotavljamo, da je uvedba novih oblik usposabljanja, ki
vključujejo uporabo in delo z računalnikom nujno potrebna. S tem
diplomskim delom želimo preveriti predvsem pravilnost naših domnev,
torej ugotoviti, koliko so se odrasli pripravljeni usposabljati za
delo z računalnikom, hkrati pa pripraviti ponudbo za določen
program računalniškega usposabljanja. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA
Center za poslovno usposabljanje je izobraževalni center GZS, ki je
organiziran kot samostojen zavod in je v 100-odstotni lasti GZS s
sedežem v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 27 a. Temeljni cilj GZS,
Centra za poslovno usposabljanje je funkcionalno izobraževanje in
usposabljanje strokovnih delavcev za management, povečanje
produktivnosti, ekonomiko poslovanja in izboljšanje kakovosti
poslovanja. Izobraževalne prireditve izvajamo v večji meri na
sedežu Centra v Ljubljani in zunaj sedeža v sodelovanju z območnimi
zbornicami GZS širem po Sloveniji. GZS, Center za poslovno
usposabljanje, je nastajal v začetku devetdesetih let prejšnjega
stoletja, torej v obdobju težkih in prelomnih dogodkov za slovenski
narod in gospodarstvo. Ustvarili so ga zanesenjaki, ki so imeli
veliko znanja o izobraževalnem marketingu, izobraževalnem
kurikulumu in vodenju izobraževalnih procesov, predvsem pa volje,
poguma in trdnega prepričanja, da so potrebe po dopolnilnem,
funkcionalnem in uporabnem znanju v slovenskem gospodarstvu
objektivno zelo velike in raznolike. Takratna ponudba na trgu glede
na te potrebe ni bila zadovoljiva. Naša organska povezanost z
resničnimi potrebami gospodarstva po novih in uporabnih znanjih in
veščinah pa nam je omogočila, da smo se razvili v enega največjih
ponudnikov in izvajalcev strokovnega izobraževanja v Sloveniji.
Redno zaposlujemo 17 sodelavcev, ki so organizatorji izobraževanja,
predavatelji in administrativni delavci, ter okoli 120 zunanjih,
domačih in tujih strokovnjakov: predavateljev, trenerjev,
svetovalcev in drugih specialistov. Poslovno politiko in razvoj
GZS, Centra za poslovno usposabljanje, vodi svet Centra, ki je
oblikovan iz predstavnikov ustanovitelja in delavcev Centra.
Temeljno poslanstvo je ob ustanovitvi opredelil ustanovitelj in se
do danes formalno ni spreminjalo ali dopolnjevalo. Formalno
zapisano poslanstvo je:
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 3 od 55
»Poslanstvo GZS, Centra za poslovno usposabljanje, je
posredovati gospodarstvu kakovostno in uporabno znanje ter uspešne
domače in tuje izkušnje po načelu iz prakse za prakso«
(www.cpu.si). GZS, Center za poslovno usposabljanje, svojih
verifikacij za izvajanje javno veljavnih izobraževalnih programov
za pridobitev izobrazbe, ki jih je pridobil, ne more prenašati na
druge pravne osebe. Zato je znotraj organizirana enota s statusom
zavoda, ki zagotavlja kontinuiteto izvajanja javno veljavnih
programov izobraževanja za pridobitev izobrazbe. Organizacijsko je
Center oblikovan v dve temeljni poslovni enoti in vodstvo zavoda s
skupnimi storitvami: • enota za strokovno izobraževanje (višja in
srednja strokovna šola za odrasle), • enota za strokovno
usposabljanje (seminarji, učne delavnice, posveti, projekti,
založba), • vodstvo zavoda in skupne storitve (direktor,
računovodstvo, ekonomat). Pred kratkim pa je bila ustanovljena še
enota izpitni center, ki je prevzela vlogo službe za izobraževanje
na GZS. Posamezne enote torej izvajajo naslednje dejavnosti: ENOTA
ZA STROKOVNO USPOSABLJANJE Organizacijska enota za strokovno
usposabljanje izvaja strokovno usposabljanje na naslednjih
področjih: • aktualna zakonodaja, • računovodstvo, finance, davki ,
• kadrovski management, • proizvodni procesi in management,
kakovost, • nepremičnine, gradbeništvo, trgovina ..., • ekologija,
• mednarodno poslovanje, • usposabljanje za prenos znanja,
pedagoško andragoško usposabljanje
mentorjev, • tuji jeziki, • trženje, prodaja, • strokovni
posveti, • vodenje – management, sporazumevanje, • priprave na
strokovne izpite, preverjanje znanja in usposobljenosti, •
podjetništvo. Vse izobraževalne oblike organiziramo v okviru
aktualnih tematskih področij, vsebine pa se spreminjajo in
dopolnjujejo glede na potrebe in zahteve izobraževalnega trga.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 4 od 55
ENOTA SREDNJE IN VIŠJE ŠOLE Izvaja javno veljavne izobraževalne
programe odraslih in sicer: • višješolski strokovni programi:
• računovodja, • poslovni sekretar, • komercialist, • inženir
informatike, • inženir multimedije;
• srednješolski poklicni in strokovni programi: • ekonomski
tehnik in • prodajalec.
V prihodnosti se bodo poleg teh enot oblikovale še
organizacijska enota za visokošolske strokovne izobraževalne
programe in po slovne prakse , organizacijska enota za mednarodno
sodelovanje in projekte ter že ustanovljena organizacijska enota
izpitni center , ki je prevzela vlogo službe za izobraževanje na
GZS in je povezana s preverjanjem in potrjevanjem znanja po
nacionalnih izpitnih katalogih za pridobitev nacionalne poklicne
kvalifikacije oziroma srednjega strokovnega naziva
poslovodja/delovodja, kar je pripomoglo k lažjemu vključevanju novo
zaposlenih v Centru, saj se je zaradi sprememb v zbornični
organiziranosti v letu 2006 število zaposlenih na Centru povečalo z
12 na 17. Dejavnost na Centru je usmerjena predvsem v usposabljanje
zaposlenih v različnih podjetjih. Usposabljanje vključuje procese
dopolnjevanja, spreminjanja in sistematiziranja že pridobljenih
znanj, spretnosti, navad in razvitih sposobnosti. Z organiziranim
usposabljanjem omogočamo zaposlenim, da ob delu osvežujejo,
dopolnjujejo, širijo in poglabljajo svojo izobrazbo, s čimer si
zagotavljajo konkurenčnost na trgu delovne sile. S stalnim
pridobivanjem znanja pa svoje delo opravljajo kakovostnejše, in s
tem izpolnijo pričakovanja delodajalcev. 1.3 PREDPOSTAVKE IN
OMEJITVE Na GZS, Centru za poslovno usposabljanje, smo prišli do
ideje, da bi Center postal pooblaščen izpitni center ECDL1. S tem
bi lahko kandidati pridobili evropsko računalniško spričevalo ECDL,
pred tem pa bi lahko svoje znanje preverili in po potrebi
izpopolnili na različnih usposabljanjih za delo z računalnikom ali
na individualnih urah z usposobljenim strokovnjakom na tem
področju. Nosilec licence ECDL za Slovenijo je Slovensko društvo
Informatika (v nadaljevanju SDI), ki je pristojno za imenovanje
izpitnih centrov. Navezali smo stik z odgovornimi osebami za
področje ECDL na SDI, kjer so nam posredovali informacije o
bistvenih in obveznih pogojih, ki jih je potrebno izpolnjevati za
pridobitev pravice za pooblaščen izpitni center ECDL. Obvezni
pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat za pooblaščen izpitni
center (v nadaljevanju IC) pred podpisom pogodbe:
1 ECDL - European Computer Driving Lincence (evropsko
računalniško spričevalo)
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 5 od 55
• da je vpisan v Poslovni register Slovenije, • da je ena od
registriranih dejavnosti tudi "drugo izobraževanje" (po
standardni
klasifikaciji podrazred 80.422), • da deluje v Sloveniji
neprekinjeno vsaj 5 let, • da ima vsaj dva stalno zaposlena
strokovnjaka informatika s pridobljenim
spričevalom ECDL. Poleg teh pogojev pa mora kandidat za IC
izpolnjevati še bistvene pogoje. To pa so: • nosilec licence (SDI)
mora ovrednotiti IC in IC mora podpisati predloženo
pogodbo z nosilcem licence, • IC mora uskladiti svoje delovanje
s sistemom QA, • IC mora imeti vse potrebne računalniške naprave
(in dovoljenja) za izvajanje
testiranja ECDL/ICDL, • IC mora sprejeti standardno pogodbo s
SDI. Ko kandidat izpolnjuje vse pogoje, mora plačati 600,90 EUR za
stroške pregleda prostorov in ovrednotenja vloge. Če pride do
sklenitve pogodbe, se ta znesek upošteva kot del plačila
pristopnine. Vsako vlogo za IC torej nosilec licence pregleda in
ovrednoti. Temu sledi ogled IC, ki ga opravi(jo) predstavnik(i)
SDI. Pri tem ocenijo kandidatove naprave, osebje in postopke, ki
jih uporablja pri svojem delu. Pri vrednotenju vloge in zlasti
vprašalnika so med drugimi uporabljena naslednja merila: • finančna
stabilnost in likvidnost kandidata (BON1 in BON2), • sodelovanje s
podobnimi ustanovami za akreditiranje, • naprave: okolje, vrsta
strojne in programske opreme, število licenc, • osebje (število
stalno zaposlenih za področje informatike, kvalifikacije ...).
Seveda pa mora kandidat, ki želi postati IC, zadostiti vsem
tehničnim pogojem ter imeti dovolj strokovnega osebja, ki se bo
posvečalo aktivnostim ECDL. Tehnični pogoji, ki jih SDI še posebej
dobro preveri, so: • postopki arhiviranja, • rezervni sistem, •
postopki varovanja, • varnostna (zaklenjena) naprava za varovanje
gradiv ECDL; • če namerava testni center opravljati teste zunaj
svoje lokacije, lahko to stori le s
svojo opremo. Glede osebja pa SDI postavlja naslednje zahteve: •
imenovana je oseba, ki bo odgovorna za delovanje IC, • imenovana je
oseba, ki bo odgovorna za finančno plat IC, • najmanj dva
pooblaščena izpraševalca (spričevalo za izpraševalca si lahko
pridobita šele, ko imata spričevalo ECDL in opravljen seminar na
SDI), • predavatelj ne testira svojih tečajnikov, s tem pa se
zagotovi večja objektivnost, • izpraševalec ne more opravljati
testiranja za več testnih centrov. Ob obisku kandidata (družbe,
ustanove) predstavniki SDI preverijo informacije iz vloge (zmožnost
kandidata za nadaljnji razvoj, vrsta in kakovost naprav,
administrativni postopki, zagotavljanje varnosti za podatke v zvezi
s testiranjem). Po obisku pripravi predstavnik SDI poročilo, ki ga
dobi tudi kandidat. Če kandidat ne
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 6 od 55
izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev, mu SDI lahko ponudi možnost,
da ponovno vloži vlogo, ko bo odpravil pomanjkljivosti. V primeru,
da je vloga ocenjena pozitivno, sledi podpis pogodbe o izvajanju
programa ECDL z nosilcem licence SDI. Po podpisu pogodbe nosilec
licence usposobi izpraševalce in koordinatorja, ki bodo v IC
izvajali izpite ECDL. IC poravna finančne obveznosti, in sicer
pristopnino v višini 1.702,55 EUR in letno članarino, prav tako v
višini 1.702,55 EUR. Ko IC poravna vse finančne obveznosti in ima
usposobljene izpraševalce za izvajanje izpitov ECDL in
koordinatorja, prejme od nosilca licence komplet dokumentacije ECDL
(glavni komplet), ki je osnova za delovanje IC in izvajanje
izpitov. Po pregledu razpisnih pogojev smo ugotovili, da
izpolnjujemo vse pogoje, razen točke, ki zahteva stalno zaposlena
strokovnjaka informatika s pridobljenim spričevalom ECDL. Izjemoma
so lahko izvajalci tudi pogodbeno vezani, vendar mora pogodbo
pregledati predstavnik SDI in podati svoje mnenje. Za Center bi
bilo dobro in koristno, da izrabi to možnost glede na to, da za
potrebe predavanj s področja računalništva že sodeluje z zunanjimi
predavatelji, ki so pripravljeni sodelovati pri tem projektu.
Odločili smo se, da bomo nadaljevali s postopkom pridobivanja in
priprave vseh potrebnih dokumentov za oddajo vloge. Vendar pa je
vse to povezano tudi s stroški, tako da se bo o upravičenosti te
ideje dalo več povedati po izdelavi in pregledu kalkulacije cene,
točke preloma ter po analizi ankete, ki bo pokazala, ali so se
ljudje sploh pripravljeni dodatno računalniško usposabljati in
pridobiti računalniško spričevalo ECDL. 1.4 METODE DELA Diplomska
naloga bo sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in praktičnega.
Teoretični del bo služil kot pomoč pri drugem delu. Na podlagi
analize anketnih vprašalnikov, ki so bili sestavljeni v ta namen,
bodo prikazni rezultati, na podlagi teh pa bo pripravljena ponudba
za računalniško izobraževanje. Opravljeni bodo tudi pogovori s
predavatelji in sodelavci. Uporabljena bo knjižna literatura na
temo izobraževanja, stroškov, ekonomike, kalkulacij ... Podatki
bodo pridobljeni tudi na svetovnem spletu, v pomoč pa bodo različni
računalniškimi programi, kot so MS Word, MS Excel, Adobe rider,
VISO in ostali programi Microsoft Office. V predstavitvi je
izpostavljen problem slabe izkoriščenosti računalniških učilnic na
Centru. Način rešitve vidimo v izvajanju različnih oblik
usposabljanja, ki temeljijo na delu z računalnikom. Za pridobitev
informacij, kakšno usposabljanje si potencialni kandidati želijo,
smo uporabili metodo anketiranja. Anketni vprašalniki so bili v
večini razdeljeni med udeležence seminarjev, ki so bili izvedeni v
začetku septembra 2006 na Centru. Po končanem seminarju so
udeleženci vprašalnik izpolnili in ga vrnili, sodelovanje je bilo
prostovoljno, anonimnost pa zagotovljena. Razdeljenih je bilo 150
anketnih vprašalnikov, od tega jih je bilo 140 uporabnih za
nadaljnjo analizo. Podatke smo obdelali tako, da smo vse odgovore
anketirancev
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 7 od 55
ročno prešteli in jih vnesli v tabelo v računalniškem programu
Microsoft Excel. Rezultati so predstavljeni s pomočjo tabel in
grafičnih prikazov. Poleg ankete je bilo opravljenih več pogovorov
s predavatelji, z odgovorno osebo za imenovanje izpitnih centrov na
SDI ter z zaposlenimi na Centru. Vsa pridobljena mnenja,
informacije in smernice so nam bili v veliko pomoč pri izdelavi
diplomske naloge.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 8 od 55
2 TEORETIČNE OSNOVE
2.1 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Hiter ekonomski razvoj, sodobne
informacijske tehnologije ter dvig življenjske ravni posameznika,
družine in družbe zahtevajo, da znanje, ki smo ga pridobili z
začetnim izobraževanjem, dopolnjujemo, še preden najdemo svoje prvo
delovno mesto. Danes ne more nihče več pričakovati, da bo v
mladosti pridobljeno znanje lahko uporabljal vse življenje. Pravilo
»enkrat za vselej in za vse življenje« ne velja več. Kriza v
zaposlovanju in zahteva po večji izobraženosti, ki je potrebna za
konkurenčnost tako v domačem kot tudi v evropskem prostoru, nas
vodijo k vključevanju v razne oblike usposabljanja odraslih, ki
ponuja vnovično možnost tistim, ki svojih ciljev v začetnem
izobraževanju niso dosegli, ter odpira nove možnosti za obogatitev
ali osvežitev že pridobljenih znanj in za osebno rast. V svetu
potrebujemo informirane ljudi, ki bodo uspešno sodelovali na vseh
področjih življenja, če bomo hoteli, da bo človeštvo preživelo in
se soočalo z izzivi prihodnosti. Ekonomski napredek zahteva
posameznike z razvito osebnostjo, vzgojene, izobražene in dobro
poučene ljudi, hkrati pa jih sili k pridobivanju čim višje
izobrazbe in k temu, da so sposobni pokazati svoje sposobnosti in
znanja. Strokovno in poklicno usposabljanje je načrten proces
razvijanja posameznikovih znanj, spretnosti, sposobnosti in navad
ter pridobivanje delovnih izkušenj za strokovno opravljanje
poklica. Usposabljanje oziroma strokovno usposabljanje označujemo
kot proces razvijanja tistih človekovih sposobnosti, ki jih
posameznik potrebuje pri opravljanju nekega konkretnega dela v
okviru določene dejavnosti. Posameznika pripravlja za več možnih
delovnih situacij hkrati, in ne za neko povsem določeno delo v
konkretnem delovnem procesu. Proces dopolnjevanja, spreminjanja in
sistematiziranja že pridobljenega znanja, spretnosti, navad in
razvitih sposobnosti pa so sestavni deli izpopolnjevanja. Z
organiziranim izpopolnjevanjem omogoča organizacija zaposlenim, da
vso delovno dobo osvežujejo, dopolnjujejo, širijo in poglabljajo
svojo izobrazbo. Izpopolnjevanje poteka po različnih programih, ki
večinoma izhajajo iz neposrednih zahtev dela in drugih potreb
zaposlenih ter jim omogočajo spoznavanje in obvladovanje novih
dosežkov in spoznanj. Z organiziranim izpopolnjevanjem vzdržuje
organizacija delovno uspešnost in učinkovitost zaposlenih. (Jug
1996: 178). Svetovna javnost je priznala, da je na današnji stopnji
razvoja znanje tako zelo pomembno za življenje, kot sta za ljudi
pomembna zrak ali kruh. Brez znanja je
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 9 od 55
posameznik skoraj zapisan socialni in biološki smrti. Šola je
genotipsko izobraževanje, ki prenaša izročilo, ohranja kulturno
tradicijo in daje osnovni socializacijski pečat. Vendar
preobremenjeni programi in storilnostno usmerjena šola zahtevajo
dopolnilno izobraževanje in sprotno obnavljanje že pridobljenega
znanja. Izobraževanje odraslih je fenotipsko, situacijsko in se
sproti prilagaja novo nastalim razmeram. Le razvito izobraževanje
odraslih lahko uravnava razmerja na trgu delovne sile, preprečuje
migracijo določenih skupin prebivalstva, vpliva na izboljševanje
izobrazbene in kulturne ravni naroda, na razširjanje inovativnega
znanja, na kakovost življenja in demokratizacijo družbe. Zato je
priporočljivo, da se izobraževanje odraslih snuje in razvija kot
del sistema vzgoje in izobraževanja v izobraževalnih zavodih in
centrih enakovredno z izobraževanjem mladine in kot eno prednostnih
družbenih področij pripomore k razbremenjevanju šolskega sistema
ter omogoča naglo osvajanje novih in ustreznih znanj. Obe področji
se dopolnjujeta. Kakovost šole je odvisna od kakovosti
izobraževanja odraslih in nasprotno. 2.2 RAČUNALNIŠKO SPRIČEVALO
ECDL ECDL je mednarodno priznano računalniško spričevalo, ki
temelji na enotnem učnem načrtu, sestavljenem v ustanovi ECDL-F. To
vsakemu imetniku zagotavlja visoko raven znanja, prilagojenega
mednarodnim zahtevam. ECDL ali indeks sta, ko sta podeljena ali
izstavljena v neki državi, veljavna tudi v drugi, celo izpiti se
lahko opravljajo v različnih državah. To je edini tovrstni program,
ki so ga sprejele vlade, mednarodne organizacije in korporacije.
Spričevalo potrjuje, da zna imetnik spričevala uporabljati osebni
računalnik, pozna njegove osnove in je sposoben opravil z
različnimi računalniškimi programi in računalniškimi sistemi.
Imetnik je torej usposobljen za delo s pisnimi, računskimi,
predstavitvenimi datotekami ter bazami, informacijami in
komunikacijami v mrežah v neračunalniških poklicih. Spričevalo ECDL
je leta 1996 kot prva uvedla Švedska, zatem pa so ji sledile še
druge države. Vendar pa prvi zametki segajo v leto 1994. Pobudo za
enoten standard računalniške pismenosti so skoraj hkrati dali
Finci, ki so vstopali v EU, in podpredsednik evropskega združenja
informatikov. Pobuda je v Bruslju naletela na posluh tistih, ki
odločajo, tako da sta bila s finančno podporo Evropske unije
ustanovljena sistem ter pozneje tudi fundacija ECDL. Leta 1995 je
ta standard prevzel CEPIS2 za mednarodno uporabo in ustanovil
fundacijo ECDL. Danes pa je ECDL priznan v 29 evropskih državah in
kot ICDL3 v več kot 130 državah po svetu, preveden je v 36 jezikov,
zanj pa se je odločilo že več kot 5 milijonov kandidatov. Licenca
ECDL oziroma ICDL je torej mednarodna izobraževalna iniciativa,
namenjena širjenju primerljive računalniške pismenosti po vsem
svetu. V deželah, kjer je uvedena, jo upravlja neodvisno telo. V
Sloveniji je to Slovensko društvo Informatika (SDI). Program
izvajajo družbe ali ustanove, ki izpolnijo zahteve, postavljene s
strani društva. Z izborom postanejo pooblaščen izvajalec, ki ima
svoj 2 CEPIS – Counsil of European Professional Informatics
Societies 3 ICDL – Internacional Computer Driving Lincence
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 10 od 55
izpitni center, kjer se kandidati usposabljajo in opravljajo
izpite s posameznih področij. Na temeljni ravni je mogoče pridobiti
dve spričevali: ECDL Start in ECDL. Temeljno raven sestavlja sedem
področij, tako da ko kandidat opravi poljubne štiri izpite, pridobi
spričevalo EDCL Start, z vsemi sedmimi izpiti pa spričevalo ECDL. V
slovenščini lahko opravljamo še izpite za naprednejše delo z
urejevalniki besedil (ECDL Advanced Modul 3) in elektronskimi
preglednicami (ECDL Advanced Modul 4) ter risanje in načrtovanje s
programi CAD (ECDL CAD). Izpiti se lahko opravljajo po področjih v
kakršnemkoli zaporedju, lahko tudi v različnih izpitnih centrih.
»Pridobitev spričevala ECDL je koristna tako za zaposlene kot
iskalce zaposlitve ter tudi za delodajalce in njihove poslovne
partnerje, ki tako lahko vsaj približno vedo, s kakšnim kadrom
imajo opraviti in kaj lahko od njih kot uporabnikov računalnikov
pričakujejo. Norveška študija je namreč pokazala, da zaposleni, ki
pri svojem delu uporablja računalnik, v povprečju na dan porabi
vsaj 38 minut za reševanje težav pri delu z računalnikom ali
podobnih težav svojih sodelavcev. Znanja in veščine, ki so potrebni
za pridobitev evropskega računalniškega spričevala, pokrivajo dve
tretjini potreb oziroma računalniških programov, ki so najpogosteje
v rabi, razlaga Lilijana Brajlih z izpitnega centra Spin« (časnik
Dnevnik, 3. junij 2006, stran 17). »Lani se je v Sloveniji izvajala
donacijska shema Phare – Računalniško opismenjevanje brezposelnih,
ki sloni na standardu ECDL in je več tisoč brezposelnih pripravila
na večjo zaposljivost v informacijski družbi. Tako lahko
pričakujemo, da bo to spodbudilo delodajalce k upoštevanju tovrstne
kvalifikacije pri izbiri kandidatov za zaposlitev, saj večina
delodajalcev zaenkrat bolj slabo pozna sistem ECDL. Tako večina
delodajalcev zaposlenih ali kandidatov za zaposlitev, ki spričevalo
ECDL imajo, ne obravnava drugače od tisti, ki se izkazujejo s
potrdili o obiskovanju računalniških tečajev. Razlika med temi in
kandidati s spričevalom ECDL pa je vsaj ta, da so slednji opravili
izpit po mednarodnem standardu, to pa jim zagotavlja prepoznavnost
tudi zunaj domovine. Veliko multinacionalk se je že odločilo za
uvedbo tega standarda predvsem zato, da izenačijo znanja in veščine
zaposlenih, zmanjšajo stroške ter postanejo mednarodno primerljivi«
(časnik Dnevnik, 3. junij 2006, stran 17). Sodobna znanja,
spretnosti in iznajdljivost so osnova za uspeh v ekonomiji znanja.
Uporabnik za danes in jutri je pameten (smart user), organiziran in
učinkovit, izdeluje funkcionalne in privlačne datoteke, njegovi
dokumenti imajo profesionalen videz, izkorišča medsebojno
povezljivost dokumentov, je vase prepričan in samozavesten pri
uporabi računalniških orodij, prepoznavna je dodana vrednost
njegovega dela, njegova produktivnost narašča, pristojnosti se
širijo … Za ohranjanje in izboljševanje konkurenčnosti v digitalnem
svetu je treba biti povezan, treba je sodelovati in komunicirati.
Pogoj za vključitev je računalniška pismenost. Ne le temeljna, tudi
naprednejša in specialistična. Vodilni svetovni program potrjevanja
računalniških veščin ECDL bo pomagal dosegati vizijo in poslanstvo,
slediti koraku moderne ekonomije in ga morebiti kdaj v prihodnosti
tudi usmerjati. V Sloveniji je civilna družba to spoznala in se
ustrezno odzvala, morajo jim slediti in se jim prav tako ustrezno
odzvati še zaposleni, delodajalci in država.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 11 od 55
2.3 PREDSTAVITEV 7 TEMELJNIH PODROČIJ ECDL PODROČJE 1: Osnovni
koncepti informacijske tehnologije (IT) Modul zahteva, da kandidat
pozna osnovno fizično zgradbo osebnega računalnika in da razume
nekatere osnovne koncepte IT, kot so pomnilnik in podatkovni
pomnilnik, pomen računalniških aplikacij za družbo in uporabo
podatkovnih omrežij v računalništvu. Kandidat mora razumeti, kako
se sistemi IT pojavljajo v vsakdanjem življenju in kako lahko
osebni računalniki vplivajo na zdravje. Kandidat se mora zavedati
določenih varnostnih in pravnih zadev, ki so povezane z
računalniki. PODROČJE 2: Uporaba ra čunalnika in upravljanje
datotek Od kandidata se zahteva, da pokaže znanje in usposobljenost
za uporabo osnovnih funkcij osebnega računalnika in operacijskega
sistema. Kandidat se mora znajti v okolju z namiznim računalnikom.
Znati mora organizirati datoteke in kazala ter mape in z njimi
rokovati: jih kopirati, premikati in brisati. Kandidat mora
pokazati znanje uporabe računalnikovih ikon in rokovanja z okni.
Pokazati mora usposobljenost za uporabo iskalnih pripomočkov,
preprostih načinov urejanja in upravljanja tiska, ki so na voljo v
operacijskem sistemu. PODROČJE 3: Obdelava besedil Na osebnem
računalniku mora kandidat pokazati znanje uporabe aplikacije za
obdelavo besedil. Razumeti in znati mora opraviti osnovne postopke
ustvarjanja, formatiranja in zaključevanja dokumenta in ga
pripraviti za razpošiljanje. Kandidat mora pokazati usposobljenost
za uporabo nekaterih naprednejših funkcij urejevalnika besedil, kot
so ustvarjanje tabel, vključevanje slik in podob v dokument,
prenašanje objektov in uporabo orodij za urejanje pošte. PODROČJE
4: Preglednice Kandidat mora razumeti osnovne koncepte preglednic
in na osebnem računalniku pokazati zmožnost uporabe aplikacije za
preglednice. Razumeti in znati mora opraviti osnovne z
nastavljanjem, formatiranjem in uporabo preglednic povezane
postopke. Znati mora opraviti osnovne matematične in logične
operacije tako, da uporabi osnovne formule in funkcije. Kandidat
mora pokazati znanje uporabe nekaterih naprednejših funkcij
aplikacije za delo s preglednicami, kakor so prenašanje objektov
ter ustvarjanje grafov in diagramov. PODROČJE 5: Podatkovne baze
Kandidat mora razumeti osnovne koncepte podatkovnih baz in pokazati
znanje njihove uporabe na osebnem računalniku. Modul je razdeljen
na dva dela: prvi del je preizkus znanja kandidata, da z uporabo
standardnega programa razvije in načrtuje preprosto podatkovno
bazo, v drugem delu pa se od kandidata zahteva, da zna pridobiti
podatke iz obstoječe podatkovne baze z uporabo standardnega
poizvedovalnega jezika ter orodij za izbor in razvrščanje, ki so na
voljo v konkretnem primeru. Kandidat mora znati tudi izdelati in
spreminjati poročilo.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 12 od 55
PODROČJE 6: Predstavitve Modul zahteva od kandidata znanje
uporabe predstavitvenih orodij osebnega računalnika. Kandidat mora
znati opraviti osnovna opravila, kot so ustvarjanje, formatiranje
in priprava predstavitve za razpošiljanje in prikaz. Kandidat mora
pokazati, da zna pripraviti različne predstavitve za različno
občinstvo in za različne situacije. Znati mora uporabljati osnovne
postopke uporabe grafike in diagramov ter obvladati različne
predstavitvene efekte. PODROČJE 7: Podatki in komunikacije Ta izpit
je razdeljen v dva dela. Prvi del, podatki, zahteva, da kandidat
opravi osnovne naloge iskanja v omrežju z uporabo aplikacije za
omrežno iskanje in razpoložljivega omrežnega iskalnika, da označi
rezultate iskanja in da natisne omrežne strani ter poročila o
iskanju. Drugi del, komunikacije, zahteva, da kandidat pokaže
znanje uporabe programa za elektronsko pošto pri pošiljanju in
prejemanju sporočil, prilaganju dokumentov ali datotek sporočilu in
da zna z uporabo programa za elektronsko pošto nastaviti mape in
kazala za sporočila ter z njimi rokovati. 2.4 TRŽENJE
RAČUNALNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA Glede na zapletenost Gronroos (2000:
36-44) trdi, da zahteva trženje storitev ne le zunanje, ampak tudi
notranje in odzivno trženje. Zunanje trženje opisuje normalno delo,
ki ga opravi podjetje, kadar pripravi storitev, ji določi ceno, jo
distribuira in opravi tržno komuniciranje. Notranje trženje pomeni
delo, ki ga opravi podjetje, ko usposablja in motivira svoje
zaposlene, da dobro strežejo potrošnikom. Odzivno trženje opisuje
sposobnost vseh zaposlenih, da strežejo potrošnikom. Stranka
ocenjuje kakovost storitve ne le glede njene tehnične kakovosti (v
našem primeru: Ali so bile priprave dovolj kakovostne, strokovne
...), ampak tudi glede funkcionalne kakovosti (na primer: Ali se je
organizator dovolj zanimal za stranko, ji je posvetil dovolj časa
...). Ta zasnovni model imenujemo model povečane storitvene ponudbe
(Gronroos 2000: 163). Ukvarjamo se z izzivom, kako razviti
storitveno ponudbo, prilagojeno potrošnikovi zaznavi kakovosti
storitev, in tudi v tem primeru se bomo potrudili, da bomo program
tržili na kar se da zadovoljiv način, ter tako pridobili čim več
udeležencev usposabljanja. Kot bo v nadaljevanju podrobneje
prikazano z vidika stroškov, je eden od marketinških načinov za
pridobivanje udeležencev na seminarjih tudi pošiljanje reklamnih
letakov po pošti na naslove iz naše lastne baze. Izvede se tudi
elektronsko pošiljanje na zelo široko bazo elektronskih naslovov,
poleg tega pa se napravi še nekaj drugih promocijskih aktivnosti,
kot so raznos in prilaganje letakov h gradivu, brezplačno
oglaševanje v mesečni reviji Glas gospodarstva, oglaševanje na
Portalu znanja in objava v nekaterih časopisih. V primeru, da je
vsebina zanimiva za določeno ciljno skupino, se dogovorimo za
medsebojno sodelovanje. Zgodi se, da se usposabljanja udeležijo
zaposleni, npr. uredniki, novinarji ... časopisnih hiš, ki v zameno
objavijo članke, predstavitve in druga poročila s področja
usposabljanja, v katerega so bili vključeni.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 13 od 55
Slika 1: Tri vrste trženja v storitvenih dejavnostih RAZNOS IN
PRILAGANJE LETAKOV Ko je letak za določeno izobraževanje dokončno
pripravljen, se ga razmnoži in raznosi po za to namenjenih stojalih
na Centru in na GZS ter pošlje na ostale območne zbornice GZS.
Poleg tega se letaki prilagajo h gradivom za seminarje, ki so
predhodno izvedeni. Letaki se pošljejo tudi na razne razvojne
agencije, ki jih nato same razpošljejo do morebitnih
zainteresiranih strank. LETAK NA SPLETU Že naša spletna stran
www.cpu.si je zelo dobra promocija. Zaposlena administratorka
izdelan letak »pripne« na splet, ta pa je nato dostopen vsem
obiskovalcem spletne strani. Tako si lahko obiskovalci hitro
pridobijo bistvene informacije o določenem programu, kot so
vsebina, trajanje, termini, cena, razvidni pa so tudi kontaktni
podatki, kjer zainteresirani lahko pridobijo vse potrebne
informacije. Obisk spletne strani se je v zadnjem obdobju močno
povečal, kar nam je v veliko veselje, saj se ljudje za
izobraževalne vsebine zanimajo iz lastnih interesov, kar je tudi
neka potrditev, da delamo dobro, k nam pa se vračajo stranke, ki so
zadovoljne in željne novega znanja. Po podatkih, s katerimi
razpolagamo, pa se naši programi pojavljajo tudi na intranetu
nekaterih največjih slovenskih podjetij, s katerimi v zadnjem času
vse več sodelujemo. GLAS GOSPODARSTVA Glas gospodarstva je mesečna
revija, ki jo vsebinsko pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije.
Izide enkrat mesečno v nakladi 40.000 izvodov, prejmejo pa jo vsi
člani Gospodarske zbornice Slovenije. Center v reviji oglašuje na
več straneh. Vsi izobraževalni dogodki tekočega meseca so
predstavljeni na kratko, vsak organizator pa po svoji presoji en
dogodek predstavi podrobneje.
PODJETJE
zunanje trženje
notranje trženje
ZAPOSLENI odzivno trženje ODJEMALCI
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 14 od 55
OGLAŠEVANJE PREK PORTALOV Center objavlja tudi prek ostalih
portalov, predvsem prek Portala znanja. Postopek objave pa je
sledeč: po objavi določenega programa usposabljanja na naši spletni
strani je o tem hkrati obveščena tudi odgovorno oseba na portalu,
ki poskrbi za isto objavo na portalovi spletni strani, istočasno pa
je ponudba poslana na vse portalove e-naslove. Prejemniki ponudb se
lahko na naše programe usposabljanja prijavijo prek portala ali pa
nam prijavo pošljejo po e-pošti, faksu oziroma po pošti na naš
naslov. Na osnovi spremljanja odziva tega načina oglaševanja smo
ugotovili, da se na naše seminarje prijavi približno eden
udeleženec, ki je bil obveščen prek Portala znanja. Rezultati so
zadovoljivi, zato bomo s tem načinom oglaševanja tudi
nadaljevali.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 15 od 55
3 OBSTOJEČE STANJE 3.1 POSNETEK STANJA Namen diplomskega dela je
ugotoviti, ali so se odrasli pripravljeni dodatno računalniško
usposabljati, preveriti njihovo mnenje o znanju računalništva,
kakšnih oblik usposabljanja si želijo in na podlagi ugotovljenega
pripraviti ustrezno ponudbo, ki bi se čim bolj približala željam
udeležencev usposabljanja. V diplomski nalogi bo obravnavan problem
s področja slabe izkoriščenosti dveh računalniških učilnic. Ker
računalniški učilnici uporabljajo le izredni študentje višje
strokovne šole v popoldanskem času, občasno jo najamejo tudi
zunanji uporabniki, sta računalnici večino časa neizkoriščeni, in
tako ne prinašata željenih poslovnih rezultatov. Cilj diplomske
naloge je najti rešitev, na kakšen način bi bilo smiselno zapolniti
računalniški učilnici, da bi le-ti prinašali željen poslovni
rezultat. Zavedamo se, da smo v obdobju zelo velike in močne
konkurence in da »preživi« le najbolj inovativen, najspretnejši,
najsposobnejši .... V Ljubljani in njeni okolici je prisotnih kar
nekaj izobraževalnih ustanov, ki imajo podobno dejavnost in
ponudbo, zato je pomembno, da so programi pripravljeni in izvedeni
kakovostno, strokovno in cenovno konkurenčno. Predpostavke oziroma
hipoteze: PRVA HIPOTEZA (H 1): Predpostavljamo, da imajo
računalniški uporabniki premalo znanja in so se pripravljeni
dodatno izobraževati. DRUGA HIPOTEZA (H 2): Predpostavljamo, da so
računalniška spričevala koristna in dobra referenca, vendar pa
anketiranci ne vedo veliko o računalniškem spričevalu ECDL. TRETJA
HIPOTEZA (H 3): Predpostavljamo, da bi kandidati najraje delali
individualno z usposobljenim predavateljem, saj bi tako tudi
najlaže časovno uskladili svoje izobraževanje z drugimi
obveznostmi. ČETRTA HIPOTEZA (H 4): Predpostavljamo, da bi se bili
anketiranci z nižjo stopnjo izobrazbe pripravljeni usposabljati v
preprostejših programih Microsoft Office, medtem ko naj bi se
anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe usposabljali v zahtevnejših
programih.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 16 od 55
3.2 PREGLED KRITIČNIH PODROČIJ Na Centru smo v petnajstih letih
izpeljali okoli 7.000 izobraževalno-svetovalnih prireditev, ki so
trajale 140.000 ur in je bilo vanje vključenih 87.740 udeležencev.
Danes znašajo naše letne zmogljivosti okoli 500 izobraževalnih
prireditev z 8–9.000 urami in okoli 7.000 udeleženci ter imamo
povprečno okoli 420 izrednih študentov in 150 diplomantov višje
strokovne šole letno. Vendar pa vsi ti programi, z redkimi
izjemami, niso in ne vključujejo uporabe računalnikov. Računalniški
učilnici zaenkrat uporabljajo le izredni študentje višje strokovne
šole. Program poslovni sekretar ima predmet, ki vključuje uporabo
računalnika v prvem in drugem letniku, program komercialist pa le v
prvem. Izvedba je prilagojena izrednemu študiju, posamezni programi
pa jo zasedajo v naslednjem obsegu: • poslovni sekretar, 1. letnik:
24 ur (6-krat po 4 ure); • poslovni sekretar, 2. letnik: 36 ur
(9-krat po 4 ure); • komercialist, 1. letnik: 36 ur (9-krat po 4
ure). Ker pa vsi študentje ne morejo opravljati vaj v eni skupini,
jih je treba razdeliti v štiri skupine v vseh treh primerih. Tako
lahko izračunamo, da je treba za program poslovni sekretar
računalniško učilnico rezervirati 24-krat (6-krat – 4 skupine) v
prvem in 36-krat (9-krat – 4 skupine) v drugem letniku. Za program
komercialista pa prav tako 36-krat (9-krat – 4 skupine) v prvem
letniku. Če seštejemo vse dneve, ki so potrebni za izvedbo vseh
predpisanih vaj, dobimo število dni, ko bo računalniška učilnica
zasedena. V tem primeru to znaša 96 dni. Vendar pa, kot je bilo že
omenjeno, študentje višjih šol računalniško učilnico zasedajo samo
popoldne, natančneje 4 ure, na Centru pa se izobraževalni dogodki
odvijajo skozi celoten dan, med 8 in 20 uro, kar pomeni, da je
računalniška učilnica zasedena le tretjino dneva, tako da je polno
zasedena le 32 delovnih dni. Računalniški učilnici lahko najamejo
tudi zunanji uporabniki, kar pa se ne zgodi tako pogostokrat. Na
osnovi navedenega lahko sklenemo, da sta računalniški učilnici zelo
slabo zasedeni, in posledično ne izpolnjujeta svojega namena. 3.3
INTERPRETACIJA REZULTATOV V anketi je uporabljen anketni vprašalnik
(priloga 1), ki je bil oblikovan v ta namen. Vključuje 12 vprašanj,
ki so večinoma zaprtega ali polzaprtega tipa. Naloga anketirancev
je bila, da izberejo ustrezen odgovor oziroma ga po potrebi
dopolnijo. Pri enem vprašanju so morali ovrednotiti naštete
dejavnike. Anketni vprašalniki so bili v večini razdeljeni med
udeležence seminarjev, ki so bili izvedeni v začetku septembra 2006
na GZS, Centru za poslovno usposabljanje. Po končanem seminarju so
udeleženci vprašalnik izpolnili in ga vrnili. Sodelovanje je bilo
prostovoljno, anonimnost pa je bila zagotovljena.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 17 od 55
V raziskavi je sodelovalo 150 anketirancev, ki so bili
pripravljeni izpolniti anketni list, vendar pa 10 vprašalnikov ni
bilo uporabnih, tako da analiza temelji na vzorcu 140 anketnih
vprašalnikov. Po spolu je bilo v vzorcu 51,43 % moških in 48,57 %
žensk. Njihova izobrazbena in zaposlitvena struktura je prikazana
grafično.
2,86%
22,86%
42,86%
17,14%14%
0%0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
Šte
vilo
odg
ovor
ov (
v %
)
osnovnašola
poklicnašola
gimnazija aliSSŠ
višja alivisokastrok.
izobrazba
univ.izobrazba
mag., spec.,doktorat
Dokon čana izobrazba anketirancev
Slika 2: Dokončana izobrazba anketirancev
Zaposlitveni status
10%
24,43%
58,57%
4,29%
1,43%
0%
6%študent
zaposlen v javnemsektorju
zaposlen v podjetju
samozaposlen
brezposeln
gospodinja
drugo (upokojec(ka))
Slika 3: Zaposlitveni status anketirancev
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 18 od 55
Na 4. vprašanje, ki sprašuje po uporabi računalnika, je 78,57 %
anketirancev odgovorilo, da pri svojem delu računalnik uporabljajo
redno, 10 % ga uporablja redko, medtem ko 11,43 % anketirancev
računalnika pri svojem delu ne uporablja.
Ali pri svojem delu uporabljate ra čunalnik?
11,43%
10%
78,57%
ne, nikoli
da, vendar redko
da, redno
Slika 4: Uporaba računalnika TESTIRANJE PRVE HIPOTEZE PRVA
HIPOTEZA (H1): Predpostavljamo, da imajo računalniški uporabniki
premalo znanja in so se pripravljeni dodatno izobraževati. Na 5.
vprašanje, kjer nas je zanimalo, ali je znanje računalništva
anketiranih premajhno za kakovostno opravljanje dela, je 51,43 %
anketiranih odgovorilo, da imajo dovolj znanja za kakovostno
opravljanje svojega dela, medtem ko jih je 48,57 % menilo, da je
njihovo znanje premajhno. Na 6. vprašanje, ali bi se bili
pripravljeni dodatno usposabljati, je 74,29 % anketiranih
odgovorilo, da so se pripravljeni dodatno usposabljati, 10 % jih ne
zaznava potrebe po dodatnem usposabljanju, medtem ko bi se 15,71 %
anketiranih za usposabljanje odločilo nekoliko pozneje. 6.
vprašanje smo preučili še podrobneje, in sicer po spolu, in dobili
naslednje rezultate, ki so prikazani v tabeli in z grafom.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 19 od 55
ODGOVOR: SPOL
Da Ne Ne vem, morda pozneje
Skupaj
moški število odg.
odstotek
50 69,44 %
8 11,11 %
14 19,44 %
72 100 %
ženske število odg.
odstotek
54 79,41 %
6 8,82 %
8 11,76 %
68 100 %
skupaj število odg.
odstotek
104 74,29 %
14 10 %
22 15,71 %
140 100 %
Tabela 1: Pripravljenost na usposabljanje za delo z računalnikom
po spolu
0%10%20%30%40%50%60%70%80%
Število odgovorov (v %)
da ne ne vem, mordapozneje
Odgovor
Bi se bili pripravljeni dodatno ra čunalniško usposabljati?
moški
ženske
Slika 5: Pripravljenost na usposabljanje za delo z računalnikom
po spolu
Prva hipoteza (H1) je delno zavrnjena, saj je več kot polovica
anketirancev odgovorilo, da imajo dovolj znanja za opravljanje
svojega dela, vendar so se kljub temu pripravljeni dodatno
usposabljati, kar je odgovorilo 74,29 % anketiranih. Med spoloma ni
večjih razlik, s tem da je delež žensk, ki so se pripravljene
usposabljati, vseeno nekoliko večji od deleža moških.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 20 od 55
TESTIRANJE DRUGE HIPOTEZE DRUGA HIPOTEZA (H2): Predpostavljamo,
da so računalniška spričevala koristna in dobra referenca, vendar
pa anketiranci ne vedo veliko o računalniškem spričevalu ECDL. Pri
7. vprašanju, kjer nas je zanimalo, ali so dodatno pridobljena
potrdila o usposobljenosti koristna referenca za poklicno kariero,
se je 82,86 % anketiranih strinjalo, da so dodatno pridobljena
znanja in potrdila o usposobljenosti koristna in dobra referenca za
poklicno kariero, medtem ko se jih 17,14 % s tem ni strinjalo. Pri
8. vprašanju, ki sprašuje o poznavanju računalniškega spričevala
ECDL, pa 70 % anketiranih ECDL ne pozna, 25,71 % jih je za to
spričevalo že slišalo, 4,29 % ga dobro pozna, prav nihče od
anketiranih pa si tega spričevala še ni pridobil.
Ste že slišali oziroma poznate ra čunalniško spri čevalo
ECDL?
Ne, ne poznam; 70%
Da, slišal(a) sem; 25,71%
Da, ga že imam; 0%
Da, dobro poznam; 4,29%
Slika 6: Poznavanje računalniškega spričevala ECDL Druga
hipoteza (H2) je v celoti potrjena , saj se anketiranci v večini
zavedajo pomena dodatno pridobljenih dokazil o usposobljenosti,
vendar pa ne poznajo računalniškega spričevala ECDL. TESTIRANJE
TRETJE HIPOTEZE TRETJA HIPOTEZA (H3): Predpostavljamo, da bi
kandidati najraje delali individualno z usposobljenim
predavateljem, saj bi tako tudi najlažje časovno uskladili svoje
izobraževanje z drugimi obveznostmi.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 21 od 55
Pri 9. vprašanju, za kakšno obliko računalniškega usposabljanja
bi se najraje odločili, je največ anketiranih, in sicer 55,71 %,
izbralo možnost vključitve v računalniške tečaje, nato sledi najem
individualnih ur z usposobljenim predavateljem, za kar se je
odločilo 28,57 % anketiranih, na zadnjem mestu pa je individualno
e-učenje prek spleta s 15,71 %. To vprašanje smo preučil tudi po
spolu, kjer bistvenih razlik nismo opazili, manjša razlika je morda
v tem, da bi moški v nekoliko večjem številu raje najeli
usposobljenega predavatelja, medtem ko ženske v večini prisegajo na
vključitev v računalniške tečaje. To je prikazano tudi v naslednji
tabeli in grafično. OBLIKA USP. SPOL
RAČ. TEČAJ
INDIVID. S PRED.
E-UČENJE Skupaj
moški število odg.
odstotek
32 44,44 %
24 33,33 %
16 22,22 %
72 100 %
ženske število odg.
odstotek
46 67,65 %
16 23,53 %
6 8,82 %
68 100 %
skupaj število odg.
odstotek
78 55,71 %
40 28,57 %
22 15,71 %
140 100 %
Tabela 2: Izbira oblike usposabljanja za delo z računalnikom po
spolu
44,44%
67,65%
33,33%
23,53% 22,22%
8,82%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
Šte
vilo
od
go
voro
v (v
%)
računalniški tečaji individualno spredavateljem
e-učenje prekspleta
Oblika
Oblika ra čunalniškega usposabljanja
moški
ženske
Slika 7: Izbira oblike usposabljanja za delo z računalnikom po
spolu
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 22 od 55
Pri 10. vprašanju so anketiranci ovrednotili naštete dejavnike,
ki vplivajo na morebitno odločitev za usposabljanje. Točke (od 1 do
5, pri čemer 1 najmanj vpliva, 5 pa najbolj vpliva), ki jih je
prejel določen dejavnik, smo nato sešteli (največ je bilo možno
pridobiti 700 točk) in dobili naslednje rezultate. Anketirancem je
najpomembnejša strokovnost predavatelja , sledijo pa gradivo in
podajanje vsebine predavatelja, uporabnost pridobljenega znanja na
delovnem mestu, prilagodljiv termin usposabljanja, najmanj pomembna
pa se jim zdi cena usposabljanja.
Dejavniki, ki vplivajo pri odlo čitvi za usposabljanje
638
624
620
564
494
0 100 200 300 400 500 600 700
strokovnost predavatelja
gradivo in podajanje vsebine pred.
uporabnost pridobljenega znanja na del. mestu
prilagodljiv termin usp.
cena usposabljanja
Dej
avni
ki
Število to čk
Slika 8: Dejavniki, ki vplivajo pri odločitvi za
usposabljanje
Tretja hipoteza (H3) je v celoti zavrnjena, saj je očitno, da
populacija še vedno prisega na usposabljanje v obliki tečajev,
pomembnost prilagodljivega termina usposabljanja pa je pristala na
četrtem mestu, torej ni ključni dejavnik pri odločitvi za
usposabljanje. TESTIRANJE ČETRTE HIPOTEZE ČETRTA HIPOTEZA (H4):
Predpostavljamo, da bi se bili anketiranci z nižjo stopnjo
izobrazbe pripravljeni usposabljati v preprostejših programih
Microsoft Office, medtem ko naj bi se anketiranci z višjo stopnjo
izobrazbe usposabljali v zahtevnejših programih. Na 11. vprašanje,
na katerih računalniških področjih bi se bili pripravljeni
usposabljati, so anketiranci lahko izbrali več odgovorov in
napisali tudi svoje predloge. Največ, in sicer 68,57 %, je med
drugim izbralo, da bi se želeli usposabljati v programu Excel,
sledi Word s 47,14 %, nato internet s 45,71 %, Access s 37,14 %,
PowerPoint z 32,85 %, najmanj, 17,14 %, pa jih je izbralo Windows –
teoretični del. Pri tem vprašanju so lahko anketiranci dopisali
tudi svoje predloge, vendar niso izpostavili nobenega programa
izrazito večkrat. Med drugim so napisali: Fotoshop,
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 23 od 55
Acad, Oracle, Corel Draw, Unix okna, SPSS, SAP, Baan, Panteon,
MS Project, grafični programi, Maya, Visla server in Flork. Ker nas
je zanimalo, ali na izbiro vpliva tudi stopnja izobrazbe, smo v
analizi to vprašanje še razdelali in ga preučili glede na stopnjo
izobrazbe. Prvo skupino sestavljajo anketiranci, ki so zaključili
osnovno oziroma srednjo šolo, drugo skupino pa anketiranci z višjo,
visoko in univerzitetno izobrazbo. Rezultati so prikazani v tabeli
in grafično. PODROČJE USP.: ST. IZOBRAZBE
Excel Word Internet Access Power Point
Windows –teoretični del
OŠ, SR. ŠOLA število odg.
odstotek
81 68,75 %
56 47,92 %
54 45,83 %
44 37,50 %
39 33,33 %
21 18,75 %
VIS, VS, UNI, število odg.
odstotek
15 68,18 %
10 45,46 %
10 45,56 %
8 36,36 %
7 31,82 %
3 13,64 %
skupaj število odg.
odstotek
96 68,57 %
66 47,14 %
64 45,71 %
52 37,14 %
46 32,85 %
24 17,14 %
Tabela 3: Področje usposabljanja glede na stopnjo izobrazbe
0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
Šte
vilo
odg
ovor
ov (v
%)
Excel Word internet Access PowerPoint Windows-teoretični
del
drugo
Računalniško podro čje
Željena podro čja usposabljanja anketirancev
OŠ, nižja poklicnašola, poklicnašola, gimnazija,srednja
strokovnašola
višja, visoka,univerzitetnaizobrazba, mag.,spec., doktorat
Slika 9: Področje usposabljanja glede na stopnjo izobrazbe
Četrta hipoteza (H4) je v celoti zavrnjena , saj ni večjih razlik v
izbiri usposabljanja glede na stopnjo izobrazbe.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 24 od 55
3.4 SWOT ANALIZA V vsakdanji praksi srečujemo analizo SWOT
(začetnice angleških besed: strehghts – prednosti, weaknesses –
slabosti, oportunities – priložnosti in threats – grožnje), s
katero razčlenimo in prikažemo prednosti, slabosti, priložnosti in
grožnje v organizaciji, ki nastopa na trgu. Bistvo SWOT analize je
v tem, da ovrednotimo in temeljito analiziramo stanje na trgu ter
informacije, ki se nanašajo na preteklo, sedanje in prihodnje
obdobje. Vse to pa prispeva h kakovostnemu strateškemu načrtovanju
(Devetak, Vukovič 2002: 193). Z opravljeno SWOT analizo bomo tako
podrobneje videli, na katerih točkah so naše prednosti in
priložnosti, tega se torej zavedamo in moramo to pravilno
izkoristiti, po drugi strani pa bomo videli, kje so naše slabosti
in nevarnosti, kar je prav tako dobro, saj se bomo le tako lahko
pravilno odzvali in se na to ustrezno pripravili. PREDNOSTI:
• uveljavljeno ime GZS CPU, • stalno prizadevanje za
izboljšanje
storitev, • lastni sodobno opremljeni
računalniški učilnici, • kakovostno usposobljeni
predavatelji, • zavzetost zaposlenih za stalen
napredek, • zadovoljne stranke, ki se rade
vračajo na GZS CPU, • ustrezni finančni viri.
SLABOSTI:
• slabo poznavanje računalniškega spričevala ECDL med
ljudmi,
• predavatelj še ne izpolnjuje vseh pogojev za pridobitev naziva
izpraševalec (še nima spričevala ECDL, opravljenega seminarja in
testa pri SDI),
• dokaj visoki začetni stroški pridobitve naziva pooblaščeni
IC.
PRILOŽNOSTI:
• možnost širjenja po celi Sloveniji v sodelovanju z območnimi
zbornicami GZS,
• možnost hitre prilagoditve trgu, • ugodne spremembe na
področju
zakonodaje, • ugodne socialne in demografske
spremembe.
NEVARNOSTI:
• ne pridobimo dovoljenja za testni IC,
• ljudje ne bodo pokazali zanimanja za spričevalo ECDL,
• napačna izbira ciljnega občinstva,
• nepričakovana napaka v postopku,
• napačen čas uvedbe ECDL, • ko postanemo pooblaščeni IC,
se spremeni program, • število konkurenčnih podjetij
se močno poveča.
Tabela 4: Swot analiza
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 25 od 55
4 KONCEPT PREDLOGA REŠITVE PROBLEMA Po opravljeni analizi
anketnih vprašalnikov smo se odločili pripraviti dve ponudbi, in
sicer ponudbo za intenzivne priprave na izpit za pridobitev
spričevala ECDL in ponudbo za izvajanje izpitov ECDL. Priprave bi
bile izvedene v obliki klasičnega računalniškega tečaja,
prilagojene pa bi bile zahtevam ECDL. Druga ponudba pa bi zajemala
izvajanje izpitov, kjer bi kandidati pridobili spričevalo ECDL. Po
pripravi in pregledu teh ponudb pa se bo še natančneje videlo,
predvsem z vidika stroškov, s čim se izplača poskusiti in s čim
morda ne takoj. 4.1 NAČRT DELA Delo je bilo opravljeno v skladu z
načrtom dela, ki je bil pripravljen na enem izmed prvih delovnih
srečanj. Pozneje je bilo izvedenih še nekaj delovnih srečanj ter
mnogo vmesnih dejavnosti, ki so omogočile pripravo ponudbe.
Izvedenih je bilo tudi veliko pogovorov z nadrejenimi in mentorjem
v Centru. Tako se predvideva, da bodo tudi prihodnje aktivnosti
izvedene v skladu z načrtom dela. PREDVIDEN NAČRT DELA • začetek
iskanja rešitev za povečanje izkoriščenosti računalniške učilnice,
• zbiranje idej in predlogov, • krajša analiza idej in predlogov, •
odločitev za pripravo ponudbe – diplomsko delo, • zbiranje
konkretnih informacij za pridobitev licence ECDL, • preverjanje
izpolnjevanja pogojev za pridobitev licence, • iskanje primernih
predavateljev in dogovarjanje o sodelovanju, • pridobitev
spričevala ECDL dveh predavateljev, • priprava programa za
intenzivne priprave na izpit za pridobitev spričevala ECDL, •
priprava urnika za intenzivne priprave, usklajevanje s
predavateljema, • priprava gradiva za intenzivne priprave, •
priprava letaka s predstavitvijo programa, cenami, urnikom ..., •
izvedba marketinških aktivnosti, • pridobivanje udeležencev,
zbiranje prijav, • podpisovanje avtorskih pogodb s predavatelji, •
urejanje zadnjih podrobnosti, • začetek priprav, • izvajanje
priprav, • spremljanje poteka priprav, iskanje morebitnih
pomanjkljivosti, • analiza anket, pridobljenih s strani udeležencev
priprav, • odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti in ponovne
priprave na ponovitev
priprav,
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 26 od 55
• ponoven začetek intenzivnih priprav na izpit za pridobitev
spričevala ECDL. ČASOVNI PREGLED DEJAVNOSTI
Časovni pregled dejavnosti Predvideno št. ur dela na dej.
Leto/mesec
Dejavnost leto 2006 leto 2007
mesec 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 št. ur
začetek iskanja rešitev za povečanje izkoriščenosti računalniške
učilnice 10
zbiranje idej in predlogov 2
krajša analiza idej in predlogov 2
odločitev za pripravo ponudbe – diplomsko delo 0 zbiranje
konkretnih informacij za pridobitev licence ECDL 5
preverjanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev licence 5
iskanje primernih predavateljev in dogovarjanje o sodelovanju 10
pridobitev spričevala ECDL dveh predavateljev priprava programa za
intenzivne priprave na izpit za pridobitev spričevala ECDL priprava
urnika za intenzivne priprave, usklajevanje s predavateljema 5
priprava gradiva za intenzivne priprave
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 27 od 55
priprava letaka s predstavitvijo programa, cenami, urnikom ... 5
izvedba marketinških aktivnosti 10
pridobivanje udeležencev, zbiranje prijav 5
podpisovanje avtorskih pogodb s predavatelji 2
urejanje zadnjih podrobnosti 3 začetek priprav izvajanje priprav
spremljanje poteka priprav, iskanje morebitnih pomanjkljivosti 5
analiza anket, pridobljenih s strani udeležencev 2 odpravljanje
pomanjkljivosti in ponovne priprave na ponovitev priprav 10 ponoven
začetek intenzivnih priprav na izpit za pridobitev spričevala
ECDL
Tabela 5: Časovni pregled aktivnosti
Po načrtu bo potrebno za uspešno izvedbo načrtovanih aktivnosti
aktivno delo organizatorja v obsegu 81 ur, po plačilu 15 EUR na
uro, kar pomeni, da je treba zagotoviti in v kalkulaciji upoštevati
1.215,00 EUR stroškov organizatorjevega dela. Pri določenih
aktivnostih sodelujejo tudi predavatelji in ostali zunanji
strokovni sodelavci, kar pa se vrednoti kot prispevek k
zagotavljanju kakovostnejšega računalniškega usposabljanja. Le-ti
bodo pozneje tudi soudeleženi pri izvajanju izobraževanj v okviru
Centra. Pri projektu sodelujejo tudi ostali zaposleni na Centru, ki
pa niso neposredno vezani na ta projekt. Njihovo delo in ostali
stroški, ki nastajajo pri projektu, so prikazani v nadaljevanju, v
podpoglavju Režijski stroški Centra.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 28 od 55
4.2 KALKULACIJA CENE INTENZIVNIH PRIPRAV Glede na rezultate,
pridobljene z analizo ankete, smo se odločili pripraviti ponudbo za
intenzivne priprave za pridobitev spričevala ECDL, ki bodo obsegale
90 pedagoških ur. Zajemale bodo vseh sedem področij, ki jih je
treba na izpitu za pridobitev spričevala ECDL dodobra poznati.
Število ur, ki bodo namenjene določenemu sklopu, so različne in
določene predvsem na podlagi želja anketirancev po določenem
programu in glede na zahtevnost posameznega programa. Tako bodo
priprave obsegale naslednje sklope: • Windows – teoretični del – 5
pedagoških ur • uporaba računalnika in upravljanje datotek – 5
pedagoških ur • internet in pregledovanje elektronske pošte – 5
pedagoških ur • Microsoft Word – 20 pedagoških ur • Microsoft Excel
– 20 pedagoških ur • Access – 25 pedagoških ur • Microsoft Power
Point – 10 pedagoških ur Priprave bodo potekale dvakrat tedensko v
popoldanskem času. Glede dni v tednu se priprave predvideva
izvajati v ponedeljek in sredo, oziroma torek in četrtek, po
dogovoru z referatom višjih šol, ki prav tako za izvedbo svojih
programov potrebuje računalniško učilnico. Predvidoma bodo priprave
potekale po naslednjem urniku: 16.00–17.30 1. del – dve pedagoški
uri 17.30–17.40 odmor 17.40–19.10 2. del – dve pedagoški uri
19.10–19.15 odmor 19.15–20.00 3. del – ena pedagoška ura Na dan se
bo tako izvedlo 5 pedagoških ur, kar pomeni, da bodo priprave
izvedene v 18 dneh, predvideva pa se razpis terminov priprav
dvakrat letno. Prvič naj bi se priprave začele v marcu in končale
predvidoma maja, drugič pa naj bi se priprave začele v oktobru in
končale predvidoma decembra. Tako bo med dvema razpisanima
terminoma dovolj časa za odpravo morebitnih pomanjkljivosti ter za
izvedbo promocijskih aktivnosti. Pri pripravi kalkulacije za
intenzivne priprave so upoštevani naslednji poglavitni stroški: •
stroški predavateljev, • stroški gradiva, • stroški reklamiranja po
pošti, • stroški pogostitve, • režijski stroški. STROŠKI
PREDAVATELJEV Za izvedbo programa se predvideva podpisati avtorsko
pogodbo z dvema predavateljema. Vsak od njiju lahko pokriva vsa
področja, vseh sedem sklopov, vendar pa je zaradi lažje uskladitve
s časom primerno, da si predavatelja predmetna
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 29 od 55
področja razdelita. Oba predavatelja bosta plačana po isti urni
postavki, in sicer 27 EUR neto na pedagoško uro predavanja. Skupni
stroški predavateljev za 90 ur znašajo 2.430,00 EUR neto, kar
pomeni 3.135,48 EUR bruto (preračunano po faktorju 1,290323), ta
cena vključuje tudi pripravo delovnega gradiva. Podrobnejši izračun
je prikazan v tabeli 9: Kalkulacija cene. Predavatelj se s podpisom
avtorske pogodbe zaveže, da bo za naročnika izdelal delovno gradivo
ter izvedel predavanje z določenega področja programa intenzivnih
priprav na izpit za pridobitev spričevala ECDL po urniku, ki ga bo
v dogovoru s predavateljem pripravil naročnik. S podpisom avtorske
pogodbe predavatelj ohrani moralne avtorske pravice, materialne pa
prenese na naročnika. Naročnik se obveže, da bo avtorski honorar
plačal v štirinajstih dneh po končanem predavanju. Vsako
nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe ali je z njo
v zvezi ali izvira iz njene kršitve, prenehanja ali neveljavnosti,
bo reševal arbiter posameznik, imenovan na podlagi Pravilnika o
postopku pred stalno arbitražo pri GZS. Avtorska pogodba se sestavi
v treh enakih izvodih, od katerih prejme dva izvoda naročnik, enega
pa izvajalec. Primer avtorske pogodbe je prikazan v prilogi 3.
STROŠKI GRADIVA Vsak udeleženec priprav prejme učno gradivo za
vsako področje posebej, svinčnik, mapo in blok za zapiske.
Artikel Kos
Cena/kos brez 20%
DDV Cena brez 20% DDV
20% DDV
Cena z 20% DDV
prednatisnjen papir 5 0,017 EUR 0,083 EUR 0,017 EUR 0,100
EUR
svinčnik 1 0,209 EUR 0,209 EUR 0,042 EUR 0,250 EUR blok,
10-listni
CPU 1 0,245 EUR 0,245 EUR 0,049 EUR 0,294 EUR napovednik
CPU 1 0,078 EUR 0,078 EUR 0,016 EUR 0,094 EUR mapa CPU 1 0,300
EUR 0,300 EUR 0,060 EUR 0,361 EUR
gradivo, povp. 1 1,461 EUR 1,461 EUR 0,292 EUR 1,753 EUR
vrednost
stroška mape 2,310 EUR/ 553,52 SIT
2,377 EUR/ 569,52 SIT
0,475 EUR/ 113,90 SIT
2,852 EUR/ 683,42 SIT
Tabela 6: Stroški gradiva
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 30 od 55
Ker pa priprave obsegajo 7 področij, vsak udeleženec tako prejme
7 različnih gradiv, je treba strošek enega gradiva pomnožiti s
sedem (2,852 EUR *7). Tako dobimo strošek gradiva za enega
udeleženca, ki je v tem primeru 19,964 EUR. STROŠKI REKLAMIRANJA PO
POŠTI Ker je treba za trženje določenega programa izvesti več
aktivnosti, se bo v tem primeru izvedlo tudi reklamiranje po pošti,
ki ga za potrebe Centra izvede podjetje Grafika, d. o. o., po
spodaj navedenih cenah. Te cene vključujejo razmnoževanje in
strojno kuvertiranje letakov ter poštnino.
Artikel Kos Cena/kos brez
20% DDV 20% DDV Cena z 20% DDV list 1 0,133 EUR 0,027 EUR 0,160
EUR
poštnina 1 0,170 EUR 0,034 EUR 0,204 EUR
vrednost stroška 1 0,303 EUR 0,061 EUR 0,364 EUR
število naslovov 500 182,098 EUR/ 43.640,00 SIT
Tabela 7: Stroški reklamiranja po pošti
Poleg reklamiranja po pošti, ki bo zajemalo 500 naslovnikov, pa
zaposlena administratorka izvede tudi reklamiranje z razpošiljanjem
letakov na elektronske naslove iz zelo široke baze naslovov, iz
katere po svoji osebni presoji izbere okoli 10.000 naslovnikov.
STROŠKI POGOSTITVE V odmorih so udeležencem na voljo sadni sokovi,
voda in kava. Pogostitev izvede nekdo od zaposlenih oziroma študent
v sklopu rednega delovnega časa; stroški so prikazani v spodnji
tabeli.
Artikel Količina Cena z DDV Količina za 10 udeležencev
Strošek
voda 0,5 l 0,226 EUR 10 2,26 EUR sok 1 l 0,709 EUR 5 3,545
EUR
kava – filter 250 g 2,086 EUR 0,5 1,043 EUR mleko 0,2 l 0,271
EUR 2 0,542 EUR
str. za 10 udel. 7,39 EUR število dni: 18 skupaj strošek 133,02
EUR/
31.876,91 SIT
Tabela 8: Stroški pogostitve
Stroški pogostitve so zaradi lažjega računanja količin
izračunani za 10 udeležencev. Le-ti se usposabljanja udeležijo
18-krat in v tem primeru znaša strošek 133,02 EUR, kar pomeni, da
je strošek za en obisk 133,02 EUR/18 dni in znaša 7,39 EUR za
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 31 od 55
deset udeležencev na dan, to pomeni 0,739 EUR na enega
udeleženca. Za 18 obiskov znaša strošek na udeleženca 13,302 EUR.
REŽIJSKI STROŠKI CENTRA Stroški za režijo vključujejo stroške, ki
nastajajo pri administrativnem vodenju projekta. Zajemajo stroške
uporabe prostorov in opreme, stroške elektrike, vode, ogrevanja,
osvetljave, uporabe interneta, telefona in druge tehnične opreme.
Zajeti so tudi promocijski stroški storitve, npr. oglaševanje prek
portalov, stroški opreme, ki jo potrebujemo za izvedbo storitve,
kot so npr. računalniška oprema, didaktični pripomočki ...
Podrobneje so prikazani v spodnji tabeli. Št. Strošek Znesek
(v EUR)/ mesec
Koli čina Skupaj (v EUR)
1. upravljanje s prostori CPU (čiščenje, tehnično vzdrževanje)
2.000,00 12 24.000,00
2. najemnina prostorov in ogrevanje 8.700,00 12 104.400,00 3.
elektrika 500,00 12 6.000,00
630,00 12 7.560,00 4. telefon, mobitel
190,00 12 2.280,00
5. vzdrževanje računalniškega sistema 420,00 12 5.040,00
6. vzdrževanje programske opreme za vodenje računovodstva 100,00
12 1.200,00
7. vzdrževanje interneta 210,00 12 2.520,00
8. naročnina časopisov, članarine za društva in združenja 420,00
12 5.040,00
9. svetovanje na področju davkov in računovodstva 170,00 12
2.040,00
10. vzdrževanje vozila 1.700,00 2 3.400,00
11. zavarovanje premoženja, vozil 3.000,00 1 3.000,00
12. priprava dvoran 420,00 10 4.200,00
13. amortizacija (računalniške opreme, vozila, didaktične
opreme, pisarniške opreme ...)
5.216,67 12 62.600,00
14. skupna oglaševanja CPU (oglaševanje prek portalov, na radiu,
v časopisih ...)
1.670,00 10 16.700,00
15. drobni pisarniški material (svinčniki, diskete, zgoščenke,
dopisni papir, mape …)
1.000,00 10 10.000,00
16. voda na hodnikih 200,00 10 2.000,00 17. skupna predstavitev
835,00 10 8.350,00
SKUPNI REŽIJSKI STROŠKI: 270.330,00
Tabela 9: Skupni režijski stroški Centra
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 32 od 55
Tem letnim režijskim stroškom pa je treba prišteti tudi stroške
osebja skupne službe. To so stroški zaposlene administratorke in
skrbnice spletne strani, stroški računovodkinje, poslovne
sekretarke in strošek zaposlenega tehnika, ki skrbi za pripravo
učilnic, računalnikov in opravlja razna druga dela. Stroški za
plače in ostale dodatke delavcev skupne službe znašajo 90.000,00
EUR letno. Skupni režijski stroški so ovrednoteni na 360.330,00
EUR, treba pa jih je razdeliti na tri enote Centra, ki morajo te
stroške pokriti, in sicer v različnih deležih. Organizacijska enota
Delež
(v %) Skupni stroški v (EUR)
osnova: 360.330,00 Enota za strokovno usposabljanje 50
180.165,00 Enota srednje in višje šole 40 144.132,00 Enota izpitni
center 10 36.033,00
Tabela 10: Skupni režijski stroški po enotah
Režijski stroški, ki jih mora pokriti Enota za strokovno
usposabljanje, znašajo 180.165,00 EUR letno, porazdelijo pa se na 5
organizatorjev izobraževanj. Režijski stroški na organizatorja
znašajo 36.033,00 EUR letno. V tem primeru pa organizator, ki skrbi
za področje računalništva, pokriva tudi področje računovodstva in
davkov. S področjem računalništva mora pokriti 40 % omenjenih
stroškov, torej v višini 14.413,20 EUR. Predvideva se, da se bo
letno izvedlo približno 12 izobraževanj s tega področja, tako da
znašajo režijski stroški na en izobraževalni dogodek 1.201,10 EUR.
KALKULACIJA CENE Kalkulacija cena za intenzivne priprave za
pridobitev spričevala ECDL je pripravljena za 9 udeležencev. To
pomeni, da se z devetimi udeleženci pokrijejo stroški, ki so zajeti
v kalkulaciji, ta pa služi predvsem za določitev cene intenzivnih
priprav. GOSPODARSKA ZBORNICA
SLOVENIJE
CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE
V Ljubljani, dne 8. 1. 2007 PREDLOG KALKULACIJE ZA: priprave
na izpit za pridobitev spri čevala ECDL
število kandidatov 9 zap. PREDVIDENI STROŠKI v EUR št. 1.
STROŠKI ZA AVTORSKO DELO 3.135,48 1.1 Priprava gradiva (neto),
prevozni str. - 1.2 Izvedba seminarja (neto) 90 ur 2.430,00
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 33 od 55
27 EUR neto 1.3 Preračun iz neta v bruto 1,290323 3.135,48 1.4
Akontacija dohodnine 25 % 705,48 1.5 Če je avtor zavezanec in v
neodvisnem
razmerju, izda račun: da 1, če ni: ne 0 20 % 0 -
2. STROŠKI POGODBE O DELU
(pogodba o delu z 10% normiranimi stroški)
-
2.1 Neto znesek - 2.2 Preračun iz neta v bruto 1,290323 2.3
Akontacija dohodnine 25 % - 2.4 Prispevek za zdravstveno
zavarovanje,
2,68 EUR na mesec na osebo – izvajalca 2,68 -
2.5 Prispevek za PIZ 6 % - 2.6 Poseben davek na določene
prejemke 25 % - 2.7 Če je izvajalec davčni zavezanec izda
račun: da 1, če ni: ne 0 20 % 0 -
3. OSTALI MATERIALNI STROŠKI 481,50
3.1 Stroški gradiva 179,68 3.2 Stroški reklamiranja po pošti
182,10 3.3 Gostinske storitve 119,72 3.4 Izredno varovanje, najem
prostorov - 3.5 Študentski servis – neto (ura: 4 EUR) 4 0 - 3.6
Dodatni stroški – ŠS – koncesijska
dajatev, DDV 12 % -
3.7 Drugo - 4. ADMINISTRATIVNI STROŠKI
2.416,10
4.1 Režijski stroški 1.201,10 4.2 Stroški organizatorjevega dela
1.215,00 SKUPAJ STROŠKI (za 9 udeležencev):
6.033,08
PREDLOG KOTIZACIJE – BREZ DDV
670,34
DDV 20 % 134,07
PREDLAGANA VREDNOST 804,41 Predlog pripravil:
Vodja organizacijske enote:
Tabela 11: Kalkulacija cene
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih
na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 34 od 55
TOČKA PRELOMA ZA INTENZIVNE PRIPRAVE S prelomno točko določimo
tisto količino izdelkov, v našem primeru število udeležencev,
katere prihodek od prodaje (plačane kotizacije) pokrije ravno vse
stroške. Za prelomno točko torej velja, da je poslovni rezultat
podjetja enak 0, prihodki so enaki stroškom, znesek za pokritje pa
je enak fiksnim stroškom. Graf točke preloma nam pomaga določiti
tisto raven prodaje oziroma število udeležencev, pri kateri so vsi
stroški, torej fiksni in variabilni, pokriti z neto prodajno ceno
priprav. FIKSNI STROŠKI so stroški, ki se z obsegom dejavnosti ne
spreminjajo in so odvisni od opremljenosti poslovnega sistema,
njegove velikosti in vrste dejavnosti. V tem primeru so to: •
režijski stroški v višini 1.201,10 EUR. Skupaj fiksni stroški
znašajo 1.201,10 EUR. SPREMENLJIVI STROŠKI so stroški, ki se
spreminjajo glede na spremembo obsega dejavnosti. V tem primeru so
poimenovani z oznakama A1 in A2. A1: spremenljivi stroški, ki
nastanejo, ko organiziramo in izpeljemo izobraževanje, in se ne
spreminjajo glede na število udeležencev: • stroški predavateljev v
višini 3.135,48 EUR, • stroški reklamiranja