Osrednja tema 3 Stran GLASILO ZDRUŽENJA OBÈIN SLOVENIJE 2008 / št. 2 Poštnina plaèana pri pošti 8101 Novo mesto. 8 10 11 12 20 20 23 2 11 Na skupšèini o uspehih združenja v lanskem letu Ali pogrebna dejavnost ne bo veè v pristojnosti obèin? Subvencioniranje najema tržnih in hišniških stanovanj na pleèa obèin Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva Odprava kopièenja preizkusov znanja za obèinske redarje ZOS si še naprej prizadeva za dvig višine povpreènine za leto 2008 Vodenje seje obèinskega sveta (2. del) Prenovljena spletna stran Združenja obèin Slovenije www.zdruzenjeobcin.si Prijava Združenja obèin Slovenije na dneve mest in regij 2008 - Open days 2008 Lokalni energetski koncepti ODLOÈBA USTAVNEGA SODIŠÈA IN SPREMEMBE ZAKONODAJE O FINANCIRANJU OBÈIN Na skupšèini o uspehih združenja v lanskem letu Ali pogrebna dejavnost ne bo veè v pristojnosti obèin? Subvencioniranje najema tržnih in hišniških stanovanj na pleèa obèin Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva Odprava kopièenja preizkusov znanja za obèinske redarje ZOS si še naprej prizadeva za dvig višine povpreènine za leto 2008 Vodenje seje obèinskega sveta (2. del) Prenovljena spletna stran Združenja obèin Slovenije www.zdruzenjeobcin.si Prijava Združenja obèin Slovenije na dneve mest in regij 2008 - Open days 2008 Lokalni energetski koncepti 23
Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Osrednja tema
3Stran
GLASILO ZDRUŽENJAOBÈIN SLOVENIJE 2008 / št. 2
Poštnina plaèana pri pošti 8101 Novo mesto.
8
10
11
12
20
20
23
2
11
Na skupšèini o uspehih združenja v lanskem letu
Ali pogrebna dejavnost ne bo veè v pristojnosti obèin?
Subvencioniranje najema tržnih in hišniških stanovanj na pleèa obèin
Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva
Odprava kopièenja preizkusov znanja za obèinske redarje
ZOS si še naprej prizadeva za dvig višine povpreènine za leto 2008
Vodenje seje obèinskega sveta (2. del)
Prenovljena spletna stran Združenja obèin Slovenije www.zdruzenjeobcin.si
Prijava Združenja obèin Slovenije na dneve mest in regij 2008 - Open days 2008
Lokalni energetski koncepti
ODLOÈBA USTAVNEGA SODIŠÈA IN SPREMEMBE ZAKONODAJE O FINANCIRANJU OBÈIN
Na skupšèini o uspehih združenja v lanskem letu
Ali pogrebna dejavnost ne bo veè v pristojnosti obèin?
Subvencioniranje najema tržnih in hišniških stanovanj na pleèa obèin
Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva
Odprava kopièenja preizkusov znanja za obèinske redarje
ZOS si še naprej prizadeva za dvig višine povpreènine za leto 2008
Vodenje seje obèinskega sveta (2. del)
Prenovljena spletna stran Združenja obèin Slovenije www.zdruzenjeobcin.si
Prijava Združenja obèin Slovenije na dneve mest in regij 2008 - Open days 2008
Lokalni energetski koncepti
23
Glas občin �Glas občin �
Aktualno
Staša Marolt
Povečevanje članstva
Na skupščini ZOS, ki bo potekala 24. aprila v Celju, bodo župani med drugim obravnavali tudi poročilo o delu združenja v preteklem letu, ki je bilo izredno uspešno in celo nad pričakovanji. V letu 2007 se je združenje povečalo za kar 35 novih občin članic, samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa smo pridobili še osem novih članic.
Poudarjena izobraževalno- informativna vloga združenja
Izredno aktivno je bilo združenje tudi na področju organizacije delovnih posvetov in seminarjev, saj smo jih v letu 2007 pripravili kar 24. Sedem od teh smo pripravili v sodelovanju s sorodnim reprezentativnim združenjem občin, medtem ko smo vsa ostala organizirali skupaj s posameznimi ministrstvi, vladnimi službami, agencijami, podjetji, informacijsko pooblaščenko in tudi odvetniško pisarno. S seminarji smo se trudili predstaviti vse najbolj aktualne in pereče teme, tako da so bili občinski javni uslužbenci, pa tudi ostali, z vsem ažurno seznanjeni, predstavili smo jim tudi vse glavne predloge zakonov, ki jih je Vlada sprejela v lanskem letu in ki so tako ali drugače posegali v življenje občin. Temu primerna je bila tudi obiskanost, saj se je v povprečju vsakega seminarja udeležilo vsaj 50 udeležencev.
Pomemben segment našega delovanja ostaja tudi informiranje občin. Lani smo izdali tri številke tiskanega glasila Glas občin in 12 številk elektronskega časopisa Mesečni utrip. Obe obliki informiranja sta se že v preteklosti izkazali in ostajata izredno učinkovito sredstvo pri promociji združenja, posredovanju informacij in pridobivanju novih članic. Dnevno smo informirali občine o zanimivih dogodkih in informacijah, ki smo jih pridobivali na podlagi rednega dnevnega spremljanja vseh medijev (časopisi, revije, elektronski mediji…) in spletnih strani državnih ustanov, kot so Vlada vsa ministrstva, Državni zbor, Državni Svet in tudi Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja, spletne strani Ustavnega sodišča, Računskega sodišča ter spletne strani tujih
Združenje občin Slovenije (v nadaljevanju ZOS) je interesno zdru-ženje slovenskih občin s statusom reprezentativnega zastopnika lokalnih interesov. Trenutno je v ZOS vključenih kar 124 občin, kar je brez dvoma eden izmed pomembnih dosežkov v zadnjem letu.
NA SKUPŠČINI O USPEHIH ZDRUŽENJA V LANSKEM LETU
sorodnih ustanov, in še mnoge druge.
Poleg izdajanja časopisov smo objavljali izjave za javnost, organizirali aktualne tiskovne konference, javnost pa so o vsem dogajanju obveščal tudi preko glasila združenja.
K segmentu informiranja občin gre prišteti tudi novost, ki jo je združenje pripravilo v lanskem letu, in sicer je izdalo priročne zloženke, ki jih je od meseca septembra delilo na vseh dogodkih in seminarjih vsem udeležencem. Pripravljeni sta bili dve zloženki, ki sta predstavili delovanje in osnovne podatke ZOS, ena v slovenskem in druga v angleškem jeziku, ravno tako pa smo z namenom osveščati o predsedovanju Slovenije za vse zaposlene na občinah pripravili tretjo zloženko z naslovom »Občine in slovensko predsedovanje Evropski uniji«, ki vsebuje osnovne podatke o vseh evropskih institucijah in posvetovalnih organih, o Odboru regij in Evropskem ekonomskosocialnem odboru. informacijami o predsedovanju Slovenije Evropski uniji.
Delovanje odborov
Tajništvo združenja je v preteklem letu skrbelo za izvajanje rednega poslovanja vseh organov združenja, in sicer skupščine, predsedstva, nadzornega odbora, regijskih svetov in strokovnih odborov. Predvsem slednji so v zadnjem letu ponovno dobili zagon. Predsedstvo ZOS je namreč na 3. dopisni seji lanskega julija potrdilo predloge kandidatov za strokovne odbore združenja. Tako so bili imenovani kandidati v Odbor za proračun in finance, Odbor za okolje, prostor, urbanizem, promet in komunalno infrastrukturo, Odbor za regionalna, lokalna in ostala splošna zakonodajna vprašanja, Odbor za socialo, vzgojo, izobraževanje, kulturo, šport in ostale družbene dejavnosti, Odbor za mednarodno sodelovanje ter Odbor za eposlovanje in informacijske sisteme. Posebej aktivni so bili v lanskem letu predvsem Odbor za okolje, prostor, urbanizem, promet in komunalno infrastrukturo ter Odbor za proračun in finance, Odbor za socialo, vzgojo, izobraževanje, kulturo, šport in
ostale družbene dejavnosti.
V Odboru za socialo, vzgojo, izobraževanje, kulturo, šport in ostale družbene dejavnosti sodelujeta tudi Boštjan Koprivec iz Občine Vrhnika in Darja Vetrih iz Občine Sodražica, ki sta med drugim aktivno sodelovala v delovni skupini na Ministrstvu za šolstvo in šport za usklajevanje predlogov predpisov s področja dejavnosti predšolske vzgoje. Člani odbora so se aktivno prizadevali za sprejemanje za občine najugodnejših rešitev za občine na področju predloga novele Zakona o socialnem varstvu, tez Zakona o vrtcih, problematike povračila stroškov za družinskega pomočnika, plačevanja obveznega zdravstvenega zavarovanja, prevozov na nevarnih poteh in problematike enotnih cen vrtcev.
Delo odborov je prišlo do izraza tudi v zakonodajnem segmentu delovanja, saj je bilo združenje aktivno tudi pri ugotavljanju, katera zakonodaja vpliva na lokalne skupnosti, ko je identificiralo problematično zakonodajo je združenje delovalo kot posrednik, ki je občine najprej opozorilo na predlagane spremembe ter poskrbelo za koordinacijo pridobitve skupnega mnenja združenja (ki so se oblikovala tudi na sejah odborov), ki smo ga nato posredovali snovalcem zakonodaje. Mnenja združenja so pred posredovanjem snovalcem zakonodaje preučili tudi odbori, ki so pristojni za posamezno tematiko.
Ostali pomembni dosežki
ZOS je torej v letu 2007 postal še bolj prepoznaven servis za občine članice tako v smislu pomoči pri izvajanju njihovih nalog kot tudi v smislu mednarodnega sodelovanja občin. Sledili smo zakonodaji in vzpostavljal mehanizme za aktivno sodelovanje pri njenem nastajanju in tudi pri pobudah za spremembe posameznih aktov, za katere se pri izvajanju pokaže, da niso najboljši. Ohranjali smo sodelovanje z Vlado, Državnim zborom in Državnim svetom, se še naprej aktivno vključevali v proces ustanavljanja druge stopnje lokalne samouprave predvsem z vidika prenosa pristojnosti z države na pokrajine, deloma pa smo tudi uspeli pri zavzemanju za odpravo finančne podhranjenosti občin. Pozabiti ne smemo tudi na strokovno pomoč, ki smo jo nudili novim občinam pri vzpostavljanju svojega delovanja, na dejstvo, da je ZOS s svojimi aktivnostmi odločilno vplivalo na višino povprečnine za leto 2008 in 2009.
Glas občin 3Glas občin 3
Osrednja tema
Osnov ni prob lem fi nan ci ra nja občin v Slo ve ni ji se je vse sko zi kazal pred vsem v načinu raz de li tve do hod ni ne. Po sle di ca tega je bilo po-večeva nje razlik v ob se gu samofi nan ci ra nja med občina mi. Ne kaj mest nih in gos po dar sko močnih občin je reali zi ra lo ve li ke pre sežke, večina slo ven skih občin pa je ime la ve li ke pri manj klja je gle de na izračuna no pri mer no po ra bo, ki naj bi omo gočala rea li za ci jo za kon-sko ob vez nih na log. Država je ukre pa la s fi nančno izrav na vo.
takšno sta nje pa naj bi se po iz ve denih si mu la ci jah še po večeva lo, zato se je konec leta 2006 iz ved la re for ma fi nan ci ranja občin v Slo ve ni ji. Spre jet je bil Za kon o fi nan ci ra nju občin (Urad ni list RS, št. 123/06), ki je pričel ve lja ti s 1. ja nuar jem 2007. Mest na Občina Ljub lja na, Občina Tr zin, Občina Log – Dra go mer in Občina Šem pe ter – Vr toj ba so v začetku leta začele z zah te vo za oce no us tav no sti. Us tavno sodišče je z od ločbo z dne 4. ok to bra 2007 pre so di lo in ugo to vilo, da ne ka te ri deli no ve ga Zako na o fi nan ci ra nju občin niso v skladu z Usta vo.
Na tej pod la gi pred stav lja mo glav ne rešitve za us kla di tev Zako na o fi nan ci ra nju občin z od ločbo Us tav ne ga so dišča RS.
Ključne be se de: pri mer na po ra ba, finančna izrav na va, in deks raz no li kosti občine, pre sežek, so li dar nost na izrav na va.
Uvod
V pr vem delu je pred stav lje na pre so ja oce ne us tav no sti Za ko na o fi nan ci ra nju občin (Ur. list RS, št. 123/06) ozi ro ma odločitev Us tav ne ga so dišča z dne 4. ok to bra 2007. Po drob ne je se bomo do tak ni li samo vse bi ne ti stih čle nov zako na o fi nan ci ranju občin, ki jih je Us tav no so dišče RS razgla si lo, da so v nes klad ju z Usta vo.
V dru gem delu pred stav lja mo glav ne rešitve za us kla di tev Zako na o fi nan ci ra nju občin z od ločbo Us tav ne ga so dišča RS.
V za ključku po da ja mo pre gled glavnih rešitev za us kla di tev Zako na o fi nan ci ra nju občin z od ločbo Us tav ne ga so dišča RS.
1. Presoja ocen e us tav no sti Za ko na o fi-nan ci ra nju občin (Ur. list št. 123/06) 1
Us tav no sodišče je v po stop ku za oce no us tav no sti, začetem na zah te vo Mest ne občine Ljub lja na, Občine Tr zin, Občine Log – Dra go mer in Občine Šem pe ter – Vr toj ba, po oprav lje ni jav ni obrav na vi 31. maja 2007, na seji 4. ok to bra 2007, od ločilo:
1. Členi 8., 11., 14., 23. in 38. Za ko na o fi nan ci ra nju občin (Urad ni list RS, št. 123/06) so v nes klad ju z Us ta vo.
2. Členi 12., 13., 21. in 24. Za ko na o fi nanci ra nju občin niso v nes klad ju z Us ta vo.
3. Državni zbor mora ugo tov lje ne nesklad no sti iz 1. točke tega izre ka od praviti v enem letu po ob ja vi te od ločbe v Urad nem li stu Re pub li ke Slo ve ni je.
1.1 Obraz lo ži tev Od loč be Ustav ne ga so diš-ča U-I-24/07-66 z dne 4. ok to bra 2007
V na da lje va nju se bomo za ra di raz po ložljive ga ob se ga član ka do tak ni li samo vse bine ti stih čle nov Zakona o fi nan ci ra nju občin (Urad ni list RS, št. 123/06), ki jih je Us tav no so dišče RS raz gla si lo, da so v nes klad ju z us ta vo. Čeprav pri tem po avtor je vem mne nju ni ja sno opre de li lo raz liko med od stop lje ni mi in de lje ni mi dav ki ozi ro ma viri. 2
Vse ka kor pa so za na dalj nji raz voj si ste ma fi nan ci ra nja sa mou prav nih lo kal nih skupno sti po mem bne tudi od ločitve o os ta lih vse bi nah, kot tudi vse bi na sa mih obrazložitev. Iz dela od ločbe je ja sno raz vid no, da je bila prejšnja ure di tev v do ločenem
delu prav za prav neu stav no ure je na.
Us tav no so dišče RS med dru gim tudi pravi, da pri fi nančnoma te rial ni se sta vi ni lo kal ne sa mou pra ve ne gre le za pra vi co do last nih vi rov občin, tem več tudi za uresničeva nje načela so li dar no sti do raz voj no šib kejših občin.
Iz načela ena ko sti pred zako nom med drugim iz ha ja tudi zah te va, da so vsa ko mur za go tov lje ne ena ke člo ve ko ve pra vi ce in te melj ne svo boščine ne gle de na nje go vo gmot no sta nje in družbeni po ložaj. Prav zato za kon sko ure ja nje pre raz po re ja nja last nih sred stev med po sa mez ni mi občinami v pri me ru us tvar je nih pre sežkov lastnih vi rov nad izračuna no pri mer no po rabo ne po me ni pro tiu stav ne ga po se ga v fi nančno av to no mi jo občin, saj se s tem za go tav lja ma te rial na pod la ga za so li dar nost med občina mi in nji ho vi mi pre bi val ci pri za go tav lja nju ob veznih nalog občin.
Ker je ure di tev fi nan ci ra nja občin ce lo vit in ob sežen si stem in ker bi mo re bit na razve lja vi tev ka te re od med se boj po ve za nih do ločb po me ni la, da si stem fi nan ci ra nja občin ne bi de lo val, Us tav no so dišče 8. in 14. člena ZFO1 ni raz ve lja vi lo, tem več je ugo to vi lo nju no nes klad je z Us ta vo. Ker gre za zah tev na vprašanja fi nan ci ra nja ce lot ne jav ne po ra be, je za ko no da jal cu do ločilo eno let ni rok za od pra vo ugo tovlje nih nes klad no sti z Us ta vo.
1.2 Členi 8., 11., 14., 23 in 38. člena ZFO-1, ki so v nes klad ju z Us ta vo
Us tav no so dišče je naj prej pre so ja lo očitek predla ga te ljic, po ka te rem od stop lje nih vi rov iz 8. člena ZFO1 ni mo goče šteti za last ne vire v smi slu 142. člena Us ta ve. Po iz pod bi ja nem 8. členu ZFO1 so viri fi nan ci ra nja pri mer ne po ra be tudi pri hodki iz do hod ni ne in dru gih dav kov, ki so v skla du z za ko nom pri ho dek držav ne ga proračuna, in si cer za po sa mez no pro računsko leto v višini skup ne pri mer ne po ra be občin. Z za ko nom, ki ure ja iz vrševa nje držav ne ga pro računa, se do ločijo dav ki in ob seg pri hod kov iz dav kov, ki se od sto pi jo občinam v višini nji ho ve skupne pri merne po ra be. Ti pri hod ki pa se na pod la gi tret je ga od stav ka 8. člena ZFO1 šte je jo za last ne vire. S tem, ko je za ko no da ja-lec v tret jem od stav ku 8. člena ZFO-1 do ločil, da od stop lje ni viri šte je jo za last na sreds tva občin, je očitno iz ha jal iz dejstva, da gre za sreds tva držav ne-ga pro računa.
Gle de us tavne ure ditve fi nan ci ra nja občin mora za ko no da ja lec občinam naj prej nepo sred no in pri mar no za go to vi ti do volj obsežne last ne vire za pri do bi va nje sred stev za fi nan ci ra nje svo jih na log. Last ni viri občin naj bi bili z občino v ne po sred nem raz mer ju. Za kon bi mo ral to rej do ločiti
ODLOČBA USTAVNEGA SODIŠČA IN SPREMEMBE ZAKONA O FINANCIRANJU OBČIN
__________________1 Od ločba Us tav ne ga so dišča RS šte vil ka U-I-24/07- 66 z dne 4. 10. 2007.
2 Niti od stop lje ni, niti de lje ni da vek ne omo gočata spre mi nja ti os no ve in stop nje dav ka občinam.
Mar ko Dro fe nik in mag. Franci Žohar, Služba Vla de za lo kal no sa mou pra vo in re gio nal no po li ti ko
Glas občin 4
Osrednja tema
Glas občin 4
občino kot upra vičenko ne po sred no na po sa mez nem viru, na pri mer dav ku, četudi bi ga, teh nično gle da no, po bi ra la država de lje ni dav ki. Od stop lje ni vir po ZFO1, ki ga pol ni jo pre razpore je na sreds tva državne ga pro računa, ne vse bu je ne po sred nih upra vičenj občine do vi rov sred stev. Zato tak od stop lje ni vir prav tako pov zroča odvi snost občine od države in ne ure sničuje nje ne od go vor no sti za za go tav lja nje lo kalne sa mou pra ve in za za go tavljanje za to po treb nih sred stev.
Tak si stem us tvar ja pre težno od vi snost občin od sred stev držav ne ga pro računa, kar ni v skla du z zah te vo po fi nančni av tono mi ji občin, ki iz ha ja iz 142. člena Us ta ve, ter z zah te vo po funk cio nal ni sa mo stoj nosti občin, ki izhaja iz 140. člena Us ta ve.
Zato je Us tav no so dišče od ločilo, da je 8. člen ZFO-1 v nes klad ju z na ve de-ni ma do ločbama Us ta ve.
Pri do ločanju me to do lo gi je za izračun povprečnine ter pri po drob nejši do ločitvi nalog iz pr ve ga od stav ka 11. člena ZFO1 (ka te rih stroški se upošte va jo pri ugo to vitvi pri mer ne ga ob se ga sred stev za fi nanci ra nje na log občin) gre za do pol nje va nje za kon ske nor me. To sodi v pri stoj no sti izvršilne veje ob la sti in je v skla du z za konom in Us ta vo vse dot lej, do kler v za kon ne po seže tudi vsebinsko.
Pri ure ja nju tako po mem bne ga vprašanja, kot je fi nan ci ra nje občin, ki za go tav lja občinam fi nančno av to no mi jo, ki je te meljni pred po goj nji ho ve sa mou prav no sti, pa od sot nost do ločitve načina so de lo va nja občine pri spre je ma nju ured be iz dru gega od stavka 11. člena ZFO1 lah ko pri ve de do iz ničenja pra vi ce do so de lo va nja občin ali nji ho vih re pre zen ta tiv nih združenj iz 94. člena ZLS. Zato to po me ni, da za kon ne opre de li načina so de lo va nja občin ozi roma nji ho vih re pre zen ta tiv nih združenj pri spre je ma nju uredbe iz dru ge ga od stav ka 11. člena ZFO1, s ka te ro se po drob ne je do ločajo na lo ge, ka te rih stroški se upošteva jo pri ugo to vi tvi pri mer ne ga ob se ga sred stev za fi nan ci ra nje na log občin, nesklad je z načelom lo kal ne sa mou pra ve ter nes klad je s pra vi co lo kal nih skupno sti do ure sničeva nja lo kal ne sa mou pra ve.
Zato je prvi od sta vek 11. člena ZFO-1 v nes klad ju z načelom le ga li te te (dru gi od sta vek 120. člena Us ta ve).
Vse bi na 14. člena ZFO1, ki opre de lju je gla va ri no in me to do za izračun pri hod ka po sa mez ne občine iz naslova gla va ri ne, po drob ne je opre de lju je način iz va ja nja 8. člena ZFO1 ter s tem način od sto pa nja sred stev držav ne ga pro računa iz do hodni ne občinam za fi nan ci ra nje pri mer ne po ra be. Ker 14. člen ZFO1 do loča le način raz po re ja nja (in pre raz po re ja nja) od stoplje nih držav nih sred stev iz 8. člena
ZFO1, je po sle dično zara di ugo to vi tve nes klad ja 8. člena ZFO1 s 142. čle nom Us ta ve tudi sam v nes klad ju s 142. členom Us ta ve.
Iz na vedb pri tožbe je iz ha jalo, da se iz podbi ja jo, da za kon ne vse bu je kri te ri jev in meril pri do de lje va nju sred stev za fi nan cira nje in ve sti cij ozi ro ma do de lje va nju sredstev za dru ge na me ne (re gio nal ne spodbu de, spod bu de mi ni str stev na po dročju dela idr.), ka te rim daje pod la go 23. člen ZFO1. Iz te do ločbe iz ha ja, da me ri la za do de lje va nje sredstev za so fi nan ci ra nje inve sti cij iz 21. člena ZFO1 do ločijo s pra vilni ki mi ni ster, pri sto jen za lo kal no sa moupra vo, ter mi ni stri, pri stoj ni za po sa mez na po dročja. S pra vil ni ki po sa mez ni mi ni stri do ločijo kri te ri je, po drob ne je do ločijo name ne po ra be sredstev, upra vičene stroške in po go je za do de li tev sred stev.
Zato je ure di tev, ki občinam v raz mer-ju do države gle de vprašanj, ki se na-našajo na nji ho vo fi nan ci ra nje ne za-go tav lja ja sne ga prav ne ga po ložaja, v nes klad ju z 2. čle nom Us ta ve.
Iz pod bi ja ni 38. člen ZFO1 med vire za izračun gla va ri ne v pre hod nem ob dobju vključuje tudi na do me sti lo za upo rabo stavb ne ga zem ljišča (v na da lje va nju NUSZ) in davčne pri hod ke občin (da vek na de diščine in da ri la, dav ki na do bit ke od kla sičnih iger na srečo, dav ki na pro met ne pre mičnin in uprav ne tak se občin skih uprav) iz 21. člena ZFO. Ure di tev pre hodne ga ob dob ja, do ločene ga v 38. členu ZFO1, pa občinam, ob si ceršnjem uravno teženju višine od stop lje ne ga vira prek gla va ri ne, še do dat no zmanjšuje sreds tva iz na slo va gla va ri ne za us trez ne de leže ne po sred nih last nih vi rov, pri čemer je naj višji de lež do ločen v začetku pre hodne ga ob dob ja. Po sle dično lah ko takšna ure di tev ne ga tiv no vpli va in do dat no otežuje iz va ja nje že začetih pro jek tov, ki se iz va ja jo tudi po spre mem bi si ste-ma finan ci ra nja občin. Ven dar ne gle de na ob stoj raz lo gov za takšno zmanjšanje sred stev Us tav no so dišče ugo tav lja, da pri takšni ure di tvi pre hod ne ga ob dob ja ni razvid no, da bi za ko no da ja lec upošte val tudi pla ni ra ne in že začete pro jek te občin v zvezi s pričakovani mi raz po ložlji vi mi sreds tvi, do ka te rih so bile upra vičene na pod la gi prej ve ljav ne ure di tve po ZFO. Zato je z iz pod bi ja nim 38. čle nom ZFO1 za ko noda ja lec v pre hod nem ob dob ju po sle dično pre ko mer no po se gel v last ne vire občin in s tem v nes klad ju z načelom zau pa nja v pravo po se gel v nji hov prav ni po ložaj. Zato je iz pod bi ja na do ločba 38. člena ZFO-1 v nes klad ju z 2. čle nom Us ta ve.
Ugo tov lje na nes klad ja z Us ta vo pa ne pomenijo, da na fi nan ci ra nje občin druga us tav na načela ni ma jo vpli va. Gle de na načelo so cial ne države iz 2. člena in
tudi gle de na načelo ena ko sti iz dru ge ga od stav ka 14. člena Us ta ve je tre ba vsem pre bi val cem, ne gle de na to, v ka te ri občini pre bi va jo, za gotovi ti do bri ne, ki po me ni jo nji ho ve us tav ne in za konske pra vi ce in jih iz va ja jo občine. V ta na men za ko no da ja lec celo mora upora bi ti ukre pe, ki ko ri gi ra jo ob jek tivne raz li ke med občina mi.
Iz načela ena ko sti pred za ko nom med drugim iz ha ja tudi zah te va, da so vsa ko mur za go tov lje ne ena ke člo ve ko ve pra vi ce in te melj ne svo boščine ne gle de na nje govo gmot no sta nje in družbeni po ložaj. Gmot no sta nje ali družbeni po ložaj po samez ni ka, ob dru gih oseb nih oko liščinah, ne sme ta biti pod la ga za raz li ko va nje pri ure sničevanju člo ve ko vih pra vic. To po meni, da ima jo vsi držav lja ni, ne gle de na njihov gmot ni po ložaj ozi ro ma pris pe vek v državni ozi ro ma občin ski pro račun, ena ke pra vi ce pri ure sničeva nju lo kal ne sa moupra ve ter pra vi co do ena ke ga ob se ga in kva li te te sto ri tev, ki jih mo ra jo občine nudi ti lo kal ne mu pre bi vals tvu pri iz vrševanju svo jih iz vir nih za kon skih na log. Načelo pris pe va nja po sa mez ni ka gle de na nje govo pre moženj sko sta nje ozi ro ma gmot ni po ložaj (ki po me ni, da ti sti, ki ima jo višje pri hod ke ozi ro ma do hod ke, plačujejo tudi višje dav ke ozi ro ma dru ge jav ne da ja tve), je tako vgra je no že v sam si stem po bi ra nja dav kov, ki so naj po mem bnejši vir tudi za fi nan ci ra nje občin.
S tem se med pre bi val ci Slo ve ni je za go tav lja so li dar nost, ki iz ha ja iz načela so cial ne države (2. člen Us tave), načelo ena ko sti pred za ko nom pa je tre ba upošte va ti pred vsem z vi di ka pre bi val cev v občinah.
Zato za kon sko ure ja nje pre raz po re janja last nih sred stev med po sa mez nimi občina mi v pri me ru us tvar je nih pre sežkov last nih vi rov nad izračunano pri mer no po ra bo ne po me ni protiu stav ne ga po se ga v fi nančno av tono mi jo občin, saj se s tem za go tav lja ma te rial na pod la ga za so li dar nost med občina mi in nji ho vi mi pre bi valci pri za go tav lja nju ob vez nih na log občin.
Sreds tva, ki bi pre se ga la višino sred stev za pri merno po ra bo po sa mez ne občine, bi kot la sten vir občin mo ra la po me ni ti ma te rial no pod la go za so li dar nost in za za go tav lja nje ena ko sti med občina mi in nji ho vi mi pre bi val ci.
Spre mem ba si ste ma fi nan ci ra nja občin, ki ima po leg po zi tiv nih učin kov za po samez ne občine tudi ne ga tiv ne fi nančne po sle di ce, ki se gle de na prej ve ljav no ure di tev kažejo v znižanju last nih sredstev za fi nan ci ra nje pri mer ne po ra be iz na slo va do hod ni ne, sama po sebi ne po
Glas občin 5Glas občin 5
me ni pro tiu stav ne ga po se ga v us tav no za go tov lje ne pra vi ce s po dročja lo kal ne sa mou pra ve. Zato sama oko liščina, da so ne ka te re občine (med nji mi tudi pred laga te lji ce) na pod la gi iz pod bi ja nih do ločb ZFO1 upra vičene do nižjega zne ska sredstev za fi nan ci ra nje pri mer ne po ra be kot po prej ve ljav nem si ste mu, sama po sebi še ne pomeni pro tiu stav ne ga po se ga v fi nančno av to no mi jo lo kal nih skup no sti ter nez možno sti za iz vrševa nje lo kal ne samou pra ve.
2. Us kla di tev Za ko na o fi nan ci ra nju občin (Urad ni list RS, št. 123/06) z od ločbo Us tav ne ga so dišča Re pub li ke Slo ve ni je
Pred log us kla ju je Za kon o fi nan ci ra nju občin (Urad ni list RS, št. 123/06) z od ločbo Us tav ne ga so dišča Re pub li ke Slo ve ni je UI24 /0766 (Urad ni list RS, št. 101/07), s ka te ro je so dišče ugo to vi lo, da so členi 8., 11., 14., 23. in 38. Za ko na o fi nan ci ranju občin (Urad ni list RS, št. 123/06) v nes klad ju z Us ta vo, da 12., 13., 21. in 24. člen Za ko na o fi nan ci ra nju občin niso v nes klad ju z Us ta vo ter, da mora Državni zbor ugo tov lje ne nes klad no sti od pra vi ti v enem letu po ob ja vi te od ločbe v Urad nem li stu Re publike Slo ve ni je.
Pred la ga ne rešitve te me lji jo na z us ta vo sklad ni raz la gi po me na načel fi nančne av to no mi je lo kal nih skup no sti (142. člen Us ta ve), lo kal ne sa mou pra ve (138. člen Us ta ve), so cial ne države iz 2. člena in načela ena ko sti iz dru ge ga od stav ka 14. člena Us ta ve, za si stem fi nan ci ra nja občin, ki jo je ute me lji lo Us tav no so dišče Re pub li ke Slo ve ni je v obraz ložitvi svo je od ločbe, ko je pou da ri lo, da mora si stem fi nan ci ra nja občin za go tav lja ti čim večjo po ve za nost občine z viri fi nan ci ra nja kot z last ni mi viri, ki so so raz mer ni z na lo gami občine, ki jih mora za go tav lja ti svo jim občanom, ven dar pa tudi so li dar nost med občina mi s ci ljem ena ko sti držav lja nov, ne gle de na nji hov gmot ni po ložaj in pris pevek v državni ozi ro ma občin ski pro račun. Hkra ti pa so predla ga ne rešitve v skla du z načelom so raz mer no sti, saj pre ko mer no ne po se ga jo v upra vičena pričako va nja občin, gle de vi rov fi nan ci ra nja, ki so mate rial na pod la ga za fi nan ci ra nje nji ho ve pri mer ne po ra be.
2.1. Pred la ga ne spre mem be in do pol ni tve
Cilj pred laganih spre memb in do pol ni tev Za ko na o fi nan ci ra nju občin (Urad ni list RS, št. 123/06) je us kla di tev do ločb za kona z Usta vo.
Po gla vit ne rešitve se na našajo na ne posred no in pri mar no za go to vi tev do volj ob sežnih last nih vi rov občin za pri do biva nje sred stev za fi nan ci ra nje pri mer ne
po ra be. Kot last ni vir fi nan ci ra nja občin je do ločen 54od stot ni de lež pri hodkov od do hod ni ne rea li zi ra nih v predpre te klem letu in po večan za inf la ci jo v pred pre te klem letu, ki v ce lo ti pri pa da jo občinam.
Pred log do lo ča me ri la za fi nan ci ra nje pri mer ne po ra be. Pri do lo či tvi me ril je upo šte va no na po ti lo iz 5. toč ke 8. čle na Evrop ske li sti ne lo kal ne sa mou pra ve (Zakon o ra ti fi ka ci ji Evrop ske li sti ne lo kal ne sa mou pra ve (MELLS), Urad ni list RS Medna rod ne po god be, št. 15, Urad ni list RS, št. 57/96). Me ri la so z za ko nom do lo čen ukrep za izrav na vo učin kov nee na ke po raz de li tve pri hod kov od do hod nine v raz mer ju do stroš kov oprav lja nja na log, ki se iz ka zu je v izra ču na nem pri mer nem ob se gu sred stev ob či ne za fi nan ci ra nje pri mer ne po ra be ob či ne, na ka te re ga vpli va jo šte vi lo pre bi val cev ob či ne, pov preč na primer na po ra ba ob čin na pre bi val ca dr ža ve izra ču na na iz skup ne pri merne po ra be vseh ob čin in raz mer je med izra ču na no pri mer no po ra bo ob či ne in pov preč no pri mer no pora bo ob čin izra ču na no gle de na števi lo pre bi val cev ob či ne. Ugo tov lje ni zne sek je me ri lo, s ka te rim so ome njeni pri hod ki ob čin iz do hod ni ne najprej de li jo v raz mer ju 70 od stot kov pro ti 30 od stot kov. 70 od stot kov na ob moč ju ob či ne pla ča ne do hod ni ne v struk tur nem de le žu, ugo tov lje nim na pod la gi od mev nih od ločb iz da nih pre bi val cem s stal nim pre bi va liš čem na ob moč ju ob či ne, pri pa da ob či ni, ven dar ne več kot v vi ši ni prej omenje ne ga me ri la pri mer ni ob seg sredstev. 30 od stot kov do hod ni ne in 50 od stot kov ugo tov lje nih pre sež kov pri po sa mez nih ob či nah, ki pre se ga jo viši no pri mer no po ra bo ob či ne za več kot 15 od stot kov pa so pri hod ki, ki se na me ni jo za so li dar nost no izrav na vo med ob či na mi. So li dar nost na izrav nava pri pa da ti stim ob či nam, ka te rih nepo sred ni pri hod ki iz do hod ni ne – 70 od stot kov so niž ji od me ri la. Lah ko se zgo di, da po sa mez ne ob či ne s prihod ki od do hod ni ne ob upo šte va nju so li dar nost ne izrav na ve, ne bodo mogle fi nan ci ra ti pri mer ne po ra be. Zato se pred la ga uredi tev s fi nanč no izravna vo. V pri me ru, če pri hod ki ob či ne iz do hod ni ne ne bodo za do sto va li za fi nan ci ra nje pri mer ne po ra be, bo treba v dr žav nem pro ra ču nu za go to vi ti us trez na do dat na sreds tva, ki bodo ob či ni za go tav lja la fi nan ci ra nje primer ne po ra be.
Pred la ga na rešitev je v skla du s sta liščem, ki ga je izra zi lo Us tav no so dišče, da mora za ko no da ja lec upo ra bi ti ukre pe, ki
ko ri gi ra jo ob jek tiv ne raz li ke med občinami, saj za kon sko ure ja nje pre raz po re ja nja last nih sred stev med po sa mez ni mi občinami v pri me ru us tvar je nih pre sežkov last nih vi rov nad izračuna no pri mer no po ra bo ne po me ni pro tiustavne ga po se ga v fi nančno av to no mi jo občin, saj se s tem za go tav lja ma te rial na pod la ga za so li dar nost med občina mi in nji ho vi mi pre bi val ci pri za gotav lja nju ob vez nih na log občin. Sreds tva, ki bi pre se ga la pri mer no višino sred stev za pri mer no po ra bo po sa mezne občine, bi kot la sten vir občin mo ra la po me ni ti ma te rial no pod la go za so li dar nost in za za go tav lja nje ena ko sti med občina mi in nji ho vi mi pre bi val ci. Me ri la so do ločena tako, da ne pov zročajo od sto panj pri prihod kih občin v pri mer ja vi s si ste mom gla va ri ne in ohra nja jo stroškov ni prin cip ugo to vi tve pri mer ne po ra be in pol no finan ci ra nje pri mer ne po ra be občin s prihod ki od do hod ni ne.
Spre me nje ni 10. člen za ko na je ure jal omeji tve za dolževa nja občin za dol go ročne in ve sti ci je in so fi nan ci ranje iz sred stev skladov EU. V skla du s spre me nje nim čle nom, ki do loča, da se občine lah ko zadolžuje jo v skla du z za ko nom, ki ure ja javne fi nan ce, če ta za kon ne do loča dru gače, so v za kon do da ni členi, ki kot po seb ne do ločbe ure ja jo za dolževa nje občin.
Za sreds tva so fi nan ci ranja in ve sti ci je iz pro računa EU se občina lah ko za dolži naj več do višine odo bre nih sred stev in naj več za ob dob je do pre je ma teh sredstev. Občina se v po sa mez nem letu lah ko za dolži samo v ob se gu, ki ga do loča od lok, s ka te rim se sprej me občin ski pro račun, razen za sreds tva so fi nan ci ra nja in ve sti ci je iz pro računa EU.
Iz naj večjega možnega ob se ga za dolževanja občine je izv ze to za dolževa nje občine za sreds tva so fi nan ci ra nja in ve sti ci je iz proračuna EU. Dru gi od sta vek do loča vr ste ob vez no sti, ki se všte va jo v naj večji ob seg možnega za dolževa nja občine: ob vez no sti iz na slo va po so jil, fi nančnih na je mov in bla gov nih kre di tov ter po ten cial nih ob vezno sti iz na slo va iz da nih po roštev za iz polni tev ob vez no sti po sred nih pro račun skih upo rab ni kov in jav nih pod je tij, katerih usta no vi te lji ca je občina. Občina se lah ko za od plačilo teh ob vez no sti v po sa mez nem pro račun skem letu za dolži do naj več 6 odstot kov rea li zi ra nih pri hod kov iz bi lan ce pri hod kov in od hod kov občin ske ga proračuna v letu pred le tom za dolževa nja, zmanjšanih za pre je te do na ci je, trans fer ne pri hod ke iz držav ne ga pro računa za in vesti ci je in pre je ta sreds tva iz pro računa EU ter pri hod ke režij skih obra tov.
Župan lah ko za me nja ob sto ječo po roštve no po god bo za novo in si cer na podla gi skle pa občin ske ga sve ta. Gre v bistvu za re fi nan ci ra nje ob sto ječega dol ga
Osrednja tema
Osrednja tema
Glas občin 6
do ločene mu dolžniku in v pri me ru, da dolžnik uspe skle ni ti po god bo o za dolževanju pod ugod nejšimi po go ji je smi sel na tudi skle ni tev nove po roštve ne po god be. Za me nja va po roštve ne po god be se ne všteva v skup no višino za dolžitve in iz danih po roštev, saj nove ob vez no sti za proračun ne na sta ne jo.
Po sred ni pro račun ski upo rab ni ki občinske ga pro računa, jav ni gos po dar ski za vo di in jav na pod jet ja, ka te rih us ta no vi te lji ca je občina ter dru ge prav ne ose be, v ka te rih ima občina ne po sred no ali po sred no prevla du joč vpliv, se lah ko za dolžuje jo in iz daja jo po roštva s so glas jem občine pod po goji, ki jih do loči občin ski svet in če ima jo te ose be za go tov lje na sreds tva za ser vi si ra nje dol ga iz ne pro račun skih vi rov. Po god bena do ločila v po so jil ni po god bi ali po godbi o za va ro va nju po roštva, ki do ločajo za va ro va nje s stvar nim pre možen jem, ki je na me nje no za iz va ja nje jav ne ozi ro ma gos po dar ske jav ne službe, so nična. Iz dana so glas ja se ne šte je jo v naj večji ob seg možnega za dolževa nja občine. Pri stoj nost za iz da jo so glas ja je do de lje na občin ske mu sve tu. Za ra di načrto va nja ob vez no sti je pomem bno, da se skup na višina za dolžitve in iz da nih po roštev do loči z od lo kom, s ka te rim se sprej me občin ski pro račun.
S spre me nje nim 11. čle nom za ko na so konkre ti zi ra ne na lo ge, ki jih do ločajo področni za ko ni kot ob vez ne na lo ge občine, ki jih mora za go tav lja ti. Pou dar je na je zave za Vlade, da v pri me ru na novo z za konom do ločenih na log, skle ne z re pre zenta tiv ni mi združenji občin do go vor o višini pov prečnih stroškov teh na log, ki jih bodo občine začele oprav lja ti v na sled njem proračun skem letu. Do pol njen pa je tudi 12. člen in si cer tako, da se pov prečnina povprečni stroški, ki je iz ho dišče za izračun pri mer ne po ra be občine za po sa mez no pro račun sko leto, izračunava po me to dolo gi ji, ki jo po pred hod nem us kla je va nju z občina mi in nji ho vi mi združenji, do loči Vlada z ured bo.
Spre me nje ni 23. člen do loča me ri la za raz de li tev sred stev za so fi nan ci ra nje in ve sti cij občin, ki jih te do ločijo s svo jimi načrti raz voj nih progra mov, na me ne, upra vičene stroške in po sto pek do de li tve. Spre me nje ni člen se na naša le na de lež sred stev, ki so za go tov lje na na pod la gi dru ge ga od stav ka 21. člena za ko na. Me rila za do de lje va nje sred stev so fi nan ci ra nja pa do loča novo be se di lo 24. člena. Meri la upošte va jo fi nančno spo sob nost občin za fi nan ci ra nje raz voj nih pro gra mov, ki te melji na nji ho vih last nih pri hod kih.
V 36. členu se doda nova vse bi na za prehod no ob dob je in do ure di tve pri pad no sti pri hod kov od dav kov od ne pre mičnega pre moženja se ureja občinam pri pad nost dav kov na po sest stavb.
Za ra di us kla di tve za ko na z jav no fi nančnimi in ma kroe ko nom ski mi zmožnost mi
države je s spre me nje nim 38. čle nom do ločeno pre hod no ob dob je treh let od uve lja vi tve za ko na, v ka te rem je de lež občin v do hod ni ni manjši. Za fi nan ci ra nje pri mer ne po ra be bodo mo ra le občine v tem ob dob ju na me ni ti tudi de lež last nih pri hod kov iz pr ve ga od stav ka 6. člena za ko na ven dar v pri mer ja vi z ve ljav nim 38. čle nom le v de ležu skup nih davčnih pri hod kov (da vek na de diščine in da rila, davek na do bit ke od kla sičnih iger na srečo, dav ka na pro met ne pre mičnin in uprav nih taks; po večanih za inf la ci jo v pred pre te klem letu), kot vi di mo v Ta beli 1. Na ve de no, po me ni, da so pri hod ki občin iz na do me sti la za upo ra bo stavb nega zem ljišča pra vi lo ma namenje ni fi nanci ra nju raz voj nih pro gra mov, s čimer je od prav ljen dvom v fi nančno spo sob nost občin za fi nan ci ra nje že načrto va nih raz voj nih pro gra mov, ki ga je v svo ji odločbi izra zi lo us tav no so dišče.
Pred log ima fi nančne po sle di ce za državni pro račun za leto 2009. Po sle di ce so oce nje ne gle de na rea li za ci jo vplačane do hod ni ne v letu 2006 po začas nih podat kih Mi ni strs tva za fi nan ce, po večano za inf la ci jo v letu 2007 in 2008, kot jo napo ve du je Urad za ma kroe ko nom ske anali ze in raz voj v pri mer ja vi s pri hod ki od do hod ni ne na me nje ni za fi nan ci ra nje glava ri ne (ve ljav ni 8. člen ZFO1). Fi nančne po sle di ce se iz ka zu je jo v manjših pri hodkih držav ne ga pro računa, ki so po sle dica do ločitve dela do hod ni ne kot last ne ga vira fi nan ci ra nja občin in v višjih od hodkih držav ne ga pro računa, ki so po sle di ca višje fi nančne izrav na ve za občine, ka te re s svo ji mi pri hod ki od do hod ni ne ne bodo zmo gle fi nan ci ra ti pri mer ne po ra be za leto 2009.
Sreds tva za us kla di tev fi nan ci ra nja občin z od ločbo us tav ne ga so dišča bodo za gotov lje na s spre mem ba mi držav ne ga proračuna za leto 2009.
Za ključek
Po gla vitna ovi ra pri pri pra vi re for me in nje ne mu iz va ja nju je bila pred vsem ve lika raz no li kost slo ven skih občin, tako po
Leto % skup ni davč ni pri hod ki
2009 24
2010 16
2011 8
2012 0
Ta be la 1: De lež skup nih davčnih pri hod kov občin za fi nancira nje pri mer ne po ra be
Vir: Last ni pri kaz
šte vi lu pre bi val cev, po vršini, raz vi to sti in ne na zad nje gos po dar ski raz vi to sti.
Po ka za la se je tudi že zna na raz li ka med ur ba ni mi in ru ral ni mi ob močji.
Dru ga po mem bna ome ji tev ozi ro ma zahte va po ra cio nal ni re for mi je bila zah te va jav nih fi nanc po vzdržno sti fi skal ne refor me in po stop ne mu pre no su sred stev za sa mou prav ne na lo ge, še po se bej za raz voj ne in in ve sti cij ske ak tiv no sti na občine. Sočasno ob pri pra vi re for me finan ci ra nja občin, se je Slo ve ni ja pri pravlja la za vstop v mo ne tar no uni jo ozi ro ma EURO ob močje. S 1. ja nuar jem 2007 sta nam us pe la oba pro jekta, pričel se je izva ja ti novi Zakon o fi nan ci ra nju občin in Slo ve ni ja je vsto pi la v mo ne tarno uni jo evra.
V pred lo gu so členi po ve za ni z za dolževanjem občine.
V pred lo gih za us kla di tev Za ko na o finan ci ra nju občin se ja sno opre de lju je 54odstotni de lež pri hod kov do hod ni ne rea li zi ra nih v pred pre te klem letu in povečan za inf la ci jo v pred pre te klem letu, ki v ce lo ti pri pa da jo občinam. Na ve de ni de lež pa se deli v raz mer ju 70 od stot kov pro ti 30 od stot kov, in si cer:
70 od stot kov po sa mez ni občini glede na po bra no do hod ni no (če ta znesek pre se ga pri me ren ob seg sred stev se pre sežek doda za so li dar nost no izravnavo),
30 od stot kov teh sred stev je na menje no za so li dar nost no izrav na vo.
Občini, ki iz teh sred stev ne po kri je primer ne po ra be, država do de li fi nančno izrav na vo v višini raz li ke do pri mer ne po ra be.
V pre hod nem ob dob ju se med last ne pri hod ke občin prišteva 24 od stot kov davčnih pri hod kov za leto 2009, 16 odstot kov za leto 2010 in 8 od stot kov za leto 2011.
Vse sko zi je opa zi ti tudi vprašanja v zve zi z ve li ko raz pršenost jo slo ven skih občin, tako po šte vi lu sa mih občin, kot po števi lu pre bi val cev; saj nima najmanjša Občina Ho doš niti 400 pre bi val cev, med tem ko ima Mest na občina Ljub lja na sko raj 270.000 pre bi val cev, in po dob no. Na dru gi stra ni pa se soočamo z ve li ko cen tra li zi ra no or ga ni zi ra nost jo države. Prav zato še po se bej opo zar ja mo na eno ni voj sko or ga ni zirano lo kal no sa mou pravo in real no po tre bo po or ga ni zi ra nju dru ge ga ni vo ja ozi ro ma or ga ni zi ra nju pokra jin, kar bi pri ne slo po treb no kva li te to v ak tiv no stih zno traj Slo ve ni je, še bolj pa v ak tiv no stih v Evrop ski uni ji, sle deč pri tem načela fi skal ne de cen trali za ci je.
Glas občin 7
Zakonodaja
v zdru že nju ob čin Slo ve ni je smo pred log no ve le do bi li v pre gled v za četku fe bruar ja ter ne mu do ma rea gi ra li, saj je bila pred la ga na tudi spre mem ba člena, ki ure ja pri tož be ni or gan za od lo ča nje o pra vi cah in ob vez no stih iz de lov ne ga raz mer ja jav ne ga us luž ben ca. Nove la je na mreč pred vi de va la, da o pri tož bah zo per od lo či tve o pra vi cah ali ob vez nostih iz de lov ne ga raz mer ja jav ne ga us lužben ca, zo per kr ši tve pra vic iz de lov ne ga raz mer ja ter o dru gih vpra ša njih, ka dar za kon tako do lo ča, za jav ne us luž ben ce pri upra vah lo kal nih skup no sti od lo ča le še ko mi si ja za pri tož be pri re pre zen ta tivnih zdru že njih lo kal nih skup no sti. Se daj ve ljav ni za kon pa do puš ča mož nost, da če se ta ko mi si ja ne or ga ni zi ra, od lo ča o pri tož bah ko mi si ja za pri tož be pri vla di. Mi ni strs tvu smo pred la ga li, da se spor ni člen čr ta, saj v Zdru že nju ob čin Slo ve ni je ni ma mo ne stro kov ne ga in ne teh nič ne ga ka dra, ki bi omo go čal de lo va nje tak šne ko mi si je, hkra ti pa bi se s tem ob či nam na lo ži lo nove ob vez no sti, za kar pa se jim gle de na pred log za ko na nebi za go ta vilo do dat nih sred stev. Na še pri pom be so bile v ce lo ti upo šte va ne in tako je Vla da spre je la be se di lo pred lo ga no ve le Za ko na o jav nih us luž ben cih in ga po sre do va la Dr žav ne mu zbo ru v obrav na vo.
Na mi ni strs tvu pra vi jo, da je do se da nja prak sa po ka za la, da se us trez na ra ven stro kov no sti jav nih us luž ben cev ne zago tav lja zgolj s pre ver ja njem zna nja na stro kov nih iz pi tih, am pak pred vsem s per ma nent nim us po sab lja njem in iz popol nje va njem. Za ra di tega je po nji ho vem mne nju po treb no dati več ji pou da rek us po sab lja nju, pri novo spre je tih jav nih
Vla da je po red nem po stop ku pri-pra vi la no ve lo Za ko na o jav nih us luž ben cih, ki je v jav no sti spro-ži la raz lič ne od zi ve. Pred la ga na je na mreč spre mem ba do ločb, ki se na na ša jo na stro kov ni iz pit, in si cer naj bi ob vez no sti opra ve stro kov ne ga iz pi ta za ime no va nje v na ziv na do me sti lo zgolj ob vez no us po sab lja nje.
V PRIČAKOVANJU SPREMEMB NA PODROČJU UREDITVE SISTEMA JAVNIH USLUŽBENCEV
pred pi se in ima jo dru go po treb no zna nje za oprav lja nje dela na de lov nem me stu, ki ga za se da jo, kar je cilj, ki naj bi se ga s spre mem ba mi Za ko na o jav nih us luž bencih za sle do va lo.
S pred lo gom no ve le se od prav lja jo tudi ne ka te re dru gi prob le mi, ki so se pri izva ja nju za ko na po jav lja li v prak si. Tako je med dru gim do lo če no rav na nje pred stojni ka v pri me ru, ko kan di dat, ki je bil na jav nem na te ča ju iz bran, ne skle ne po godbe o za po sli tvi. Pred stoj nik se v skla du s pred lo gom lah ko od lo či, ali bo po no vil samo iz bir ni po sto pek ali cel jav ni na tečaj. Prav tako za kon vse bu je do loč bo o vzpo sta vi tvi in vo de nju evi den ce o po delje va nju ka drov skih šti pen dij in o do stopu do teh evi denc ter do lo či tev pri stojno sti Mi ni strs tva za obram bo za vo de nje zbir ke po dat kov o šti pen di jah za po tre be Slo ven ske voj ske.
No vost za ko na je tudi za go to vi tev pravne pod la ge za za po slo va nje vr hun skih šport ni kov in tre ner jev za do lo čen čas v or ga nih dr žav ne upra ve, in si cer kot odraz pod po re in pro mo ci je vr hun skega špor ta v Re pub li ki Slo ve ni ji.
Za ra di ob se ga in tra ja nja po ve ča nih obreme ni tev ne ka te rih jav nih us luž ben cev v ok vi ru na log pred se do va nja Re pub li ke Slo ve ni je Sve tu EU, za ra di ka te rih leti ne bodo mo gli v roku, ki ga do lo ča Za kon o delov nih raz mer jih izra bi ti let ne ga do pu sta za leto 2007, je v pre hod ni do loč bi no ve le za te jav ne us luž ben ce vzpo stav lje na mož nost izra be let ne ga do pu sta za pre te klo leto do kon ca leta 2008. No ve la za ko na bo pred vido ma spre je ta pred po let jem.
Tanja Šuštar
us luž ben cih pa tudi uvod ne mu sez nanja nju z vse bi na mi, ki so se daj pred met stro kov ne ga iz pi ta za ime no va nje v na ziv. Iz tega raz lo ga je pred la gana us kla di tev za ko na v delu, ki ure ja ob vez no sti gle de opra ve stro kov ne ga iz pi ta za ime no vanje v na ziv, in si cer tako, da se vzpo stavi pod la ga za za go tav lja nje stro kov no sti urad ni kov naj prej z ob vez nim uva jal nim us po sab lja njem, nato pa v skla du z že veljav ni mi do loč ba mi Za ko na o jav nih us lužben cih s per ma nent nim us po sab lja njem in iz po pol nje va njem in ne z en krat nim oprav lja njem stro kov ne ga iz pi ta za imeno va nje na ziv. Do lo če na pa je tudi prav na pod la ga za iz bi ro na ju strez nej ših iz va jalcev tako za iz va ja nje dru gih stro kov nih iz pi tov kot tudi us po sab lja nja in iz po polnje va nja jav nih us luž ben cev.
Kot re če no je bilo pred la ga no de lež no kar ne kaj kri tik raz lič nih po slan skih skupin, pred vsem iz vi di ka vpraš lji vo sti nadalj ne stro kov no sti jav nih us luž ben cev. Mi ni strs tvo za jav no upra vo pa pri tem opo zar ja, da no ve la ne uki nja stro kov nih iz pi tov za jav ne us luž ben ce, tem več zgolj na do meš ča stro kov ni iz pit za ime no va nje v na ziv z ob vez nim us po sab lja njem, še na prej pa os ta ja jo stro kov ni iz pi ti za vode nje po sa mez nih po stop kov, kjer je pozna va nje pro ce sne za ko no da je jams tvo za po stop kov no pra vil no vo de ne po stop ke (stro kov ni iz pit iz uprav ne ga po stop ka, preiz kus zna nja za vo de nje in od lo ča nje v pre krš kov nem po stop ku, stro kov ni izpit za inš pek tor ja…). Na da lje tr di jo, da samo en krat na pri pra va na stro kov ni izpit in oprav lja nje iz pi ta, ne more biti zago to vi lo, da za po sle ni de jan sko poz na jo
Glas občin 8Glas občin 8
Zakonodaja
Tanja Šuštar
Na po droč ju po ko pa liš ke in po greb ne de jav no sti se pri nas tre-nut no upo rab lja Za kon o po ko pa liš ki in po greb ni de jav no sti ter o ure ja nju po ko pa lišč iz leta 1984, ki je bil si cer v vseh teh le tih več krat no ve li ran, vendar pa bis tve nih spre memb ni do ži vel. Že ne kaj ča sa je bilo ja sno, da bomo po tre bo va li nov si stem ski za kon, ki bo to po droč je na novo ure dil, ven dar pa pred log, ki ga je Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor pri pra vi lo v fe bruar ju, ni-ka kor ni spre jem ljiv. Ta na mreč ob či nam od vze ma del nji ho vih iz vir nih pri stoj no sti, s če mer pa se se ve da ni moč stri nja ti.
ALI POGREBNA DEJAVNOST NE BO VEČ V PRISTOJNOSTI OBČIN?
raz lo gov za Po tre bo po no vem za ko nu je ve li ko. Se daj ve ljav ni za kon opre de lju je po greb no in po ko pa liš ko de jav nost kot ko mu nal no de javnost poseb ne ga druž be ne ga po me na, kar pa je z uve lja vi tvi jo Za ko na o gos po dar skih jav nih služ bah po sta la neu strez na termi no lo gi ja – ta je na mreč vzpo sta vil po pol no ma nov si stem za do vo lje va nja jav nih do brin, in si cer je do te da nji sistem de jav no sti po seb ne ga druž be ne ga po me na za me njal si stem gos po dar skih jav nih služb. Za kon o lo kal ni sa mou pra vi v 21. čle nu do lo ča, da je ure ja nje, upravlja nje in skrb za lo kal ne jav ne služ be ter še po se bej or ga ni zi ra nje oprav lja nja poko pa liš ke in po greb ne de jav no sti zadeva lo kal ne ga po me na, ki jih sa mostojno oprav lja ob či na na pod la gi Usta ve. Občine mo ra jo zato oprav lja nje po ko pa liš ke in po greb ne de jav no sti kot gos po dar ske jav ne služ be ure di ti z od lo ki. Za ra di pomanj klji ve in de lo ma tudi za sta re le za kono da je pa v prak si pri ha ja do raz lič ne ga tol ma čenj za ko na, kar je pri ved lo do popol no ma raz lič nih ure di tev po ko pa liš ke in po greb ne de jav no sti po ob či nah. Neka te re ob či ne tako po de lju je jo kon ce sije za oprav lja nje po ko pa liš ke in po grebne de jav no sti, dru god pa je oprav lja nje pogreb ne de jav no sti celo pre puš če no de lo va nju pro ste ga trga.
Ce lot na si tua ci ja pa se je še bolj za plet la, ko je za če la Obrt na zbornica na pod la gi Obrt ne ga za ko na izdajati obrt na do vo lje
nja, s ka te ri mi so fi zič ne ali prav ne ose be pri do bi le pra vi ce do opravlja nja po grebne de jav no sti. Tako so se na eni stra ni poja vi li iz va jal ci, ki so ime li za oprav lja nje de jav no sti samo obrt no do vo lje nje in na dru gi ti sti, ki so iz va ja li de jav nost na pod lagi kon ce sij skih po godb. Med nji mi je pri haja lo do ve li kih spo rov, saj so se ose be, ki so de lo va le na pod la gi kon ce si je pre pre čeva le oprav lja nje de jav no sti ose bam, ki so ime le le obrt no do vo lje nje, kar je pri ved lo celo do spo rov na so diš čih, fi zič nih obraču nov in celo gla dov ne stav ke.
Po be se dah pri prav ljav ca naj bi se novi za kon s svo jo ure di tvi jo prib li žal sta nju v prak si in tako na strani po greb nih de javno sti od prl trg, uprav lja nje s po ko pa liš či pa za dr žal kot gos po dar sko jav no služ bo v ok vi ru pri stoj no sti lo kal nih skup no sti. Pogreb na de jav nost jo in ure ja nje po ko pa lišč naj bi bili to rej lo če ni, če sar do slej ni bilo.
Da bi se od pra vi la mo no polna si tua cija na trgu, do ka te re je priš lo za ra di nee not no sti po go jev za do de lje va nje kon ce sij, pred log za ko na pra vi co do de lje va nja kon ce sij za oprav lja nje po greb ne de jav no sti od vze ma lo kal ni skup no sti in ome nje no de jav nost pre puš ča pro ste mu trgu. Ker gre za de likat no po droč je, ki je v splo šnem jav nem in te re su, pa za kon do lo ča tudi po go je za oprav lja nje po greb ne de jav no sti, ter dolo ča na dre gio nalen or gan Mi ni strs tvo za gos po dars tvo, ki ta do vo lje nja iz da ja in oprav lja nad zor nad iz va ja njem pogreb ne de jav no sti. Tak šna ure di tev naj
bi bila za raz li ko od prejš nje us mer je na v kon ku renč no tek mo va nje med iz va jal ci po greb nih sto ri tev, kar pa naj bi pri pe lja lo do ka ko vost nej še ga iz va ja nja sto ri tev prijaz nej še ga za pre jem ni ke, pred vsem pa bo pri po mo gla k zni ža nju cen ome nje nih sto ri tev. V sklop po greb ne de jav no sti se uvrš ča po greb ne sto ri tve, sto ri tve v zve zi z upe pe lje va njem in pre kop gro bov. Nada lje so med po greb ne sto ri tve pri šte te vse pre vo ze po koj ni ka, ču va nje in os kr bo po koj ni ka ter po greb.
Še na prej pa je lo kal nim skup nostim za go tov lje na pra vi ca uprav lja nje po ko pališč kot gos po dar ske jav ne služ be, bo di si v ob li ki re žij ske ga obra ta, v ob li ki jav ne ga gos po dar ske ga za vo da, jav ne ga pod jet ja, z daja njem kon ce sij ose bam za seb ne ga pra va ali z vla ga njem jav ne ga ka pi ta la v de jav nost oseb za seb ne ga pra va. Pri tem pa tako kot prej z od lo ki do lo ča na čin uprav lja nja po ko pa lišč. Pred log za ko na in pra vil nik o uprav lja nju s po ko pa liš či do lo ča ta ob seg na log in pri stoj no sti lo kalne skup no sti v ok vi ru uprav lja nja po ko pališč. Uprav lja nje s po ko pa liš či v skla du s pred lo gom za ko na ob se ga pred vsem ureja nje po ko pa lišč, skup nih po ko pa liš kih ob jek tov, na prav in dru ge in fra struk tu re, od da ja nje gro bov v na jem, vo de nje ka tastra in dru gih evi denc, ter iz da ja so gla sij in mnenj v zve zi s po se gi na po droč ju po ko pa liš ča.
Pred log za ko na pa pred vi de va tudi primer ka dar no be den iz med gos po dar skih sub jek tov na do lo če nem ob moč ju, kjer je po ko pa liš če, na za go tav lja iz va ja nja pogreb nih sto ri tev. Takšna si tua ci ja bi lah ko pri ved la do ve li kih te žav ka dar bi svoj ci ime li na pokopa liš ču v na je mu grob ni prostor nih če od iz va jal cev pa ne bi iz va jal po greb nih sto ri tev na tem ob moč ju lo kalne skup no sti. V tak šnem pri me ru za kon na la ga lo kal ni skupno sti, da za go tav lja po greb no de jav nost še na prej kot gos podar sko jav no služ bo.
V Zdru že nju ob čin Slo ve ni je pred lo gu zako na vse od za čet ka moč no nas pro tu je mo, saj se nam zdi tak šen pre nos pri stoj no sti iz ob čin na Mi ni strs tvo za gos po dars tvo ne do pu sten. Svo je ne stri nja nje smo večkrat izra zi li v pri pom bah, ki smo jih po sredo va li pri stoj ne mu mi ni strs tvu, pred log no ve ga Za ko na o po greb ni de jav no sti in uprav lja nju s po ko pa liš či pa smo obrav naval tudi 14. mar ca na seji Pred seds tva ZOS v Mir ni Pe či.
Izdajatelj glasila je Združenje občin Slovenije. Glasilo prejemajo brezplačno slovenske občine in posamezni državni organi.
Glasilo izhaja v nakladi 1500 izvodov. Odgovorna urednica: Polona Drofenik. Grafična priprava: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Utrip d.o.o., Brežice.
Naslov uredništva: Združenje občin Slovenije. Uredništvo glasila: Glas občin, Zrinjskega 9, 1000 Ljubljana.
Glas občin 9Glas občin 9
Zakonodaja
Tanja Šuštar
na Men za ko na je dvig po go jev za oprav lja nje sto ri tev v zve zi s pro jek ti ranjem, pri pro stor skem načrto va nju pa je cilj za ko na del na de re gu la ci ja po go jev za oprav lja nje sto ri tev. Cilj za ko na je tudi uved ba me ha niz mov in inštru men tov, s ka te ri mi bi se za go to vi la večja ka ko vost izva ja nja sto ri tev na po dročju pro stor ske ga načrto va nja in gra di tve ob jek tov ter poeno sta vi tev po stop kov in od pra va šte vil nih ad mi ni stra tiv nih ovir.
Same na lo ge, od go vor no sti in raz mer ja z dru gi mi ude leženci pri gra di tvi ob jek tov os ta ja jo ure je ne v Za ko nu o gra di tvi objek tov, ker pa se je pri iz va ja nju Za ko na o ure ja nju pro sto ra po ka za la po tre ba po re de fi ni ra nju na log, od go vor no sti in vlo ge pro stor ske ga načrto val ca, pa pred la ga ni zakon na po dročju pro stor ske ga načrto va nja do se da nji po klic pro stor ske ga načrto val ca na do mešča z in sti tu tom od go vor ne ga vodje pro stor ske ga načrto va nja. V pri mer ja vi z ve ljav no za ko no da jo, ki do loča po go je za oprav lja nje našte tih po kli cev, pred la ga ni za kon pred stav lja del no de re gu la ci jo (odgo vor ni vod ja pro stor ske ga načrto va nja, od go vor ni nad zor nik in od go vor ni vod ja del), ra zen pri od go vor nem pro jek tan tu in od go vor nem re vi den tu, kjer se po go ji za od go vor ne ga pro jek tan ta za ra di za go to vitve večje kva li te te pri pro jek ti ra nju višajo, zla sti pa pred la ga ni za kon v pri mer ja vi z ve ljav nim za ko nom pri naša eno stav nejšo shemo po go jev za oprav lja nje na ve denih po kli cev. Tako ta ne raz li ku je več med pogo ji za oprav lja nje sto ri tev, ki so od vi sni od raz lične vr ste ob jek tov gle de na nji hovo zah tev nost, prav tako ni več di fe ren ciaci je gle de zah te va ne ga šte vi la let de lov nih iz kušenj gle de na pri dob lje no stop njo formal ne izo braz be.
Pri po go jih za oprav lja nje same de jav no sti pro stor ske ga načrto va nja, pro jek ti ra nja, revi di ra nja, nad zors tva nad gra di tvi jo in iz vaja nja del, pred log za ko na pri naša po pol no de re gu la ci jo in s tem možnost oprav lja nja
PREDLOG ZAKONA O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI
Te melj ni cilj za ko na, ki ga je Vlada že spre je la, je iz ločiti iz ve ljav ne ga Za ko na o gra di tvi ob jek tov in še ve ljav ne ga dela Za ko na o pro stor skem načrto va nju vse ti ste do ločbe, ki se na našajo na po go je za oprav lja nje de jav no sti in re gu li ra nih po kli cev na po dročju ar hi tek tur ne in inženir ske de jav no sti ter do ločbe, ki se na našajo na de lo va nje pri stoj nih po klic nih zbor nic. To so Zbor nica za ar hi tek tu ro in pro stor Slo ve ni je ter Inženirska zbor nica Slo ve ni je. Pred log za ko na pa na novo do loča tudi po go je za oprav lja nje re gu li ra nih po kli cev na po dročju pro stor-ske ga načrto va nja in gra di tve ob jek tov, za ra di česar je ta ak tua len tudi za občine.
de jav no sti v vseh prav nih ob li kah, ki jih do pušča slo ven ski prav ni red.
Naj več pra hu pa je dvig ni la nova ure di tev na po dročju de lo va nja pri stoj nih po klicnih zbor nic. Pred la ga na je na mreč uki nitev ob vez ne ga člans tva, za ra di česar je bil za ra di do se ga nja naj večje možne kon tro le pri iz va ja nju jav nih poob la stil po sle dično kot na ju strez nejši pred la gan mo del, po kate rem na lo ge, ki se na zbor ni cah iz va ja jo kot jav na poob la sti la, prev za me mi ni strstvo, pri stoj no za gra di tev in pro stor sko načrto va nje. V si ste mu pro sto volj ne ga člans tva in ob možno sti us ta no vi tve več po klic nih zbor nic se je na mreč po stav ljalo vprašanje učin ko vi to sti nad zo ra, pa tudi eko no mično sti po de lje va nja jav nih poobla stil na več zbor nic.
Mne nje Ko mi si je za lo kal no sa mou pravo in re gio nal ni raz voj
V začetku mar ca je pred log za ko na obravna va la Ko mi si ja za lo kal no sa mou pra vo in re gio nal ni raz voj, ki je bila do tega pre cej kri tična. Na ved la je, da pred log za ko na prinaša ve li ko spre mem bo v de lo va nju obeh po klic nih zbor nic, pri čemer ne ka te re
rešitve niso v ce lo ti uskla je ne z Zbor ni co za ar hi tek tu ro in pro stor Slo ve ni je ter Inženirsko zbor ni co Slo ve nije, ki za sto pa ta stro ko. Ključni prob lem pa naj bi bil v pred la gani uki ni tvi ob vez ne ga člans tva v zbor ni cah, pred la ga nem mo de lu, po ka te rem se na lo ge, ki jih ome nje ni zbor
ni ci na pod la gi ve ljav ne ure di tve v ZGO1 iz va ja jo kot jav na poob la sti la, pre ne se jo na Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor ter pred laga nem po go ju za pri do bi tev po klic ne ga na zi va ar hi tek ta, ki se na naša na ar hi tek te, ki so sa mo za po sle ni v kul tu ri. Ko mi si ja ne pod pi ra pred la ga ne uki ni tve ob vez ne ga člans tva v po klic nih zbor ni cah na po dročju ure ja nja pro sto ra in gra di tve ob jek tov ter po sle dičnega pre no sa jav nih poob la stil na pri stoj no mi ni strs tvo brez do dat nih po ja snil predlaga te lja, saj je do se da nja obraz ložitev pred la ga ne spre mem be zbor ničnega si stema po nji ho vem mne nju po manj klji va in ne sle di ci lju za ko na. Ker gre za ključne vse bi ne pred lo ga Zako na o ar hi tek tur ni in inženir ski de jav no sti, ki po se ga jo v kon cept ve ljav ne uredi tve de lo va nja zbor nic, ko misi ja pričaku je, da bo pred la ga telj po dal dodat ne ar gu men te, za kaj se je od ločil za kore ni to spre mem bo zbor ničnega si ste ma na po dročju ure ja nja pro sto ra in gra di tve
Mne nje Inženir ske zbor ni ce Slo ve ni je
V zbor ni ci vztra jajo, da je pred log v ce lo ti nes pre jem ljiv, saj se z njim rušijo vsi nji hovi re zul ta ti za iz boljšanje ka ko vo sti gradnje. Po pre pričanju zbor ni ce pred stav lja pred log za ko na dol go ročni upad stro kovno sti in ka ko vo sti na po dročju gra di tve ter ce lot ne inženir ske stro ke. Inženir ji pa so boj da tudi pre se nečeni, ker je Vlada 21. fe bruar ja spre je la pred log za ko na, ki se bis tve no raz li ku je od ti ste ga, ki je bil pred nje no sejo us kla jen v jav ni obrav navi ozi ro ma z obe ma zbor ni ca ma. Pra vi jo tudi, da je uki ni tev se da nje vlo ge zbor nic v nas prot ju s splošno prak so EU, in jo redu ci ra na ra ven pro sto volj ne društve ne de jav no sti.
Glas občin 10
Ministrstvo za okolje in prostor je predlog novele pripravilo že v lanskem letu ter ga posredovalo v pregled tudi interesnim združenjem občin, saj leta med drugim zadeva lokalne skupnosti. Takratni predlog je na občine prenesel petdeset odstotno financiranje subvencioniranja najema tržnih stanovanj ter predvideval, da naj bi občine odločale o upravičenosti ter višini subvencij za najem tržnih in hišniških stanovanj. Predlagano je bilo po mnenju ZOS za občine popolnoma nesprejemljivo, na kar smo ministrstvo tudi opozorili.
Ko smo v februarju na spletnih straneh Vlade zasledili novo različico predloga, smo pričakovali, da bo ta spremenjena tudi v delu, ki je nalagal obveznosti občinam, vendar pa smo lahko le z razočaranjem ugotovili, da je novi predlog novele za občine še bolj neugoden kot prejšnji. Poleg že prej spornih novih obveznosti občin je bilo namreč tokrat predvideno sto odstotno financiranje subvencioniranja najema tržnih stanovanj s strani občin, za hišniška stanovanja pa je bilo sicer določeno, da se sredstva za subvencioniranje najema zagotavljajo iz sredstev državnega proračuna, vendar pa naj bi moral občinski organ ta sredstva založiti in šele po koncu koledarskega leta uveljavljati povračilo plačanih zneskov subvencij. V ZOS smo ponovno reagirali ter ministrstvo opozorili tudi na to, da predlog novele ni bil posredovan v pregled reprezentativnim združenjem občin, kljub temu da ima za lokalne skupnosti večje finančne posledice. Predlagali smo, da se postopek
Tanja Šuštar
obravnave na Vladi ustavi.
Kot rečeno je Vlada v marcu določila besedilo novele Stanovanjskega zakona, ki pa je kljub našim prizadevanjem del spornih določb ohranila. Določa namreč, da sredstva za subvencioniranje prosilcev za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja zagotavljajo državni proračun in občinski proračuni, vsak do ene polovice. Sredstva za subvencioniranje najemnikom v hišniških stanovanjih pa sicer zagotavlja državni proračun v celoti, vendar pa naj bi se vsa ta sredstva, tako za subvencije k plačilu tržne najemnine kot tiste za hišniška stanovanja, med letom zagotavljala iz občinskih proračunov. Po zaključku koledarskega leta pa naj bi se na zahtevo občinskih organov povrnila iz državnega proračuna.
Predvidene finančne posledice za občine naj bi skupno znašale 390.000 EUR.
Sicer pa so predlagane spremembe najštevilčnejše v delu, ki zadeva upravljanje večstanovanjskih stavb. Te so v lasti številnih etažnih lastnikov, ki posledično s potrebno večino sprejemajo odločitve. Praksa je pokazala, da so upravnikova pooblastila v obstoječem zakonu presplošna in zato je prihajalo do številnih nesoglasij pri upravljanju stavb in do nezadovoljstva z načinom upravljanja in tudi delom samih upravnikov.
V noveli je tako natančneje določeno odločanje glede poslov, ki po Stanovanjskem zakonu presegajo okvir rednega upravljanja. Izvajanje izboljšav v obstoječi zakonodaji se je v praksi pokazalo kot velik problem.
SUBVENCIONIRANJE NAJEMA TRŽNIH IN HIŠNIŠKIH STANOVANJ NA PLEČA OBČINVlada je na zadnji marčevski seji sprejela predlog novele Stano-vanjskega zakona, ki občinam prinaša kar nekaj novih obvezno-sti. Predvidena je razširitev subvencioniranja najema tudi na segment tržnih stanovanj, pri čemer pa bodo stroške tovrstnih subvencij nosile tudi občine.
Zakonodaja
Izboljšave, ki se ne štejejo za vzdrževanje, je zakon namreč umestil med posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja in je zato bilo za njihovo izvedbo potrebno sto odstotno soglasje. Novela zakona izboljšave definira kot posle, ki niso potrebni za vzdrževanje stvari, ampak pomenijo vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij ali njihovo nadomestitev pred potekom pričakovane dobe trajanja, pod pogojem, da izboljšava ne ovira izvrševanja lastninske pravice etažnih lastnikov. Za odločanje o izvedbi izboljšav, za katero gradbeno dovoljenje ni potrebno, bi po predlogu zadoščalo soglasje solastnikov, ki imajo več kot petinsedemdeset odstotni solastniški delež, s čemer bi se precej olajšalo odločanje v večstanovanjski stavbi, saj sto odstotnega soglasja pri tem pogosto ni bilo mogoče doseči v razumnih rokih.
Nadalje je v besedilu predlagano, da je za potrebe upravljanja pogodba o medsebojnih razmerjih sklenjena, ko jo podpiše več kot petinsedemdeset odstotkov etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Za sporazum o določitvi solastniških deležev pa je še vedno potrebno sto odstotno soglasje etažnih lastnikov.
Med poglavitne rešitve sodi tudi predlog v zvezi ukrepanjem stanovanjske inšpekcije, saj bi leta lahko ukrepala ob posegih etažnih lastnikov v skupne dele večstanovanjskih stavb brez ustreznih soglasij, pri čemer inšpekcijski organ z odločbo odredi rok za pridobitev potrebnih soglasij solastnikov. Če etažni lastnik ne pridobi potrebnih soglasij, mu inšpekcijski organ naloži, da v določenem roku te naprave odstrani in sanira morebitno povzročeno škodo na skupnih delih. Po veljavni ureditvi inšpekcija te pristojnosti nima, pač pa morajo prizadeti etažni lastniki vložiti tožbo pri rednem sodišču. S predlagano dopolnitvijo se po eni strani vpliva na učinkovitejši, hitrejši in cenejši način upravljanja, po drugi strani pa se bo tako bistveno razbremenilo delo sodišč
Predlog zakona naj bi tudi krepil vlogo Stanovanjskega sklada RS v okviru soinvestitorstva z občinami in partnerstva z občinami in zasebnimi investitorji z namenom spodbujanja gradnje stanovanj, zlasti neprofitnih najemnih stanovanj.
Glas občin 11
Zakonodaja
Poleg Preizkusa znanja, ki ga določa ZORed in na njegovi podlagi omenjeni pravilnik, pa morajo po sedaj veljavnih predpisih redarji posebej opraviti še preizkus za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku in preizkus za vodenje in
v zadnjih šestih Mesecih je skupina strokovnjakov na Ministrstvu za zdravje, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki s posameznih področij, intenzivno pripravljala Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, ki jo kot rečeno Ministrstvo za zdravje v tem času končuje. Gre za pomemben dokument, ki načrtuje razvoj področja zdravstvenega varstva v naslednjih petih letih. V času trajanja javne razprave je prispelo okrog sto predlogov za dopolnitev, ki jih trenutno na ministrstvu pregledujejo in pripravljajo končni dokument. Omogočena je bila šestdeset dnevna javna razprava, v tem času pa so na ministrstvu opravili številne razprave z zainteresirano javnostjo (strokovna združenja, civilna združenja, direktorji
V Sloveniji naj bi v letošnjem letu sprejeli Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, brez katere smo že vse od leta 2000. Konec marca se je namreč končala javna razprava o Resoluciji o na-cionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 - 2013 “Zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstve-nih storitev”.
Tanja Šuštar
RESOLUCIJA O NACIONALNEM PLANU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
bolnišnic, direktorji zdravstvenih domov, predsedniki svetov zavodov, predsedniki republiških strokovnih kolegijev, različni strokovnjaki s področja zdravstva).
Resolucija si prizadeva ozavestiti pomembnost skrbi za lastno zdravje in organizirati kakovosten in dolgoročno vzdržen sistem zdravstvenega varstva, kjer je pacient partner. Ključna področja, ki jih ureja so: postaviti uporabnika v središče zdravstvenega sistema, povečati zavest o lastnem vložku v zdravje ter ureditev javne mreže zdravstvene dejavnosti (primarna, sekundarna in terciarna raven, nujna medicinska pomoč, lekarniška dejavnost).
Za državljane naj bi Resolucija pomenila določeno varnost, da se bo sistem razvijal v smeri večje dostopnosti in enakomerni možnosti dostopa do zdravstvenih storitev. Glede na to, da v Sloveniji po številu zdravnikov na število pacientov zaostajamo za evropskim povprečjem, dokument predvideva ukrepe za povečanje števila zdravnikov. V večini primerov naj bi s postavljenimi smernicami prišlo do nadgradnje obstoječega sistema, v vsakem primeru pa pripravljavci pravijo, da resolucija zagotavlja ohranitev najmanj sedanjega nivoja zdravstvenih storitev.
Posebno poglavje je namenjeno tudi mreži javne zdravstvene službe in mehanizmom
za njeno obvladovanje in razvoj. Posebej so obdelana zdravila, kakovost in varnost pacientov in nadzor v zdravstvu..
Ministrica za zdravje je napovedala, da naj bi se v petih letih število zdravniškega kadra povečalo za 10 odstotkov. Kot je pojasnila, so take podatke pridobili na podlagi dejanskih izračunov. Navedla je tudi, da bo v slovenski zdravstveni blagajni po predvidevanju Urada za makroekonomske analize čez pet let ena milijarda evrov več sredstev, torej skupno tri milijarde. In to brez zviševanja prispevne stopnje za zdravstvo, ampak na račun rasti BDP.
Na predlog Resolucije je v času javne razprave letelo kar nekaj očitkov. Ena izmed bolj odmevnih kritik je bila podana s strani Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, ki je Resolucijo označilo kot zavajajočo, nestrokovno, nesocialno in neevropsko. Opozoril so, da v resoluciji “ni zaznati upoštevanja demografskih trendov” ter da bi se morali v takem dokumentu uveljaviti interesi prebivalstva, ne pa zdravniških, zavarovalniških in farmacevtskih lobijev. Dokument bo po njihovem mnenju s svojimi usmeritvami zmanjšal obseg zdravstvenih pravic za najmanj 15 odstotkov, vprašljiv pa naj bi bil tudi iz finančnega vidika. Na ministrstvu so očitke zavrnili kot neutemeljene.
Dr. Roman Lavtar, Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko
Zakon o občinskem redarstvu ZORed (Ur. list RS, št. 139/2006) v prvem odstavku 20. člena določa pogoje za opravljanje nalog občin-skega redarja. Na tej podlagi je minister za notranje zadeve avgusta lani izdal Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja občinskih redarjev (Uradni listu št. 78/2007). Priloga k pravilniku je Program strokovnega usposabljanja občinskih redarjev.
ODPRAVA KOPIČENJA PREIZKUSOV ZNANJA ZA OBČINSKE REDARJE
odločanje v splošnem upravnem postopku. Po Pravilniku o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja občinskih redarjev morajo občinski redarji opraviti 12 tedensko usposabljanje v skupnem obsegu 370 ur. Program vsebuje strokovno
področje Postopki o prekrških in javni red v skupnem številu 70 ur, od katerih je 35 ur namenjenih vsebini Zakona o prekrških ZP1, 10 ur vsebini Zakona o varstvu javnega reda in miru ZJRM1, 10 ur vsebini Zakona o javnih zbiranjih ZJZ1, 10 ur vsebini Zakona o splošnem upravnem postopku, 5 ur pa je namenjenih skupnim integriranim vajam iz vseh navedenih vsebin.
Med občinskimi redarji, ki so se usposabljanja na Policijski akademiji udeležili od novembra 2007 do marca 2008, je bilo kar nekaj takšnih, ki so pred tem že opravili bodisi prekrškovni bodisi preizkus iz ZUPa. V kasnejših skupinah občinskih
Glas občin 1�
Aktualno
redarjev pa bo vedno več redarjev, ki se bodo po sklenitvi zaposlitve v občinskem redarstvu najprej udeležili strokovnega usposabljanja v Policijskih akademiji. Nenavadno bi bilo, da bi morali po uspešno zaključenem strokovnem usposabljanju v Policijski akademiji, še na usposabljanje in opravljanje preizkusa znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem in upravnem postopku na Upravno akademijo ali k drugemu izvajalcu zato, da bi lahko pričeli opravljati naloge občinskega redarja, saj ta dva preizkusa vsebujeta vsebine, ki jih določa tudi pravilnik po ZORed.
Na problem kopičenja preizkusov znanja s podobno vsebino je opozorilo Združenje občinskih redarjev Slovenije, ki je na Ministrstvo za javno upravo 14. decembra 2007 poslalo pobudo za uskladitev vsebin strokovnih preizkusov, ki jih morajo opraviti občinski redarji. Na pobudo se je odzvala tudi Skupnost občin Slovenije, ki je tej temi posvetila posebno točko dnevnega reda na seji predsedstva januarja letos v Celju. Prvo se je odzvalo Ministrstvo za notranje zadeve, ki je Ministrstvo za pravosodje opozorilo na podvajanje vsebin in predlagalo, da preuči možnost, da predla
ga vladi spremembo uredbe, ki ureja ta vprašanja. Pogoje glede preizkusa znanja za vodenje prekrškovnega postopka in izdajo plačilnega naloga na podlagi drugega odstavka 19. člena Uredbe o vrsti izobrazbe, strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku namreč izpolnjuje tudi policist, ki je po uveljavitvi te uredbe opravil izpit za izvajanje policijskih pooblastil na podlagi Zakona o policiji (ZPol UPB6, Ur. list RS, št. 107/06 in št. 14/07). Na podlagi omenjene določbe se torej šteje, da izpolnjujejo pogoje za vodenje prekrškovnega postopka in izdajo plačilnega naloga vsi policisti, ki so opravili izpite v programih izobraževanj in usposabljanj, ki jih izvaja Policijska akademija. Po analogiji naj bi to priznali tudi občinskim redarjem. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa je v januarju 2008 pozvala Ministrstvo za javno upravo, naj preuči pobudo, ki jo je decembra 2007 prejelo iz Združenja občinskih redarjev Slovenije in razmisli o podobnem spregledu obveznosti tudi v Uredbi o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o
strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00).
Uradnega stališča Ministrstva za pravosodje zaenkrat še ni, neuradno pa je mogoče razumeti, da so redarski pobudi naklonjeni. Vendar ni znan časovni okvir sprememb uredbe, zato bodimo optimisti. Hkrati z zagatami kopičenja preizkusov znanja za občinske redarje pa je Ministrstvo za javno upravo pripravilo spremembe Zakona o splošnem upravnem postopku, s katerimi bi posredno rešilo problem tudi redarjem: v besedilu predlaganih sprememb je med drugim določba, ki za nezahtevne upravne postopke ne zahteva več preizkusa znanja. Neuradno je bilo mogoče od predstavnikov ministrstva že pred tem izvedeti, da se jim pobuda redarskega združenja zdi utemeljena. Do sprememb zakona in vladnih uredb bo potrebno še kar nekaj časa, vendar imata ministrstvi časa do konca leta. Takrat se namreč izteče rok za sprejem občinskega programa varnosti, ki je podlaga za začetek izvajanja novih pooblastil občinskih redarjev pri varovanju javnega reda in miru.
Vlada je rebalans proračuna za leto 2008 začela pri-pravljati že v začetku letošnjega leta. V ZOS smo to priložnost izkoristili in na Ministrstvo za finance ter Službo Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko naslovili predlog za dvig povprečnine za leto 2008. Predlagali smo, da se pri višini povprečnine upošteva tudi povečana inflacija.
ZOS SI ŠE NAPREJ PRIZADEVA ZA DVIG VIŠINE POVPREČNINE ZA LETO 2008
združenje občin slovenije je že v preteklem letu opravilo vrsto aktivnosti namenjenih temu, da bi bil dogovor o višini povprečnine za financiranje občin v letih 2008 in 2009 za občine čim bolj ugoden, o čemer smo pisali tudi že v prejšnjih številkah Glasu občin.
Na podlagi 12. člena Zakona o financiranju občin mora pred predložitvijo državnega proračuna v Državni zbor Vlada skleniti dogovor z reprezentativnimi združenji občin, s katerim se predvidijo vrsta in obseg dodatnih nalog občin, katerih stroški se upoštevajo pri ugotovitvi primernega obsega sredstev za financiranje občinskih nalog in višina povprečnine v naslednjem proračunskem letu.
Povprečnina za leto 2008 je določena v Zakonu o financiranju občin in je znašala 482,13 EUR. Določena je bila na podlagi povprečnine za leto 2007 in povečana za predvideno inflacijo v letu 2007 (2,7 odstotkov). Zakon o financiranju občin pa v 37. členu določa, da se za izračun povprečnine za leto 2009 uporabljajo podatki o izdatkih občinskih proračunov za leto 2007. Podatkov
za leto 2007 takrat še ni bilo, zato so za izračun uporabili podatke iz leta 2006 in jih povečali za predvideno inflacijo v letu 2007.
Zaradi povečane stopnje inflacije in gospodarske rasti smo v Združenju občin Slovenije na Vlado Republike Slovenije, Službo Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter Ministrstvo za finance naslovili kar nekaj dopisov s predlogom, da se v spremembi Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2008 poveča povprečnina.
Posledično je bil v septembru na Ministrstvu za finance sklican sestanek, na katerem sta bila prisotna tudi ministra za finance ter lokalno samoupravo in regionalno politiko. Predsednik ter glavna tajnica ZOS sta vztrajala na povišanju povprečnine za leto 2008, hkrati pa sta še predlagala, da se v skladu z drugim odstavkom 12. člena Zakona o financiranju občin sklene dogovor o vrsti in obsegu dodatnih nalog katerih stroški se upoštevajo pri ugotovitvi obsega sredstev za financiranje občinskih nalog in višina povprečnine v naslednjem proračunskem letu.
Prizadevanja ZOS so se takrat obrestovala in v Zakonu o izvrševanju proračunov Slovenije za leti 2008 in 2009 je Vlada določila, da povprečnina za leto 2008 znaša 485,88 EUR, za leto 2009 pa 513,79 EUR.
Glede na povečano stopnjo inflacije pa smo v združenju, kot rečeno, obema ministroma v začetku letošnjega leta predlagali, da Vlada ponovno razmisli o povečanju povprečnine, in sicer zaradi povečane inflacije.
Tanja Šuštar
Glas občin 13
Aktualno
PRISTOJNI BREZ POSLUHA ZA REŠEVANJE PROBLEMATIKE VZDRŽEVANJA ŽELEZNIŠKIH PREHODOV
zdru že nje ob čin slo ve ni je je le tos že dva krat neus pe šno po zva lo Služ bo Vla de za lo kal no sa mou pra vo in re gional no po li ti ko, Mi ni strstvo za pro met in Mi ni strstvo za fi nan ce za or ga ni za cijo se stan ka, na ka te rem bi se konč no us pe li do go vo ri ti gle de vzdr že va nja želez niš kih pre ho dov. Očit no po slu ha za te ža ve ob čin na tem po droč ju še ne kaj ča sa ne bo.
V zve zi s prob le ma ti ko vzdr že va nja želez niš kih pre ho dov smo že ome nje nim in sti tu ci jam pisa li v sre di ni ok to bra 2007. Sle dil je se sta nek pri mi ni stru za pro met, ven dar kljub ob lju bam do konkret nih do go vo rov ni priš lo. Nato smo zgod bo neus pe šno po no vi li v za čet ku le toš nje ga fe bruar ja in po nov no mar ca le tos in če prav smo se na se stan ku pred no vim le tom do go vo ri li za skup ne ak tivno sti pri raz re še va nju prob le mov iz vršb na tem po droč ju, vse do se daj še ved no ni smo pre je li no be ne ga od go vo ra.
Mar ca le tos je na mreč priš lo do sod nih iz vršb (uspe le tož be Slo ven skih že leznic) na tran sak cij skih ra ču nih pre ko dvaj se tih slo ven skih ob čin, če prav so se več let ni do go vo ri vple te nih (mi nistr stev in ob čin) od vi ja li v sme ri prevze ma teh dol gov iz ob čin skih na dr žavna ra me na. Ob či ne so se po več let nem reševa nju te prob le ma ti ke znaš le v nereš lji vi bre ziz hod ni si tua ci ji in gle de na neod ziv nost pri stoj nih mi ni str stev žal nič ne ka že, da bi se za de va lah ko v krat kem re ši la v nji ho vo do bro.
si ste Mi Mno žič ne ga vred no te nja ne pre mič nin se v ne ka te rih dr ža vah uporab lja jo že od se dem de se tih let prejš nje ga sto let ja, kot so na pri mer Zdru že ne dr žave Ame ri ke, Ni zo zem ska, šved ska, Dan ska, Nem či ja, Av stra li ja ipd.. Vse dr ža ve uva ja jo to vrst ne si ste me pri mar no za na me ne objek tiv ne ga ob dav če nja ne pre mič nin (objek tiv nost davč ne os no ve – trž na vred nost, ho mo ge nost in ena kost do lo či tve davč ne os no ve – ena ke me to de in teh ni ke oce njevanja trž nih vred no sti ne pre mič nin) ter za nes lji ve ga in sta bil ne ga davč ne ga vira (ne pre mič ni na je vid na), po sred no pa so se ti si ste mi uve lja vi li tudi za dru ge jav ne in tudi po slov ne na me ne.
I. Davč ni vi dik upo ra be si ste ma mno žič ne ga vred no te nja ne pre mič nin v Slo ve ni ji
Da nes v Slo ve ni ji da vek na ne pre mič ni ne pred stav lja ta dve da ja tvi, in si cer na do mestilo za upo ra bo stavb ne ga zem ljiš ča in premo ženj ski da vek. Na do me sti lo za upo ra bo stavb ne ga zem ljiš ča v Slo ve ni ji je v vsa ki ob či ni ure jen na dru ga čen na čin z vi di ka davč ne os no ve, saj pred pi si ne ure ja jo teh pra vil. Vi ši na na do me sti la se do lo ča ad mini stra tivno na pod la gi točk, ki jih do lo či jo po sa mez ne ob či ne sa mo stoj no. Po sle di ca je sub jek tiv nost davč ne os no ve in nee nako pra ven po lo žaj last ni kov ne pre mič nin pri od me ri na do me sti la. Pre mo ženj ski davek ima po dob ne si stem ske te ža ve.
Za ra di na ve de nih te žav pri za go tav lja nju ob jek tiv nih davč nih vi rov lo kal nim skupno stim je Vla da RS v letu 2006 spre je la nov Za kon o evi den ti ra nju ne pre mič nin in Za kon o mno žič nem vred no te nju nepre mič nin. Pos plo še na trž na vred nost je prav tako da nes že vklju če na kot davč na os nov v Za ko nu o dav ku na pro met z nepre mič ni na mi in v Za ko nu o de diš či nah in da ri lih. Pri pra ve no ve ga si ste ma dav ka na ne pre mič ni ne, ki bi bil glav ni upo rab nik po dat ka o pos plo še ni trž ni vred no sti, pa zaen krat v pro gra mu vla de še ni.
V Slo ve ni ji so bile s spre jet jem Za ko na o evi den ti ra nju ne pre mič nin in Za ko na o mno žič nem vred no te nju ne pre mič nin, vzpo stav lje ne nove si-stem ske re ši tve na po droč ju evi den ti ra nja ne pre mič nin in uve ljav ljen nov si stem oce nje va nja pos plo še nih trž nih vred no sti ne pre mič nin. Na ve de na za ko na do lo ča ta, da se bo pos plo še na trž na vred nost vseh ne pre mič nin, ki se vo di jo in vzdr žu je jo v re gi stru ne pre mič nin upo ra bi la za na me ne ob-dav če nja in dru ge jav ne na me ne.
Pred no sti enot ne ga si ste ma evi den ti ra nja ne pre mič nin in si ste ma mno žič ne ga vredno te nja ne pre mič nin gle de na ob sto je čo ure di tev do lo ča nja na do me sti la ozi ro ma davč ne os no ve za da vek od pre mo ženja za ob či ne so lah ko na sled nje:
1. Za ažur no sta nje po dat kov o ne pre mični nah za ob moč je ce lot ne dr ža ve v skladu z Za ko nom o evi den ti ra nju ne premič nin skr bi en sam or gan, Geo det ska upra va RS.
2. Pos plo še na trž na vred nost se oce nju je vsem ne pre mič ni nam, ki so evi den ti rane v re gi stru ne pre mič nin (vsem par celam in stav bam in de lom stavb).
3. Pos plo še ne trž ne vred no sti se vzdr žuje jo v skla du z Za ko nom o mno žič nem vred no te nju ne pre mič nin in si cer glede na gi ba nja cen – vred no sti ne pre mičnin na po sa mez nem ob moč ju – trgu ne pre mič nin v dr ža vi.
4. Moč no se zmanj ša bre me na lo kal nih skup no sti gle de evi den ti ra nja po datkov o ne pre mič ni nah, Ad mi ni stri ra nja si ste ma na do me sti la in us kla je va nja stanja z last ni ki ne pre mič nin.
5. Mož nost zago to vitve sta bil ne ga in za nes lji ve ga davč ne ga vira lo kal nim skup no stim.
Vlo ga in na lo ge ob čin v si ste mu mno ži-č ne ga vred no te nja za davč ne na me ne
V si ste mu mno žič ne ga vred no te nja pa imajo tudi ob či ne pred vi de no ak tiv no vlo go.
Pred vsem je zelo po mem bna na lo ga ob čin po sre do va nje ka ko vost nih po dat kov na menske rabe zem ljišč brez se sta vin, ki so jih dolžne po sre do va ti v skla du z ured bo o do lo či tvi pod sku pin zno traj po sa mez nih is to vrst nih ne pre mič nin in po dat ki za pri pis vred nosti po pod sku pi nah ne pre mič nin (U.l. št. 59/2007) in si cer na par ce lo na tanč no.
V 9. in 10. čle nu Za ko na o mno žič nem vred no te nju ne pre mič nin pa je po drob neje do lo če no so de lo va nje ob čin pri vzpo stavi tvi in vklju če va nju v si stem.
mag. Du šan Mi tro vi ć, Direk tor ura da za MVN, Geo det ska upra va RS
MNOŽIČNO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN IN SODELOVANJE OBČIN
Glas občin 14
Mateja Eržen
1. 9. člen Za ko na o mno žič nem vred no te nju ne pre mič nin
So de lo va nje ob čin pri us kla je va nju mo delov mno žič ne ga vred no te nja ne pre mič nin v prak si po me ni, da Geo det ska upra va RS ob vzpo sta vi tvi si ste ma in vsa kih 4 leta v po stop ku ge ne ral ne ga vred no te nja ne premič nin, po sre du je mo de le mno žič ne ga vredno te nja ne pre mič nin (vred nost ne cone in vred nost ne ta be le) za vsa ko vr sto ne pre mičnin (sta no va nja, hi še, lo ka li, pi sar ne, in dustrij ske ne pre mič ni ne, kme tij ska zem ljiš ča, gozd na zem ljiš ča, stavb na zem ljiš ča, dru ga zem ljiš ča in po seb ne ne pre mič ni ne), vsa ki ob či ni po se bej. Ob či ne so dolž ne mo de le pre gle da ti, ter po da ti svo je mne nje v roku 30 dni. Geo det ska upra va RS je dolž na predlo ge in pri pom be na mo de le mno žič ne ga vred no te nja, us kla di ti z ob či na mi.
2. 10. člen Za ko na o mno žič nem vred no te nju ne pre mič nin
V po stop ku poiz ku sne ga izra ču na po us kla di tvi mo de lov z vse mi ob či na mi, Geo det ska upra va RS izra ču na pos plo šeno trž no vred nost vseh ne pre mič nin na pod la gi po dat kov o ne pre mič ni nah iz regi stra ne pre mič nin in mo de lov mno žič nega vred no te nja ne pre mič nin, ter o tem z ob ve sti lom sez na ni vse last ni ke ne pre mičnin. Obe nem se na kra jev no obi ča jen način (v pro sto rih lo kal nih skup no sti) razgr ne jo mo de li mno žič ne ga vred no te nja z na me nom, da bodo last ni ki ne pre mičnin na pod la gi ob ve sti la o vred no sti nepre mič nin in pre gle da kart na ka te rih so za ri sa ne vred nost ne cone in vred nost ne ta be le (mo de li mno žič ne ga vred no te nja ne pre mič nin) lah ko do bi li vpo gled na pregle den na čin, kako so vred nost no ne premič ni ne obrav na va ne na ob moč ju ob či ne v ka te ri se na ha ja jo nji ho ve ne pre mič ni ne. V po stop ku kra jev ne raz gr ni tve bo Geodet ska upra va RS po sre do va la vsem ob činam kar te z za ri sa ni mi co na mi, ka te re jih bodo raz gr ni le v svo jih pro sto rih.
II. Mož nost upo ra be si ste ma mno žič ne ga vred no te nja ne pre mič nin za dru ge na me ne
Pos plo še na trž na vred nost ne pre mič nin na ob moč ju ob či ne pred stav lja po da tek o vredno sti pro sto ra s ka te rim ob či na uprav lja in je ključ ne ga zna ča ja pri od lo ča nju in iz vaja nju ka kr šnih ko li spre memb in po se gov v pro stor. Prak tič no to po me ni, da bo ob či na lah ko po dat ke o ne pre mič ni nah in pos plo šenih trž nih vred no stih upo rab lja la v pro ce sih spre memb pro stor skih ak tov in po se gov v pro stor z eko nom ske ga vi di ka od lo ča nja o mož nih in naj bolj ših sce na ri jih z vi di ka ekonom ske upra vi če no sti in si cer
pri od lo ča nju o grad nji, sa na ci ji ali od kupih zem ljišč za raz lič ne jav ne na me ne,
pri iz va ja nju ko ma sa cij zem ljišč,
pri pri do bi tvah ocen vred nost ne premič nin ob pro da ji, od da ji ali na ku pu ne pre mič nin s stra ni ob čin,
pri pre so ja nju spre memb plan skih aktov z vi di ka, kaj je eko nom sko naj bolj učin ko vi to za ob či no z vi di ka davč nih vi rov (če se gra di jo sta no va nja, se pove ča davč ni vir iz do hod ni ne, kot če se gra di jo po slov ni pro sto ri)
pri ugo tav lja nju raz voj ne stop nje ob močja ob či ne in pro stor ske ga po ten cia la ob čine z vi di ka eko nom ske ga raz vo ja, ipd..
Po dat ki o ne pre mič ni nah in pos plo še ne trž ne vred no sti vseh ne pre mič nin so pomem bni in na me nje ni pred vsem ob či nam, ki uprav lja jo s pro sto rom in se dnev no sreču je jo s prob le ma ti ko po se gov v pro stor.
III. Izo bra že va nje za po sle nih na ob či nah
Z na me nom, da bodo vods tve ni in stro kov ni so de lav ci na ob či nah po drob ne je sez na njeni s si ste mom mno žič ne ga vred no te nja nepre mič nin ter da bodo us po sob lje ni za iz vedbo pla ni ra nih na log in mož nost jo uporabe po dat kov o ne pre mič ni nah ter pos plo še nih trž nih vred no sti ne pre mič nin za dru ge name ne in po tre be ob čin, kot so na ve de ne v član ku, bo Geo det ska upra va RS do kon ca sep tem bra leta 2008 or ga ni zi ra la tri vr ste brez plač nih izo bra že vanj, in si cer:
1. Splo šno izo bra že va nje s po droč ja množič ne ga vred no te nja ne pre mič nin, ki te me lji na med na rod nih stan dar dih trž ne ga vred no te nja ne pre mič nin, za na me ne ra zu me va nja no ve ga si ste ma s stra ni za po sle nih na ob či nah.
2. Izo bra že va nje za na me ne us kla je va nja mo de lov mno žič ne ga vred no te nja kot to do lo ča 9. in 10. člen Za ko na o množič nem vred no te nju ne pre mič nin.
3. Pred sta vi tev pri mer jal ne ana li ze ob stoje čih si ste mov na do me sti la za upo ra bo stavb nih zem ljišč in si ste ma mno žič nega vred no te nja ne pre mič nin, lo če no za vsa ko ob či no po se bej.
Pred vsa kim izo bra že va njem bodo ob či ne sez na nje ne s temo izo bra že va nja in cilj no pub li ko izo bra že va nja.
Za na me ne iz ved be pred sta vi tve, ki jo dolo ča 3. toč ka izo bra že vanj je Geo det ska upra va z vpra šal ni kom po zva la ob či ne, da po sre du je jo agre gat ne po dat ke o ne premič ni nah, ki so bile v letu 2007 pred met od me re na do me sti la za upo ra bo stavb nih zem ljišč (šte vi lo in vr sta ne pre mič nin) ter o pri hod kih iz tega na slo va.
Izo bra že va nja se bodo pri če la v me se cu apri lu, in si cer bodo po te ka la 11. in 14. apri la v Ljub lja ni (na Mi ni strs tvu za oko lje in pro stor) ter 22. in 24. v Ve le nju (Mest na ob či na Ve le nje).
Aktualno
Ko ma sa ci je in in fra struk tu ra za leti 2007 in 2008
Do pod por iz na slo va ukre pa so upra viče ne ob či ne, v ka te rih se iz va ja ve čin ski del ko ma sa ci je, toda upra vi čen ci ozi roma konč ni upo rab ni ki do de lje nih ne povrat nih sred stev so last ni ki ko ma si ra nih zem ljišč.
Cilj ukre pa je pos pe ši tev prestruk tu rira nja kme tijs tva, ki vodi v učin ko vi tej šo izra bo proi zvod nih de jav ni kov in s tem po sle dič no k po ve ča nju do hod ka in produk tiv no sti dela. V letu 2008 se v ok vi ru ukre pa ne pod pi ra le iz ved ba ko ma sa cij, tem več tudi iz grad nja po sle dič no na sta le nove in fra struk tu re, kar bo bis tve no pripo mo glo k ce lost ne mu od prav lja nju posest no struk turnih ovir za učin ko vi tej šo in eko no mičnejšo ob de la vo kme tij skih zem ljišč.
Pod poj mom nove in fra struk tu re so oprede lje ne poti, ki so na me nje ne do sto pu do kme tij skih in gozd nih zem ljišč na ko ma sa cij skem ob moč ju ozi ro ma ne posred no ob njem. Nova in fra struk tu ra je opre de lje na tudi v po tr je ni idej ni za snovi ure di tve ko ma sa cij ske ga ob moč ja. Po kon ča nem ko ma sa cij skem po stop ku
Mi ni strs tvo za kme tijs tvo, goz-dars tvo in pre hra no RS je v me se cu ja nuar ju in fe bruar ju v Urad nem li stu RS ob ja vi lo 3 jav-ne raz pi se iz no ve ga pro gra ma raz vo ja po de že lja za fi nanč no ob dob je 2007 – 2013, ka te rih upra vi čen ci so tudi ob či ne. V ja-nuar ju je bil tako ob jav ljen jav ni raz pis za »ukrep ko ma sa ci je in in-fra struk tu ro«, za ka te re ga je za leti 2007 in 2008 raz pi sa nih 5,1 mio EUR. V fe bruar ju pa sta bila ob jav lje na dva jav na raz pi sa, in si cer za »ukrep ob no va in raz voj vasi« ter »ukrep ohra nja nje in raz voj po de že lja«. Za ukrep ob-no va in raz voj vasi je za le toš nje leto raz pi sa nih 8,16 mio EUR, v ce lot nem se dem let nem ob dob-ju pa bo za ukrep na me nje nih 6 mio EUR. Za ukrep ohra nja nje in iz bolj še va nje de diš či ne na po de že lju pa je za le toš nje leto raz pi sa nih 5,1 mio EUR, v ce lot-nem se dem let nem obdob ju pa do brih 2,8 mio EUR.
Glas občin 15
Aktualno
OBJAVLJENI 3 JAVNI RAZPISI IZ PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA
REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBDOBJE 2007 – 2013
bodo poti po sta le last ob či ne, ven dar ne bodo ime le zna ča ja ob čin skih ka te go ri zira nih jav nih poti.
Vi ši na so fi nan ci ra nja je do 100 od stotkov upra vi če nih stroš kov. Med tem, ko naj niž ji zne sek do de lje ne jav ne po moči zna ša 20 ti soč EUR, zna ša naj viš ji 1,5 mio EUR.
Ob no va in raz voj vasi
Tudi v ok vi ru tega jav ne ga raz pi sa so do pod por upra vi če ne ob či ne v ka te rih se izva ja ve čin ski del ko ma sa ci je, upra vi čen ci ozi ro ma konč ni upo rab ni ki do de lje nih ne po vrat nih sred stev pa so last ni ki ko masi ra nih zem ljišč.
Pred met pod po re so grad be na in obrt niška dela, na kup nove opre me in dru gi splošni stroš ki po ve za ni z na lož bo.
Cilj ukre pa je ure di tev po vr šin, ki služi jo skup nim na me nom in po tre bam v podežel skih na se ljih, in fra struk tu re, ki je po ve za na z iz gle dom vaš kih sre dišč in infra struk tu re ter po ve za ve zno traj na se lij. Prav tako pa se že li z ukre pom vzpod bu diti ob nav lja nje in iz grad njo več na men skih zgradb skup ne ga po me na, ka te rih na men je med ge ne ra cij sko dru že nje, iz va ja nje kul tur no – umet niš kih, šport nih in drugih pro sto ča snih de jav no sti lo kal ne ga pre bi vals tva na ob moč ju po de žel ske ga pro sto ra.
Ukrep se v prejš njem pro gram skem obdob ju ni iz va jal. Po mem bno je tudi, da mora biti na lož ba del ob čin ske ga raz vojne ga pro gra ma, po tr je ne ga s stra ni ob činske ga sve ta. Prav tako pa se mora na lož ba iz ve sti iz ven mest ne ga oko lja in ime ti pridob lje no so glas je k fi nanč ne mu po krit ju s stra ni Mi ni strs tva za fi nan ce (v na da ljeva nju: MF).
Vi ši na so fi nan ci ra nja na lož be je do 50 od stot kov upra vi če nih stroš kov. Naj niž ji zne sek do de lje ne jav ne po mo či zna ša 10 ti soč EUR, naj viš ji pa 250 ti soč EUR. Najviš ja vred nost na lož be je lah ko 600 ti soč EUR, upra vi če nec pa lah ko v ce lot nem
pro gram skem ob dob ju prej me naj več 750 ti soč EUR.
Ohra nja nje in iz bolj ša nje de-diš či ne na po de že lju
Sreds tva iz na slo va tega ukre pa se bodo do de li la fi zič nim in prav nim ose bam ter ob či nam, ki so last ni ki ob jek ta ozi ro ma pro sto ra, ki je pred met pod po re.
Pred met pod po re so stroš ki, po ve za ni z ob no vo ali iz grad njo ob jek ta ali pro sto ra, kot so grad be na in obrt niš ka dela ter konser va tor sko – re sta vra tor ski po se gi, na kup nove opre me in dru gi splo šni stroš ki pove za ni z na lož bo.
Cilj ukre pa je ob no va kul tur ne de diš či ne na po de že lju, ka mor so di jo kul tur ni spo me niki lo kal ne ga in dr žav ne ga po me na, ob jek ti zno traj ob moč ja na sel bin ske de diš či ne, ki so raz gla še ni kot spo me nik lo kal ne ga ali držav ne ga po me na in spo me ni ki ob li ko va ne na ra ve in kul tur ne kra ji ne. Prav tako se že li z ukrepom vzpod bu di ti ure di tev mu ze jev na pro stem, eko mu ze jev, pro sto rov za posta vi tev stal nih raz stav et no loš ke de diš či ne in ure di tev ter iz grad njo te mat skih poti, ki po ve zu je jo na rav ne in kul tur ne zna me ni tosti do lo če ne ga ob moč ja.
Tudi ta ukrep se v prejš njem pro gramskem ob dob ju ni iz va jal. Vla ga te lji mo ra jo ime ti iz de lan pro gram uprav lja nja na ložbe, kul tur no vars tve no so glas je in kon serva tor ski pro gram za ne ka te re na lož be. Na lož ba se mora iz ve sti iz ven mest ne ga oko lja. V pri me ru, da je vla ga telj ob či na, mora biti na lož ba del ob čin ske ga raz vojne ga pro gra ma po tr je ne ga s stra ni ob činske ga sve ta: Prav tako pa je po treb no za na lož bo pri do bi ti so glas je k fi nanč ne mu po krit ju s stra ni MF.
Vi ši na so fi nan ci ra nja na lož be je do 50 od stot kov upra vi če nih stroš kov. Naj niž ji zne sek do de lje ne jav ne po mo či zna ša 3 ti soč EUR. Naj viš ja vred nost na lož be je lahko 360 ti soč EUR, upra vi če nec pa lah ko v ob dob ju zad njih pet let prej me naj več 200 ti soč EUR.
evroP ski svet je leta 2005 do se gel do go vor o fi nanč ni pers pek ti vi 2007–2013. Ta krat je tudi po zval Evrop sko ko mi si jo naj pri pra vi ce lo vit pre gled pro ra ču na, kar je po me ni lo, da sta bili od hod kov na in pri hod kov na stran prora ču na EU po treb ni vse bin ske re vi zi je. Zato je Evrop ska ko mi si ja lan ske ga maja pri pra vi la Če tr to ko he zij sko po ro či lo, ki mu je sle dil urad ni za če tek raz pra ve o pri hod no sti ko he zij ske po li ti ke na Če trtem ko he zij skem fo ru mu. V raz pra vi na fo ru mu, ki se je od vi jal ko nec lan ske ga sep tem bra v Brus lju, se je iz ka za lo, da je ko he zij ska po li ti ka po treb na in da so nje ni učin ki po zi tiv ni in pa tudi da ob sta ja jo do lo če ni po mi sle ki, ali so vsi seg men ti ko he zij ske po li ti ke ena ko korist ni, ali se bo ko he zij ska po li ti ka zmožna od zi va ti na iz zi ve, ki so pred njo tako v smi slu nje nih ci ljev kot tudi nje ne ga ob se ga in do kak šne mere bi bilo možno poe no sta vi ti in po ve ča ti učin ko vi tost uprav lja nja ter im ple men ta ci je.
Jav na raz pra va se je kon ča la le tos ko nec ja nuar ja. V tre nut ni fazi je po treb no identi fi ci ra ti tako pred no sti kot po manj klji vosti, kjer bo v na sled njih fa zah raz pra ve potreb no poi ska ti iz bolj ša ve in kon kret ne re ši tve. Zato se je Slo ven sko pred seds tvo za do se go tega ci lja raz pra vo osre do to čilo na dve glav ni temi: Ute me lje nost ko he-zij ske po li ti ke z vi di ka struk tu re, ob se ga
V Ma ri bo ru je 7. in 8. apri la po-te ka la Kon fe ren ca o pri hod no sti ko he zij ske po li ti ke, ki jo je pri-pra vi la Služ ba Vla de za lo kal no sa mou pra vo in re gio nal no po-li ti ko v ok vi ru pred se do va nja Slo ve ni je Sve tu Evrop ske Uni je. Na kon fe ren ci so si ude le žen ci iz me nja li raz lič na sta liš ča gle de vpra ša nja kako struk tu ri ra ti in iz va ja ti ko he zij sko po li ti ko v pri-hod no sti. V ok vi ru kon fe ren ce pa smo v Zdru že nju ob čin Slo ve ni je v so de lo va nju s SVLR po skr be li tudi za pred sta vi tev na ših ob čin čla nic s ti ska ni mi ma te ria li.
KONFERENCA O PRIHODNOSTI KOHEZIJSKE
POLITIKE
Staša Marolt
Glas občin 16
SEMINAR MONS, 13. MAREC �008
in ci ljev in Me ha niz mi iz va ja nja ko he zij ske po li ti ke.
Na ma ri bor ski kon fe ren ci so so de lo va li prof. dr. Da nu ta Hübner, evrop ska ko mi sar ka od go vo na za po droč je ko he zij ske po li ti ke, po leg vi so kih pred stav ni kov iz dr žav čla nic tudi dr. Ivan Ža gar, mi ni ster slo ven ske ga pred seds tva od go vo ren za po droč je ko he zij ske po li ti ke, čla ni Evrop ske ga par la men ta, predstav ni ki so cial nih part ner jev, ci vil ne druž be in re gio nal nih zdru ženj kot tudi Evrop ske in ve sti cij ske ban ke, Or ga ni za ci je za gos po dar sko so de lo va nje in raz voj, Evrop ske ga ra čun ske ga so diš ča in tudi os ta li priz na ni stro kov nja ki.
Kon fe ren ca o pri hod no sti ko he zij ske po li ti ke je bila naj več ji do go dek, ki se je od vil na to temo v prvi po lo vi ci leta 2008 in je znat no pris pe va la k iden ti fi ka ci ji po dro čij, kjer bo po treb no poi ska ti kon kretne re ši tve v ok vi ru fran co ske ga pred se do va nja kot tudi po nu di ti ja snej šo sli ko v zve zi z od no som do se da njih kon cep tov ko he zij ske po li ti ke, t.j. ali je po treb na vse bin ska re for ma ko he zij ske po li ti ke.
V Zdru že nju ob čin Slo ve ni je smo na pod la gi skle pa 1. seje Pred seds tva Zdru že nja ob čin Slo ve ni je že ja nuar ja po zva li ob či ne, da nam po sre du je jo gra di va za pro mo ci jo ob čin v pro sto rih na Brdu pri Kranju, kjer se bodo v na sled nje pol leta od vi ja li vsi do god ki v zve zi s pred se do va njem Slo ve ni je Sve tu Evrop ske uni je. Šte vil ne za ni mive ti sko vi ne in os ta la gra diva, ki smo jih v tem ča su pre je li, pa smo s po moč jo SVLR us pe li pred sta vi ti tudi na kon fe ren ci v Ma ri bo ru.
Aktualno
v sve tu da nes potre bu je mo dol go ročne re ši tve za pre ki ni tev od vi sno sti od fo sil nih go riv, zato je in ten ziv no spodbu ja nje ra zi skav in raz vo ja al ter na tiv nih vi rov ter učin ko vi te rabe ener gi je in pospe še va nje pro do ra no vih teh no lo gij na trg še kako po mem bno.
Spod bud no je dejs tvo, da na po droč ju pro me ta, ki je eden več jih one sna že valcev oko lja, hitro raz vi ja jo če se teh no lo gi je upo ra be vo di ka s po moč jo go riv nih ce lic, raz voja sodob nih aku mu la tor jev in električnih po go nov ter no vih ma te ria lov obe ta jo po stop no po ve ča nje šte vila elek trič nih vo zil. Vsi več ji av tomo bil ski proi zva jal ci raz vi jajo elek trič na vo zi la, hi brid na vo zi la in vo zi la z vo di ko vi mi go riv ni mi ce li ca mi, ki se že pona ša jo s spo dob ni mi voz ni mi last nost mi.
Kako pa k raz ši ri tvi upo ra be teh vozil in po sle dič no iz bolj ša nju sta nja oko lja ter za do voljs tva ob ča nov lah ko pris-pe va jo lo kal ne skup no sti?
Od lič no po bu do za spod bu di tev upo rabe pri jaz nej ših in učin ko vi tej ših pre voz
vAROVATI OKOLJE = voziti električni dvokolesnik
Ta nja Av sec, Lo kal ni pos pe še val ni cen ter Piv ka
Od vi snost od fo sil nih go riv pov zro ča ve li ke eko loš ke in po li tič ne konflik te, tež ko ob vla dlji ve cene naft nih de ri va tov pa za vi ra jo gos po dar sko rast. Vo de nje glo bal ne ga gos po dars tva ob zao stro va nju do sto pa do fosil nih go riv pred stav lja še ne re šen iz ziv za vla de mno gih dr žav.
nih sred stev je pred seds tvu Zdru že nja ob čin Slo ve ni je po dal dr. Go razd Lam pič, član vlad ne sku pi ne za vo dik. Lo kal ne skup no sti bi na mreč lah ko iz ob čin skih pro ra ču nov, po leg že zna nih na me nov za spod bu ja nje in pos pe še va nje kme tijstva, tu riz ma in ma le ga gos po dars tva, z na me nom
ure sni če va nja ci ljev spod bu ja nja va ro va nja oko lja, ne kaj sredstev ob čin ske ga pro ra ču na na me ni le tudi za sub ven cioni ra nje na ku pa oko lju pri jaz nih dvo kole sni kov, to je elek trič nih vo zil s pe da li in elek trič nih sku ter jev.
Tako v ob čin ski upra vi Obči ne Piv ka v tem času pri prav lja mo nove prav ne pod la ge, to je pra vil nik, ki bo opre de ljeval na čine in me ri la za do de lje va nje teh dr žav nih po mo či, na tej pod la gi pa bo pri prav ljen še jav ni raz pis, ki bo po goje, kri te ri je in po stop ke za do de li tev in ko riščenje sred stev na tančneje do ločal. Pred vi de va mo, da bi v za čet ni fazi spodbu ja nja upo ra be in na ku pa elek trič nih vo zil, sreds tva us mer ja li pre ko dveh instru men tov ozi ro ma ukre pov: sub vencio ni ra nje na ku pa elek trič ne ga vo zi la fi zič nim ose bam ter sub ven cio ni ra nje na ku pa elek trič ne ga vo zi la prav nim osebam z na me nom iz po so je v tu ri stič ne in dru ge na me ne.
Naj so dob nej ša elek trič na vo zi la so po voz nih last no stih že pri mer lji va s kla sični mi vo zi li, po eko loš kih kri te ri jih pa jih moč no pre se ga jo. Pri ča ku je mo, da bomo
lah ko tudi s po moč jo ob čin
skih pro ra ču nov prispe va li k nji ho vi uve lja vi tvi
med ljud mi, že li mo si, da bi ta spodbu da v ne kaj le tih po me ni la tudi po ve čanje pos pe še va nja rabe oko lju pri jaz nih vozil in so ča sno tudi več ji in te res za do ma či raz voj to vrst nih teh no lo gij.
Glas občin 17Glas občin 17
Izobraževalna dejavnost
DELOVANJE SKUPNIH OBČINSKIH UPRAV
Seminar, ki smo ga organizirali s Službo Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko smo pripravili na podlagi podatka, da imamo v Sloveniji 29 skupnih občinskih uprav, v katere je vključenih 158 občin. S seminarjem smo udeleženim predstavnikom občin, ministrstev, skupnih občinskih uprav in drugim udeležencem ponudili možnost za strokovno izmenjavo mnenj in svojih izkušenj. Seminar je bil izredno dobro obiskan, mag. Franci Žohar in dr. Roman Lavtar s SVLR pa sta pripravila tudi zbornik s posveta, ki so ga na svoje elektronske maile prejele vse občine in ministrstva ter vladne službe.
PREDSTAVITEV NOVELE ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV IN ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU TER PREDLOGA ZAKONA O ARHITEKTURNI IN INŽENIRSKI DEJAVNOSTI
S predstavniki Ministrstva za okolje in prostor smo 20. marca v Pivki izvedli izredno obiskano predstavitev novele Zakona o graditvi objektov, ki je z letošnjim letom stopila v veljavo, hkrati pa smo ponovili v lanskem letu izjemno obiskano predstavitev Zakona o
SEMINARJI IN PREDSTAVITVE V ORGANIZACIJI ZDRUŽENJA OBČIN SLOVENIJE
Predstavljamo vam dogodke, ki jih v združenju organiziramo sami ali v soorganizaciji z ostalimi inštitucijami in ki so bili izvedeni v času od januarske številke Glasu občin. Vljudno vas vabimo, da spremljate objavo novih dogodkov na naši spletni strani, obenem pa vam sporočamo, da bomo 23. aprila izvedli predstavitev izjemno aktualnega novega predloga Zakona o financiranju občin.
prostorskem načrtovanju. Na predstavitvi je bil na kratko predstavljen tudi predlog Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti.
PRAVILNOST IN SMOTRNOST POSLOVANJA OBČIN
V združenju smo skupaj z Računskim sodiščem in Uradom za nadzor proračuna 27. marca v Lukovici pripravili seminar, ki se ga je udeležilo preko 80 predstavnikov občin. Na njem smo predstavili glavne nepravilnosti, ki jih pri revidiranju poslovanja občin ugotavlja Računsko sodišče in predloge za izboljšanje poslovanja občin. Predstavniki Ministrstva za finance Urada za nadzor proračuna pa so predstavili osnove izvajanja
notranje revizije in vzpostavitev registra tveganj na lokalnem nivoju.
DVIG UČINKOVITOSTI IN KVALITETE STORITEV S POMOČJO INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ZA LOKALNO SAMOUPRAVO
Organi lokalne samouprave se vedno bolj srečujejo z vprašanji, kot so kako zagotoviti kvalitetne in občanom prijazne storitve, kako ob omejenih resursih povečati učinkovitost in kvaliteto dela organov lokalne samouprave ter kako se lotiti IT projektov? Informatizacija je v zadnjih 15 letih prinesla ne
SEMINAR MICROSOFT, �. APRIL �008
SEMINAR MONS, 13. MAREC �008
SEMINAR PIVKA, �0. MAREC �008
sluten napredek. Način dela se je temeljito spremenil in življenje brez informacijske podpore je le še spomin. Pred nami je že naslednji velik korak, to je zagotoviti zaposlenim stimulativno delovno okolje in predvsem ponuditi inovativne in prijazne storitve, ki bodo izpolnile pričakovanja občanov. Vse zgoraj našteto je mogoče doseči le s kombinacijo znanja, izkušenj in napredne tehnologije. Pri tem ne smemo pozabiti na obvladovanje stroškov, fleksibilnost, možnost prilagajanja razmeram in na slovensko zakonodajo, ki določa okvire delovanja lokalne samouprave.
Na seminarju, ki je potekal 2. aprila v Ljubljani, smo si pogledali dobro prakso pri projektih, ki so že izpeljani. Seznanil smo
Glas občin 18
Domače aktivnosti
Glas občin 18
se s projekti, ki so na voljo občinam in kako se jih lotiti. Poseben del pa je bil namenjen varovanju avtorskih pravic s poudarkom na programski opremi. Na primeru Microsofta smo predstavili možnosti za zagotavljanje licenčne programske opreme za občine pod boljšimi pogoji in pokazali kako lahko napredna programska oprema pripomore k dvigu kakovosti storitev in povečanju zadovoljstva občanov in zaposlenih.
NOVOSTI NA PODROČJU PREDŠOLSKE VZGOJE ZA OBČINE
Konec februarja 2008 so poslanci v Državnem zboru sprejeli Zakon o vrtcih. Zakon poleg brezplačnih vrtcev za drugega in naslednje otroke, ki bi hkrati obiskovali vrtec, odpira tudi večjo možnost apliciranja obstoječih oziroma odpiranja novih oblik predšolske vzgoje, od krajših programov in vzgojnovarstvene družine do varuha na domu. V predlogu je zajeto tudi postopno sofinanciranje vrtcev za otroke, ki so dopolnili določeno starost. Tako bo po sprejetem zakonu država leta 2010 dodatno sofinancirala starše pri plačilu programov vrtcev za petletne otroke, z letom 2012 za štiriletne, z letom 2014 pa tudi za triletne otroke.
Zato smo se v združenju odločili 9. aprila v Litiji organizirati seminar, na katerem so predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport predstavili novelo Zakona o vrtcih, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih ter novelo Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca.
Na seminarju sta sodelovala tudi Boštjan Koprivec iz Občine Vrhnika, član delovne skupine v imenu ZOS za usklajevanje predlogov predpisov s področja dejavnosti predšolske vzgoje in Nataša Rupnik iz Občine Mirna Peč, kot predsednica Odbora za socialo, vzgojo, izobraževanje, kulturo, šport in ostale družbene dejavnosti pri ZOS. Predstavila sta svoje poglede na novosti zakonodaje s področja predšolske vzgoje.
NOVOSTI FINANCIRANJA LOKALNIH SKUPNOSTI IN ČRPANJE SREDSTEV NA PODLAGI 21. ČLENA ZFO
S Službo Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko bomo 23. aprila 2007 organizirali seminar, ki je namenjen županom, podžupanom, direktorjem občinskih uprav in javnim uslužbencem občin. Na seminarju bo predstavljen predlog novele Zakona o financiranju občin, ki je posledica lani sprejete odločbe Ustavnega sodišča in ki ga bo v naslednjih tednih obravnavala
Vlada RS. Poleg novosti iz tega področja bo predstavljena tudi problematika pri koriščenju sredstev na podlagi 21. člena Zakona o financiranju občin. Predstavitev bo potekala na Občini Litija.
AKTUALNA PROBLEMATIKA NA PODROČJU JAVNEGA NAROČANJA
Združenje občin Slovenije skupaj z Ministrstvom za finance pripravljata predstavitev aktualne problematike na področju javnega naročanja, ki bo 24. aprila 2008 na Občini Litija. Na seminarju bomo predstavili že uveljavljeno in tudi novo zakonodajo s področja javnega naročanja. Poleg tega pa bomo predstavili tudi delovanje portala javnih naročil.
SEJA PREDSEDSTVA ZDRUŽENJA OBČIN SLOVENIJE Meseca Marca je na Občini Mirna Peč potekala druga letošnja redna seja Predsedstva združenja. Župani, člani predsedstva so na seji obravnavali poročilo o delu za preteklo leto, načrt dela za letošnje leto in predlog sprememb in dopolnitev Zakona o financiranju občin. Seje predsedstva se je udeležil tudi dr. Ivan Žagar, minister za lokalno samoupravo in regionalno
politiko. Na predlog članov predsedstva pa so župani obravnavali tudi aktualno problematiko okoljskih dajatev.
Pri obravnavi poročila o delu združenja je bilo ugotovljeno, da je bilo do tega dne v združenje včlanjenih 120 občin članic, kar pomeni, da se je v preteklem letu za vključitev v ZOS odločilo okoli 40 občin. Tako se je združenje okrepilo in postalo krovna asociacija srednjih in manjših občin. S svojim delom v preteklem letu smo tako aktivno prispevali k izboljšanju položaja občin v državi. V letošnjem letu smo v združenju pripravili načrt, s katerim svojim članicam poleg osnovnih dejavnosti nudimo dodatne storitve. Združenje se bo namreč kadrovsko okrepilo in tako razširilo svojo osnovno dejavnost. Predsedstvo je tudi odločilo, da bo letna red
na skupščina združenja 24. aprila 2008 v Celju.
Minister dr. Ivan Žagar je člane predsedstva seznanil z vsebino predloga novele Zakona o financiranju občin. Predlog novele zakona je posledica odločbe Ustavnega sodišča iz preteklega leta in je v tem trenutku medresorsko še neusklajen. Člani predsedstva so na predlog novele zakona poleg že posredovanih pisnih pripomb podali še določene ustne pripombe, predloge in pobude.
Predsedstvo je pozornost namenilo tudi pomembnem finančnem viru občin okoljskim dajatvam. V zadnjem času je bila v javnosti tej problematiki podana posebna pozornost, saj je Računsko sodišče na podlagi izvedene
revizije na tem področju prvič v zgodovini svojega obstoja predlagalo predsedniku Vlade Republike Slovenije razrešitev ministra. Dejstvo je, da so takse za obremenjevanje okolja pomemben vir lokalnih skupnosti. Z vidika občin je nujno, da takšna ureditev področja okoljskih taks tudi ostane. V tej smeri smo se zadnje leto na Ministrstvu za okolje in prostor predstavniki občin tudi dogovarjali in predlogom občin so deloma sledili tudi ukrepi ministrstva. Menimo, da je minister za okolje in prostor sprejel prave odločitve, ki bodo pripomogle k hitrejšem razreševanju problemov na področju varovanja okolja, kot so izgradnja sistemov za čiščenje odpadnih voda, urejanje deponij odpadkov, zmanjševanje različnih izpustov v okolje itd. Ti ukrepi pomembno vplivajo na ukrepe, ki jih izvajajo občine na področju varovanja okolja.
Glas občin 19
OBČINA GORENJA VAS - POLJANE
Ob či na Go re nja vas – Po lja ne le ži osrednjem delu Po ljan ske do li ne, na juž ni stra ni ob kro že na s Pol ho graj skim hri bov jem, na se ve ru s Škof je loš kim in na za ho du Cerkljan skim hri bov jem. Prva na se li tev v teh kra jih se že 650 let pred na šim štet jem. Prvi pi sa ni do ku ment, ki se na na ša na ta pro stor, pa ima let ni co 973. Na tej pod la gi je za ob čin ski praz nik do lo čen 23. no vember, dan ko so bili leta 973 v da ril ni li sti ni ce star ja Oto na II. pr vič ome nje ni kra ji v da naš nji Ob či ni Go re nja vas Po lja ne. Ta da nes ob se ga 73 na se lij in meri 153 km2, kjer ži vi prib liž no 7170 pre bi val cev v 6 kra jev nih skup no stih: Go re nja vas, Po ljane, Tre bi ja, So vo denj, Ja vor je in Lu či ne. Žu pan ob či ne je Mi lan Ča dež.
Naj po mem bnej še gos po dar ske pa no ge v ob či ni so pri do bi va nje in ob de la va kam na, ob de la va in pre de la va lesa, proi zvod nja izdel kov iz gume in pla stič nih mas, go stinstvo, goz dars tvo in tu ri zem. V kme tijs tvu je naj po mem bnej ša go ve do re ja, v zad njem času pa se vse bolj raz vi ja jo do pol nil ne de javno sti na kme ti jah (peka pe ci va, si rars tvo, pre de la va lesa, iz de la va spo min kov…), ki so na trgu že pre poz nav ni po enot ni bla gov ni znam ki De dek Jaka in Ba bi ca Jer ca.
Z od prt jem no vih in du strij skih con že li obči na po ve ča ti eko nom sko moč lo kal ne ga območ ja in za go to vi ti čim več de lov nih mest za nje ne pre bi val ce bliž je nji ho ve mu domu, saj se ve li ko do bro iz šo la nih in us po sob lje nih delav cev vsak dan vozi na delo v dru ge kra je.
Dol go tra di ci jo ima kmeč ki tu ri zem, ki je naj bolj raz vit v oko li ci po mem bne ga smučar ske ga cen tra Sta ri vrh. Raz gi ba na po kraji na s pre ko 1500 m vi so kim Ble go šem in oko liš ki mi gri či je pra vi raj za ko le sar je nje in po hod niš tvo, od mev ne so tra di cio nal ne pri re di tve Dan šmar nic, Sre ča nje ci trar jev, Cvet je na vasi, Praz nik že tve. Kra ji so zna meni ti po zna nih ro ja kih; pi sa te lju dr. Iva nu Tavčar ju, sli kar jih An to nu Až be tu, Ive tu Šu bi cu, Ja ne zu in Ju ri ju Šu bi cu, Maji Do lo res Šu bic, Me to du Fr li cu, ki par ju Pe tru Jo va no vi ču, nara vo slov cu Iva nu Reg nu. Za ra di ohra nje ne neo kr nje ne na ra ve vas kra ji poz drav lja jo z na zi vom »Raj pod Ble go šem«.
Domače aktivnosti
NOVE OBČINE ČLANICE Od zad nje šte vil ke Gla su ob čin se je v na še zdru že nje včla ni lo se dem ob čin, ki jih pred stav lja mo v na da-lje va nju pris pev ka. Na še zdru že nje tre nut no šte je 124 čla nic.
OBČINA KUNGOTA
Ob či na Kun go ta je na sta la leta 1994 in le ži v gri čev na tem sve tu za hod nih Slo ven skih go ric. Ob či na je svet bla go dej ne ga son ca in než nih ju tra njih je sen skih me glic. V de vetnaj stih na se ljih ži vi 4804 pre bi val cev, ve čina na po de žel skem sve tu, del pa v str nje nih na se ljih, v va seh: Spod nja Kun go ta, Zgor nja Kun go ta, Sve či na in Ju rij ob Pe sni ci. Ob nastan ku ob či ne so ta na se lja do bi la sta tus vaš kih skup no sti. Va si ca Ju rij ob Pe sni ci pred stav lja glav no po ve za vo z Evro po preko med na rod ne ga mej ne ga pre ho da Ju rij – Lann geg. Vsa ko leto se v vasi od vi ja medna rod na pri re di tev jur je va nje – bla go slo vitev konj. To je de že li ca son ca in grozd ja, sve tov no zna ne ga vina in pri jaz nih lju di. Žu pan ob či ne je Igor Strop nik.
OBČINA MISLINJA
Na se lja v Ob či ni Mi sli nja so Dov že, Gor nji Do lič, Koz jak, Mala Mi sli nja, Mi sli nja, Paka, Raz bor ca, Sred nji Do lič, Šen tilj pod Tur jakom, Tol sti Vrh pri Mi sli nji in Za vr še.
Mi sli nja, ki je sre diš če ob či ne, je hkra ti sre diš če šir še oko li ce red ko po se lje ne ga Mi slinj ske ga grab na pod juž ni mi po boč ji Po hor ja, na pre la zu, kjer se sti ka ta Po hor je in Ka ra van ke. Na sta nek pr vot ne ga na se lja je po ve zan z de lo va njem fu žin, je dro se danje ga naselja pa sto ji na vrhu mi slinj ske ga klan ca 600 mnm ime no va ne ga Šent le nart vrh ob glav ni ce sti Ve le nje Slo venj Gradec. Mi sli nja za je ma ob reki navz gor še za sel ka Stra že in Vov kar je in je naj juž nej še na se lje, ki je uvrš če no v ko roš ko re gi jo.
Raz voj kra ja je po ve zan z lego ob an tič ni ce sti Ce le ia – Co la tio Vi ru num, zato so se tem la že raz vi li tr go vi na, to vor niš tvo in že le zars tvo. Prve fu ži ne so v kra ju de lova le že leta 1724. Da nes so vred ne og le da cer kev sv. Le nar ta in sv. Aha ca, Rob ni ko va ko va či ja in ar heo loš ke najd be v Dov žah vil la ru sti ca. Še več je mož no sti za pri jet ne iz le te na Kopo, na Ro glo, na Tur jak, v Sta ro Gla žu to in še kam. Do ma či ni so po no sni na to, da se je v nji ho vem kra ju ro dil sli kar Jo že Ti sni kar.Žu pan ob či ne je Vik tor Rob nik.
OBČINA PODČETRTEK
Pod če tr tek je sta ro na se lje, ki je bilo različ no poi me no va no. V ar hi vih so ga za sledi li v za čet ku XI. sto let ja. Pod ime nom Lons perch so kraj ome nja li v le tih 1016 do 1213, poz ne je se je po jav ljal kot Lontsperch,Lands prech, Lands perg in Landsberg, do kler se ni raz vi lo ime Win disch Lands berg. Tako so ga ime no va li tudi okupa tor ji med dru go sve tov no voj no. Slo vensko ime je do bil kraj po če tr tem dne vu v ted nu, ko je pod graj skim gos pos tvom
po te kal v trgu sod nij ski in trž ni dan. Ime iz vi ra iz dveh be sed po in če tr tek.
Ob či na Pod če tr tek je izra zi to tu ri stič na obči na. Po leg glav ne ga no sil ca Term Oli mia je v ob či ni vse pol no tu ri stič nih de sti na cij. Neo kr nje na na ra va in lepa ure je nost kra jev v ob či ni vas bodo kar vle kle na obi ske in potep. Og le da vred ni so kultur nozgo do vin ski spo me ni ki (le kar na in sa mo stan Olimje, cerkev sve te Ma ri je na pe sku...), ki so od pr ti za jav nost. Po no sni so tudi na na še vi no grad nike in kle tar je. Ob obi sku nji ho vih kle ti bo ste lah ko poiz ku si li od lič na in ka ko vost na vina. Žu pan ob či ne je Pe ter Mis ja.
OBČINA RIBNICA
Rib ni ca je geo graf sko, zgo do vin sko, kul turno, gos po dar sko in uprav no sre diš če ob čine. Le ži na obeh bre go vih po ni kal ni ce Bistri ce, sre di rav ni ne rib niš ke ga po lja, med gre be no ma Male in Ve li ke gore. Do li na se pro ti jugu raz ši ri v več ji na se lji Pri go ri ca in Do le nja vas z ob sež nim do le nje vaš kim po ljem, pro ti za ho du se po dalj ša do So draži ce, od ko der se svet pro ti se ve ru dvig ne v sli ko vi ta Sle me na, pro ti ju go za hodu pa se povzp ne v Loš ki Po tok.
Rib ni ca je eden naj sta rej ših slo ven skih krajev in ima bo ga to zgo do vi no. Ime temu mest ne mu na se lju že od nek daj po tr ju je grb z ribo. Po pot ni ka že od da leč poz dravi ta dva zvo ni ka rib niš ke far ne cerk ve, ki sta zgra je na po na čr tih Jo že ta Pleč ni ka. Malo je kra jev v Slo ve ni ji, ki bi dali sve tu to li ko du hov ne in svet ne in te li gen ce kor Rib niš ka do li na (glas be nik Ja kob Pe te lin Gal lus, me cen slo ven ske in te li gen ce Luka Kna felj, je zi ko slo vec pa ter Sta ni slav Škrabec, Ja nez Evan ge list Krek…)
Prav po seb no me sto pa pred stav lja ta ribniš ko su ho ro bars tvo in lon čars tvo, obr ti, ki ima ta bo ga to, več sto let no tra di ci jo in sta nekak šen zaš čit ni znak za Rib niš ko do li no.
Iz ko riš ča nje raz no vrst ne ga lesa in gli ne za iz de lo va nje prak tič nih in okra snih predme tov ter orod ja se je ohra ni lo prav do da naš njih dni. Pri re di tev in do god kov v rib niš ki ob či ni je ve li ko, vsem pa je skupen “Ribn čan Ur ban”, ki s svo jo po jo čo go vo ri co in tra di cio nal no kroš njo na rami ved no zno va os ta ja njen raz poz nav ni znak. Žu pan ob či ne je Jo že Lev stek.
OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
Ob či na Sve ta Tro ji ca v Slo ven skih go ri cah je na sta la leta 2006 z iz lo či tvi jo Kra jev ne skup no sti Sve ta Tro ji ca iz Ob či ne Le nart. Raz pro sti ra se na 26 kva drat nih ki lo me trih, se stav lja pa jo osem na se lij. Sre diš če ob či ne pred stav lja na se lje Sve ta Tro ji ca, ki je raz poteg nje no, gru ča sto, de lo ma tudi ur ba ni zi ra
Domače aktivnosti
Glas občin �0
no na se lje v osred njem delu Slo ven skih goric na raz gled nem sle me nu, na nad mor ski viši ni 287 m v ne po sred ni bli ži ni kri žiš ča cest pro ti Le nar tu Ma ri bo ru – Gor nji Rad go ni in Ptu ju. Nad na se ljem, na manj šem gri ču, sto ji ba roč na cer kev s tre mi zvo ni ki, ki daje kra ju po se ben čar. Na se ve ru meji na na se lje Zg. Por čič, ka te re mu sle di jo v sme ri uri ne ga ka zal ca na se lja Zg. in Sp. Ver ja ne, Osek, Sp. in Zg. Se nar ska, Go čo va ter Sp. Por čič, ki za klju ču je krog oko li na se lja Sve ta Tro ji ca. Ob či na šte je ne kaj pre ko 2300 pre bi val cev. Žu pan ob či ne je Dar ko Fras.
OBČINA VELIKA POLANA
Ve li ka Po la na je go to vo naj bolj zna na kot rojst ni kraj pi sa te lja Miš ka Kranj ca, ki ga li terar ni zgo do vi nar ji uvrš ča jo med pred stav nike so cial ne ga rea liz ma. Pi sa telj je Ve li ko Po lano rad pred stav ljal kot prek mur sko va si co, ob dano z ni žin ski mi trav ni ki, moč vir ski mi logi, do bri mi ljud mi in štor klji ni mi gnez di. Na Kranj če vi do ma či ji je se daj ob nov ljen mu zej. Priz nan pi sa telj, po ka te rem se da nes ime nu je tudi Os nov na šo la v kra ju, je pi sal naj več o do ma či nih in do ma čem kra ju.
Od leta 1999 na prej pa se kraj po na ša s pri dob lje nim na zi vom Evrop ska vas štorkelj, po de lje nim s stra ni Evrop ske fun daci je EURONATUR. Ta po nos pred stav lja de vet pa rov be lih štor kelj, ki gnez di jo v obeh Po la nah. Bo ga ta na rav na de diš či na kra ja s štor klja mi vred je da nes zna na pod ime nom »De že la štor kelj«.
Po mem bna iz let niš ka toč ka v Mali Po la ni na obrob ju Po lan ske ga loga je Co pe kov mlin iz voj nih ča sov, ko je bil tu us ta novljen od bor OF in os tal edi ni, ki ni bil niko li od krit s stra ni so vraž ni ka. Da nes je to edi ni ohra nje ni mlin na po to ku Črn cu. Po lan ski log je za to čiš če za mno ge ogro žene rast lin ske in ži val ske vr ste z Rde če ga sez na ma. En krat na na rav na de diš či na na tako str nje nem pro sto ru je pra va red kost. Žu pan ob či ne je Da mi jan Ja klin.
PRENOVLJENA SPLETNA STRAN ZDRUŽENJA OBČIN SLOVENIJE –
WWW.ZDRUZENJEOBCIN.SIV Zdru že nju ob čin Slo ve ni je smo v me se cu mar cu ak tiv no priprav lja li nove splet ne stra ni, za ka te re si že li mo, da bi ob či ne in os ta li obi sko-val ci na njih naš li ko rist ne in for ma ci je, mi pa se bomo še na prej tru di li, da bi bile ažur ne in se ve da pred vsem upo rab ne.
V pr vem, uvod nem član ku na temo vo de nja seje ob čin ske ga sve ta, ki je iz šel v prejš nji šte vil ki re vi je, smo se sez na ni li z os no va mi vo de nja seje, upo ra be in raz la ge po slov ni ka ob čin ske ga sve ta med sejo ter na lo ga mi ob čin ske upra ve v zve zi s tem. Kot ob ljub lje no, v tem pris pev ku na da-lju je mo te ma ti ko s po glav ji o pri pra vah na vo de nje seje in o pri pra vi uvod nih be sed po ro če val cev k po sa mez nim toč kam.
Ne ža Vodušek, univ.dipl.prav ni ca, Se kre tar ka v Služ bi Vla de RS za lo kal no sa mou pra vo in re gio nal no po li ti ko
1. Pri pra va po te ka seje
Kot sem že pou da ri la, tako kot pri vsa kem opra vi lu tudi za vo de nje seje ve lja, da je teme lji ta pri pra va pred po goj do bro opravlje ne ga dela. Kva li tet na pri pra va seje v ce lo ti olaj ša delo tako pred se du jo če mu kot čla nom ob čin ske ga sve ta, vab lje nim, po ro če val cem pri toč kah, no vi nar jem…Po leg dejs tva, da je tre ba sejo pri pra vi ti v skla du s po slov niš ki mi do lo či li, je tudi za »nav zven« zelo po mem bno, da seja po te ka brez ne po treb nih za ple tov, ki si cer na sta nejo za ra di po vr šnih pri prav, zme de z gra di vi in po dob no.
Za bis tve no pri pri pra vi seje šte jem pri pravo tako ime no va ne ga pi sne ga po te ka seje. Po tek seje je »sce na rij«, ki vse bu je vsa do gaja nja v zve zi z vsa ko od pred la ga nih točk (ra zen se ve da raz pra ve!). Po tek seje te me
VODENJE SEJE OBČINSKEGA SVETA (2. del)
lji na do loč bah po slov ni ka o po te ku red ne seje in o pra vi lih spre je ma nja amand majev in skle pov. Za mno ge ob či ne vem, da ima jo obi čaj pri prav lja ti tak šen po tek, na pod la gi ka te re ga nato z lah ko to ob li ku je jo za pi snik seje. Če pa tak šne ga po te ka ne pri prav lja te, je mož na tudi va rian ta, da se pri pra vi os nu tek za pi sni ka, ki slu ži na seji kot orien ta ci ja pri po sa mez nih toč kah. Vse bi ni se pre kri va ta, kaj ti vse bis tve no v po te ku je nato se stav ni del za pi sni ka. Pomem bno je se ve da, kak šen je za pi snik seje ob čin ske ga sve ta, to rej ali je nje go va vsebi na do lo če na s po slov ni kom, ali ima te v ob či nah prak so se sta ve za pi sni ka, ali pa je nje go va ob li ka in vse bi na prepuš če na vsako krat ni novi ob li ki in vse bi ni. Mimogrede, o za pi sni ku seje sve ta, s ka te rim ima te v ob či nah kar ne kaj te žav, je iz šel čla nek v re vi ji Skup no sti ob čin Slo ve ni je »Ča SOSpis« v maju 2007.
na ša sPlet na stran www.zdru ze njeob cin.si je do bi la pre nov lje no po do bo tako v ob li kov nem kot tudi v teh ničnem smi slu. Ogrod je splet ne stra ni os ta ja si cer ena ko, kar po me ni, da so je dro splet ne stra ni še ved no ak tual ne no vi ce in hi tro se bo ste lah ko spre ho di li tudi po do god kih, ki jih pri prav lja mo ali v na šem zdru že nju ali v dru gih in sti tu ci jah. Splet na stran je po no vem še bolj pre gled na in omo go ča eno stav no ko mu ni ka ci jo z obi sko val cem. Naj po mem bnej ša no vost pa je, da je ce lot na splet na stran pre ve de na tudi v angleš ki je zik, kar je dan da nes nuja in tako bomo lah ko še šir še pred sta vi li de lo va nje in ak tiv no sti zdru že nja. V an gleš kem je zi ku pa na na ši splet ni stra ni pred stav lja mo tudi vse na še ob či ne čla ni ce, kar po me ni, da smo jim omo go či li šir šo vpetost v do ga ja nje v Evrop ski uni ji in tudi laž je po ve zo va nje ter ko mu ni ci ra nje s tu ji mi ob či na mi ali re gi ja mi.
Glas občin �1
Organizacija dela občinskega sveta
Ne ža Vodušek, univ.dipl.prav ni ca, Se kre tar ka v Služ bi Vla de RS za lo kal no sa mou pra vo in re gio nal no po li ti ko
VODENJE SEJE OBČINSKEGA SVETA (2. del)
Pri pra va po te ka seje se prič ne s skli cem seje, ko je znan pred log dnev ne ga reda. Uvod ni del vse bu je splo šne po dat ke, in si cer:
• ka te ra seja je skli ca na (npr. 3. red na seja, na da lje va nje 5. izred ne seje);
• kdo od čla nov sve ta je opra vi čil svo jo od sot nost;
• pred log dnev ne ga reda, ki je bil po slan s skli cem seje;
• pred lo gi za umik točk dnev ne ga reda;
• pred lo gi za do dat ne toč ke dnev ne ga reda.
Za vsa ko toč ko se po tek pri pra vi tako, kot bo pred se du jo či toč ko vo dil. Na za četku pred se du jo či pove:
• na ziv toč ke;
• ka te ro gra di vo so čla ni sve ta pre je li s skli cem, kaj nak nad no in kaj pred sejo (s skli cem se poš lje os nov no gra di vo s pred lo gom skle pov; nak nad no se pošlje jo do dat na gra di va, pred sejo po ro čila de lov nih te les, amand ma ji, če po slovnik to omo go ča);
• kdo je po se bej vab ljen k tej toč ki in za kaj;
• nato da uvod no be se do pred stav ni ku pred la ga te lja.
Po uvod ni be se di pred se du jo či od pre raz pra vo in si v po tek vpi su je, kdo vse je raz prav ljal in kdo je re pli ci ral. To je potreb no v pri me ru, da poslov nik ome ju je raz pra vo (ča sov na ome ji tev ali mož nost le ene raz pra ve) in šte vi lo re plik. O raz pravljav cih vodi evi den co tudi us luž be nec, ki po ma ga pred se du jo če mu na seji. Po za ključ ku raz pra ve se prei de na gla so vanje o amand ma jih (če je dru ga obrav na va akta) in o pred lo gih skle pov (skle pih). Pri tem pred se du jo či:
• do sled no upo šte va pra vi la o gla so vanju o amand ma jih!!! Vna prejš nja pripra va po te ka seje omo go ča, da pri tem ne pri de do na pak, ki ima jo lah ko za po sle di co neus kla je nost prav ne ga akta. Amand ma ji mo ra jo biti si cer vlože ni v roku, kot ga do lo ča po slov nik, ven dar smo do sti krat v ča sov ni sti ski, ko pri prav lja mo po tek seje, ali pa so amand ma ji dani »na mizo«, kar še pove ču je stre sno si tua ci jo pri od lo ča nju. Ker jih zato ni mož no ved no vne sti v po tek seje pred pri čet kom seje, mo ramo po skr be ti, da jih pred gla so va njem pri mer no oz na či mo s šte vil ka mi, saj bomo le na ta na čin ve de li, po kakšnem vrst nem redu se o njih gla su je. Ne po za bi mo, da vrst ni red vlo že nih
amand ma jev ni ved no vrst ni red gla sova nja o njih! Zato sve tu jem, da v po tek seje vse ka kor vne se te vse amand ma je, ki so vlo že ni v roku, to rej ne kaj dni pred sejo.
• pri gla so va nju o pred lo gih skle pov prav tako upo šte va po slov niš ka do lo či la. Najprej se gla su je o pred lo gu skle pa, ki je bil vlo žen sku paj s toč ko dnev ne ga reda, to rej z gra di vom. Naj več krat se tak pred log skle pa gla si:
»Ob čin ski svet sprej me os nu tek od lo ka o ……. sku paj s pri pom ba mi in pred lo gi iz raz pra ve.«
Če je obrav na va ni akt v dru gi fazi, pa se pred log skle pa gla si:
»Ob čin ski svet sprej me pred log od lo ka o ………. sku paj s spre je ti mi amand ma ji.«
Nato se prei de h gla so va nju o dru gih predlo gih skle pov. Opo zar jam, da mo ra jo biti pred lo gi skle pov ved no v pi sni ob li ki. Predlog skle pa, ki ni po dan v pi sni ob li ki, predse du jo če mu ni tre ba dati na gla so va nja.
Kot lah ko ugo to vi mo iz za pi sni kov ob činskih sve tov, na sta ja jo te ža ve pri pri pra vi toč ke »ka drov ske za de ve«. To je ena toč ka dnev ne ga reda s tem skup nim nazi vom, ki vse bu je ene ga ali več ka drovskih pred lo gov. Pred la ga telj toč ke je komi si ja za man dat na vpra ša nja, vo li tve in ime no va nja, ka te re pred sed nik tudi poda uvod no be se do, po na va di za vse pred loge hkra ti. V po te ku seje pa mora biti jasno za pi sa no, da se o vseh ka drov skih pred lo gih raz prav lja in gla su je lo čeno, to rej od toč ke do toč ke. Raz prav lja in gla su je se tako, kot bi bilo zno traj te toč ke dnev ne ga reda več točk. Tako se po tek tudi pri pra vi.
2. Pri pra va uvod ne be se de k toč ki dnev ne ga reda
Uvod k po sa mez ni toč ki dnev ne ga reda se pri pra vi vna prej tako, da se za ja me jo po slov niš ka do lo či la, kako mora iz gle da ti gra di vo v prvi in kako v dru gi fazi obrav nave. Po ro če va lec k po sa mez ni toč ki je:
• us luž be nec, ki je gra di vo pri prav ljal, in je v gra di vu na ve den kot po ro če va lec (vod ja od del ka ali služ be),
• član ob čin ske ga sve ta, če je pred la gatelj točke dnev ne ga reda,
• če pa je pred la ga telj toč ke de lov no telo (kot je pri mer ka drov skih za dev), je poro če valec pred sed nik de lov ne ga te le sa ali dru gi poob laš če ni član.
Po ro če val cev k po sa mez ni toč ki je lah ko tudi več, po se bej ta krat, ko gre za gra diva, ki vse bu je jo več po dro čij iz pri stojno sti ob či ne (ur ba ni zem in pro met, ali ko mu nal na de jav nost splo šno), ali pa so bili k pri pra vi vab lje ni zu na nji stro kovnja ki s tega po droč ja. Uvod ni čarji naj si v tem pri me ru raz de li jo delo, ven dar naj pa zi jo, da se ne po nav lja jo ter da upošte va jo čas, ki jim je vsem sku paj na razpo la go.
Za splo šna pra vi la, ki ve lja jo pri pred sta vitvi, bi lah ko šte li:
• uvod naj bo kra tek,
• vse bu je naj vse po treb ne in for ma ci je, s ka te ri mi že li mo sez na ni ti čla ne sve ta in so pod la ga za nji ho vo raz pra vo,
• upo ra bi mo nove me to de, ki so na raz pola go, pred vsem ra ču nal niš ko pod po ro v po werpoin tu, kra tek film (pri ur bani stič ni, pro met ni vse bi ni npr.), kar te, gra fi ko, sli kov no gra di vo ipd.
Če je gra di vo v prvi obrav na vi, naj naš uvod vse bu je pred vsem:
• oce no sta nja in raz lo ge za spre jem akta,
• ci lje in na če la, ki jih akt za sle du je,
• po gla vit ne re ši tve,
• fi nanč ne po sle di ce spre je ma akta.
Bis tve na raz li ka pa je, če po da ja mo uvodno be se do za akt, ki je že v dru gi obrav navi. Upo šte vaj mo, da je bil splo šni uvod že po dan pri prvi obrav na vi, zato ne po navlja mo že zna nih dej stev. Ker že po slov nik pra vi lo ma do lo ča, kaj mora vse bo va ti akt v dru gi obrav na vi, naj bo naš uvod tudi tako se stav ljen. Pou da ri mo:
• ka te re pri pom be iz prve obrav na ve so upo šte va ne, po se bej obraz lo žimo, ka terih pri pomb ni bilo mož no upo šte va ti in za kaj,
• če pred la ga telj be se di lo v dru gi fazi pred log akta bis tve no spre me ni v vsebi ni, ki ni bila pred met raz pra ve v prvi fazi, na to po se bej opo zo ri mo.
V uvo du naj po ro če va lec, ne gle de na fazo po stop ka, po kon ča ni pred sta vi tvi pov zame tudi mne nja, sta liš ča in pred lo ge delov nih te les ob čin ske ga sve ta ter na nje od go vo ri. Do go vor s pred se du jo čim je po tre ben ta krat, ko so vlo že ni amand maji. Mož no je, da uvod ni čar pov za me tudi amand ma je in se do njih opre de li po vse bini, ni ka kor pa naj ne od go var ja po čle nih. Opre de li tve do amand ma jev so na vr sti takrat, ko je amand ma v raz pra vi.
Glas občin ��
odbor regij (Committee of the Regions) je organizacija, ki ima svetovalno funkcijo in je sestavljena iz predstavnikov (članov) evropskih regionalnih in lokalnih organov. Ustanovljen je bil leta 1994 v skladu s Pogodbo o Evropski uniji, v prvi vrsti tudi zato, ker se skoraj 3/4 evropske zakonodaje se po sprejetju izvaja na lokalni in regionalni ravni. V Odboru regij je 344 članov in toliko je tudi nadomestnih članov. Vseh 344 članov odbora so v glavnem predsedniki regij, župani, predsedniki občinskih in regijskih svetov. Na evropskem nivoju se je z Odborom regij potrebno posvetovati pred sprejemanjem odločitev o zadevah kot so regionalna in socialna politika, ekonomska in socialna kohezija, okolje, kultura, izobraževanje, zdravstvo, zaposlovanje in promet. Slovenija je polnopravna članica Odbora regij od leta 2004 in ima 7 članov in 7 nadomestnih članov. Jedro Odbora regij predstavlja predsedstvo ali upravni odbor, ki daje politične smernice delu Odbora regij ter nadzira in koordinira njegovo delo. Sestane se sedemkrat letno.
Svet Evropske unije je v lanskem letu v Odbor regij imenoval pet novih članov in tri nove nadomestne člane slovenske delegacije, ki so bili predlagani v skladu s soglasjem obeh reprezentativnih združenj občin v Sloveniji, Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Za člane so bili v Odbor regij na novo imenovani županja Slovenske Bistrice Irena Majcen, župan Litije Franci Rokavec, župan Dolenjskih Toplic Franci Vovk, ljubljanski podžupan Aleš Čerin in članica občinskega sveta mestne občine Maribor Jasmina Vidmar. Nadomestni člani pa so po novem župan Murske Sobote Anton Štihec, župan Sodražice Blaž Milavec in podžupan Tržiča Jure Meglič. Sedemčlanska slovenska delegacija je bila imenovana za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010.
V Odboru regij so štiri politične skupine, in sicer EPP Evropska ljudska stranka, ALDE Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo, PES Evropska socialdemokratska stranka in UENAE Združenje za Evropo narodov — Evropska zveza. Člani
Mednarodne aktivnosti
Odbora regij so razporejeni v strokovne komisije, katerih naloga je pripraviti plenarna zasedanja. Obstaja šest komisij:
Komisija za politiko ozemeljske kohezije (COTER)
Komisija za ekonomsko in socialno politiko (ECOS)
Komisija za trajnostni razvoj (DEVE)
Komisija za kulturo in izobraževanje (EDUC)
Komisija za ustavne zadeve in evropsko upravo (CONST)
Komisija za zunanje odnose (RELEX)
Slovenska delegacija ima trenutno dva nacionalna koordinatorja, Stašo Marolt iz Združenja občin Slovenije in Miho Mohorja iz Skupnosti občin Slovenije, ki delegate spremljata na poteh v Bruselj in poskrbita za vsebinsko in tehnično organiziranost delegacije, si pa delegacija v pogovorih z dr. Ivanom Žagarjem, ministrom za področje lokalne samouprave in regionalne politike prizadeva, da bi v drugi polovici leta 2008 že imeli stalnega nacionalnega koordinatorja v Bruslju in bi se na tak način lahko veliko bolj aktivneje vključili v vsa dogajanja na nivoju Evropske unije.
Kot je dejal Luc Van den Brande, novo izvoljeni predsednik Odbora regij, čigar mandat bo trajal do februarja 2010, je glavni poudarek dela Odbora regij v prihodnosti predvsem še bolj poudariti njegovo pomembno vlogo na evropskem nivoju.
Dogodki v Sloveniji v okviru Odbora regij
Najpomembnejši dogodek, ki je potekal v Sloveniji v okviru Odbora regij, je bila 107. izredna seja predsedstva Odbora regij, ki je potekala 3. in 4. marca 2008 na Brdu pri Kranju. Izredno sejo predsedstva je v sodelovanju z Odborom regij organiziralo Slovensko predsedstvo EU skupaj s konferenco Teritorialni dialog 2008. Oba dogodka, ki sta potekala v Sloveniji, sta bila po mnenju Irene Majcen izjemna priložnost, saj bo prizadevanje za uveljavljanje
večje vloge regij in lokalnih skupnosti pri aktivnostih, ki predstavljajo stebre lizbonske strategije, ena od pomembnih nalog Odbora regij v tem mandatu.
Na tretji konferenci Teritorialni dialog 2008, katere sogostitelj je Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko v imenu slovenskega predsedstva Svetu Evropske unije, so sodelovali dr. Ivan Žagar, minister, pristojen za področje lokalne samouprave in regionalne politike, ga. Danuta Hübner, evropska komisarka za regionalno politiko in g. Luc Van den Brande, predsednik Odbora regij in drugi ugledni visoki gostje.
Teritorialni dialog predstavlja priložnost regionalnih in lokalnih oblasti ter zainteresiranih interesnih skupin, da predstavijo svoj pogled predstavnikom Evropske komisije, Evropskega parlamenta, slovenskemu, francoskemu ter češkemu predsedstvu, evropskim regionalnim združenjem in stalnim predstavništvom držav članic pri EU; prav tako pa se lahko vključijo v koristen dialog, kako se spopasti z izzivi, s katerimi se regionalne in lokalne oblasti soočajo pri izvajanju lizbonske strategije.
V okviru slovenskega predsedovanja bo 26. in 27. junija potekala tudi sestanek komisije Odbora regij za politiko ozemeljske kohezije COTER in seminar v njenem okviru. Na sejo in seminar bodo povabljeni predstavniki EU institucij in drugih organizacij – tudi predstavniki civilne družbe ter predstavniki lokalnih oblasti iz držav Z Balkana. Sestanek COTER in seminar predstavljata priložnost za razpravo o teritorialni koheziji in predvsem oblikovanje predlogov, kako lahko ozemeljsko sodelovanje prispeva k doseganju boljše teritorialne kohezije. Cilj dogodka je med drugimi tudi spodbuditi razumevanje vseh razsežnosti teritorialne kohezije in ozemeljskega sodelovanja v razširjeni EU.
V sodelovanju z Odborom regij pa se bo 3. junija odvijala tudi konferenca komisije Odbora regij za zunanje odnose in decentralizirano sodelovanje RELEX o evropski sosedski politiki. Osrednji del Konference bo posvečen razpravi o Zahodnem Balkanu, ki po tematiki neposredno sovpada s prioriteto slovenskega predsedovanja Svetu EU in odločitvijo Slovenije, da poskuša v obdobju svojega predsedovanja državam Zahodnega Balkana zagotoviti konkreten napredek na njihovi poti v članstvo EU.
Staša Marolt
V prostorih Mestne občine Ljubljana je pred časom potekala tiskovna konferenca, ki jo je pripravila slovenska delegacija v Odboru regij. Na njej je Irena Majcen vodja slovenske delegacije v Odboru regij novinarjem predstavila delovanje in vlogo Odbora regij ter vizijo delovanja slovenske delegacije v naslednjih štirih letih z načrtovanimi aktivnostmi Odbora regij v okviru predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije.
IRENA MAJCEN NA TISKOVNI KONFERENCI PREDSTAVILA DELOVANJE ODBORA REGIJ
Glas občin �3
Staša Marolt
PRIJAVA ZDRUŽENJA OBČIN SLOVENIJE NA DNEVE MEST IN REGIJ 2008
– OPEN DAYS 2008Do 5. mar ca je bil čas, ko so se re gi je in me sta lah ko pri ja vi la za so de-lo va nje na le toš njih Dne vih mest in re gij (Open days 2008), ki bodo po te ka li v Brus lju med 6. in 9. ok to brom 2008. V zdru že nju smo se od-lo či li za pred sta vi tev za mi sli mre že kom pe tentnih cen trov in mre že za in ter pre ta ci jo po de žel ske de diš či ne in po sre do va li pri ja vo, saj na Open days lah koso de lu je jo tudi pred stav ni ki fi nanč nih in sti tu cij, pod je tij, po-slov nih zdru ženj, ne vlad nih or ga ni za cij in or ga ni za cij ci vil ne druž be.
ener get ski kon cePt ce lo vi to oce ni mož no sti in pred la ga re ši tve na po droč ju ener get ske os kr be ob či ne. Pri tem upo števa dol go roč ni raz voj ob či ne na raz lič nih področ jih in ob sto je če ener get ske ka pa ci te te. Na me njen je pri pra vi ukre pov na po droč ju učin ko vi te rabe ener gi je, po ve ča nju oza vešče no sti in in for mi ra no sti po rab ni kov energi je in uva ja nju no vih ener get skih re ši tev. Ob se gal naj bi ana li zo ob sto je če ga sta nja na po droč ju ener get ske rabe in os kr be z ener gi jo ter na nje ni os no vi pred la gal mož ni bo do či kon cept ener get ske os kr be z upo šte va njem čim več je učin ko vi to sti rabe ener gi je pri vseh po rab ni kih.
Tanja Šuštar
LOKALNI ENERGETSKI KONCEPTIEner get ski kon cep ti se v skla du z za ko no da jo iz de la jo vsa kih de set let, ak tiv no sti pa naj bi se no ve li ra le vsaj vsa kih pet let ozi ro ma ved no, ko pri de do spre memb, ki vpli va jo na nji ho vo iz va ja nje ali do no vih mož no sti in idej. Mi ni strs tvo za gos po dars tvo je lan sko po let je pri pra vi lo os nu tek Pra vil ni ka o me to do lo gi ji in ob vez nih vse bi nah lo kal nih ener get skih kon cep tov, ki pa na ža lost še do da nes ni bil spre jet. Ob či ne so se tako znaš le v si tua ciji, ko te kon cep te pri prav lja jo brez vsa kr šnih smer nic in na vo dil, ki bi jim jih mi ni strs tvo mo ra lo dati.
Lo kal ni ener get ski kon cept tako omo go čaiz bi ro in do lo či tev ci ljev ener get ske ga na čr tova nja v ob či ni, pre gled pre te kle ga sta nja na po droč ju rabe in os kr be z ener gi jo, pre gled ukre pov za učin ko vi to iz bolj ša nje ener getske ga sta nja in s tem tudi sta nja oko lja, obli ko va nje in pri mer ja vo raz lič nih al ter na tiv in sce na ri jev mož ne ga raz vo ja, iz de la vo predlo ga krat ko roč ne in dol go roč ne ener get ske po li ti ke, pri če mer je s krat ko roč no po li ti ko de fi ni ra no ob dob je pe tih let, z dol go roč no pa ob dob je de se tih let ter sprem lja nje, ugotav lja nje in do ku men ti ra nje spre memb energet ske ga sta nja in sta nja oko lja.
Ener get ski za kon v 17. čle nu ob či nam na
la ga spre jem lo kal ne ga ener get ske ga koncepta, s ka te rim do lo či na čin bo do če os krbe z ener gi jo, ukre pe za nje no učin ko vi to rabo, so proi zvod njo to plo te in elek trič ne ener gi je ter upo ra bo ob nov lji vih vi rov ener gi je vsaj vsa kih de set let. Me to do lo gijo in ob vez ne vse bi ne lo kal nih ener get skih kon cep tov pa pred pi še mi ni ster, pri sto jen za ener gi jo. Lo kal ne skup no sti mo ra jo to sto ri ti naj ka sne je do 1. ja nuar ja 2011, mestne ob či ne pa do 1. ja nuar ja 2009. Če bodo roke za mu di le, bo od go vor na ose ba sa mouprav ne lo kal ne skup no sti kaz no va na z globo v vi ši ni od 400 do 2.000 EUR.
Kot re če no se je prob lem po ja vil, ker pristoj no mi ni strs tvo še ni spre je lo Pra vil ni ka o me to do lo gi ji in ob vez nih vse bi nah lo kalnih ener get skih kon cep tov. Ob či ne so se tako znaš le v sle pi uli ci in to vrst ne kon cepte iz de lu je jo brez na vo dil, ki bi jim mo ra la biti dana. Po sto pek spre je ma nja pra vil ni ka naj bi se na mi ni strs tvu us ta vil za ra di do loče nih pri pomb. Po na ših in for ma ci jah pa naj bi se tudi v krat kem na da lje val.
or ga ni zi ral ge ne ral ni di rek to rat Evrop ske ko mi si je za re gio nal ni raz voj, te de lav ni ce bodo v stav bah Evrop ske ko mi si je. Tret ja sku pi na, tudi 40 de lav nic, pa se ime nu je Ka var na in ve sti tor jev (In ve stors’ Cafe), po te ka le pa bodo na Od bo ru re gij.
Or ga ni za torja Open days sta Od bor re gij in Ge ne ral ni di rek to rat za re gio nal no poli ti ko pri Evrop ski ko mi si ji.
V zdru že nju smo se k so de lo va nju pri javi li sku paj s ko le gi iz Es to ni je, ki so koordi na tor ji pred sta vi tve ter ko le gi iz Ci pra, Fin ske, La tvi je in Mal te, in si cer kot konglo me rat z na zi vom »Small & Smart«, saj je bil eden od po go jev za so de lo va nje tudi vklju či tev v ene ga od kon glo me ra tov.
le toš nji oPen days po te ka jo pod naslovom Re gi je in me sta v sve tu iz zi vov (Regions and ci ties in a chal len ging world). Or ga ni za tor ji so pred vi de li raz pra ve, se minarje in de lav ni ce v ok vi ru šti rih te matskih sklo pov, in si cer:
Ra zi ska ve in ino va ci je na re gio nal ni rav ni;
Traj nost ni raz voj in pod neb ne spre
mem be na re gio nal ni rav ni; So de lo va nje in ob li ko va nje mrež/
iz me nja va do brih praks in Evrop ska ko he zij ska po li ti ka ju tri.
V Brus lju bodo or ga ni zi ra li 120 de lav nic, od tega jih bodo 40 or ga ni zi ra li pri jav lje ni kon glo me ra ti, po te ka le pa bodo na se dežih pred stav ni štev re gij v Brus lju. Dru go sku pi no de lav nic, ki jih bo prav tako 40, bo
Related Documents
