organiziranja virov in literature pri pripravi doktorske ...

Načini iskanja, vrednotenja in organiziranja virov in literature

pri pripravi doktorske disertacije

Mateja PongracPrenosljive spretnosti za doktorske študente

Izpopolni UM, Univerza v Mariboru

17. 11. 2020

Iskanje virov in literature – KJE?

KJE? Knjižnice in/ali splet

Klasični in elektronski informacijski viri (UM:NIK, DKUM, raziskovalnivodiči, Goolge učenjak, specializirane podatkovne zbirke, npr.

- Web of Science (AHCI, SCI, SSCI)

- Academic Search Complete, JSTOR (multidisciplinarne)

- Proquest D&T, Proquest Ebook Central

- Biomed Central, Medline, PubMed (medicina, biologija …)

- MathSciNet (matematika)

- IEEE Xplore (elektrotehnika, elektronika, računalništvo, informatika, transport,energetika …)

- Science Direct (kemija, biologija, fizika …)

- Agris (biotehnika, živilstvo, kmetijstvo, agronomija …)

- Business Source, EcoLit, Gvin (ekonomija …)

- ERIC (vzgoja in izobraževanje)

- EuroLex (pravo)

- GALE LRC, MLA (književnosti, literarna teorija, jeziki …)

Oddaljen dostop

Ponudba elektronskih virov (tudi podatkovnih zbirk) UKM

UM:NIK

Iskanje virov in literature – KAJ?

KAJ?

kakšne vrste virov potrebujete: knjige, e-knjige,(strokovne ali znanstvene) članke, raziskave, zaključnadela, standarde, patente?

klasični ali elektronski viri in literatura?

katere vrste virov prevladujejo na vašem področju? Jenabor najdenih virov dovolj ali preveč obsežen? Sorecenzirani, ažurirani?

so dostopna polna besedila ali le povzetki?

objavljeni v odprtem dostopu?

Iskanje virov in literature – KAKO?

ključne besede (KW) (nahaja se kjerkoli v besedilu)

predmetne oznake (SU) (opredeljuje vsebino dokumenta)

uporaba Boolovih operatorjev (or, and, not)

sinonimi/sopomenke

krajšanje besed (*)

Iskanje virov in literature – KAKO?

Tudi pri izvedbi disertabilnosti priporočamo sodelovanjemed doktorandom, mentorjem in bibliotekarjem –tutorjem ali drugim strokovnim sodelavcem.

Priporočila za analizo virov in utemeljitev izvirnosti temedoktorske disertacije (red. prof. dr. Ren in UKM; PF terFKBV)

Vrednotenje virov in literature

Vrednotenje izbrane virov in literature:

je pomembno, saj le-tako dobite najbolj relevantne vire in

literaturo (zastopanost vodilnih raziskovalcev tega

področja),

iskalniki dajejo povezave do virov in literature na osnovi

iskalnih zahtev, saj ne vedo, kaj točno potrebujete,

https://hullunilibrary.files.wordpress.com/2019/01/drowning.png

Vrednotenje virov in literature

iskalniki tudi ne poznajo nivoja vašega razumevanja, zato

morate na osnovi svojih potreb sami ovrednotiti najdene

vire in literaturo,

raznolikost in aktualnost izbrane literature,

določanje glavnih spoznanj teme, idej, teorij in konceptov že

znanega na vašem raziskovalnem področju,

prepoznavanje še ne raziskanih tem na našem področju,

pripravo za uporabo obstoječih idej v novih raziskavah

Metode vrednotenja literature

CRAAP metoda,

sistematični pregled literature,

5 W+H oz. 5 K+Z (kdo, kaj, kdaj, kje, kako + zakaj)

ABCDE …

https://www.teodesk.com/wp-

content/uploads/2019/05/ABCDE-method-nove-boje-02-

2048x1365.png

https://masterstart.com/blog/wp-

content/uploads/2019/05/5w-1h-png-1.png

CRAAP metoda

skupina knjižničarjev na California State University

C – Currency (aktualnost)

R – Relevance (relevantnost/ustreznost)

A – Authority (strokovnost)

A – Accuracy (natančnost)

P – Purpose (namen)

Primeren za vse vrste virov, predvsem spletne strani

CRAAP metoda

C – currency (aktualnost - čas)

kdaj je bil vir objavljen? Je to za vašo raziskavo sploh pomembno?

potrebujete novejše ali starejše vire?

so povezave do virov in literature ažurirane in delujoče?

so bili podatki spremenjeni, ažurirani?

CRAAP metoda

R - Relevance (relevantnost/ustreznost – pomen)

so informacije skladne z vašo temo?

komu so namenjene? Je njihova zahtevnost za vas primerna?

nivo informacij: so smiselne in primerne za vašo raziskavo?

so informacije primerljive z ostalimi viri?

bi se počutili suverene, če bi projekt/disertacijo osnovali na osnovi tega vira?

CRAAP metoda

A – Authority (avtorstvo, strokovnost - vir)

kdo je avtor informacij in kdo jih je objavil (založnik)?

potrjujejo avtorjeve reference, da je strokovnjak na tem področju? Kakšna je stopnja njegove izobrazbe? Je na to temo objavil več raziskav?

lahko z avtorjem navežete stik po e-pošti, telefonu?

ali URL pove karkoli o avtorju oz. viru (.com, .edu, .gov, .net)

CRAAP metoda

A – Accuracy (natančnost – zanesljivost, resničnost, korektnost, metode)

je raziskava/članek/disertacija izvirna ali le „predelava“? Je osnovana na dokazih?

se informacije ujemajo z ostalimi viri, ki ste jih našli oz. z vašim lastnim znanjem?

vsebuje bibliografijo s preverljivimi viri?

je raziskava/članek/disertacija recenzirana?

je raziskava/članek/disertacija napisana nevtralno, nepristransko?

so v besedilu tipkarske in slovnične napake?

CRAAP metoda

P – Purpose (namen - razlog)

kakšen je bil avtorjev namen pri objavi informacij?

ja namen informacij, da kaj proda oz. vpliva na mnenje ali ima res zgolj izobraževalni namen?

izražajo informacije dejstva, mnenja ali so uporabljene v oglaševalne namene?

imajo informacije dvoumen pomen ali so objektivne?

so informacije iz kateregakoli vidika (političnega, verskega …) sporne ali pristranske?

ali informacije zavajajo, so predstavljene na senzacionalistični način?

Etična raba virov in literature

skladno z Zakonom o avtorskih in drugih pravicah –copyright („copyright ≠ right to copy“)

karkoli ni opremljeno z referenco se razume kot rezultat lastnega raziskovanja

Poročilo detektorja podobnih vsebin ob oddaji v DKUM

https://encrypted-tbn0.gstatic.com/images?q=tbn%3AANd9GcQiOwoFDW1ganxx96S3nXyW4NJRMH9C_2z90w&usqp=CAU

Svetovanje na daljavo

[email protected]

Sistematični pregled literature – SPL

Renata Močnik, UKMPrenosljive spretnosti za doktorske študente

Izpopolni UM, Univerza v Mariboru

17. 11. 2020

23

Definicije

SPL je raziskovalna metoda, ki predstavlja identifikacijo,ocenjevanje in interpretacijo vseh dosegljivih raziskav, kiodgovarjajo na zastavljena raziskovalna vprašanja zdoločenega področja.

Povzeto po: Kitchenham, B. and Charters S. Guidelines for Performing Systematic Literature Review in Software Engineering. Keele: Schoolof Computer Science and Mathematics, University of Keele. 2007

SPL je predpisana metodologija, ki zagotavlja sistematičen pregled, transparentnost, združevanje in ocenjevanje študij o določeni temi ali vprašanju. Cilj je zmanjšati pristranskost, povezana s posameznimi študijami.

SPL je raziskovalni članek, ki definira relevantne študije, predstavlja dodano vrednost glede kvalitete in z uporabo znanstvene metodologije združuje njihove rezultate.

Povzeto po Jesson, J., Matheson, L. and Lacey, M. Doing you literature review: Traditional and Systematic Techniques. London: SAGE. 2011

24

Klasični pregled literature Sistematični pregled literature

namen podati široko sliko in opis raziskovalnega

področja

združuje rezultate študij, ki odgovarjajo na

določeno raziskovalno vprašanje

obseg široka slika ozek fokus

Načrtovanje

iskanja

literature

nedefiniran način iskanja literature omogoča

raziskovanje in kreativnost

jasno zasnovan, dokumentiran in sledljiv proces

identifikacija

študij oz.

dokumentov

obsežno iskanje (lahko je tudi sistematično)

objavljene literature, ki temelji na znanju in

kreativnosti raziskovalca

zelo strogo in izčrpno iskanje vse objavljene in

sive literature

izbor študij

oz.

dokumentov

izbor študij oz. dokumentov po presoji

raziskovalca

izbor po predhodnih kriterijih za vključitev in

izključitev posameznih študij

ocenjevanje

kakovosti

študij oz.

dokumentov

temelji na presoji raziskovalca kontrolni seznam za oceno kakovosti posameznih

študij

analiza in

sinteza

opisna, dolgovezna v obliki tabele in kratkih povzetkov

Vir: Povzeto po Jesson, J., Matheson, L. and Lacey, M. Doing you literature review: Traditional and Systematic Techniques. London: SAGE, 2011

25

Prednosti SPL

Poiščemo, zberemo in organiziramo literaturo, ki se tiče našega znanstvenega vprašanja – celovit pregled,

seznanimo se z izsledki drugih raziskovalcev,

spoznamo avtorje, ki pišejo o tej temi,

rezultati niso pristranski,

zaradi preglednosti lažje vidimo vrzeli v obravnavani temi,

seznam zlahka dopolnjujemo in posodabljamo,

lahko ga objavimo kot članek ali kot disertacijo

Slabosti SPL Ogromno vloženega časa

26

Kdaj se odločiti za SPL?

Da se izognemo podvajanju raziskav, se moramo vprašati ali je SPL sploh potreben.

Vprašalnik CASP (Critical Appraisal Skills Programme)

https://casp-uk.net/casp-tools-checklists/

27

Bodimo sistematični – delajmo po korakih

Povzeto po: https://research-repository.griffith.edu.au/handle/10072/49021

1.

F

A

Z

A2.

F

A

Z

A3.

F

A

Z

A

28

I. FAZA – NAČRTOVANJE1. korak – opredelitev teme

Ustreznost

Originalnost

Raziskovalni naboj

Inventivnost

29

2. korak: določitev raziskovalnih vprašanjNajpomembnejši korak v SPL, saj raziskovalna vprašanja usmerjajo celotno metodologijo

Osnovna vprašanja

(5K + Z)

Poglobljena vprašanja

novinci strokovnjaki

P I C O C

Kdo?

Kje?

Zakaj?

Kdaj?

Kaj?Kako?

30

Population

(objektraziskovanja)

Intervention

(izvedba)

Control,

comparison(primerjava)

Outcome of

interest (rezultati)

Context

(ozadje, v katerem je bila raziskava izvedena)

Npr.: Vloga zaposlenega (tester, analitik);kategorija zaposlenega(novinec ali izkušeni inženir); področje aplikacije (IT sistem ali kontrolni sistem, veliko ali majhno podjetje…).

Metodologija, orodje,tehnologija, procedura…

Primerjava podaja metodologijo za izvedbo.

Izboljšanaproduktivnost, zanesljivost, nižji stroški, manj porabljenega časa…

Akademsko, industrijsko okolje; sodelujoči v raziskavi, npr. študenti, akademiki…

2. korak: določitev raziskovalnih vprašanjP I C O C – Kriterij za ciljno usmerjena vprašanja

Vir: Kocbek, M., Analiza sprejetosti standarda BPNM na osnovi sistematičnega pregleda literature, Maribor, 2012.

31

3. korak: določitev ključnih besed –v sodelovanju z mentorjem in knjižničarjem

1. Sinonimi

2. Fraze

3. Ključne besede

4. Kombinacije ključnih besed

5. Predmetne oznake

6. Uporaba Boolovih operatorjev

7. Poskušanje s testnim iskalnim nizom

8. Upoštevanje zakonitosti iskanja

32

4. korak: iskanje literature

1. E-zbirke za točno določena področja

2. Multidisciplinarne baze

3. E-knjige

4. Kontaktirati knjižničarja

5. Referenčni viri

6. Siva literatura

33

4. korak: primer iskalnega niza

Vir: Kocbek, M., Analiza sprejetosti standarda BPNM na osnovi sistematičnega pregleda literature, Maribor, 2012, str. 29.

34

5. korak: branje in vrednotenje literature (vključitveni in izključitveni kriteriji)

Cilj SPL je najti čim več primarnih študij, ki se navezujejo na raziskovalna vprašanja in so pridobljene na nepristranski način.

Vrednotenje po CRAAP metodi.

Kriteriji za ocenitev kakovosti (vrednotenje) primarnega dokumenta oz. študije:

znanstvene študije, objavljene v akademskih časopisih ali revijah

ali ima študija oz. trditev kakšne omejitve

ali prihaja iz zanesljivega vira

kakšno je avtorjevo stališče

35

Vir Dokumentacija

Digitalne zbirke (baze) Ime Iskalni nizDatum iskanjaČasovni interval iskanja

Revije Naslov revijeČasovni interval iskanjaIskana področja

Prispevki s konferenc Ime konference Prevod imena (če je potreben)Kraj in datum konferenceIme revije, v kateri je prispevek objavljen

Neobjavljene študije Kontakti raziskovalne skupine ali posameznikaSpletni naslov raziskovalca in datum

Drugi viri Posebni pogoji za dostopDatum iskanjaURL naslov

Dokumentiranje primarnih dokumentov

Vir: Kocbek, M., Analiza sprejetosti standarda BPNM na osnovi sistematičnega pregleda literature, Maribor, 2012, str. 20

36

II. FAZA – IZVEDBA 6. korak: kreiranje osebne zbirke podatkov

Za oblikovanje lahko uporabimo:

katerokoli orodje citiranje

dokumente strukturirano hranimo v oblaku

Excelove tabele, Wordove tabele (vsak dokument = vrstica, kategorije/podkategorije = stolpci – ali obratno)

37

6. korak: osebna zbirka podatkov – primer strukture

seznama

38

6. Korak: Osebna baza podatkov – struktura kategorije/podkategorije; bolje preveč, kot premalo

1. Podatki o gradivu (bibliografski podatki)

2. Geografska zastopanost glede na izvor dokumentov

3. Detajli o vrednotenju posameznih študij

4. Uporabljene metode

5. Predmet raziskave

6. Spremenljivke

7. Rezultati

39

7. in 8. korak: vnesemo 10 % literature, testiramo kategorije

Na osnovi te vnesene literature bomo testirali naše kategorije, jih najverjetneje še spreminjali in prilagajali, dokler ne bomo dosegli optimalnih pogojev.

40

9. korak: : vnesemo preostalih 90 % literature

10. korak: kreiramo tabele povzetkov za končno poročilo.

41

III. FAZA – POROČANJE11. – 15. korak

Četudi gre za sistematični pregled, ima na koncu standardno obliko

POGLAVJE VRSTNI RED IZVAJANJA

Povzetek 7

Uvod 2 (cilji) 5/6 ostalo

Metode 1

Rezultati 3

Diskusija 5/6

Zaključki 4

Reference 8

Vir: https://www.youtube.com/watch?v=zAENZ4uQTs4

42

III. FAZA – POROČANJE11. korak: opis metode

katere ključne besede smo uporabili

v katerih bazah smo iskali

po kakšnih kriterijih smo dokumente vključevali in izključevali

opis kategorij (koliko kategorij, kako smo dokumente kategorizirali)

analiza in sinteza podatkov

43

12. korak: Opis rezultatov

Rezultati naj dokumentirajo (kvantitativno)

koliko dokumentov smo uporabili

kdo jih je objavil

katere raziskave so bile uporabljene

katere metode so bile uporabljene

kaj smo ugotovili

kaj manjka (vrzeli)

44

13. korak: Uvod

Pri uvodu prehajamo od širokih, najbolj splošnih,

do najpodrobnejših

ugotovitev.

14. korak: Diskusija in povzetek

15. korak: Pregled in odpravljanje napak

45

Časovna razporeditev dela

Vir: Povzeto po Jesson, J., Matheson, L. and Lacey, M. Doing you literature review: Traditional and Systematic Techniques. London: SAGE, 2011

Svetovanje na daljavo

[email protected]