OCENA EKONOMIČNOSTI PRIDELAVE KORUZE · 2017-11-28 · revenue, the main cause being the buying-in price of maize (in 2014 the buying-in price was EUR 115 per ton with 14% humidity).

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

MANAGEMENT V AGROŽIVILSTVU IN RAZVOJ

PODEŽELJA

Miha VAVROŠ

OCENA EKONOMIČNOSTI PRIDELAVE KORUZE

NA KMETIJI VAVROŠ

DIPLOMSKO DELO

Rakičan, 2015

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

MANAGEMENT V AGROŽIVILSTVU IN RAZVOJ

PODEŽELJA

Miha VAVROŠ

OCENA EKONOMIČNOSTI PRIDELAVE KORUZE

NA KMETIJI VAVROŠ

DIPLOMSKO DELO

Rakičan, 2015

POPRAVKI:

Vavroš M. Ocena ekonomičnosti pridelave koruze na kmetiji Vavroš.

Dipl. delo. Rakičan, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2015 III

Diplomsko delo je opravljeno v okviru dodiplomskega visokošolskega strokovnega študija

Management v agroživilstvu in razvoj podeželja na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske

vede Univerze v Mariboru.

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednica: izr. prof. dr. Karmen PAŽEK

Mentor: red. prof. dr. Črtomir ROZMAN

Član: izr. prof. dr. Martin PAVLOVIČ

Lektorica: Lea Vöröš, dipl. slov. (UN) in prof. ped. (UN)

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 3. 7. 2015

Miha VAVROŠ


Dipl. delo. Rakičan, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2015 IV

Ocena ekonomičnosti pridelave koruze na kmetiji Vavroš

UDK:

V diplomski nalogi je predstavljena analiza ekonomičnosti pridelave koruze na vzorčni

kmetiji. V prvem delu je natančno predstavljena kmetija ter opisana koruza, na podlagi

katere je ocenjena ekonomična upravičenost pridelave. Sledi opis celotnega postopka pri

setvi določene poljščine, ki se začne z analizo zemlje, nadaljuje z gnojenjem in pripravo

tal, uporabo fitofarmacevtskih sredstev in na koncu še s spravilom poljščine. Finančni

izkupiček je v danem opisanem primeru negativen, saj so skupni vloženi stroški bili večji

od skupnega prihodka, na kar pa je najbolj vplivala odkupna cena koruze, ki je leta 2014

znašala 115 €/tono z 14 % vlage.

Ključne besede: koruza, tehnološko-ekonomski model, ekonomika

OP: VII, 31 s., 12 pregl., 16 slik.

Rating economy growing corn on the farm Vavroš

The key objective of our study is to present analysis of economics of maize production

through the case study (model farm). In the first part, there is a presentation of the farm

and description of the maize, based on which the economic viability of production is

estimated. Further, there is a description of the sowing process, which starts with soil test,

continues with fertilization, soil preparation, and pesticide use, and ends with harvesting.

The financial result in this case study is negative since the total costs exceeded the total

revenue, the main cause being the buying-in price of maize (in 2014 the buying-in price

was EUR 115 per ton with 14% humidity).

Key words: maize, technological-economic model, economics

NO: VII, 31 P., 12 Tab., 16 Imag.


Dipl. delo. Rakičan, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2015 V

Kazalo vsebine

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 Namen in cilj ........................................................................................................... 1

1.2 Delovna hipoteza .................................................................................................... 1

2 PREGLED OBJAV ........................................................................................................ 2

3 MATERIALI IN METODE DELA ............................................................................... 4

3.1 Koruza ..................................................................................................................... 4

3.2 Opis vzorčne kmetije .............................................................................................. 5

3.3 Živinoreja na vzorčni kmetiji .................................................................................. 7

3.4 Strojni park ............................................................................................................. 7

3.5 Poskusna njivska površina ...................................................................................... 8

3.6 Analiza zemlje po AL-metodi v intenzivnem poljedelstvu .................................... 9

3.7 Gnojenje koruze .................................................................................................... 10

3.8 Priprava tal za setev .............................................................................................. 11

3.9 Setev ...................................................................................................................... 12

3.10 Oskrba koruze ....................................................................................................... 13

3.11 Pleveli v koruzi ..................................................................................................... 15

3.12 Pomanjkanje makrohranil ..................................................................................... 19

3.13 Vremenske razmere v rastni dobi ......................................................................... 21

3.14 Izračun strojnih stroškov ....................................................................................... 22

4 REZULTATI S DISKUSIJO ....................................................................................... 24

4.1 Žetev ..................................................................................................................... 24

4.2 Ekonomika proizvodnje ........................................................................................ 26

5 ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 29


Dipl. delo. Rakičan, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2015 VI

6 VIRI .............................................................................................................................. 30

7 ZAHVALA................................................................................................................... 31

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Rezultat analize.............................................................................................. 9

Preglednica 2: Odvzem hranil ............................................................................................. 10

Preglednica 3: Gnojilni načrt ............................................................................................... 10

Preglednica 4: Strošek semenskega materiala ..................................................................... 12

Preglednica 5: Strošek gnojenja .......................................................................................... 12

Preglednica 6: Strošek dognojevanja ................................................................................... 13

Preglednica 7: Strošek škropljenja ...................................................................................... 14

Preglednica 8: Strošek foliarnega gnojila ............................................................................ 21

Preglednica 9: Količina padavin v rastni dobi ..................................................................... 21

Preglednica 10: Uporabljeni traktorji .................................................................................. 22

Preglednica 11: Izvajani agrotehnični ukrepi ...................................................................... 23

Preglednica 12: Analiza občutljivosti .................................................................................. 28

Kazalo slik

Slika 1: Tloris slike gospodarstva .......................................................................................... 6

Slika 2: Poskusna njivska površina ....................................................................................... 8

Slika 3: Obdelava z vrtavkasto brano .................................................................................. 11

Slika 4: Posejana poskusna njiva ......................................................................................... 13

Slika 5: Zaščita z herbicidom .............................................................................................. 14

Slika 6: Navadna ambrozija ................................................................................................. 15

Slika 7: Njivski osat ............................................................................................................. 16

Slika 8: Njivski slak ............................................................................................................. 16

Slika 9: Ščavje ..................................................................................................................... 17

Slika 10: Navadna loboda .................................................................................................... 17


Dipl. delo. Rakičan, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2015 VII

Slika 11: Navadna kostreba ................................................................................................. 18

Slika 12: Plazeča pirnica...................................................................................................... 18

Slika 13: Znaki pomanjkanja dušika ................................................................................... 19

Slika 14: Znaki pomanjkanja fosforja ................................................................................. 20

Slika 15: Žetev koruze ......................................................................................................... 25

Slika 16: Kipanje zrnja na prikolico .................................................................................... 25


Dipl. delo. Rakičan, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2015 1

1 UVOD

Koruza je najbolj razširjena kultura na naših poljih. Kljub temu, da ekonomika pridelave v

zadnjih letih niha zaradi vpliva klimatskih dejavnikov, suše in pozno postavljenih

svetovnih cen, koruza ostaja vodilna poljščina na slovenskih poljih. Ne glede na to dejstvo

pa pridelamo premajhno količino, saj je vsako leto moramo veliko tudi uvažati. Koruza se

večinoma porabi kot krma za živino, zelo malo pa v industrijske namene (bioplinarne). Kot

kmetijski proizvod je koruza glede proizvodnje manj zahtevna napram ostalim poljščinam

in je v primerjavi s pridelavo pšenice ali krompirja delovno najmanj intenzivna, saj so

stroški dela pri pridelavi najmanjši.

1.1 Namen in cilj

Namen diplomske naloge je razviti tehnološko-ekonomski model za oceno stroškov

pridelave koruze in same rentabilnosti proizvodnje.

Raziskava analizira ekonomsko upravičenost proizvodnje koruze z vhodnimi (input) in

izhodnimi (output) stroški.

1.2 Delovna hipoteza

V raziskovalnem delu se bo v skladu z namenom in ciljem naloge preverila naslednja

hipoteza:

Hipoteza 1: Pridelava koruze je s finančnega vidika ekonomsko upravičena.



2 PREGLED OBJAV

Ekonomika proizvodnje pomeni izračun finančne upravičenosti pridelave neke poljščine.

Zajema ves nastali strošek in prihodek, ki je nastal pri tem poskusu. Številni poiskusi se

izvajajo na različnih relacijah ter v različni tipih tal, da bi se ugotovilo, kako določena

rastlina uspeva v različnih pogojih. Te informacije so za kmetovalce zelo koristne, saj si s

tem lahko na svojih kmetijah izberejo ustrezno sorto in primerno pripravijo tla oziroma

izberejo zadostno količino gnojil.

V Pomurju sejemo koruzo za zrnje ter koruzo za silažo. Več kmetovalcev se odloči za

setev koruze za zrnje, kjer poznamo širok izbor od najranejših (FAO 100 in 200) do

poznejših hibridov (FAO 400–450). Na lahkih, peščenih tleh se večinoma sejejo hibridi

nižjih zrelostnih razredov, kjer koruza v sušnih letih hitro zaključi dve glavni kritični

obdobji, to sta fazi cvetenja in oprašitve. Na srednje težkih tleh se kmetovalci odločijo za

zrelostne razrede med 200 in 400, na težkih tleh tudi do 450. Velik vpliv na izbiro

zrelostnega razreda pa ima sama usmeritev kmetije.

Najbolj kritično obdobje za pridelovanje koruze na lahkih tleh je za FAO razrede med 260

in 330 v času med 10. 7. in 25. 7., za FAO razrede od 330 do 410 med 15. 7. in 30. 7. in za

FAO razrede nad 410 med 20. 7. in 5. 8. (Čergan, Z., Ekološki poskusi s hibridi koruze v

Rakičanu v letih 1997–2000). Tla z majhno sposobnostjo zadrževanje vode so na območju

Apaškega, Murskega in Prekmurskega polja in na prodnatih nanosih reke Mure. Suša se

najprej pojavlja na pretežnem območju občin Apače, Tišina, Beltinci, Turnišče in delno na

območju občin Murska Sobota, Odranci, Črenšovci, Lendava, Veržej in Križevci. Tla s

srednjo sposobnostjo zadrževanje voda so na območju Goričkega in Slovenskih goric.

Veliko sposobnost zadrževanja vode imajo tla v porečju reke Ledave, Krke in Ščavnice,

kjer večji problem predstavlja prekomerna vlažnost. Izbor hibridov tukaj ni problematičen,

saj se lahko sejejo hibridi z nekoliko večjim zrelostnim FAO razredom, to je od 400 do

450.



20. maja 2010 je gospod Francij Fon v Spodnjem Brniku naredil sortni koruzni poskus.

Posejal je koruzo za zrnje in koruzo za silažo, pri čemer je uporabil samo sorte podjetja

Agrosaat. Po žetvi je sledila analiza in splošna ocena posevka koruze. Ugotovilo se je, da

je vreme zelo vplivalo na pridelovalno sezono. Na vznik je zelo vplivalo mrzlo aprilsko

vreme, kasneje pa še poletna vročina ter toča, ki pa na količino pridelka ni imela velikega

vpliva. Pojavili sta se dve manj problematični bolezni ter en škodljivec. Zaradi

nadpovprečne količine padavin je nastala večja bolezen, imenovana plesnivost storžev

oziroma s tujko fuzarij (Fusarium spp.). Bolezen prenaša gliva, ki iz tal raste proti storžu.

S tem se v zrnju pojavijo mikotoksini, ki so bolj problematični pri prehrani prašičev kot pri

prehrani goveda, povzročijo pa manjši apetit, drisko, motnje v delovanju živčnega sistema

in manjšo reprodukcijsko sposobnost živali. To lahko delno preprečimo, če koruzo v

mokrem letu žanjemo v voščeni in ne polni zrelosti zrnja.

S podjetjem Agrosaat vsako leto sodelujejo kmetovalci iz vsega Pomurja, ki na svojih

njivah izvajajo sortne poskuse, da bi vedeli, kako se bo neka sorta obnašala na določenem

tipu tal. Za primerjavo sem vzel gospoda Franca Štivana iz Šalamenec, ki je leta 2014 na

težkih tleh posejal koruzo ''DKC 4590''. Na težkih tleh je bil izveden tudi moj poskus, prav

tako je bila uporabljena ista sorta koruze. Pri žetvi s 23,6 % vlažnosti zrnja je dobil 13241

kg zrnja na hektar, kar pomeni, da bi pridelek s 14 % vlažnostjo zrnja znašal 11763 kg na

hektar.

Pri mojem poskusu in uporabljeni isti sorti koruze sem dobil 12096,8 kg zrnja z 19 %

vlage ter 8913,4 kg s 14 % vlage.



3 MATERIALI IN METODE DELA

3.1 Koruza

Koruza je k nam v Evropo prišla iz Srednje Amerike, natančneje iz Mehike. V Slovenijo

naj bi prišla v začetku 17. stoletja. V svetovnem merilu je koruza med tremi

najpomembnejšimi poljščinami, takoj za pšenico in rižem.

V celotni svetovni pridelavi je za živalsko krmo namenjenih kar 67 % pridelka, medtem ko

se 23 % porabi za prehrano ljudi in v industrijske namene. Največ koruze v Sloveniji je

prisotne v prehrani domačih živali. Pri koruzi se kot hrana za živali uporablja samo zrnje

ali pa se naredi silaža iz cele rastline. Koruza je visokoenergetska krma, ki se uporablja

tako pri prehrani goveda kot tudi prašičev in perutnine.

Koruza spada med C-4 rastline, zato bolje kot C-3 rastline izkorišča sončno svetlobo pri

višjih temperaturah, zaradi česar lahko v relativno kratkem času proizvede velike količine

suhe snovi.

V Sloveniji je koruza najbolj razširjena poljščina. Pridelujemo jo na povprečno 40 % vseh

naših njiv, kar nas glede setvene norme med vsemi evropskimi državami uvršča na sam

vrh. Vendar nam kljub temu tolikšna količina zrnja ne zadostuje, da bi pokrili domače

potrebe. Še vedno je uvozimo približno toliko, kot je pridelamo doma, kar je v primerjavi z

drugimi poljščinami še vedno veliko. Koruza bo kljub temu še vedno ostala ena

najpomembnejših gospodarskih poljščin.



3.2 Opis vzorčne kmetije

Vzorčna kmetija se nahaja v vasi Vučja Gomila, to je v občini Moravske Toplice, na

nadmorski višini povprečno 250 m. Po površini je vas največja v občini Moravske Toplice

ter druga največja v Prekmurju, takoj za Križevci.

Kmetija ima v lasti 15 ha obdelovalnih površin ter 3 ha gozdov. Glavni panogi sta

poljedelstvo in živinoreja.

Na njivah se pridelujejo pšenica, ječmen, koruza, oljna ogrščica, ajda, krompir in buče.

V hlevu se nahaja 40 prašičev. Od tega sta dve svinji vedno plemenski, ostalo pa so prašiči

za zakol in za prodajo. Prašiči na kmetiji ostanejo do teže približno 200 kg, plemenske

svinje pa do teže 250 kg.

Da bi vedeli, če so tla dobro preskrbljena s fosforjem (P2O5) in kalijem (K2O), se vsako

peto leto opravi analiza tal, kjer se izmeri pH tal, ki se giblje med 4,0 in 6,0. To pomeni, da

so tla rahlo kisla, kar za pridelavo poljščin ni tako dobro. Tukaj si pomagamo z apnenjem,

ki ga na isti njivski površini opravimo vsako tretje leto.



Hiša

V spodnjem delu

gospodarskega poslopja

se nahaja hlev.

V zgornjem delu gospodarskega

poslopja se nahaja strojna lopa. Drvarnica

Skladišče za zrnje

Slika 1: Tloris slike gospodarstva



3.3 Živinoreja na vzorčni kmetiji

Živali imajo glede prehranskih potreb različne krmne obroke. Po skotitvi se pujski dajo k

materi, da sesajo njeno mleko, ki vsebuje veliko hranljivih snovi, ki so potrebne za

normalen razvoj prašičev. Po starosti 7-10 dni dobijo PU-ŠTARTER z manjšo količino

koruznega šrota. Ob dopolnjeni starosti mesec dni se prašiči preselijo v veliki hlev k

ostalim prašičem. Tam se jim do teže 60 kg pokrmita popolna krmna mešanica BEK-1 in

koruzni šrot. Ko postanejo večji, dobijo namesto krmila BEK-1 dopolnilno krmno

mešanico Suisuper-BEK. Vsaki kategoriji prašičev se dodaja tudi zdrobljena mešanica

ječmena in pšenice, ki se pripravi z posebnim drobilnim strojem. Vsak prašič ima na voljo

tudi dostop do sveže pitne vode.

3.4 Strojni park

Traktorji: Lamborghini (110 km), Lamborghini (70 km) in Imt (58 km, 39 km, 33

km).

Plugi: Vogel&Noot (3 brazdni obračalni) in Eberhardt (2 brazdni obračalni).

Kombajn: John Deere.

Vrtavkasta brana (2,5 m), sejalnica (2,5 m), sejalnica za koruzo (4-vrstna).

Škropilnica (400 L).

Cisterna za gnojevko (3200 L).

Mulčar.

Šrotar.

Mešalec za gnojevko.

Balirka za kockaste bale.

Okopalnik.

Prikolica Pronar (8 ton).

Prikolica Tehnostroj (4 tone).



3.5 Poskusna njivska površina

Njiva se nahaja takoj za hišo in obsega 31,10 arov, številka parcele pa je 3414131.

Leta 2013 se je na tej njivi pospravila pšenica. Z njive se je odpeljalo samo zrnje, slama pa

je ostala in služila kot gnojilo za naslednjo poljščino. Takoj za spravilom pšenice se je kot

strniščni dosevek posejala ajda. Za njo je sledilo temeljno jesensko oranje.

Slika 2: Poskusna njivska površina



3.6 Analiza zemlje po AL-metodi v intenzivnem poljedelstvu

Da bi določili, kolikšno količino mineralnih gnojil moramo uporabiti na njivski površini, je

potrebna analiza zemlje. Tako smo 27. 3. 2014 s sondo za jemanje vzorcev po celotni

površini vzeli vzorec zemlje do globine 25 cm, ki smo ga dobro zapakiranega poslali na

Oddelek za kemijske analize in raziskave v Mursko Soboto. Po opravljeni analizi smo

prejeli zapisnik, iz katereg je razvidno naslednje:

Rezultat analize nam pokaže preglednica 1.

Preglednica 1: Rezultat analize

Določitve Enota Rezultat

Analizirano v stanju sušine g/kg 1000

pH v zemlji (v KCL) 4,46

pH v zemlji (v acetatu) 6,63

Apnenje, količina CaO t/ha 1,4

Fosfor v zemlji – P mg/kg 25,53

Kalij v zemlji – K mg/kg 104,80

Fosfor – P2O5 mg/100 g 6,77

Kalij – K2O mg/100 g 12,62

Na podlagi pridobljene analize je bilo ugotovljeno, da so tla rahlo kisla, saj imajo pH le

4,46. Zaradi tega bi po spravilu koruze bilo dobro tla temeljito potrositi z mletim

apnencem. Glede količine rastlinam dostopnega fosforja, 6.77 (13-25), in kalija, 12.62 (20-

30), so tla srednje preskrbljena, zato bi bilo potrebno še korekcijsko gnojenje.



3.7 Gnojenje koruze

Za uspešno rast in razvoj rastline je potrebno njivo temeljito pognojiti. Pred tem je dobro,

da se naredi gnojilni načrt. Gnojilni načrti so narejeni glede predpisov, ki jih navajajo

smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. Za pridelek 10 ton suhega zrnja potrebuje

koruza v svoji celotni rastni dobi 130 kg dušika (N), 70 kg fosforja (P2O5) in 40 kg kalija

(K2O) na hektar.

Preglednica 2: Odvzem hranil

Dušik (N) Fosfor (P2O5) Kalij (K2O)

Podan odvzem (12 t/ha) 156 kg 84 kg 48 kg

Odvzem na 0,31L 48,5 kg 26,1 kg 15,0 kg

Založenost tal b b

Korekcija založenosti 44,92 kg 49,52 kg

SKUPAJ (0,31 ha) 48,5 kg 71,04 kg 64,45 kg

Najpomembnejši je dušik, ki je t. i. motor rasti. Sledita mu fosfor in kalij. Drugih hranil,

kot sta kalcij (Ca) in žveplo (S), po navadi ne dodajamo. Glede kislosti koruza ni precej

občutljiva, vendar se lahko zgodi, da pride na kislih tleh (pH pod 6,0) do zmanjšanja

dostopnosti nekaterih hranil, predvsem fosforja (P2O5).

Preglednica 3: Gnojilni načrt

Količina Dušik (N) Fosfor (P2O5) Kalij (K2O)

Gnojevka 7 m3 12,7 kg 21,0 kg 21,0 kg

NPK 8:16:24 100 kg 8 kg 16 kg 24 kg

KAN (27 %) 50 kg 14,0 kg

UREA (46 %) 40 kg 18,4 kg

SKUPAJ 53,1 kg 37 kg 45 kg

Razlika +4,6 kg -34,04 -19,45



3.8 Priprava tal za setev

Pred koruzo je bila na poskusni njivi kot strniščni dosevek posejana ajda. Po spravilu te

poljščine je bila na njivo navožena prašičja gnojevka v količini 25 m3/ha. Po

preračunavanju smo na njivo navozili 7,0 m3 prašičje gnojevke. Sledilo je temeljno

jesensko oranje do globine 25 cm, ki je bilo opravljeno 8. 11. 2013. Čez zimo je njiva

ostala preorana in nepokrita z zelenim podorom.

16. 4. 2014 je sledilo osnovno gnojenje, priprava tal z vrtavkasto brano ter setev koruze.

Najprej se je na njivo potrosilo mineralno gnojilo UREA-sečnina (46 % N) v količini 40

kg. Sledilo je delo z vrtavkasto brano, ki je razbila jesensko brazdo in pripravila setveno

posteljico ter hkrati zasipala dušikovo gnojilo.

Slika 3: Obdelava z vrtavkasto brano



3.9 Setev

Setev se je izvajala 16. 4. 2014, s pnevmatsko sejalnico Panonija becker. Posejalo se je

certificirano hibridno seme ''DKC4590'' iz podjetja Agrosaat. FAO razred je 345, zrnje pa

tipa zobanka. Sledila je določitev setvene norme. Po podatkih iz katalogov bi to naj bilo

85000 rastlin/m². Medvrstna razdalja (MVR) je, kot pri vseh ostalih sortah koruze, bila 70

cm. Razdalja v vrsti (RVV) se je gibala med 17 cm in 19 cm.

Preglednica 4: Strošek semenskega materiala

Material Količina na površino Cena na površino (€)

Seme ''DKC4590'' 25.000 semen 72,24

Sejalnica ima poleg sejalnih naprav še zbiralnik za mineralna gnojila, zaradi česar se je pri

setvi zraven semena v zemljo položilo še kombinirano mineralno gnojilo NPK 8:16:24, v

količini 100 kg. Prednost tega je, da gnojilo pade poleg semena in zato ni potrošeno po

celotni površini. S tem je omogočeno, da seme prej pride do hranila.

Preglednica 5: Strošek gnojenja


NPK 8:16:24 100 kg 50,12

UREA (46 % N) 40 kg 16,40



Slika 4: Posejana poskusna njiva

3.10 Oskrba koruze

Koruza spada med okopavine, zato je dobro, če vsaj enkrat območje med vrstami

obdelamo z okopalnikom, s čimer tla prezračimo in uničimo plevele, ter dodamo en

odmerek dušika (N). To strojno delo se opravi nazadnje nekje v fazi 6-8 listov, saj je po

tem koruza že prevelika in se s tem lahko uniči pridelek. Za dognojevanje z dušikom (N)

uporabimo mineralno gnojilo KAN (27 % N). Tako se je 23. 5. 2014 strojno okopala

koruza, kateri se je dodalo dušikovo gnojilo KAN, količine 50 kg.

Preglednica 6: Strošek dognojevanja


KAN (27 % N) 50 kg 16,31



Kot pomembno opravilo v zgodnejšem stadiju razvoja koruze je tudi zatiranje plevelov, ki

se opravlja kemično, in sicer s pomočjo herbicidov. V večini primerov je boljše, če se to

opravi po setvi, do vznika koruze. Za uspešno zatiranje plevela se je z odmerkom 3,5 l/ha

uporabilo kemično sredstvo Lumax.

Preglednica 7: Strošek škropljenja


Lumax 3,5 litra/ha 37,83

Slika 5: Zaščita z herbicidom



3.11 Pleveli v koruzi

Pleveli so rastline, ki proti naši volji rastejo na njivah in motijo uspevanje gojenih rastlin.

Pleveli so torej vse nezaželjene rastline v posevku in so največkrat nekoristni ali celo

škodljivi. So konkurenčni, ker onemogočajo normalno rast in razvoj gojene rastline,

ustvarjajo veliko količino semena, imajo sposobnost kalitve semena v mlečni zrelosti ter so

odporni na bolezni in škodljivce.

Vsi ti dejavniki vplivajo tako na zmanjšanje količine kot tudi kvalitete pridelka kulturnih

rastlin. Najprej kulturnim rastlinam odvzamejo vodo, saj imajo v večini primerov močnejši

koreninski sistem z boljšo črpalno močjo.

Med najnevarnejšimi pleveli so navadna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), njivski osat

(Cirsium arvense), njivski slak (Convolvulus arvenis), ščavje (Rumex spp.), navadna

loboda (Atriplex patula), navadna kostreba (Echinochloa crusgalli) in plazeča pirnica

(Agropyron repens).

Slika 6: Navadna ambrozija



Slika 7: Njivski osat

Slika 8: Njivski slak



Slika 9: Ščavje

Slika 10: Navadna loboda



Slika 11: Navadna kostreba

Slika 12: Plazeča pirnica



3.12 Pomanjkanje makrohranil

Koruza nima problemov pri prehrani s kalijem (K2O). Večje težave nastanejo, ko ji v

prehrani manjkata dušik (N) in fosfor (P2O5). Če je spomladi vreme mrzlo in vlažno in če ni

zadosti toplote, rastline zaostanejo v rasti. Pojavi se lahko amonijska intoksikacija z

dušikom. Pri dušiku se to opazi, ko se začnejo konci listov sušiti in na listih nastane

značilna rdeča barva (Slika 13). Pomanjkanje tega hranila se opazi v fazi 6-8 listov, ko

nastane obdobje zelo intenzivnega sprejema vseh makrohranil in traja vse do oplodnje.

Takrat je pametno, da se koruza okopa in hkrati dognoji z dušikom.

Slika 13: Znaki pomanjkanja dušika



Pri pomanjkanju fosforja kot prvo opazimo, da listi postanejo vijolične barve (Slika 14).

Če takoj ne ukrepamo, vidimo, da rastline po celotni njivski površini neenakomerno

rastejo. Pomanjkanje tega hranila lahko nastane tudi zaradi prenizkih temperatur in velike

količine padavin. Pri tem ne moremo storiti nič, lahko samo počakamo, da se ozračje in tla

spet segrejejo. Lahko pa se tudi zgodi, da nam vse analize pokažejo, da ga v zemlji sploh

ne primanjkuje. Vzrok je lahko v slabi absorbcijski sposobnosti korenin, še posebej, če so

težka in kisla tla.

Slika 14: Znaki pomanjkanja fosforja

V poskusu se je opazilo, da rastlinam zelo primanjkuje fosforja, zato se je 10. 6. 2014

koruza poškropila s foliarnim mineralnim in organskim gnojilom PROTIFERT FOSFIT, v

odmerku 1 liter na hektar. Rezultati so se opazili 10 dni po apliciranju tega

fitofarmacevtskega sredstva. Rastline so začele enakomerno rasti in vijolična barva ni več

bila prisotna.



Preglednica 8: Strošek foliarnega gnojila


Protifert fosfit 1 liter/ha 11,30

3.13 Vremenske razmere v rastni dobi

Leto 2014 je bilo zelo primerno za pridelavo koruze. V tem letu je namreč padla velika

količina padavin, ki je za rast in razvoj koruze zelo pomembna, saj je koruza velik

porabnik vode. Obdobje prvih padavin je trajalo od setve do 16. maja.

Obdobju s padavinami je sledilo obdobje močnega vetra. Med 12. in 18. majem je pihal

zmerni severni veter, ki je na takrat še majhni koruzi pustil svoje sledi. Koruza ni

enakomerno rasla in je rahlo zbledela.

V času metličenja (julija) nastopi kritična faza, ko koruza potrebuje veliko količino

padavin. Tega v mojem primeru ni bilo, saj je meseca julija padlo zadosti dežja, da se je

koruza lahko normalno oprašila. Kljub dežju se je od 5. julija naprej pojavil vročinski val,

vendar se temperature niso dvignile nad 32 stopinj Celzija.

Preglednica 9: Količina padavin v rastni dobi

Mesec Količina padavin (L/m2)

April 61

Maj 88

Junij 104

Julij 106

Avgust 110

September 110

SKUPAJ: 579



3.14 Izračun strojnih stroškov

V sodobnem kmetijstvu si dela več ne prestavljamo brez sodobnih kmtijskih strojev ter

ostale mahanizacije. Kmetijska mehanizacija se nenehno izboljšuje, zaradi česar je

potrebno vložiti veliko sredstev za nabavo sodobne opreme. Razen amortizacije nastanejo

veliki stroški uporabe traktorja oziroma pogonskega goriva, kar je razvidno iz Preglednice

5.

Preglednica 10: Uporabljeni traktorji

Znamka Delovni postopek Poraba na hektar (liter) Poraba na površino

(liter)

Lamborghini R4 110 Oranje, vrtavkasta brana 20 12,40

Lamborghini Sprint 70 Navoz gnojevke, setev 7 6,51

IMT 539 Gnojenje, dognojevanje,

škropljenje

3 1,86

SKUPAJ: 20,77

Iz Preglednice 5 razberemo, da se je za traktorsko delo porabilo 20,77 litrov goriva. Pri

povprečni ceni goriva, ki znaša 1,367 € za liter, so stroški dizelskega goriva znašali 28,39

€. Stroški amortizacije niso všteti.

Za delo na kmetiji, razen traktorjev, je potrebno še veliko ostalih pripomočkov oziroma

delovnih strojev glede namena uporabe. Prav tako je potrebno opraviti veliko ročnega dela.

Ob predpostavki, da ena ura ročnega dela stane 5,67 €, znašajo skupni stroški ročnega dela

66,34 €.



Iz Preglednice 7 so razvidni stroški strojnega dela na tej parceli.

Preglednica 11: Izvajani agrotehnični ukrepi

Agrotehnični ukrep Ur na površino Strošek na uro (€) Strošek strojnega dela

(€)

Navoz gnojevke 2 9,7 19,4

Oranje 1 35,4 35,4

Vrtavkasta brana 2 11,9 23,7

Osnovno gnojenje 1,2 5,8 7,0

Setev 1,5 10,1 15,1

Dognojevanje 2 11,7 23,4

Škropljenje 2 13,2 26,4

SKUPAJ: 6,5 150,4 €

Vsi agrotehnični ukrepi so bili opraviljeni z uporabo lastnega strojnega parka. Najeta je

bila le storitev kombajniranje, katere stroški za površino znašajo 40,30 €.



4 REZULTATI S DISKUSIJO

4.1 Žetev

Žetev je najpomembejše opravilo v kmetijski proizvodnji. Od nje je namreč odvisno,

koliko bomo zaslužili. Žetev koruze opravimo v polni zrelosti in je v veliki meri odvisna

od vremenskih razmer. Idealna žetev suhega zrnja v naših pogojih poteka v drugi polovici

septembra oziroma takrat, ko je primerna vlažnost zrnja. Vlažnost mora biti med 20 % in

30 %, saj je takrat zrnje prožno in se rado lušči. Pri veliki vlažnosti (nad 30 %) zrnje še ni

zrelo in se zato ne lušči dobro.

Žetev je potekala s koruznim kombajnom in se je bila izvedena 21. 10. 2014. Končni

rezultat je pokazal, da se je iz njive odpeljalo 3750 kg zrnja z 19 % vlažnostjo. Na hektar to

znaša 12096,8 kg zrnja z 19 % vlage ter 8913,4 kg z 14 % vlage. Vsa koruza je bila

odpeljana in prodana KZ RADGONA z.o.o., odkupna postaja Fokovci.

Po spravilu te poljščine je sledilo mulčanje koruzišča, jesensko oranje ter setev naslednjega

posevka, ki je v tem primeru ozimna pšenica.



Slika 15: Žetev koruze

Slika 16: Kipanje zrnja na prikolico



4.2 Ekonomika proizvodnje

Po vsaki proizvodnji sledi izračun vseh stroškov, ki smo jih imeli za določeno poljščino v

njeni rastni dobi. Pri izračunu največkrat uporabimo neposredne materialne stroške. To so

stroški inputov, kot so mineralna gnojila, fitofarmacevtska sredstva ter gorivo. Manj

gledamo na domače ročno delo in stroške amortizacije. V tem primeru lahko naredimo le

kalkulacijo pokritja. V kolikor vključimo vse pridelovalne stroške, govorimo o popolni

kalkulaciji. Za popolno kalkulacijo je potrebno voditi knjigovodstvo, ki ga večina kmetij

nima, zato si kmetovalci za izračun svojih stroškov pomagajo samo s kalkulacijo pokritja.

Na podlagi kalkulacije KIS (Kmetijski inštitut Slovenije), ki že vrsto let sistematično

izvaja ocenjevanje stroškov pridelave posameznih kmetijskih proizvodov, je možno dobro

oceniti, v kolikšni meri model ustreza vsem konkretnim razmeram na določeni kmetiji.

Pridelava koruze je v primerjavi s pridelavo pšenice najmanj intenzivna, saj so stroški in

obveznosti do predelave najmanjši. V kolikor zrnje uporabljamo za domačo rabo, ga

moramo pravilno konzervirati, v primeru prodaje zrnja pa velik del znaša strošek sušenja.

Prav tako je pomemben dejavnik strojne usluge, saj je veliko bolje, če lahko uporabimo

svoje stroje, kot pa te storitve plačujemo.



Po izračunu vseh opravil jih je potrebno le še sešteti. To so t. i. skupni stroški (SS), ki nam

pokažejo, koliko nas je vso delo stalo.

SS = 204,20 € (stroški gnojil in FFS) + 28,39 € (gorivo) + 150,4 € (agrotehnični

ukrepi) + 40,30 € (strojna storitev – kombajniranje) + 66,34 € (ročno delo)

Skupni stroški tako po šestih mesecih, v katerih je rasla koruza, znašajo 489,63 €.

Po izračunu vseh stroškov sledi izračun vseh prihodkov, ki smo jih s prodajo pridelka

dobili. Skupni prihodek (SP) zavzema količino prodanega zrnja, izraženo v kilogramih, ki

se pomnoži s ceno pridelka, ki jo določi ministerstvo za kmetijstvo.

S te parcele se je prodalo 3750 kg zrnja z vlažnostjo 19 %. Po odšetju stroškov sušenja,

tako ostane 2763,16 kg zrnja s 14 % vlage. K izračunu prihodka se prav tako prištejejo še

subvencije, ki znašajo 332 € na hektar.

SP = Y * Cy + subvencija na površino

SP = 2763,16 kg * 0,115 €/tono + 102,92 €

SP = 420,68 €

Finančni rezultat (FR):

FR = SP - SS

FR = 420,68 € – 489,63 €

FR = - 68,95 €

Po izračunu skupnih stroškov (SS) in finančnega rezultata (FR) se ugotovi, ali se je

pridelava poljščine splačala ali ne. V tem primeru je finačni rezultat negativnega

predznaka.



Pri modelnih kalkulacijah poznamo še druge parametre, kot so koeficient ekonomičnosti

(KE), lastna cena (LC) ter lastna lastna cena z upoštevanjem subvencije.

Koeficient ekonomičnosti (KE):

KE = SP/SS

KE = 420,68 € / 489,63 €

KE = 0,86 €/kg

Lastna cena (LC):

LC = SS / Y

LC = 489,63 € / 2763,16 kg

LC = 0,18 €/kg

LC z upoštevanjem subvencije:

LC = (SS-SUB) / Y

LC = (489,63 € - 102,92 €) / 2763,16 €

LC = 0,14

Preglednica 12: Analiza občutljivosti

Količina/ha (t) 8 9 10 11

Cena koruze (€/t)

80 -188, 31 € -163,51 € -138,71 € -113,91 €

100 -138,71 € -107,71 € -76,71 € -45,71 €

120 -89,11 € -51,91 € -14,71 € 22,49 €

140 -39,51 € 3,89 € 47,29 € 90,69 €

160 10,09 € 59,69 € 109,29 € 158,89 €



5 ZAKLJUČEK

Kot je že navedeno v uvodu, je ekonomska upravičenost pridelave koruze odvisna od več

dejavnikov. Glede trenutnega stanja oziroma cene koruze na svetovnih borzah se v danem

primeru pridelava koruze ne izide.

Pri odkupni ceni, ki je znašala 115 € na tono ob 14 % vlažnosti zrnja, nam končni rezultat

pokaže, da so naši stroški pridelave, ki znašajo 489,63 €, večji od prihodka, ki je na koncu

s finančno pomočjo države v obliki subvencije znašal 420,68 €. Našo delovno hipotezo

zato zavržemo, saj končen finančni rezultat znaša -68,95 € in je pridelava koruze s

finančnega vidika s tem neupravičena.

V kolikor bi odkupna cena koruze ob isti količini pridelka znašala 140 € na tono, bi se s

tem pokrili vsi stroški in bi nastala pozitivna ničla. Če pa se odkupna cena napram leta

2013, ki je znašala 194 € na tono s 14 % vlažnosti zrnja, ne bi spremenila, bi bil finančni

rezultat (FR) pozitiven in bi znašal 149,34 €.



6 VIRI

1. Z. Čergan, V. Jejčič, M. Knapič, Š. Modic, B. Moljk, T. Poje, A. Simončič, J.Sušin,

G. Urek, J. Verbič, B. Vrščaj, M. Žerjav. 2008. Koruza. Ljubljana, Kmečki glas:

19, 297-298, 300, 302.

2. TAJNŠEK, Tone s sodelavci. 1991. Ljubljana, Kmečki glas: 85-86.

3. http://www.agrosaat.si/Testiranje_koruznih_sort,254,0.html (12. marec 2015).

4. http://www.agrosaat.si/Pomurje,502,0.html (12. marec 2015).

5. http://www.kmetijskizavod-

ng.si/priponke/Nasveti/Poljscine/tehnoloska_priporocila_za_koruzo_2014.pdf (12.

marec 2015).

http://www.agrosaat.si/Testiranje_koruznih_sort,254,0.html

http://www.agrosaat.si/Pomurje,502,0.html



7 ZAHVALA

Zahvaljujem se svojemu mentorju, prof. dr. Črtomiru Rozmanu, ki me je spremljal vsa

študijska leta, mi bil pri učenju in izdelavi diplomskega dela vedno v pomoč, mi dajal

dobre nasvete in bil z mano potrpežljiv.

Zahvala gre tudi moji družini, ki mi je vedno stala ob strani, mi omogočila, da lahko svojo

diplomsko nalogo naredim na domači kmetiji ter mi vedno ponudila pomoč, ko sem jo

potreboval.

OCENA EKONOMIČNOSTI PRIDELAVE KORUZE · 2017-11-28 · revenue, the main cause being the buying-in price of maize (in 2014 the buying-in price was EUR 115 per ton with 14% humidity).

Documents