Page 1
OBVESTILO
V 5. sklopu so načrtovane in vnesene v priprave dejavnosti za razvijanje predopismenjevalnih
zmoţnosti slušnega razločevanja in razčlenjevanja.
Od 6. sklopa dalje je predviden čas za spoznavanje in usvajanje velikih tiskanih črk in branje.
Priprave za opismenjevanje bodo samostojne in jih boste vnašali sami. Objavljene bodo na
spletni strani.
Opozorilo: Nekateri linki v tem trenutku še niso aktivni, zagotovo pa bodo aktivni, ko bo čas
za njihovo uporabo pri vzgojno-izobraevalnem procesu.
Page 2
2
5. sklop: ZIMA Čas: 35 dni
61. dan
62. dan
63. dan
64. dan
65. dan
SPO
SPO 2 uri
Snovi – U/34,35, DZ 2/60
(1.nal.)
Operacijsko določanje
lastnosti snovi
Snovi - DZ 2 /41, 42
Operacijsko določanje
lastnosti
SLJ 2 uri
Pravljica: Rdeča kapica -
priprava na dramatizacijo
z lutkami
SLJ
Pravljica: Rdeča kapica
- B/70, 71
(2 uri)
Zvoki predmetov iz
različnih snovi –
poslušanje
DZ 2/40
Pravljica: Rdeča kapica –
dramatizacija z lutkami
MAT
Odštevam - U/32
(zadnja naloga),
DZ 2/ 33
Odštevam - DZ 2/34
.
Primerjam velikost
števil - DZ 2/37, 38
Primerjam velikost števil-
DZ 2/39
ŠVZ
Plezanje
Igre s padalom
Kotaljenje ţoge z obema
rokama
LVZ
Kiparstvo: Oblikovanje iz
odpadnih materialov
(lutke)
(2 uri)
GVZ
Ustvarjanje: Uglasbimo
pravljico
Ustvarjanje: Posnemanje
zvokov ţivali
Page 3
3
66. dan
67. dan
68. dan
69. dan
70. dan
SPO
Oblikujemo iz papirja in
gline – U/36
(preoblikovanje papirja in
spoznavanje orodja)
»Peskovnik« v razredu
Oblikujemo iz papirja in
gline – U/36
(preoblikujejo glino in
uporabljajo orodja)
SLJ
Najprej, potem,
nazadnje – U/26, 27, 28,
DZ 2/44
(2 uri)
Pripravljamo se na
praznovanje – U/26, 27
(branje slike)
Valovita črta – DZ 2/48
(predopismenjevalne
vaje)
Zgodba: Anča pomaranča
– Ne ne, strah me je
(branje v nadaljevanjih)–
B/72, 73
Rišem črte – DZ 2/49
(predopismenjevalne
vaje)
Poslušanje navodil
MAT
Število 0 – U/33,
DZ 2/43
Računam do 5 – U/33,
DZ 2/45
Računam do 5 –
DZ 2/46
Računam do 5 - DZ 2/47
ŠVZ
Hoja po klopi
Čez kolebnice
Premagovanje ovir
LVZ
Kiparstvo: Oblikovanje
kipca iz gline (2 uri)
GVZ
Poslušanje, ustvarjanje:
Visoki in nizki toni
Igramo visoke in nizke
tone
Page 4
4
71. dan
72. dan
73. dan
74. dan
75. dan
SPO
Praznik – kaj je to?
Koledar naših
praznovanj - U/24,25
Praznujemo - U/37
SLJ
Pravljica: Volk in sedem
kozličkov – B/74, 75
(2 uri)
Radijska igra: Volk in
sedem kozličkov – B/75
Dolge in kratke besede -
slušno zaznavanje
Rišem črte – DZ 2/50
(predopismenjevalne
vaje)
Voščilo – U/29
Dolge in kratke besede –
slušno zaznavanje
Zlogi v besedi –
razčlenjevanje besed na
zloge
MAT
Računske zgodbe v
slikah - U/34
Računske zgodbe v slikah
- U/35
Računam do 5 -
utrjevanje snovi z
didaktičnimi igrami
Oblike predmetov
ŠVZ
Štafetne igre
Gibanje na
neenakomeren ritem
Enoročno kotaljenje ţoge
LVZ
Oblikovanje voščilnice
(2 uri)
GVZ
Poslušanje: Glasbena
pravljica Peter in volk
Poslušanje, poustvarjanje:
Glasbena pravljica Peter
in volk
Page 5
5
76. dan
77. dan
78. dan
79. dan
80. dan
SPO
SPO 2 uri
Naš mali projekt:
Okrasimo razred – U/39
SLJ 2 uri
Ogled risanke – po
lastnem izboru
Novoletno praznovanje
SLJ
Radijska igra: Volku
ostrigli brke – B/75
Število zlogov v besedi
(2 uri)
Besede z nasprotnim
pomenom – DZ 2/53
Začetni zlog v besedi
Knjiţni kviz
MAT
Spoznavanje in
poimenovanje teles
Oblikovanje teles iz
plastelina
Telesa – U/36, DZ 2/51
Reši saj zmoreš – U/37
Preglednica - U/38, 39,
DZ 2/52
ŠVZ
Spretnosti na klopi
Elementarne igre
Kreativni gib
LVZ
Slikanje in grafika: Tisk s
pečatniki in slikanje s
tempero
(2 uri)
GVZ
Pesem: Dedek Mraz
Pojemo, rajamo
Page 6
6
81. dan
82. dan
83. dan
84. dan
85. dan
SPO
Tekočine
(opisovanje, razvrščanje,
razgovor o nevarnih
tekočinah)
SPO 2 uri
Tekočine (izvajanje
poskusov) – DZ 2/60,
61, 62
SLJ 2 uri
Govorni nastop: Opis
ţivali
SLJ
Zgodba: Zgodbe iz
mesta Rič-Rač – Pst,
volk je v sobi – B/76, 77
(2 uri)
Kaj je to? – DZ 2/55
(poslušanje opisov ţivali)
Končni zlog v besedi
Pesem: Uspavanka – B/78
MAT
Število 6 - U/40 (zgoraj,
sredina), DZ 2/54
Števila do 6 – DZ 2/56,
57
Primerjam velikost števil
DZ 2/58
Računam do 6 –
DZ 2/59, U/40 (spodaj)
Število 7 - U/41 (zgoraj,
sredina), DZ 2/63
ŠVZ
Kotaljenje ţoge z nogo
I.
Kotaljenje ţoge z nogo
II.
Preskakovanje nizkih ovir
LVZ
Slikanje »mokro na
mokro«
(2 uri)
GVZ
Poslušanje, ustvarjanje:
Vivaldi - Zima
Pesem: Uspavanka
Page 7
7
86. dan
87. dan
88. dan
89. dan
90. dan
SPO
Zima – U/32, 33
Zima na šolskem
dvorišču
(opazovalni list)
Hura, sneg!
SLJ
Berem sličice – DZ 2/36
Poslušanje nepravilnih
povedi
Začetni glas v besedi
(2 uri)
Slikovni narek
Končni glas v besedi
Primerjamo lastnosti –
U/30 (zgornja naloga),
DZ 2/69
Začetni/končni glas v
besedi
Čestitka – U/29
Začetni/končni glas v
besedi
Pesem: Bele sneţinke-
B/64, 65
MAT
Števila do 7 - DZ 2/64,
65, 66
Računam do 7 - DZ 2/67,
68, U/41 (spodaj)
Število 8 - U/42 (zgoraj,
sredina), DZ 2/70
Števila do 8 - DZ 2/71, 72
ŠVZ
Plezalni poligon
Igre na snegu
Preskakovanje kolebnice
LVZ
Kiparstvo: Oblikovanje
sneţaka (iz snega ali iz
plastenke ali druge
embalaţe) (2 uri)
GVZ
Pesem: Zima je prišla
Pesem: Bele sneţinke
Page 8
8
91. dan
92. dan
93. dan
94. dan
95. dan
SPO
Zimski športi
Zimska oblačila
Spoznali smo- U/38
SLJ
Pravljica: Maček Muri –
B/54, 55
(2 uri)
Pravljica: Maček Muri -
poustvarjanje
Oglašanje domačih
ţivali – DZ 2/75
Začetni/končni glas v
besedi
Primerjamo lastnosti –
U/30 (spodnja naloga),
DZ 2/78
Spoznali smo – U/31
Razčlenjevanje besed na
glasove
MAT
Računam do 8 -
DZ2/73, 74, U/42
(spodaj)
Število 9 - U/43 (zgoraj,
sredina), DZ 2/76
Števila do 9 - DZ 2/77
Računam do 9 - DZ 2/79,
80 , U/43 (spodaj)
ŠVZ
Igre z obročem
55
Igre na snegu
56
Štafetne igre z obroči
57
LVZ
Slikanje: Poslikava
sneţakov – figur
(2 uri) 37, 38
GVZ
Pesem: Maček Muri
Pesem: Maček Muri –
zvočno–gibna
improvizacija
Page 9
9
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 61.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pravljico. Poiščejo podobnosti med knjiţevno osebo
in seboj, povedo, kako bi ravnali sami, če bi bili v podobnem poloţaju kot knjiţevna
oseba. Prepoznavajo značajske lastnosti knjiţevnih oseb. Razvijajo sposobnost
razumevanja motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Prepoznavajo dobre in slabe knjiţevne
osebe in povedo, zakaj se jim zdijo take. Zaznavajo in doţivljajo posamezne dogodke v
besedilu kot zaokroţene celote. »Berejo« ilustracije in posamezne dele besedila, ki jih
znajo ţe na pamet. Spoznajo značilnosti pravljice.
MAT: Predstavijo problemsko situacijo z didaktičnimi ponazorili in grafično. Obnovijo
problem s svojimi besedami. Odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5.
ŠVZ: Razvijajo moč rok. Navajajo se na obvladovanje lastnega telesa v različnih poloţajih.
Razvijajo osnovno motoriko. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SLJ
B/70, 71, knjiga
Rdeča kapica
MAT
U/32, DZ 2/33,
mapa - priloga
(kartončki s
številkami,
kartončki s pikami,
kartončki z
matematičnimi
znaki)
ŠVZ
lestev, klop, rutka,
zbirka iger in
gimnastičnih vaj
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Motivacija
- Povemo začetek pravljice o najbolj pridnem dečku na svetu. (Naredimo se, da smo pozabili,
kakšen je bil ta deček.) Prosimo učence, naj se v skupinah posvetujejo, kakšen je bil dan v
ţivljenju najbolj pridnega dečka na svetu.
Povabimo učence k pripovedovanju.
- Vprašamo: In kaj se zgodi, če niste pridni, če ne ubogate?
Spodbudimo učence k pripovedovanju.
Najava besedila: Nekoč je ţivela deklica, ki ni ubogala svoje mamice. Šla je k babici.
Srečala je volka.
Page 10
10
Priprava na poslušanje
Udobno se namestijo in se pripravijo na poslušanje.
Pripovedovanje/branje pravljice
Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo pravljico in jo doţivljajo.
Čustveni odmor
Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.
Izjava po čustvenem odmoru: Preberemo zadnjo poved v pravljici.
Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo.
- Knjiţevne osebe, njihove lastnosti in motivi za ravnanje
Katere knjiţevne osebe smo srečali v pravljici?
Kaj nam pove pravljica o Rdeči kapici? Kakšna je Rdeča kapica? Opišite jo.
Je Rdeča kapica ravnala prav? Kako bi ravnali vi?
Kakšen je bil volk? Zakaj je volk rekel Rdeči kapici, naj se ozre naokrog in pogleda
cvetice? S kakšnim glasom je to rekel?
Povejte, katere so dobre knjiţevne osebe in zakaj so dobre.
Povejte, katere so slabe knjiţevne osebe in zakaj so slabe.
- Knjiţevni prostor; knjiţevno dogajanje
Kje se je pravljica dogajala?
Pripovedujte, kaj se je zgodilo pred hišo.
Pripovedujte, kaj se je zgodilo v gozdu.
Pripovedujte, kaj se je zgodilo v babičini hiši.
»Branje« pravljice
Učence razdelimo v skupine in vsaki skupini ponudimo knjigo Rdeča kapica.
Spodbudimo učence, naj knjigo prelistajo, »berejo« ilustracije in posamezne dele besedila,
ki jih znajo ţe na pamet.
Značilnosti pravljice
- Povabimo učence, naj poiščejo začetek pravljice in ga skušajo prebrati.
Vprašamo: Ali poznate še kakšno pravljico, ki se začne z nekoč … ali z nekoč pred
davnimi časi …
Povzamemo: Zelo veliko pravljic se začne z nekoč pred davnimi časi. Skoraj lahko bi rekli,
da ko zaslišimo nekoč pred davnimi časi, ţe vemo, da bomo poslušali pravo pravljico.
- »Slabe« knjiţevne osebe
Spodbudimo učence, naj povedo, kdo vse glavnim knjiţevnim osebam lahko stori kaj
hudega in kaj jim lahko storijo. Povedo naj tudi, kje so to zvedeli.
- Pravljični čudeţi
Spodbudimo učence, naj povedo, kdo vse in kaj vse lahko reši glavne knjiţevne osebe.
Pripovedujejo o teh čudeţih. Povedo naj tudi, kje so to zvedeli.
Plan dela s pravljico
Povemo, da se bomo s pravljico Rdeča kapica ukvarjali ta teden. Predstavimo plan dela s
pravljico (korelacija z LVZ).
Povabimo učence k oblikovanju plana in razdelitvi vlog.
Izdelava lutk.
Izdelava dogajalnih prostorov.
Spremljanje z glasbili.
Priprava lutkovne uprizoritve.
Page 11
11
II. dejavnost
Povemo problem: Metka je naredila 5 lutk. 2 lutki je dala Tjaši. Koliko lutk ima še Metka?
Učenci obnovijo problem.
Problemsko situacijo prikaţejo s ponazorili: Nastavijo 5 palčk/kock, 2 odvzamejo.
Problem grafično prikaţejo: Narišejo 5 krogcev. 2 krogca prečrtajo (črtajo od desne proti
levi).
Ob nastali situaciji nastavijo račun s pomočjo kartončkov iz priloge.
Zapišejo nastavljeni račun v zvezke.
Rešijo še nekaj podobnih primerov.
DZ 2, str. 33
Zgornja naloga
Preberejo piktograma ob nalogi in povedo, kaj pomenita.
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Opozorimo jih na smer
prečrtavanja krogov (od desne proti levi).
Preverimo pravilnost rešitev.
Spodnja naloga
Preberejo piktogram ob nalogi in povedo, kaj pomeni.
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Poveţejo rezultat z
nakazano razliko.
Preverimo pravilnost rešitev.
Učbenik MAT, str. 32
Spodnja naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja.
V zvezek prepišejo račune odštevanja in jih izračunajo.
Preverimo pravilnost rešitev.
III. dejavnost
Igra: Lev in tiger
Gimnastične vaje
Plezanje
- prečno po letvenikih (učenec pleza prečno po letvenikih);
- po letveniku gor, po klopi dol (po letveniku spleza gor, nato se po klopi – toboganu –
- zapelje navzdol);
- po klopi gor, po letveniku dol (po klopi, ki je zataknjena za letvenik, spleza navzgor, nato
- po letveniku navzdol);
- po lestvi vodoravno (lestev poloţimo na dve klopi tako, da je vzporedna s tlemi; učenci
- lezejo od enega konca lestve do drugega);
- po lestvi in letveniku (lestev zataknemo za letvenik; učenci lezejo po lestvi navzgor, po
- letveniku navzdol in obratno).
Igra: Slepe miši
Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.
POMEMBNO: Učencem naročimo, naj jutri prinesejo predmete iz lesa. Prinesejo naj tudi
različne snovi.
71
Page 12
12
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Pravljica: Rdeča kapica 73., 74.
MAT Odštevam do 5 49.
ŠVZ Plezanje 37.
LVZ
GVZ
Page 13
13
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 62.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji SPO: Vedo, da obstajajo trde snovi in tekočine. Spoznajo lastnosti, po katerih ločimo trde snovi
in tekočine. Vedo, da so predmeti sestavljeni iz ene ali več snovi. Razvrščajo po skupnih
lastnostih in razlikah (po enem kriteriju spremenljivk).
MAT: Odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5.
GVZ: Pozorno poslušajo posnetek C. Saint Saensa Slon iz Ţivalskega karnevala. Besedno
izrazijo svoja doţivetja ob poslušanju. Oblikujejo glasbeno spremljavo k izmišljenim
zgodbam o ţivalih. Povezujejo zvoke posameznih glasbil z zvoki posameznih ţivali
osebe iz pravljice predstavijo z glasbili.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
GVZ
posnetek Slon iz
Ţivalskega
karnevala,
Orffova glasbila
MAT
DZ 2/34, mehka
ţogica
SPO
U/34,35, DZ 2/60 (1.nal.),
zbirka enakih predmetov iz
različnih snovi, slike
različnih predmetov,
predmeti iz različnih snovi,
vrečka/škatla z odprtino,
tekoče, trdne in sipke snovi,
sol, sladkor, citronka,
mivka, voda, prozorni
lončki
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Učence povabimo v krog in jim naročimo, naj pokaţejo prinešene predmete.
Predmete poimenujejo in povedo, da so narejeni iz lesa. Spoznajo, da so iz iste snovi
narejeni različni predmeti.
V razredu uredimo zbirko lesenih predmetov.
Učencem naročimo, naj na mizo zloţijo nekaj šolskih potrebščin.
Poimenujejo naj predmete in njihove sestavne dele. Povedo naj, iz katerih snovi so
narejeni.
Pripravimo zbirko ţog/kock ... iz različnih snovi – plastike, tkanine, papirja, gume ...
Učenci jih opisujejo in poimenujejo snovi, iz katerih so narejene.
Razvrščajo ţogice po različnih kriterijh; kot predmet (velika-majhna) ali kot snov (gladka-
hrapava).
Page 14
14
Igra: Skriti predmet
V vrečko ali škatlo z odprtino damo predmete iz različnih snovi. Vrečka potuje v krogu.
Učenci predmete tipajo in opisujejo: gladka, mehka, topla, mrzla, hrapava .... Ko vrečka
pride naokrog, predmet vzamemo ven: poimenujejo predmet in snov, iz katere je narejen.
Predmete, ki so jih uporabili pri igri, razvrstijo po različnih kriterijih. Povedo, po čem so jih
razvrstili.
Pripravimo posode iz različnih snovi. Učenci posode opazujejo in povedo, iz česa so, za kaj
se uporabljajo.
Posode skrijemo in udarjamo nanje. Učenci jih prepoznavajo po zvoku, ki nastaja ob
udarcu.
Učbenik SPO, str. 34
- Povabimo učence, naj si ogledajo narisano in poimenujejo predmete.
Povedo naj, iz katerih snovi so narejeni.
- Naročimo, naj v razredu poiščejo različne predmete. Predmete razvrstijo glede na snov, iz
katere so narejeni - les, plastika, steklo, kovina, blago, penasta guma ...
- Pozovemo učence, naj v učbeniku pokaţejo predmete, ki so narejeni iz več snovi. Povedo
naj, iz katerih snovi so narejeni.
- Naročimo, naj v razredu poiščejo predmete, ki so narejeni iz več snovi. Povedo naj, iz
katerih snovi so narejeni.
Učencem ponudimo slikovni material: razvrščajo na različne načine in povedo kriterij, po
katerem so razvrščali. Lahko izdelamo plakat, na katerem so slike razvrščene glede na
snovi, iz katerih so.
Pripravimo snovi (sladkor, moka, voda, olje, mleko, sol ...).
Učenci snovi opazujejo in jih poimenujejo.
Razvrščajo snovi na osnovi opazovanja ( tekoče-sipke-trdne, po barvi ...).
Pripravimo tri snovi (uţitne): sol, sladkor, citronka.
Naročimo, naj snovi opazujejo, tipajo, vonjajo in na koncu okušajo. Pri tem opisujejo
lastnosti teh snovi. Pogovorimo se o nevarnosti okušanja. Okušajmo samo tisto, kar
poznamo!
Učbenik SPO, str. 35
Ogledamo si fotografije. Naročimo, naj poimenujejo snovi.
Vprašamo: Katere snovi so v posodah in zakaj? Kaj lahko delamo s tekočinami? Kaj delamo
s sipkimi snovmi?
DZ 2, str. 60
Razvrščanje tekočih in sipkih snovi
Delo v skupinah (ali parih)
Pripravimo: Prozorne lončke, vodo, mivko.
- Najprej prelivajo vodo iz enega lončka v drugega. Opazujejo curek in gladino vode v obeh
posodah. Narišejo v DZ. (Gladina vode v drugem lončku je vodoravna.)
- Postopek ponovijo z mivko. (V lončku z mivko nastane kupček.)
O opaţanjih se pogovorimo.
- Učencem ponudimo še nekaj snovi: moka, olje, sladkor, kis, kakav …
Napovedo, pri katerih snoveh bo nastal kupček, pri katerih bo gladina vodoravna – snovi
razvrstijo. Svoje napovedi preizkusijo.
- Na tabli lahko nastaja preglednica tekočih in sipkih snovi (teh pojmov učencem ni treba
uporabljati).
Predlagajo, kako bi označili snovi (npr.: lonček s kupčkom za snovi, ki naredijo kupček;
lonček z ravno gladino za tekočine). V preglednico rišejo ali lepijo slike snovi.
Page 15
15
II. dejavnost
Igra: Ujamem ţogico in povem rezultat
- Učence povabimo v krog. Učitelj pove račun odštevanja do 5 in vrţe ţogico učencu, ki
račun izračuna. Učenec ţogico vrne učitelju. Igro večkrat ponovimo.
- Učenec pove račun odštevanja do 5 in vrţe ţogico sošolcu, ki račun izračuna. Učenec, ki je
izračunal pove nov račun in vrţe ţogico sošolcu, ki račun izračuna. Igro večkrat ponovimo.
DZ 2/34
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Pri prvi nalogi izračunajo račune in na sliki pobarvajo polja z rezultati.
Pri drugi nalogi izračunajo račune ter šale pobarvajo z ustrezno barvo.
Preverimo pravilnost rešitev.
III. dejavnost
Uvodna motivacija
Učenci poslušajo posnetek Slon (C. Sait Saens: Ţivalski karneval).
Med poslušanjem si morajo predstavljati ţival, ki jo ta posnetek najbolje predstavlja.
Po poslušanju učenci pripovedujejo o svojih doţivetjih, katero ţival so si predstavljali in kaj
počne.
Učitelj pove, da si je skladatelj predstavljal slona, ki pleše.
Eden izmed učencev s pantomimo prikaţe slona, ki pleše.
Uglasbimo pravljico
Ponovijo pravljico o Rdeči kapici
Učitelj učence razdeli v 4 skupine in v vsaki skupini določi vloge (pripovedovalec, Rdeča
kapica, volk, babica, lovec, 4 učenci, ki so te osebe na glasbilih).
Vsaka skupina mora predstaviti glavne junake (Rdeča kapica, volk, lovec) z glasbili in
gibom ter na ta način odigrati pravljico. Pripovedovalec pripoveduje, glavni junaki s
pantomimo prikazujejo zgodbo, glasbila pa se vključujejo takrat kot osebe in sicer vsako
glasbilo za svojo osebo – npr.: triangel za Rdečo kapico, boben za volka …
71
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Snovi – iz česa so predmeti; operacijsko določanje lastnosti
snovi
37., 38.
SLJ
MAT Odštevam do 5 50.
ŠVZ
LVZ
GVZ Uglasbimo pravljico 26.
Page 16
16
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 63.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Zaznavajo in prepoznavajo zvoke , ki jih povzročamo s predmeti iz iste snovi. Ločijo
zvoke predmetov iz raznih snovi. Poimenujejo povzročitelje zvokov oz. predmete, s
katerimi ustvarjamo zvoke. Poimenujejo zvoke (zahtevnejše).
SPO: Poimenujejo in preštejejo predmete, ki so narejeni iz enake snovi. Število predmetov
prikaţejo s stolpci. Berejo prikaz s stolpci. Ugotavljajo, kateri predmeti plavajo in kateri
ne plavajo.
ŠVZ: Krepijo si mišice rok in nog. Navajajo se na sodelovanje in razvijajo prijateljske odnose.
Navajajo se na poslušanje navodil. Ob igri se sprostijo in razvedrijo.
MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in
grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični;
Ugotavljajo velikostne odnose med števili. Odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo,branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SLO
DZ 2/40
predmeti iz različnih
snovi - dve kovinski
ţlici, dve leseni palčki,
ţogo, dva steklena
kozarca, papir, škarje,
kladivo, torbo, lepilo
SPO
DZ 2/41, 42
predmeti iz
različnih snovi –
ţogica, vilice,
vatirana palčka,
gumb, igralna
kocka, voda, večje
prozorne posode
MAT
DZ 2/37, 38,
kocke, palčke,
mapa-priloga
(kartončki s
števkami, kartončki
z znaki)
ŠVZ
padalo, ţoge, teniške
ţoge, kolebnice
IZVEDBA DNE
Opomba: Zvoke predmetov iz različnih snovi ne poslušamo posnete na zgoščenki, kot je
označeno v DZ, ampak zvoke povzročamo sami.
I. dejavnost
Učence povabimo v krog. Pokaţemo jim predmete iz različnih snovi – dve kovinski ţlici,
dve leseni palčki, ţogo, dva steklena kozarca, papir, škarje, kladivo, torbo, lepilo,
vodovodno pipo, učiteljeve čevlje.
Pozovemo učence, naj poimenujejo predmete in povedo, iz katere snovi so narejeni.
Predmete lahko tudi otipajo.
Učence pozovemo, naj pripovedujejo o svojih izkušnjah s temi predmeti in naj iščejo
podobnosti in razlike med njimi (npr.: velikost, oblika, barva …).
Page 17
17
Med pogovorom in predstavitvijo s predmeti povzročamo zvoke.
Učencem povemo, da bomo poslušali zvoke, ki jih bomo povzročali s temi predmeti.
Določimo pravila poslušanja, npr.:
- Se umirimo.
- Zapremo oči.
- Poslušamo zvoke.
- Počakamo, da nas učitelj pokliče.
- Povemo, kaj slišimo.
- Poimenujemo povzročitelje zvokov.
- Povemo, iz katere snovi so predmeti, s katerimi smo povzročali zvoke.
- Poimenujemo zvoke.
Učenci se pripravijo na poslušanje.
1. poslušanje:
- Povzročamo zvoke s predmeti tako, da nas učenci vidijo - trkamo s steklenima kozarcema;
tolčemo ţlico ob ţlico; vrţemo ţogo na tla in jo odbijamo; reţemo s škarjami; tolčemo
palčko ob palčko; udarjamo s kladivom; topotamo s čevlji; trgamo papir; odpremo pipo.
Posamezni zvok izvajamo najmanj 10 sekund.
- Povabimo učence, naj povedo, kaj slišijo.
Poimenujejo povzročitelje zvokov.
Povedo, iz katere snovi so predmeti, s katerimi smo povzročali zvoke.
Poimenujejo zvoke.
- Naročimo, naj pripravijo DZ 2, str. 40.
2. poslušanje:
- Povemo, da bomo še enkrat poslušali zvoke, ki jih povzročamo z različnimi predmeti. Po
poslušanju posameznega zvoka, bodo rešili nalogo v DZ tako, da bodo podčrtali sličico
predmeta, ki je povzročal zvok.
- Povzročamo zvoke s predmeti tako, da nas učenci ne vidijo - trkamo s steklenima
kozarcema; tolčemo ţlico ob ţlico; vrţemo ţogo na tla in jo odbijamo; reţemo s škarjami;
tolčemo palčko ob palčko; udarjamo s kladivom; topotamo s čevlji; trgamo papir.
Posamezni zvok izvajamo najmanj 10 sekund.
Učenci v DZ podčrtajo sličico predmeta, ki je povzročal zvok.
- Po končanem poslušanju preverimo pravilnost rešitve.
II. dejavnost
DZ 2, str. 40
Ob slikah v DZ zastavljamo naloge, npr:.
Poiščite predmete, ki so narejeni iz lesa. Poimenujte jih. Koliko jih je?
Poimenujte predmete, ki so narejeni iz plastike. Koliko jih je?
Iz katere snovi so kozarci? Poiščite še kakšen narisan predmet, ki je iz stekla.
Koliko narisanih predmetov je iz kovine?
DZ 2, str. 41 Lilibi/šolska ulica1-2/spoznavanje okolja/iz česa je
- Povabimo učence, naj si v DZ ogledajo nalogo. Povedo, kaj so ugotovili.
Poimenujejo narisane predmete in povedo, iz katerih snovi so narejeni.
Ogledamo si prikaz s stolpci in preberemo napisane besede.
- Povemo navodilo za delo:
Prešteli boste predmete, ki so narejeni iz enake snovi.
Število predmetov, ki so narejeni iz enake snovi, boste prikazali s stolpci.
Učenci samostojno rešijo nalogo.
- Beremo prikaz s stolpci:
Koliko je predmetov iz kovine?
Page 18
18
Koliko je predmetov iz lesa?
Koliko je predmetov iz plastike?
Koliko je predmetov iz papirja?
Koliko je predmetov iz stekla?
Katerih predmetov je največ?
Katerih predmetov je najmanj?
III. dejavnost
DZ 2, str. 42
Razvrščanje predmetov glede na plovnost (plavajo, se potopijo)
Delo v skupinah (ali parih)
Pripravimo: večjo prozorno posodo z vodo, ţogico, vilice, vatirano palčko, gumb, igralno
kocko.
- Ogledajo si predmete in jih poimenujejo. Povedo, iz katerih snovi so narejeni.
- Vsak učenec najprej sam napove, kateri predmeti plavajo in kateri potonejo – označijo v
preglednici v DZ. (Pomembno: Učence opozorimo, da ni napačnih napovedi.)
- Nato naredijo poskus s predmeti: Predmet dajo v vodo in ugotovijo, ali predmet plava v
vodi ali ne plava.
Ugotovitve zabeleţijo v preglednici.
- Ogledajo si obe preglednici in ugotovijo, ali je poskus potrdil njihovo napoved. Svoje
ugotovitve utemeljijo.
IV. dejavnost
Prinesemo padalo. Učenci ga otipajo in povedo, iz katere snovi je narejeno.
Ogrevanje s padalom
Učenci se postavijo okrog padala in ga primejo z eno roko. Gibajo se po navodilih: hodijo,
tečejo, hopsajo, skačejo…; padalo lahko drţijo na različnih nivojih (nad glavo, ob boku, ob
kolenih). Vaje ponovimo še z drugo roko in v drugo smer.
Gimnastične vaje
Igre s padalom
- Valovi
Padalo drţijo z obema rokama. Najprej ga stresajo narahlo, nato vse močneje in spet narahlo
(veter vse močneje piha, nato zopet pojenjuje).
- Gasilci
Padalo trdno primejo z obema rokama. Na znak ga vsak močno potegne k sebi. Poloţaj
zadrţijo 10 sekund. Ponovimo v različnih poloţajih (sed, klek).
- Divji konji
Učenci so s hrbtom obrnjeni proti padalu, primejo ga z obema rokama. Na znak ga vsak
močno vleče proti sebi. Poloţaj zadrţijo 10 sekund. Ponovimo v klečečem poloţaju.
- Odbijanje ţoge
Na padalo poloţimo ţogo. Učenci jo poskušajo čim večkrat odbiti v zrak.
- Kače!!!
Na padalo damo nekaj kolebnic. Učenci naj skušajo čim hitreje s padala otresti te strupene
kače. Če se te kača dotakne, moraš preteči en krog po telovadnici, nato se vrneš v igro.
- Pokovka
Na padalo damo več teniških ţogic. Učenci naj s tresenjem poskušajo čim hitreje ţogice
spraviti s padala.
Igra: Morski psi
Učenci stojijo okrog padala in ga neţno tresejo. Dva otroka (morska psa) splezata pod
padalo. Kogar morski pes zagrabi za nogo, mora zamenjati mesto z morskim psom.
Page 19
19
V. dejavnost
Učenci delajo v parih.
Vsak učenec nastavi mnoţico predmetov, ki nima več kot 5 članov. Ugotovita, koliko
članov je v vsaki mnoţici in pod mnoţico postavita kartonček z ustrezno številko.
Primerjata velikost števil. Med števili vstavita kartonček z ustreznim znakom za velikostne
odnose <, >, =.
Prebereta.
S pomočjo kartončkov nastavljajo račune odštevanja in računajo.
DZ 2/37
- Učenci si ogledajo problemsko situacijo s sneţaki in jo ubesedijo.
Razloţijo matematični zapis pod njo.
Rešijo nalogo tako, da pravilno vstavijo znak za velikostni odnos.
- Učenci ubesedijo posamezen primer s stolpiči in ga rešijo.
Preverimo pravilnost rešitev.
- Samostojno rešijo naloge na desni strani. Učence opozorimo, naj pod nakazane razlike
zmeraj narišejo »ţepek« in vanj napišejo rezultat, šele nato naj vstavijo znak za velikostni
odnos.
Preverimo pravilnost rešitev.
DZ 2/38
- Učenci si ogledajo problemsko situacijo s pticami in jo ubesedijo.
Razloţijo matematični zapis pod njo.
Rešijo nalogo tako, da pravilno vstavijo znak za velikostni odnos.
- Učenci ubesedijo posamezen primer s stolpiči in ga rešijo.
Preverimo pravilnost rešitev.
- Samostojno rešijo naloge na desni strani. Učence opozorimo naj pod nakazane razlike
zmeraj narišejo »ţepek« in vanj napišejo rezultat, šele nato naj vstavijo znak za velikostni
odnos.
Preverimo pravilnost rešitev.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Snovi – operacijsko določanje lastnosti snovi 39.
SLJ Zvoki predmetov iz različnih snovi - poslušanje 75.
MAT Primerjam velikost števil 51.
ŠVZ Igre s padalom 38.
LVZ
GVZ
Page 20
20
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 64.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
LVZ: Opredelijo različne materiale, primerne za oblikovanje lutk in elementov v dogajalnem
prostoru. Negujejo ustvarjalnost. Ob uporabi različnih orodij in pripomočkov razvijajo
svojo motorično spretnost.
SLJ: Razvijajo zmoţnost predstavljanja, vţivljanja v osebo, »poistovetenja« z njo ter
prevzemanja vloge osebe. Razvijajo domišljijske sposobnosti in sposobnosti
domišljijskega dopolnjevanja pravljičnega sveta. V skupini se pripravljajo na
dramatizacijo pravljice z izdelanimi lutkami.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo,branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
LVZ
- za oblikovanje lutk:
kosi lepenke, volna,
tkanine, gumbi, manjša
palica …
- za oblikovanje scene:
kosi lepenke ali
kartona, barvasti
papirji, tulci …
- pripomočki: lepilo,
škarje …
SLO
maskoti Lili in
Bine, izdelane
lutke in scena,
Orffova glasbila
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Navodila
Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem.
Oblikujemo skupine in dvojice. Učenci v dvojicah izdelujejo posamezne lutke, učenci v
skupinah pa dogajalni prostor – sceno.
Za pozneje pripravimo materiale za izdelavo lutk in scene.
Izhodišče in vpeljava likovnega problema
Vodimo pogovor:
Ste ţe bili na lutkovni predstavi?
Kaj menite, iz česa so izdelane lutke?
Učenci domiselno naštevajo različne materiale.
Page 21
21
Likovna naloga
Katere osebe nastopajo pri Rdeči kapici? Naštejejo: Rdeča kapica, mama, babica, volk,
lovec …
Kaj bo na sceni – na dogajalnem prostoru? Naštejejo: grm, drevesa, babičina hišica, jagode..
V dvojicah bomo izdelali lutko iz papirja, dodatke bomo oblikovali iz drugih materialov
(kosi lepenke, volna, tkanine, gumbi, manjša palica …)
Izdelalo bomo tudi sceno: drevesa, grmiček, jagode, hišico (kosi lepenke, tulci itn.)
Demonstracija, skiciramo na tablo in opišemo:
Predstavimo tudi postopek oblikovanja dreves – krošnja na tulcih, hišice … Učenci tudi
sami predlagajo svoje ideje.
Razdelimo dvojicam posamezne naloge – lutke in dele scene.
Učencem razdelimo material za delo.
Individualno delo učencev
Učenci oblikujejo lutke in sceno.
Spodbujamo jih in opozarjamo na različne moţnosti.
Pomagamo jim pri zahtevnejših postopkih.
Na koncu poskusijo z lutkami nekoliko zaigrati.
Vrednotenje
Lutke na ustreznem prostoru prislonimo k steni, postavimo sceno … Zberemo se ob
izdelkih in si jih ogledujemo.
Učenci tudi pripovedujejo o svojih izdelkih.
Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih
dvojic, domišljijo in vztrajnost …
Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.
Page 22
22
II. dejavnost
Uprizorimo komunikacijo z maskotama.
Bine: Lili, poglej, kako odlične lutke so naredili učenci. Pa tudi pripomočki za sceno so lepi.
Kaj misliš, zakaj bodo to potrebovali?
Lili: Mislim, da bodo z lutkami igrali. Povedala ti bom pesmico, ti pa povej naslov
pravljice, ki jo bodo igrali.
Jaz sem Rdeča kapica, Rada pojem, se vrtim,
mala zlata deklica, skačem in se smejem,
rada s punčko se igram, v šoli dobro se učim,
k babici ţe sama znam. ţe do sto preštejem.
In kako mi je ime,
vedeli bi radi?
Vsak kdorkoli me pozna,
pravi Rdeča kapica.
Bine: O, to je pa čisto lahko. To ve pa vsak, da je to Rdeča kapica.
Povemo, da preden bomo igrali z lutkami, se moramo o pravljici še pogovoriti.
Vodimo pogovor, vprašamo.
- Kaj se je dogajalo, ko je volk prišel k babici?
Kaj sta babica in volk takrat govorila?
(Podrobnejša vprašanja, s katerimi učence pripravimo na dramatizacijo.)
Najprej je volk verjetno potrkal. Kaj je mislila babica, kdo je prišel? Kaj je rekla?
In potem je vstopil volk. Kaj je rekla, ko je zagledala volka? Je sploh kaj rekla? Morda je
samo zakričala?
In kaj je nato rekel volk?
In potem? Je babica sploh lahko kaj rekla, morda je koga poklicala na pomoč?)
- Spodbudimo učence, da zaigrajo v dvojicah dogajanje med volkom in babico.
- Volk je v babičini hiši zadovoljen in sit zaspal. Medtem ko je spal, pa so se mu dogajale
grozne reči. Si predstavljate, kako začuden je bil, ko se je zbudil?
Kaj je razmišljal? Kaj je rekel?
Priprava na dramatizacijo z lutkami
- Povemo navodilo:
Sestavili boste skupine, v katerih bo osem igralcev.
Razdelili si boste vloge – kdo bo igral mamico, Rdečo kapico, volka, babico, lovca.
Razdelili si boste vloge – kdo bo igral na glasbila, ki se bodo vključila preden bo oseba
govorila – npr.: triangel za Rdečo kapico, boben za volka …
Vsaka skupina bo imela svoje dramske vaje z lutkami.
Pri pripravi jim pomagamo in svetujemo.
- Vodimo pogovor o dramatizaciji z lutkami, npr.: kako naj se vţivijo v osebo, naj govorijo
glasno in razločno, kako naj igrajo z lutko
- Vsaka skupina se v svojem delu učilnice pripravlja na dramatizacijo. Spodbudimo jih, naj z
glasom in lutkami prikaţejo posamezno osebo.
- Spodbudimo učence, naj povedo, kako so se počutili pri pripravi na dramatizacijo, kakšne
teţave so imeli …
Page 23
23
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Pravljica: Rdeča kapica - priprava na dramatizacijo z
lutkami
76., 77.
MAT
ŠVZ
LVZ Kiparstvo: Oblikovanje iz odpadnih materialov - lutke 25., 26.
GVZ
Page 24
24
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 65.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Razvijajo zmoţnost predstavljanja, vţivljanja v osebo, »poistovetenja« z njo ter
prevzemanja vloge osebe. Sodelujejo v skupinski dramatizaciji pravljice z lutkami, ki so
jih naredili sami.
GVZ: Sproščeno zapojejo pesem. Improvizirajo-v ritmu posnemajo glasove ţivali. Z Orffovimi
glasbili posnemajo zvoke ţivali. Povezujejo zvoke posameznih glasbil z zvoki
posameznih ţivali.
MAT: Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in
grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični;
Ugotavljajo velikostne odnose med števili. Odštevajo in seštevajo v mnoţici naravnih
števil do 5.
ŠVZ: Pravilno kotalijo ţogo z obema rokama. Navajajo se na sodelovanje s soigralci. Razvijajo
pozornost.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo,branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
DZ 2/39, kocke, palčke,
mapa - priloga
(kartončki s številkami,
kartončki z znaki)
SLO
izdelane lutke in
scena, Orffova
glasbila
GVZ
notni zapis pesmi
Na našem dvorišču,
Orffova glasbila
ŠVZ
ţoge, kiji, zbirka iger
in gimnastičnih vaj
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Povabimo učence v krog. Pogovorimo se o današnji dramatizaciji z lutkami.
Naročimo, naj se razdelijo v skupine in pripravijo: razred za predstavo, sceno, pripomočke.
Dramatizacija pravljice
Gledalci se usedemo na pripravljene stole.
Posamezne skupine dramatizirajo pravljico z lutkami.
Po vsaki dramatizaciji vodimo pogovor o nastopu. Učence spodbudimo k vrednotenju
opravljene naloge.
II. dejavnost
Za nagrado za uspešne nastope, se bomo sprostili s pesmijo.
Uvodna motivacija
Učenci sproščeno zapojejo pesem Na našem dvorišču.
Page 25
25
Zapojejo vse kitice in vključijo improvizacijo-oponašanje ţivali po skupinah.
Zvočna improvizacija
Učitelj učence razdeli v 5 skupin kot v eni prejšnjih ur.
Vsaka skupina bo oponašala eno ţival (kuţki, muce, piščančki, ovčke, petelin) z izbranim
inštrumentom v istem ritmu kot so to počeli prejšnjo uro s svojimi glasovi.
Učitelj šteje dvodobno mero (ena, dva, ena, dva).
Primer:
1. skupina KUŢKI igrajo na bobne ritem »hov-hov« (dve osminki) na ena, na dva so tiho
2. skupina MUCE igrajo na triangle ritem »mjav« (četrtinka) na dve, na ena so tiho
3. skupina PIŠČANČKI igrajo s palčkami »pi« (dve četrtinki) na ena in dva
4. skupina OVČKE tresejo z ropotuljo dolgi »be-e« (polovinka) na ena in drţijo do dva
5. skupina PETELINI s tamburini poljubno dvakrat na koncu udarijo kot »ki-ki-ri (tri
osminke)
Skupine se z izvajanjem-oponašanjem ţivali vključujejo postopoma druga za drugo na
učiteljev znak. Vsaka naslednja čaka na vsaj dve ponovitvi prejšnje skupine. Ko se
naslednja skupina vključi, prejšnja nadaljuje z izvajanjem do konca.
Petje pesmi v celoti
Po ţelji lahko učenci tudi v tej uri doţiveto zapojejo pesem v celoti in na namesto s svojimi
glasovi improvizirajo na glasbila v dogovorjenih skupinah.
Zvoki živali
Učitelj razdeli učencem v parih kartončke s sličicami različnih ţivali (medved, slon, kuţa,
muca, piščanček, petelin, ptiček, kača, ţaba, kukavica …)
Vsak par mora svojo ţival predstaviti z zvokom enega glasbila ali s pantomimo, ostali pari
ugibajo za katero ţival gre (npr.: strgalo in skakanje-ţaba). Tisti par, ki ugane, je naslednji
na vrsti
III. dejavnost
Učenci delajo v parih.
Vsak učenec nastavi mnoţico predmetov, ki nima več kot 5 članov. Ugotovita, koliko
članov je v vsaki mnoţici in pod mnoţico postavita kartonček z ustrezno številko.
Primerjata velikost števil. Med števili vstavita kartonček z ustreznim znakom za velikostne
odnose <, >, =.
Prebereta.
S pomočjo kartončkov nastavljajo račune odštevanja in računajo.
DZ 2, str. 39
Prva naloga
Učenci ubesedijo posamezen primer s stolpiči in ga rešijo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Druga naloga
Preberemo navodilo. Učence opozorimo naj pod nakazane vsote ali razlike zmeraj narišejo
»ţepek« in vanj napišejo rezultat, šele nato naj vstavijo znak za velikostni odnos.
Samostojno rešijo naloge.
Preverimo pravilnost rešitev.
IV. dejavnost
Tek
Počasen tek, ki postopoma prehaja v hitrejšega (ritem teka lahko nakazujemo s ploskanjem).
Hoja in dihalne vaje, nato zopet tek s pospeševanjem.
Gimnastične vaje
Kotaljenje ţoge z obema rokama
Page 26
26
a) Podajanje v paru
- Učenca se usedeta pribliţno 4 m narazen. Ţogo kotalita drug drugemu.
- S hrbti se obrneta drug proti drugemu. Med nogama zakotalita ţogo svojemu partnerju.
- Učenca stojita pribliţno 7 m narazen. Na polovici med njima postavimo dva kija (1 m
narazen). Učenca si kotalita ţogo med kijema.
- Podiranje kija z večje razdalje (6 – 8 m).
b) Zajčji poskoki
Dva igralca se postavita 6 metrov narazen, tretji stoji na sredi med njima. Zunanja igralca si
kotalita ţogo, srednji jo preskakuje. Ko srednji naredi 5 preskokov, vloge zamenjajo.
c) Vroča ţoga
Pet igralcev se usede v večji krog. Ţogo si s kotaljenjem podajajo med seboj. Ţoge se lahko
dotaknejo samo z roko. Če se ţoga dotakne drugega dela telesa, mora »opečeni« učenec teči
enkrat okrog sedečih igralcev, nato nadaljuje z igro. Igro oteţimo tako, da vsaka ekipa dobi
dve ţogi.
Igra: Skozi tunel
Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Pravljica: Rdeča kapica - dramatizacija z lutkami 78.
MAT Primerjam velikost števil 52.
ŠVZ Kotaljenje ţoge z obema rokama 39.
LVZ
GVZ Posnemanje zvokov ţivali 25.
Page 27
27
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 66.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Razvijajo skladenjsko zmoţnost: Opazujejo dogodek na sliki ter izraţajo zapovrstje dejanj s
časovnimi prislovi najprej, potem, nazadnje.
MAT:Obnovijo problem s svojimi besedami. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so
predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Predstavijo problemsko situacijo z
različnimi didaktičnimi ponazorili. Zapišejo in berejo število 0. Ocenijo število
predmetov v mnoţici. Spoznajo, da je število 0 razlika dveh enakih števil. Odštevajo v
mnoţici naravnih števil do 5, vključno s številom 0.
ŠVZ: Razvijajo ravnoteţje. Spoznajo različne načine hoje po nizki klopi. Razvijajo osnovne
motorične sposobnosti. Ob igri se sprostijo in razvedrijo.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
U/33, DZ 2/43
šali, košara, pladenj,
manjše ţoge
ŠVZ
klop, zbirka iger in
gimnastičnih vaj
SLJ
DZ 2/44,
U/26, 27, 28, baloni
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Izvedemo komunikacijo z Lili in Binetom.
Lili: Obiskala sem svojo prijateljico. Pripravili sva balone. Z njimi sva hoteli okrasili sobo.
Bine, povedala ti bom, kaj se nama je zgodilo.
Prijateljica je napihnila 3 balone. Ko je hotela balone privezati na vrvico, so vsi trije počili.
Joj, kako sva se ustrašili! Ali uganeš, koliko balonov sva lahko obesili na steno?
Bine: Seveda vem, nič. Zanima pa me, kaj sta naredili potem.
Lili: Ali bi rad videl, kako sva ponovno napihnili balon?
Bine: Seveda, pokaži, prosim.
Lili: Poprosiva najine prijatelje in učiteljici. Učenci, ali boste povedali, kaj naj naredimo?
Vzamemo balon. Vprašamo:
Kaj naredimo najprej? (Balon čisto malo napihnemo.)
Kaj naredimo potem? (Balon do konca napihnemo.)
Poskrbimo za presenečenje: Počimo balon.
Kaj se je zgodilo nazadnje? (Balon je počil.)
Pred učenci izvedemo še nekaj aktivnosti, npr.: najprej odpremo pipo, potem pijemo vodo iz
dlani, nazadnje pipo zapremo; najprej vzamemo knjigo, potem jo odpremo in nazadnje
Page 28
28
preberemo pesem.
Učenci opišejo dogajanje in pri tem pravilno uporabljajo izraze najprej, potem, nazadnje.
DZ 2, str. 44
- Učencem naročimo, naj si ogledajo slike. Povedo naj, koliko različnih dogajanj je prikazanih
na sliki. Vsako dogajanje v vrsti pokaţejo s prstom.
Preberemo navodilo in razloţimo legendo.
- Prva vrsta – nalogo frontalno rešimo.
Opazujejo dogajanje na slikah.
S pikami označijo zapovrstje dogajanja.
Pravilni vrstni red dogajanja ubesedijo. Povedo, kaj se je zgodilo najprej, kaj potem in kaj
nazadnje.
Preverimo pravilnost rešitev.
- Druga in tretja vrsta – nalogi samostojno rešijo.
Opazujejo dogajanje na slikah.
S pikami označijo zapovrstje dogajanja.
Pravilni vrstni red dogajanja ubesedijo. Povedo, kaj se je zgodilo najprej, kaj potem in kaj
nazadnje.
Preverimo pravilnost rešitev.
Bine: Obiskal sem prijatelje v 1. razredu, ki se pripravljajo na praznovanje. Ali vas zanima,
kaj so delali?
Učbenik SLJ, str. 28 Učencem naročimo, naj si ogledajo slike v vsakem stolpcu in preberejo legendo pod
slikami.
Opišejo zapovrstje dogajanj na slikah in pri tem pravilno uporabljajo izraze najprej, potem
nazadnje.
Povedo, kaj zjutraj naredijo najprej, kaj potem in kaj nazadnje.
Učbenik SLJ, str. 26, 27
Učenci si ogledajo ilustracijo in se v dvojicah pogovarjajo.
- Pozornost učencev usmerimo na sličico v prvem krogu.
Vprašamo: Kje na veliki ilustraciji najdemo enako sliko? Kaj so delali učenci? Kaj so naredili
najprej, kaj potem in kaj nazadnje?
- Pozornost učencev usmerimo na sličico v drugem krogu.
Vprašamo: Kje na ilustraciji najdemo enako sliko? Kaj so izdelali učenci? Kaj so naredili
najprej, kaj potem in kaj nazadnje?
- Pozornost učencev usmerimo na sličico v tretjem krogu.
Vprašamo: Kje na ilustraciji najdemo enake palčke? Kateri palček je največji? Kakšen je
palček, ki ima roki? Je palček z modro kapo večji kot palček, ki ima roki? Je palček z modro
kapo večji kot palček z rdečo kapo?
- Pozornost učencev usmerimo na sličico v četrtem krogu.
Vprašamo: Kje na ilustraciji najdemo podobno sliko? Kaj opazite?
II. dejavnost
Učence povabimo v krog.
Spomnimo jih na dejavnost v jutranjem krogu in vprašamo: Koliko balonov sta obesili Lili in
njena prijateljica? NIČ. Zakaj? Učenci utemeljujejo.
Pred učence poloţimo v košaro tri šale.
Vprašamo: Koliko šalov je v košari? Učenci povedo: V košari so trije šali.
Iz košare vzamemo tri šale. Vprašamo: Koliko šalov smo vzeli iz košare? Učenci povedo: Iz
košare smo vzeli tri šale.
Vprašamo: Koliko šalov je v košari? Učenci povedo, da v košari ni nič šalov.
Page 29
29
Naredimo še nekaj podobnih primerov, kjer odvzamemo vse elemente.
Zapis števila 0 s številko 0
- Na tablo narišemo tri šale. Vprašamo: Koliko šalov je narisanih? Učenci povedo: Narisani so
trije šali. Pod šale napišemo število 3.
- Prečrtamo vse narisane šale in vprašamo: Koliko šalov je prečrtanih? Učenci povedo:
Prečrtani so 3 šali. Povemo: Ker smo 3 šale odvzeli/prečrtali, bomo napisali znak minus.
Napišemo znak minus in odštevanec 3.
- Vprašamo: Koliko šalov je ostalo neprečrtanih? Povedo, da nič. Dokončamo zapis računa na
tabli 3 – 3 = 0 in ga preberemo: Tri minus tri je enako nič.
- Povemo, da število nič napišemo s številko 0.
Učenci pripravijo zvezke in vanje narišejo tabelsko sliko.
- Učenci vadijo zapis števila nič. Najprej s prstkom po zraku, s prstkom po mizi, s prstkom po
sošolčevem hrbtu, s kredo po tabli, z voščenko po večji površini papirja.
Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.
Učbenik MAT, str. 33 Zgornja naloga
Učenci si ogledajo zapisane račune. Ugotavljajo, kaj se dogaja s številom 5, če mu
odvzamemo ena, dve... in kaj, ko mu odvzamemo število 5.
Učenci si ogledajo problemsko situacijo in jo ubesedijo.
Razloţijo matematični zapis pod slikama.
Pred učence na pladenj poloţimo pet manjših ţog.
Vprašamo: Koliko ţog je na pladnju.? Učenci povedo: Na pladnju je pet ţog.
S pladnja ne vzamemo nobene ţoge. Vprašamo: Koliko ţog smo odvzeli?
Učenci povedo: S pladnja nismo vzeli nič ţog.
Vprašamo: Koliko ţog je še na pladnju? Učenci povedo: Na pladnju je pet ţog.
Naredimo še nekaj podobnih primerov, kjer ne odvzamemo elementov.
Na tablo narišemo pet ţog. Vprašamo: Koliko ţog je narisanih? Učenci povedo: Narisanih
je pet ţog. Pod ţoge napišemo število 5.
Ne prečrtamo nobene narisane ţoge in vprašamo: Koliko ţog je prečrtanih? Učenci povedo:
Prečrtanih ni nič ţog. Napišemo znak minus in odštevanec 0.
Vprašamo: Koliko ţog je ostalo neprečrtanih? Povedo, da je ostalo pet ţog neprečrtanih.
Dokončamo zapis računa na tabli 5 – 0 = 5 in ga preberemo: Pet minus nič je enako pet.
Učenci pripravijo zvezke in prepišejo tabelsko sliko.
DZ 2, str. 43
Pri vsaki nalogi preberemo navodilo in po potrebi damo dodatna pojasnila.
Učenci rešujejo naloge. Po vsaki opravljeni nalogi preverimo pravilnost rešitev.
III. dejavnost
Igra: Medvedi in volkovi
Gimnastične vaje
Hoja po klopi na različne načine:
- z eno nogo po tleh, z drugo po klopi;
- hoja naprej, nato še nazaj;
- “galopiraj” z levo nogo naprej, nato še z desno naprej;
- tek;
- sonoţni poskoki;
- sonoţni poskok na klop, na drugo stran na tla in spet skok nazaj na klop; ponovi tolikokrat,
da prideš do konca klopi;
- hoja s kratkimi koraki naprej in nazaj;
- hoja v stran;
Page 30
30
- hoja, med hojo počepni, nato vstani in nadaljuj do konca klopi;
- hoja v počepu.
Na koncu vsake vaje s klopi seskočijo. Doskok na tla naj bo mehak.
Igra:Mačka in miš
Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA
SPO
SLJ Najprej, potem, nazadnje – časovni prislovi
79., 80.
MAT Število nič, 0 53.
ŠVZ Hoja po klopi 40.
LVZ
GVZ
Page 31
31
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 67.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SPO: Znajo uporabiti različna gradiva (snovi), orodja in obdelovalne postopke ter povezujejo
lastnosti gradiv in načine obdelave: preoblikujejo, reţejo, spajajo, lepijo. Znajo preoblikovati
z rezanjem, striţenjem. Znajo povezati lastnosti gradiv in načine obdelave. Pojasnijo,
kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter k urejanju
okolja, v katerem ţivijo.
SLJ: Natančno opazujejo sliko in jo berejo. Ob sliki tvorijo besedilo s pomočjo vprašanj.
Povedo svoje mnenje o sliki. Pripovedujejo o svojih občutkih in doţivetjih.
MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Obnovijo problem s
svojimi besedami. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih
ravneh: konkretni, grafični. Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo
pri reševanju podobnih problemov. Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5,
vključno s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju problemov.
GVZ:Pozorno poslušajo posnetek C. Saint Saensa Slon iz Ţivalskega karnevala. Prepoznajo
zvočno barvo kontrabasa (nizki toni). Med slikami glasbil prepoznajo glasbilo (kontrabas),
ki so ga slišali na posnetku. Poslušajo in razlikujejo visoke in nizke tone Orffovih glasbil.
Izraţajo visoke in nizke tone z gibanjem po prostoru.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
U/33, DZ 2/45,
pladenj, kocke
GVZ
posnetek Slon iz
Ţivalskega
karnevala,
Orffova glasbila,
sličice glasbil
SPO
U/36,
različne vrste
papirja (pisarniški,
karton, lepenka,
časopisni, revijalni,
toaletni, brisače),
škarje, noţ, lepilo
SLJ
U/26, 27
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Vodimo pogovor o okrašenih mestih/vaseh.
Učenci povedo, kako je okrašen njihov kraj in zakaj.
Spodbudimo učence, naj povedo, kaj je Bine videl v 1. razredu, ko je obiskal prijatelje.
Bomo pogledali tudi mi?
Učbenik SLJ, str. 26, 27
Preberemo naslov Pripravljamo se na praznovanje.
Pozovemo učence, naj si v dvojicah ogledajo sliko in se pogovarjajo, kaj delajo osebe na sliki.
Page 32
32
Spodbudimo učence, naj pripovedujejo o dogajanju na sliki.
Učencem zastavljamo vprašanja/naloge za usmerjeno branje slike.
- Zakaj bodo učiteljici in učenci okrasili razred? Kaj so izdelali za okrasitev?
- Kako so naredili okrasek iz papirja? Kako so učenci izdelali okraske iz slanega testa? Kam
so obesili okraske?
Povejte, kako okrasimo smrečico.
- Kaj sta delala otroka, ki sta ţalostna? Zakaj sta ţalostna? Kako bi se vi počutili, če bi se vam
veriga pretrgala? Kaj bi naredili?
- Iz česa so učenci izdelali voščilnice? Za koga so jih izdelali? Povejte, kako izdelamo
voščilnico.
- Oglejte si palčke. Učenci so jih izdelali iz papirja. Zakaj so jih izdelali?
Iz česa bi jih še lahko izdelali?
- Kam so učenci postavili okraske? S čim so okrasili okna?
- Kako so se učenci počutili, ko so izdelovali okraske? Kaj pa učiteljici? Kako to veste?
Pozovemo učence, naj povedo, kako bodo/so doma okrasili stanovanje in kako se pripravljajo
na praznovanje.
II. dejavnost
Lili: Pri sosedih sem videla, da so sami delali okraske za smrečico. Na mizi so imeli tudi orodje.
Ne vem, kako se to orodje imenuje in za za kaj so ga potrebovali.
Pred učence postavimo škatlo, v kateri so različna kuhinjska in druga orodja (valjar, škarje,
noţ, kladivo, ţaga, klešče...). Učenci jih poimenujejo, ugotavljajo, kako so oblikovana in čemu
so namenjena. Katere snovi obdelujemo z njimi?
Učenci opazujejo različne vrste papirja. Povedo, po čem se vrste papirja med seboj razlikujejo.
Iz izkušenj povedo, za kaj uporabljamo posamezno vrsto papirja.
- Urejajo papir po debelini. (pisarniški papir, karton, lepenka)
- Urejajo papir glede na vpojnost. Kje se kapljica vode hitreje razleze? (papirnata brisača,
časopisni papir, revijalni papir)
Preoblikovanje papirja in spoznavanje orodij. Učence vprašamo, kako bi lahko preoblikovali
papir, ki ga imamo v roki. (uporabimo pisarniški papir)
Papir:
- zvijamo
- mečkamo
- prepogibamo (origami)
- striţemo (škarje) – naredimo okrasek za smrečico
- reţemo (noţ)
Po čem se nov kos papirja razlikuje od tistega pred rezanjem in striţenjem? (velikost, oblika)
- lepimo (lepilo)
Kakšen je nov, zlepljen kos? (večji)
Učenci svoje delo opisujejo z ustreznimi glagoli.
Učenci za seboj pospravijo. Odpadke odloţijo na pravo mesto – ločeno zbiranje odpadkov.
Povedo, zakaj odpadke zbiramo ločeno.
Učbenik SPO, str. 36 – zgoraj
Povabimo učence, naj si ogledajo zgornjo nalogo.
Ob slikovnem gradivu poimenujejo postopke preoblikovanja papirja.
Predvidevajo in povedo, katere postopke obdelave papirja in katera orodja bi uporabili, da bi
izdelali izdelek iz papirja, ki je na sliki. (Učencem lahko zastavljamo vprašanja).
Page 33
33
III. dejavnost
Učencu damo v roko štiri kocke in mu naročimo, naj jih poloţi na pladenj.
Vprašamo: Koliko kock je na pladnju? Učenci povedo: Na pladnju so štiri kocke.
Pokličemo učenko in ji v roko ne damo nobene kocke. Naročimo, naj na pladenj k štirim
kockam doda svoje kocke. Vprašamo: Koliko kock je dodala učenka?
Učenci povedo: Dodala ni nič kock.
Vprašamo: Koliko kock je na pladnju? Učenci povedo: Na pladnju so štiri kocke.
Naredimo še nekaj podobnih primerov, kjer ne dodamo nobenega elementa.
Na tablo narišemo štiri kocke. Vprašamo: Koliko kock je narisanih? Učenci povedo: Narisane
So štiri kocke. Pod kocke napišemo število 4.
- Ne dorišemo nobene kocke in vprašamo: Koliko kock smo dorisali? Učenci povedo: Dorisali
nismo nič kock. Napišemo znak plus in drugi seštevanec 0.
- Vprašamo: Koliko kock je narisanih? Povedo: Narisane so štiri kocke. Dokončamo zapis
računa na tabli 4 + 0 = 4 in ga preberemo: Štiri plus nič je enako štiri.
Pokličemo učenko in ji v roko ne damo nobene kocke. Naročimo, naj na pladenj postavi svoje
kocke. Vprašamo: Koliko kock je na pladnju? Učenci povedo: Na pladnju ni nič kock.
Učencu damo v roko štiri kocke in mu naročimo, naj jih doda na pladenj.
Vprašamo: Koliko kock je dodal? Učenci povedo: Dodal je štiri kocke.
Vprašamo: Koliko kock je na pladnju? Učenci povedo: Na pladnju so štiri kocke.
Naredimo še nekaj podobnih primerov.
Na tablo ne narišemo nobene kocke. Vprašamo: Koliko kock je narisanih? Učenci povedo:
Narisanih ni nič kock. Na tablo napišemo število 0.
- Narišemo štiri kocke in vprašamo: Koliko kock smo dorisali? Učenci povedo: Dorisali smo
štiri kocke. Napišemo znak plus in drugi seštevanec 4.
- Vprašamo: Koliko kock je narisanih? Povedo: Narisane so štiri kocke. Dokončamo zapis
računa na tabli 0 + 4 = 4 in ga preberemo: Nič plus štiri je enako štiri.
Na tablo napišemo račune
2 - 2 = 0 2 + 0 = 2
2 – 0 = 2 0 + 2 = 2
Učenci berejo račune, ki so napisani na tabli. Povedo, kaj so opazili. Pogovorimo se o vlogi
števila nič pri računskih operacijah seštevanja in odštevanja.
Učbenik MAT, str. 33 - spodaj
Preberemo navodilo.
Učenci predstavijo svoje ugotovitve.
DZ 2, str. 45
Prva naloga
Vsako sliko si dobro ogledajo in jo ubesedijo.
Pod sliko zapišejo račun in ga izračunajo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Opozorimo jih na smer
prečrtavanja krogov (od desne proti levi).
Učenci nalogo samostojno rešijo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Tretja naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge. Razloţimo, da prvi pladenj
predstavlja prvo število v računu in drugi pladenj drugo število v računu.
Učenci nalogo samostojno rešijo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Page 34
34
IV. dejavnost
Uvodna motivacija - poslušanje
Predvajamo posnetek Slon (C. Sait Saens: Ţivalski karneval).
Med poslušanjem učenci prepoznavajo glasbilo in višino tonov, ki jih to glasbilo igra.
Po poslušanju učenci povedo, da so slišali nizke tone.
Na tabli ali delovnem listu med različnimi glasbili prepoznajo in obkroţijo kontrabas.
Visoki in nizki toni Orffovih glasbil
Učitelj učencem razdeli različna Orffova glasbila.
Vsak učenec zaigra na svoje glasbilo in pove, kakšne tone igra to glasbilo, visoke ali nizke.
Učenci odloţijo glasbila in si razdelijo sličice, na katerih so ta glasbila. S sličicami hodijo k
tabli in jih razvrstijo v eno od skupin glede na višino tonov, ki jih glasbilo s sličice igra (visoki
ali nizki toni .
Pozorni smo na tista glasbila, ki lahko igrajo visoke in nizke tone (ksilofoni, metalofoni,
zvončki).
Gibna improvizacija
Lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/o glasbi/igramo glasbo/C-dur lestvica
Učitelj igra izmenično na boben (nizki toni) in triangel (visoki toni).
Učenci morajo prepoznati višino in se po njej gibajo. Pri nizkih tonih hodijo v počepu, pri
visokih tonih hodijo po prstih z iztegnjenimi rokami nad glavo. Pozicijo menjajo vsakič, ko
učitelj menja glasbilo.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA
SPO Oblikujemo iz papirja in gline (preoblikovanje papirja) 40.
SLJ Pripravljamo se na praznovanje - branje slike 81.
MAT Računam do 5 54.
ŠVZ
LVZ
GVZ Poslušanje, ustvarjanje: Visoki in nizki toni 27.
Page 35
35
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 68.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SPO: Znajo uporabiti različna gradiva (snovi), orodja in obdelovalne postopke ter povezujejo
lastnosti gradiv in načine obdelave. Znajo povezati lastnosti gradiv in načine obdelave
Znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter
k urejanju okolja, v katerem ţivijo.
SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno
drţo pisala. Vadijo smer pisanja. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk.
MAT:Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih
problemov. Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5, vključno s številom 0.
ŠVZ:Razvijajo odrivno moč nog. Razvijajo ravnoteţje. Razvijajo pozornost in sposobnost
hitrega reagiranja. Zadovoljijo potrebo po gibanju.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
DZ 2/46, različna
ponazorila, didaktične
igre - mapa
ŠVZ
kolebnice, radio,
zbirka iger in
gimnastičnih vaj
SPO
mivka,
povečevalna stekla,
modelčki, pladnji,
prozorni lončki
SLJ
DZ 2/48,
slikovno gradivo
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Pripravimo slike puščave, peščene plaţe, mivke v peskovniku, igrišča za odbojko na mivki
(viden je droben pesek ali mivka).
Učenci si slike ogledajo. Ob slikah pripovedujejo, poimenujejo predmete/bitja na slikah.
Povedo, kaj je skupno na vseh slikah.
Pripovedujejo o svojih doţivetjih na mivki in o svojih izkušnjah.
Na pladnju imamo mivko. Vanjo narišemo več valovitih črt.
Vprašamo učence, na kaj jih spominjajo valovite črte.
Učenci rišejo v mivko valovite črte. Pozorni smo na poteze pri risanju, na smer risanja.
Valovite črte rišejo še z roko po zraku, lahko tudi miţe, z roko po mizi, z mokro gobo na tablo,
z različnimi pisali na večji papir …
Povemo: Ilustrator nam je narisal valovite črte v delovni zvezek.
DZ 2, str. 48
Učenci si ogledajo ilustracijo.
S prstom prevlečejo valovite črte na listu.
Page 36
36
Z narobe obrnjenim svinčnikom prevlečejo valovite črte. Učence opozorimo na poteznost črt.
Preberemo navodilo.
Samostojno rišejo valovite črte.
Pregledamo pravilnost rešitev.
II. dejavnost
Pripravimo peskovnik z mivko.
Pripovedujejo, kje so se igrali z mivko. Opisujejo svoje izkušnje pri njenem oblikovanju. Kaj
in kako so oblikovali? S čim so si pomagali?
Poskusimo, kaj se zgodi z mivko, če jo stresemo na mizo (kupček). Kakšna je na otip?
Opazujemo jo s povečevalnim steklom. Kaj vidimo? Kakšni so delci?
V mivko lahko rišemo s prstom. Rišejo različne črte: vodoravne, navpične, poševne, valovite.
V lonček z vodo stresemo mivko. Kaj se bo zgodilo?
Pomešamo in opazujmo.
Mivko stresajo v kupčke (uporabimo pladnje). Ugotovijo, da mivko samo ne morejo
oblikovati. Povedo, kaj moramo storiti, da jo bomo lahko oblikovali.
Naredijo zmes mivke in vode (vodo dodajajo mivki). Kaj se zgodi, če dodamo preveč
(premalo) vode? Koliko lončkov mivke in koliko lončkov vode potrebujemo za oblikovanje
potičke?
Preizkusimo narejene zmesi – izdelajo potičke (na pladenj). So vse trdne? Če ne, zakaj ne?
Predlog: Naloge lahko izvedemo tudi z moko ali zdrobom.
Pri delu z mivko (sipka snov) uporabljajo posode in orodja: lopatke, grablje, modelčke,
kanglice.
III. dejavnost
Učenci samostojno ali v dvojicah igrajo igro Domine, Črni Peter/Spomin iz mape, ali jim
pripravimo/ponudimo didaktično igro, ob kateri urijo znanje seštevanja in odštevanja do 5.
DZ 2, str. 46
Vsako nalogo si dobro ogledajo in povedo, kako jo bodo reševali.
Samostojno rešujejo naloge.
Preverimo pravilnost rešitev.
Napišemo račune na tablo.
Račune prepišejo v zvezek in jih izračunajo.
Preverimo pravilnost rešitev.
IV. dejavnost
Igra: Kačji kralj
Gimnastične vaje
Čez kolebnico
Učenci poloţijo kolebnico na tla.
- Na znak začnejo preskakovati leţeče kolebnice. Koliko ti jih uspe preskočiti v določenem
času? Nato se vsak vrne k svoji kolebnici.
- Učenci preskakujejo kolebnico cik cak (levo - desno) od enega konca do drugega.
- Kolebnico preskakujejo naprej – nazaj. Najprej sonoţno, nato po eni nogi.
- “Vrvohodec” – hodi po vrvi naprej, nazaj, v stran.
- Roke poloţi na eno stran kolebnice, nato sonoţno preskakuj kolebnico.
- Po dva otroka skupaj naredita iz obeh kolebnic potok, ki ga nato preskakujeta. Postopoma
večata razdaljo med kolebnicama.
- S kolebnicami oblikujejo valovite črte. Hodijo po njih, jih preskakujejo.
Page 37
37
Igra: Glasbene kolebnice
Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA
SPO Peskovnik v razredu 41.
SLJ Valovita črta – predopismenjevalne vaje 82.
MAT Računam do 5 54.
ŠVZ Čez kolebnice 41.
LVZ
GVZ
Page 38
38
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 69.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SPO: Preoblikujejo z gnetenjem, valjanjem. Povezujejo lastnosti gradiv (snovi) z načini obdelave.
Uporabljajo orodja, postopke in pripomočke za obdelavo gradiv. Vedo, da se je treba za
delo pripraviti in po delu pospraviti.
SLJ: Predstavijo razloge, zaradi katerih so jim všeč pravljice. Ozaveščajo si, da ime knjiţevne
osebe pogosto o sebi tudi kaj pove. Spoznavajo medbesedilnost. Uzaveščanje in
upovedovanje tega, kar učenci spontano opazijo ob branju/pripovedovanju pravljic.
Poslušajo in doţivljajo branje zgodbe v nadaljevanjih.
LVZ:Upoštevajo postopek oblikovanja ţivalske figure iz gline. Razvijajo ustvarjalnost.
Pridobivajo si občutek za stabilnost figur. Ob uporabi modelirke in drugih orodij razvijajo
svojo motorično spretnost.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
LVZ
- za prikazovanje:
kiparska dela (npr.
konjiček Luja
Vodopivca, bik Janeza
Boljke, koza Pabla
Picassa …)
- za oblikovanje:
glina, deščica, valjar,
modelirka, različni
predmeti za
odtiskovanje
SPO
U/36
glina (ali plastelin),
lesene palčke,
valjarji, podlage,
izdelki iz gline
SLJ
B/72, 73, knjiga
Anča Pomaranča
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Motivacija
Vodimo pogovor o najljubših pravljicah. Spodbudimo učence, naj povedo, katere so njihove
najljubše pravljice. Povedo naj tudi, zakaj so jim najljubše.
Ugotovimo, komu so všeč iste pravljice.
Najava besedila: Ob poslušanju pravljice Rdeča kapica nas je bilo kar malo strah, ko je bila
Rdeča kapica v nevarnosti. Tako je bilo strah tudi deklico, ki je imela nenavadno ime: Anča
Pomaranča. Pisateljica Branka Jurca je napisala celo knjiţico, ki pripoveduje o njenih
dogodivščinah.
Page 39
39
Priprava na poslušanje
Udobno se namestijo in se pripravijo na poslušanje.
Branje zgodbe
Preberemo zgodbo z naslovom Ne ne, strah me je. Učenci poslušajo besedilo in ga doţivljajo.
Čustveni odmor
Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.
Izjava po čustvenem odmoru: Anča je znala pravljico o Rdeči kapici naprej in nazaj in podnevi
in ponoči.
Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo.
Kdo je Anči Pomaranči bral pravljice?
Kolikokrat je oče prebral Anči pravljico o Rdeči kapici?
Kadar oče bere, Anča vidi in sliši, kaj se v pravljici dogaja. Kaj je videla danes? In kaj je
slišala?
Spomnite se: Kaj ste videli, ko smo brali Rdečo kapico? In kaj ste slišali?
Zakaj je Anča zaprla slikanico?
Poglabljanje doživetja
- Ančo Pomarančo je bilo strah Rdeče kapice. Povejte, katerega dela jo je bilo strah.
Povemo navodilo:
Anča je v strahu zaprla knjigo in jo odprla na zadnji strani. Anči boste pomagali.
Narisali boste niz sličic, iz katerih bo izvedela, kaj se je zgodilo med tema stranema.
- Berilo, str. 72, 73
V berilu skupaj poiščemo besedilo.
Preberemo odlomek zgodbe.
Naročimo, naj si ogledajo ilustracijo in o njej pripovedujejo.
- Učence vprašamo, če jim je bila zgodba všeč. Dogovorimo se, kdaj bomo knjigo brali v
nadaljevanjih.
II. dejavnost
Učbenik SPO, str. 36 - spodaj Učenci si ogledajo spodnjo ilustracijo.
Vprašamo: Iz česa je izdelek? Kako oblikujemo glino?
Pripravimo glino in izdelke iz gline, učenci pa pogrnejo mizice s papirjem.
- Glino tipajo, vonjajo in predstavijo svoje izkušnjenje z glino kot snovjo.
- Preoblikujejo glino in pri tem uporabljajo orodje: valjar, lesene palčke.
- gnetejo,
- valjajo,
- dodajajo,
- odvzemajo.
Povedo, kako se glina spreminja, ko jo gnetemo, valjamo. Ugotavljajo, kaj se je pri
oblikovanju spremenilo in kaj je nespremenjeno.
- Poimenujejo izdelke (predmete), ki so jih naredili: palačinke, klobase, potičke, polţe, okraske
za smrečico ...
Ob konkretnih izdelkih iz gline primerjamo sveţ, sušen in ţgan izdelek iz gline.
III. dejavnost
Navodila: Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo deščice.
Glino in orodja bomo razdelili po končani demonstraciji in napovedi likovne naloge.
Pripravimo nekaj reprodukcij umetniških kiparskih del s podobami ţivali (npr. konjiček Luja
Vodopivca, bik Janeza Boljke, koza Pabla Picassa …)
Page 40
40
Izhodišče in vpeljava likovnega problema
Ogledujemo si dela, se pogovorimo o likovnih motivih.
Obnovimo pojma kip, kipar.
Pogovorimo se, da kip zajema prostor.
Učenci si ogledajo izdelke, ki so jih naredili iz gline prejšnjo uro in povedo, ali so njihovi
izdelki kipi. Utemeljujejo zakaj niso.
Likovna naloga
Izdelali bomo dva kipca iz gline, enega velikega, drugega majhnega.
Likovni motiv naveţemo na pojme veliko - majhno: ţival z mladičkom
Kipca morata biti povezana, nekaj se mora med njima dogajati – doţiveto motiviramo učence:
npr. igra muce in mladička, ţrebiček pije mleko pri kobili itn.
Demonstracija postopka oblikovanja ţivalske figure:
Najprej glino pregnetemo na deščici.
Razporedimo gmote gline tako, da na čimbolj preprost način oblikujemo štirinoţno ţival. V
podrobnosti se ne spuščamo, prepustimo jih otroški domišljiji.
Individualno delo učencev
Učenci izdelajo večjo in manjšo ţivalsko figuro ter ju postavijo v nek medsebojni odnos.
Po potrebi jim pomagamo pri reševanju problematike stabilnosti.
Figuri lahko pritrdijo na podstavek – ploščico iz gline.
Izdelke podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).
Opomba: Izdelke posušimo (pribliţno 2 tedna) in jih ţgemo v keramični peči. Ţgane izdelke
lahko patiniramo ali kako drugače površinsko obdelamo.
Vrednotenje (izvedemo na žganih, dokončanih izdelkih)
Kipce razstavimo.
Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih rešitev, prizadevnost posameznih učencev,
domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov … Učenci tudi pripovedujejo o svojih
kiparskih delih.
Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega kiparskega izdelka.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA
SPO Oblikujemo iz papirja in gline (preoblikovanje gline) 42.
SLJ Zgodba: Anča Pomaranča – Ne, ne, strah me je 83.
MAT
ŠVZ
LVZ Kiparstvo: Oblikovanje kipca iz gline 27., 28.
GVZ
Page 41
41
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 70.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk.
Vadijo orientacijo na listu. Pozorno poslušajo navodila in jih razumejo. Rišejo po nareku.
MAT:Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih
problemov. Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5, vključno s številom 0.
ŠVZ: Razvijajo osnovno motoriko, spretnost in iznajdljivost. Pridobivajo vzdrţljivost. Razvijajo
hitrost in koordinacijo gibov celega telesa.
GVZ: Prepoznavajo visoke in nizke tone. Izraţajo visoke in nizke tone z gibanjem po prostoru.
Na Orffova glasbila igrajo visoke in nizke tone. Z glasom izraţajo visoke in nizke tone
slikovno zapisujejo visoke in nizke tone.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
DZ 2/47
različna ponazorila,
didaktične igre - mapa
GVZ
Orffova glasbila
ŠVZ
blazina, švedska
skrinja, klop,
obroči
SLJ
DZ 2/49, učni list
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Igra: Ugani narisano črto
Sedimo v krogu tako, kot bi vozili vlak. Povemo navodilo za igro: Sosedu pred teboj boš na
hrbet narisal tako črto, kot jo je tebi narisal sosed za teboj. Začela bo učiteljica. Zadnji bo
povedal, kakšne črte smo si risali na hrbet.
Učiteljica učencu pred seboj na hrbet nariše navpično črto; ta jo nariše naslednjemu in
tako do zadnjega. Zadnji pove, kakšno črto je narisal sosed njemu. Igro ponovimo z vsemi
vrstami črt (vodoravno, navpično, poševno črto, krog, polkrog, lok, valovita črta).
Rečemo: Z igro smo ponovili vse vrste črt. S črtami lahko rišemo vzorce.
DZ 2, str. 49
Preberemo navodilo.
Pogovorimo se, kaj bodo potrebovali in kako bodo reševali nalogo.
Učenci nadaljujejo z risanjem vzorcev.
Preverimo pravilnost opravljene naloge.
Page 42
42
Učencem razdelimo učne liste (priloga) in jim naročimo, naj si ogledajo znake in jih
poimenujejo.
Povemo, da bodo poslušali navodila in po njih risali.
Navodila za poslušanje in risanje:
- Z modro barvo povežite telefon in uho.
- Oko in uho povežite z rdečo črto.
- Rdečo črto potegnite od zvonca do očesa.
- Zvonec in luno povežite z modro barvico.
- Svečo in tulipan povežite z oranžno barvico.
- Od tulipana do letala potegnite oranžno črto.
- Svečo in škarje povežite z oranžno barvo.
- Z oranžno barvo povežite škarje in steklenico.
- Za črto od steklenice do ključa uporabite oranžno barvico.
- Črta od ključa do piščanca je tudi oranžna.
- Povlecite zeleno črto od lune do cveta.
- Telefon in kolo povežite z zeleno črto.
- Črta med letalom in avtom je vijolična.
- Cvet in pismo povežite z vijolično barvo.
- Povlecite vijolično črto med kolesom in knjigo.
- Vijolično črto potegnite med avtom in knjigo.
- Za črto od piščanca do smrečice uporabite vijolično barvico.
- Pismo in smrečico povežite z vijolično črto.
Učence vprašamo, npr.: Kaj je nastalo?/Kaj so narisali?
II. dejavnost
Učenci samostojno ali v dvojicah igrajo igro Domine, Črni Peter/Spomin iz mape, ali jim
pripravimo/ponudimo didaktično igro, ob kateri urijo znanje seštevanja in odštevanja do 5.
DZ 2, str. 47
Vsako nalogo si dobro ogledajo in povedo, kako jo bodo reševali.
Samostojno rešijo nalogi.
Preverimo pravilnost rešitev.
III. dejavnost
Tek
Tek v krogu po telovadnici (3 × 1 minuto počasnega teka). Vmes hoja in dihalne vaje.
Gimnastične vaje
Premagovanje ovir - poligon
Naloge:
- Učenec leţe na švedsko klop na trebuh in se z rokami vleče naprej.
- Sonoţni poskoki iz obroča v obroč.
- Podpleza klop.
- Prepleza švedsko skrinjo (3 deli) in doskoči na blazino.
- Se bočno valja po blazini.
Pri plezanju čez švedsko skrinjo je še posebej treba poskrbeti za varnost.
Kdo bo prej?
Učenci tečejo od ene stene telovadnice do druge na različne načine in z različnih štartnih
poloţajev.
Page 43
43
IV. dejavnost
Uvodna motivacija - izražanje visokih in nizkih tonov z gibanjem
Učitelj igra izmenično na boben (nizki toni) in triangel (visoki toni).
Učenci morajo prepoznati višino in se po njej gibajo. Pri nizkih tonih hodijo v počepu, pri
visokih tonih hodijo po prstih z iztegnjenimi rokami nad glavo. Pozicijo menjajo vsakič, ko
učitelj menja glasbilo.
Igranje visokih in nizkih tonov z Orffovimi glasbili
- Učitelj učencem razdeli različna Orffova glasbila.
- Vsak učenec bo zaigral na svoje glasbilo glede na učiteljeve gibe, npr.: dvig rok - visoki toni,
udarec z nogo ob tla - nizki toni. Učitelj izmenično kaţe gibe. Učenci igrajo. Pozorni smo na
učence z glasbili, ki lahko igrajo visoke in nizke tone (ksilofoni, metalofoni, zvončki). Ti
igrajo zmeraj.
Zvočna improvizacija
Učitelj igra na klavir izmenično visoke in nizke tone.
Učenci morajo prepoznati višino in jo posnemati z različnimi glasovi (a, e, i, o, u, ...).
Primer:
- Vse tone posnemajo z rrrrrr v primerni višini (visoko - nizko)
- Nizke tone posnemajo z oooo in/ali uuuuu, visoke iiiiiii, srednje aaaa in/ali eeee.
Slikovno zapisujejo visoke in nizke tone
- Kot pri prejšnji točki učitelj igra na klavir kratke glasbene vzorce, sestavljene iz treh tonov
(npr. visok – visok - nizek).
- Učenci bodo tone narisali s slikovnimi simboli. Dogovorimo se za slikovne simbole (npr. list-
visok ton, korenina - nizek ton).
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA
SPO
SLJ Rišem črte – predopismenjevalne vaje
Poslušanje navodil
84.
MAT Računam do 5 56.
ŠVZ Premagovanje ovir 42.
LVZ
GVZ Igramo visoke in nizke tone 28.
Page 44
44
POSLUŠAM IN RIŠEM
Page 45
45
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 71.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Razvijajo sposobnost slušnega zaznavanja zvočnega okolja. Razvijajo sposobnost
razumevanja motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Pripovedujejo o dogajanju na
knjiţevnem prostoru. Obnavljajo pravljico tako, kot so jo slišali. »Pišejo« pravljico tako, da
nizajo sličice, ki upodabljajo dogajanje.
MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in grafično
rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Spoznajo
različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih problemov.
Spoznajo sestavo besedilnega problema in ločijo podatke(besedilo), vprašanje. Obnovijo
problem s svojimi besedami. Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5, vključno
s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju problemov.
ŠVZ :Razvijajo hitrost, spretnost in preciznost. Navajajo se na športno prenašanje zmage in
poraza. Upoštevajo pravila igre. Športno navijajo in spodbujajo soigralce.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
U/34,
konkretni predmeti
(okraski iz gline in
papirja, ki smo jih
oblikovali pri urah
SPO)
SLJ
B/74, 75, knjiga
Volk in sedem
kozličkov (brata
Grimm), učni list
ŠVZ
kreda, obroči,
klopi, kiji, ţoga,
rutka, zbirka iger in
gimnastičnih vaj
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Motivacija
Igra: Glasovne skrivalnice
1. varianta: Učenci miţijo, z rokami si zakrijejo oči. Eden izmed učencev gre v krog in reče:
»Kozlički otročički, jaz sem, vaša mamica!«
Učenci povedo, kdo je govoril in po čem so to prepoznali.
2. varianta: Učenci miţijo, z rokami si zakrijejo oči. Trije učenci gredo v krog in s
spremenjenim glasom rečejo: »Kozlički otročički, jaz sem, vaša mamica!«
Učenci povedo, kdo je govoril in po čem so to prepoznali.
Najava besedila: Poslušali boste pravljico o …
Učenci uganejo naslov pravljice.
Priprava na poslušanje
Udobno se namestijo in se pripravijo na poslušanje.
Page 46
46
Pripovedovanje/branje pravljice
Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo besedilo in ga doţivljajo.
Čustveni odmor
Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.
Izjava po čustvenem odmoru: Od veselja so s svojo mamico zaplesali okrog vodnjaka.
Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo.
- Knjiţevne osebe
Katere knjiţevne osebe smo srečali v pravljici? Koliko je bilo knjiţevnih oseb?
Koliko je bilo kozličkov?
- Motivi za ravnanje knjiţevnih oseb
Zakaj so nekega jutra morali kozlički sami ostati doma? Kako jih je svarila mama?
Kdo je prišel k njim? S kakšnim namenom je prišel?
- Knjiţevno dogajanje
Kako je bilo, ko je volk prišel prvič? Zaigrajte prizor.
Kako je bilo, ko je volk prišel drugič? Zaigrajte prizor.
Kako je bilo, ko je volk prišel tretjič? Pripovedujte.
Nato se je vrnila mama koza. Kakšen dom je našla? Pripovedujte.
In kako se je pravljica končala?
Branje pravljice
Še enkrat preberemo pravljico.
Poglabljanje doživetja
- Obnavljanje (pripovedovanje) pravljice
Povemo, da bomo pripovedovali pravljico po vrsti, tako kot sedimo v krogu.
Spodbudimo učence k pripovedovanju pravljice.
- »Pisanje« pravljice
Na tablo napišemo z velikimi tiskanimi črkami naslov Volk in sedem kozličkov.
Razdelimo liste z ilustracijami pravljice (priloga k pripravi).
Naročimo,
- naj si natančno ogledajo sličice in povedo, kaj so opazili.
- naj izreţejo sličice in jih postavijo v pravilni vrstni red dogajanja.
- naj v zvezek prepišejo naslov pravljice in nalepijo sličice.
- Barvanje ilustracij
Naročimo, naj sličice pobarvajo po lastni zamisli. Pobarvajo lahko tudi doma.
II. dejavnost
Postopek za reševanje problemov s pomočjo računskih operacij (računske zgodbe).
Pozove učence, naj natančno poslušajo besedilo in sledijo, kaj delamo.
- Povemo računsko zgodbo: »Tine bo na smrečico obesil 3 okraske iz gline (poloţimo 3
okraske iz gline pred otroke), Metka bo dodala 2 okraska iz papirja (dodamo še dva okraska
iz papirja). Koliko okraskov bosta obesila na smrečico?«
- Zastavljamo vprašanja o podatkih: Koliko glinenih okraskov bo na smrečico obesil Tine?
Koliko papirnatih okraskov bo dodala na smrečico Metka? Kaj nas zanima?
- Pozovemo učence, naj ponovijo besedilo računske zgodbe.
- Pozovemo učence, naj povedo račun in ga izračunajo.
- Ponovimo vprašanje: Koliko okraskov bosta obesila Tine in Metka?
- Povemo odgovor: Tine in Metka bosta obesila 5 okraskov.
- Na tablo narišemo tri glinene okraske in dva papirnata okraska. Spodaj napišemo račun.
Pred učence poloţimo 5 glinenih okraskov in povemo računsko zgodbico: »Lili je na mizo
poloţila 5 glinenih okraskov, dva je obesila na novoletno smrečico. Koliko okraskov je ostalo
Page 47
47
na mizi?«
- Zastavljamo vprašanja o podatkih, učenci odgovarjajo povedih: Koliko glinenih okraskov je
Lili poloţila na mizo? Koliko glinenih okraskov je obesila na smrečico?
- Pozovemo učence, naj ponovijo besedilo računske zgodbe.
- Pozovemo učence, naj povedo račun in ga izračunajo.
- Ponovimo vprašanje: Koliko okraskov je ostalo na mizi?
- Povemo odgovor: Na mizi so ostali trije okraski.
- Na tablo narišemo pet glinenih okraskov in dva prečrtamo. Spodaj napišemo račun.
Učbenik MAT, str. 34
Preberemo naslov v učbeniku.
Preberemo navodilo.
Povemo, da bomo ob nizu slik sestavili računsko zgodbo.
Prva naloga
Učenci ob nizu slik sestavijo računsko zgodbo.
Zastavijo vprašanje.
Povedo račun in ga izračunajo.
Račun napišemo na tablo.
Učenci ponovijo vprašanje in povedo odgovor.
Račun prepišejo v zvezek.
Opomba: Po enakem postopku rešimo 2. in 3. nalogo.
III. dejavnost
Kača
Hodimo na čelu kolone, učenci v koloni posnemajo naš način gibanja. Spreminjamo smer in
način hoje ter teka (naprej, nazaj, skakljamo, enonoţni, sonoţni poskoki…). Pri tem vodimo
kačo v različnih vzorcih (v krogu, osmici, slalom, diagonalno, v spirali…).
Gimnastične vaje
Štafetne igre
- pisanje črtic
Prvi učenec s kredo steče do določenega mesta, nariše črtico na tla, steče nazaj ter preda kredo
naslednjemu.
- tek v obroču (v dvojicah)
Po dva učenca stopita v obroč, ga dvigneta v višino bokov in stečeta okrog kija.
- preko klopi in pod njo
Učenec najprej preskoči prvo klop, drugo pa podpleza.
- zadevanje kija s kotaljenjem
Vsaka ekipa dobi svojo ţogo. Prvi v koloni zakotali ţogo proti kiju, ki je oddaljen pribliţno
7 metrov. Nato steče po ţogo in pobere kij, če ga je ţoga podrla. Ţogo potem preda
naslednjemu igralcu. Igra traja tri minute. Zmaga ekipa, ki je v tem času največkrat podrla kij.
Sproščanje
Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.
Page 48
48
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA
SPO
SLJ Pravljica: Volk in sedem kozličkov 85., 86.
MAT Računske zgodbe v slikah 57.
ŠVZ Štafetne igre 43.
LVZ
GVZ
Page 49
49
Priloga SLO – Volk in sedem kozličkov
Page 50
50
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 72.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SPO:Spoznajo, da so nekateri dnevi v letu posebno pomembni, ker so jim ljudje (kot posamezniki
ali v določenem okolju, drţavi) pripisali poseben pomen in te dneve tako tudi doţivljajo.
SLJ: Poslušajo radijsko igro. Izraţajo doţivljanje, razumevanje in vrednotenje radijske igre.
Oblikujejo čutnodomišljijske predstave oseb na podlagi posebnosti njihovega govora in
zvočne opreme radijskega besedila. Primerjajo literarno predlogo z radijsko igro.
Spoznavajo prvine zvočne opreme radijske igre.
MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in grafično
rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Spoznajo
različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih problemov.
Spoznajo sestavo besedilnega problema in ločijo podatke (besedilo), vprašanje. Obnovijo
problem s svojimi besedami. Štejejo do 5 – naprej in nazaj. Seštevajo in odštevajo v mnoţici
naravnih števil do 5, vključno s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju
problemov.
GVZ:Ustvarjalno izraţajo glasbena doţivetja v likovni komunikaciji. Poslušajo glasbeno pravljico
S. Prokofjeva Peter in volk. Seznanijo se z nekaterimi inštrumenti (flavta, oboa, klarinet,
fagot, rog, godala. Uporabljajo pojem glasbena pravljica. Obnovijo vsebino pravljice.
Narišejo glavne junake iz pravljice
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
U/35
palčke, kocke,
mapa (kartončki z
znaki in s številkami)
GVZ
posnetek glasbene
pravljice Peter in
volk, učni list
SPO
slike različnih
praznikov
SLJ
posnetek pravljice
Volk in sedem
kozličkov (Svetlana
Makarovič)
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Motivacija
Povemo: Kaj v trebuhu mi čmoka?
Je to kozličkov čredica?
Ali pa so skale tri,
kar me tako hudo teţi?
Učenci uganejo, iz katere pravljice so verzi.
Page 51
51
Najava radijske igre: Poslušali bomo pravljico Volk in sedem kozličkov posneto kot radijsko
igro.
Priprava na poslušanje
Udobno se namestijo in se pripravijo na poslušanje.
Radijska igra
Predvajamo posnetek radijske igre. Mirno in tiho sledimo radijski igri.
Čustveni odmor
Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila radijska igra.
Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo.
- Radijska igra
Kako ste se počutili med poslušanjem radijske igre? Zakaj ste se tako počutili?
Vam je bila radijska igra všeč? Zakaj?
Ste razumeli potek dogajanja?
Kaj je značilno za radijsko igro? (glasba, zvoki, govor)
- Primerjava knjiga - radijska igra
Ste opazili kakšne podobnosti med knjigo in radijsko igro?
Ste opazili kakšne razlike med knjigo in radijsko igro?
Kaj je bilo v pravljici drugače kot v radijski igri?
Ste opazili, da v radijski igri Volk in sedem kozličkov izvemo nekaj več kot v pravljici?
Kaj smo izvedeli iz radijske igre, o čemer pa pravljica ne govori?
- Vrednotenje
Spodbudimo učence, naj povedo, katera pravljica je bila komu všeč in utemeljijo svojo odločitev
- pravljica iz knjige ali radijska igra.
II. dejavnost
Učenci pripovedujejo, kaj je to praznik, katere praznike poznajo, kako jih praznujemo, katere
imajo najraje.
Opisana praznovanja narišejo.
Risbe razvrstijo tako, da skupaj zloţijo tiste, ki predstavljajo isti praznik.
Ob slikah povedo: kateri prazniki so prikazani, kdo jih praznuje, kdaj in kako jih praznujemo.
Iz lastnih izkušenj pripovedujejo o doţivlju praznikov. Pogovorimo se, katere praznike bomo
praznovali v šoli.
Lahko se dogovorimo, da bomo praznovali rojstne dneve otrok. Kako bomo to storili?
Poudarimo, da je pomembno, kako voščimo slavljencu za rojstni dan (prijazno voščilo, pogled
v oči, stisk roke). Zapojemo pesmico, narišemo risbice, ki jih zveţemo v knjiţico ...
III. dejavnost
Ustno računanje in štetje do 5.
Učenci štejejo od 1 do 5.
Štejejo od 5 do 0.
Ustno seštevajo in odštevajo do 5, vključno s številom 0.
Učbenik MAT, str. 35
Preberemo navodilo.
Povemo, da bomo ob sliki sestavili računsko zgodbo.
Prva naloga
Učenci si ogledajo sliko in sestavijo računsko zgodbo.
Zastavijo vprašanje.
Povedo račun in ga izračunajo.
Page 52
52
Račun napišemo na tablo.
Učenci ponovijo vprašanje in povedo odgovor.
Račun prepišejo v zvezek.
Opomba: Po enakem postopku rešimo vse ostale naloge.
IV. dejavnost
Uvodna motivacija
Obnovijo zgodbo o Rdeči kapici.
Naštejejo glavne junake iz pravljice.
Danes bomo spoznali še eno – glasbeno pravljico, v kateri nastopa volk.
Poslušanje glasbene pravljice Peter in volk
Učitelj učence pripravi na poslušanje in jih seznani (poimenuje in pokaţe slike) z inštrumenti,
ki predstavljajo pravljične junake:
PETER – godala
PTIČKA – flavta
RAČKA – oboa
MAČKA – klarinet
DEDEK – fagot
VOLK – rog
Učenci pozorno poslušajo pravljico.
Analiza pravljice
Vodimo razgovor. Učenci ponovijo, kateri junaki so nastopili v pravljici in po svoje obnovijo
vsebino.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA
SPO Praznik – kaj je to? 43.
SLJ Radijska igra: Volk in sedem kozličkov 87.
MAT Računske zgodbe v slikah 58.
ŠVZ
LVZ
GVZ Poslušanje: Glasbena pravljica Peter in volk 29.
Page 53
53
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 73.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SPO:Spoznajo, da so nekateri dnevi v letu posebno pomembni, ker so jim ljudje (kot posamezniki
ali v določenem okolju, drţavi) pripisali poseben pomen in te dneve tako tudi doţivljajo.
SLJ: Poslušajo dolge in kratke besede. Označijo dolţino besed. Spoznajo, da imamo dolge in
kratke besede. Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo pravilno drţo telesa pri
pisanju in pravilno drţo pisala. Vadijo smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol.
Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk.
MAT:Seštevajo in odštevajo v mnoţici naravnih števil do 5, vključno s številom 0. Uporabijo
računske operacije pri reševanju problemov.
ŠVZ:Pridobivajo občutek za ritem. Razvijajo pozornost. Navajajo se na poslušanje navodil.
Zadovoljijo potrebo po gibanju.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
mehka ţogica,
mapa z igrami:
Črni Peter/Spomin,
Domine, Sestavimo sliko,
Računske zgodbice v
slikah
ŠVZ
radio, tamburin,
ustrezna glasba,
zbirka iger in
gimnastičnih vaj
SPO
U/24, 25
SLJ
kratki in dolgi
papirnati trakovi, črte
na kartonih,
DZ 2/50
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Opomba: Za vsakega učenca pripravimo dolg in kratek papirnat trak (različni barvi).
Po končani dejavnosti trakove poberemo, ker jih bomo še potrebovali.
Učence povabimo v krog in na kratko ponovimo pravila poslušanja.
Povemo ime učenca, ki ima kratko ime in mu damo kratek trak. Povemo ime učence, ki ima
dolgo ime in mu damo dolg trak.
Vprašamo: Zakaj sta učenca dobila različno dolge trakove? Učenci predstavijo svoja mnenja.
Povemo, da imamo različno dolge besede; ene besede so dolge in druge kratke. Dolg trak bo
predstavljal dolgo besedo, kratek trak pa kratko besedo.
Učencem razdelimo dolg in kratek trak in povemo, da bodo poslušali besede in dvignili
ustrezen trak glede na dolţino poslušane besede.
Predlog: Najprej se poigravamo z imeni učencev, nato pa še z drugimi besedami. Pazimo, da
izbiramo besede, ki so izrazito kratke/dolge.
Na kartone narišemo vse vrste črt, vsako na svoj karton; lahko je ista črta na več kartonih.
Page 54
54
Kartone drţimo v roki tako, da so s hrbtno stranjo obrnjeni proti učencem. Učenci ugibajo,
kakšna črta bo na kartonu (ali: Kakšna črta je skrita na naslednjem kartonu). Tako ponovimo
vrste črt.
DZ 2, str. 50
Ogledajo si ilustracijo in povedo svoja vedenja o hobotnici.
Preberemo navodilo.
Z barvicami rišejo vzorce.
Vodimo pogovor o opravljenem delu, npr.: katere črte so uporabili v vzorcih, kako natančno
so risali vzorce …
II. dejavnost
Učbenik SPO, str. 24, 25
Ob sliki vodimo pogovor, kdaj in kako praznuje rojstni dan deček na sliki.
Spodbudimo učence, naj povedo, kako sami praznujejo rojstni dan.
Izdelamo koledar naših praznovanj.
- Pobarvamo večji format papirja v barvah letnih časov. List razdelimo na štiri dele.
- Vsak na listek napiše svoje ime in ga nalepi na ustrezno mesto na koledarju, v tisti letni čas,
ko ima rojstni dan. Lahko napišemo tudi rojstne datume otrok.
- Risbice praznovanj, ki smo jih izdelali prejšnjo uro, lepimo k letnemu času, v katerem
praznujemo ta praznik. Lahko zapišemo tudi imena praznikov, datume.
- Pogovarjamo se, kje lahko najdemo podatke o praznikih (koledar, revije, knjige....). S
prazniki, ki jih bodo na ta način odkrili, dopolnijo koledar praznovanj.
III. dejavnost
Učenci se postavijo v krog.
Igra: Povem račun, povej rezultat
Pravila igre:
Povemo račun seštevanja ali odštevanja in vrţemo ţogico enemu izmed učencev.
Učenec, ki je ujel ţogico ponovi račun in ga izračuna. Sestavi nov račun in vrţe ţogico enemu
izmed sošolcev.
Igro igramo dokler ne pridejo na vrsto vsi učenci.
Učenec, ki pravilno izračuna, je nagrajen z aplavzom.
Učenec, ki izračuna napačno, dobi dodatno nalogo, npr.: Napravi tri počepe. Dva poskoka. Itd.
Po opravljeni dodatni nalogi dobi moţnost, da račun še enkrat izračuna.
Učenci si iz mape z igrami odberejo določeno prilogo in igro igrajo samostojno, v paru ali v
skupini. Če nimamo mape z igrami, učiteljica sestavi nekaj matematičnih didaktičnih iger, ob
katerih učenci utrjujejo znanje seštevanja in odštevanja do 5.
Namesto didaktičnih iger lahko napišemo račune na tablo, ki jih učenci prepišejo v zvezek in
izračunajo.
POMEMBNO: Do naslednjič učenci prinesejo odpadno embalaţo (škatle iz kartona – različnih
oblik in velikosti), plastenke, pločevinke …
IV. dejavnost
Boţič prihaja!
Ob boţični glasbi učenci oponašajo:
- jelene ( po dva se primeta za roke in galopirata po prostoru),
- palčke (hoja v čepu),
- Boţička (hodijo s teţkimi koraki, telo nagnejo naprej, kot da nosijo teţko vrečo),
Page 55
55
- novoletno jelko (stojijo, roke iztegnejo nad glavo),
- igrače (premikajo se kot lokomotiva, vojak, ţoga, letalo…)
Gimnastične vaje
Gibanje na neenakomeren ritem
Na tamburin udarjamo preprost ritem, npr.: dve četrtinki in polovinka. Učenci naj najprej po
ritmu ploskajo, nato še skakljajo. Skakljajo naj v različne smeri (naprej, nazaj, levo, desno), po
različnih poteh (krog, osmica…). Gibajo naj se na različne načine: tečejo, skačejo, hodijo …
Ob glasbi se učenci prosto gibajo po prostoru. Na dva udarca na tamburin naj vsak poišče
partnerja in s soplesalcem hodi naprej. Na tri udarce hodijo po trije učenci skupaj in na štiri
udarce po štirje učenci skupaj. Ko udarimo enkrat, je vsak učenec zopet sam.
Igra: Okameneli ptiči
Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA
SPO Koledar naših praznovanj 44.
SLJ Dolge in kratke besede
Rišem črte – predopismenjevalne vaje
88.
MAT Računam do 5 - utrjevanje snovi z didaktičnimi igrami 59.
ŠVZ Gibanje na neenakomeren ritem 44.
LVZ
GVZ
Page 56
56
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 74.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SPO: Doţivljajo in spoznavajo, da so nekateri dnevi v letu posebno pomembni, ker so jim ljudje
(kot posamezniki ali v določenem okolju, drţavi) pripisali poseben pomen SLJ: Spoznavajo, kdaj in kako se komu izreče voščilo.
LVZ: Pridobivajo si izkušnje s kombiniranjem barvnih ploskev. Uporabijo zanimive ideje pri
izbiri materialov za oblikovanje voščilnice. Pridobivajo si izkušnje in motorično spretnost z
rezanjem in lepljenjem. Bogatijo svojo domišljijo.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
LVZ - različne voščilnice
- koščki različnih papirjev
(enobarvnih, vzorčastih,
svetlečih)
- podlaga za voščilnico
- lepilo škarje
SPO
U/37
SLJ
U/29
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Učbenik SPO, str. 37 lilibi/šolska ulica1-2/spoznavanje okolja/letni casi/zima Ogledamo si slike in se pogovarjamo o praznikih ob koncu koledarskega leta (boţič, novo
leto).
- Spodbudimo učence, naj povedo, kako praznujejo boţič, novo leto; kako pomagajo pri
pripravi na praznovanje (peka piškotov, potice, okrasitev smrečice …). Pripovedujejo o svojih
doţivetjih.
- Vodimo pogovor o ljudskih šegah in običajih: koledovanje, tepeţkanje, postavitev jaslic,
sejanje boţičnega ţita …
Opomba: Če bomo z učenci sejali boţično ţito, ga posejemo ţe v začetku decembra.
- Ogledamo si slike koledovanja, predvajamo koledniške pesmi in se pogovarjamo o pomenu
tega običaja.
Povemo ali preberemo preproste koledniške pesmi. Katero izmed njih se naučimo na pamet.
Mi vam voščimo novo leto,
tristo blagrov, tristo sreč,
naj mine leto
brez vseh nesreč!
- Za otroke je zanimiv tepeţni dan (28. december). Ogledamo si slike na internetu.
Page 57
57
Povemo, da so se otroci včasih tepeţnega dne zelo veselili. Ta dan so vzeli v roke šibe in se
podili po vasi. Kogar od odraslih so srečali, so ga s šibo na rahlo udarili po zadnji plati.
Odrasli so otrokom dajali krhlje, kose kruha, orehe, saj je dotik tepeţkarjeve šibe prinašal
zdravje in srečo.
Dogovorimo se o pripravi novoletnega praznovanja v razredu.
Povemo, da bomo izdelali novoletno voščilnico za starše.
II. dejavnost
Navodila: Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem.
Na tablo prilepimo različne boţične in novoletne voščilnice.
Izhodišče in vpeljava likovnega problema
Ogledamo si podobe na tabli. Učenci opišejo motive.
Opazujemo, katere podobe se pojavljajo na decembrskih voščilnicah (balončki, smrečice,
svečke, zvezda repatica, sneţaki …)
Izdelali bomo voščilnico kot kolaţ – lepljenko iz različnih barvnih ploskev.
Demonstracija:
Nareţemo nekaj barvnih ploskev, morda tudi iz svetlečega papirja. Nekatere so lahko
preproste oblike kot so npr.: razni štirikotniki, trikotniki, krogi, ena pa naj bo oblika, ki bo na
voščilnici prevladovala (smrečica, sneţinka itn.)
Demonstriramo, kako lepimo na podlago z upoštevanjem prekrivanja – zgornja ploskev lahko
prekrije del spodnje ploskve.
Likovna naloga
Izdelali bomo voščilnico po postopku, ki smo ga videli v demonstraciji.
Najprej si zamislimo zanimiv likovni motiv.
Skrbno izberemo barve. Ogibamo se uporabi preveč pisanim barvam.
Izreţemo oblike ter jih nalepimo na izbrano podlago.
Individualno delo učencev
Učenci izrezujejo posamezne barvne ploskve in jih nalepijo na izbrano podlago. Individualno
jih spodbujamo. Navaljamo barvo na matrice in jih s pomočjo grafične preše odtisnemo.
Na zadnjo stran voščilnic učenci – avtorji napišejo svoje ime.
Vrednotenje
Ko so voščilnice dokončane, jih razstavimo in si jih ogledamo.
Opazujemo likovne motive, učenci lahko tudi kaj povedo o svojih izdelkih, pohvalijo
voščilnice sošolcev …
Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev.
Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.
III. dejavnost
Učbenik SLJ, str. 28
Ogledamo si sliko, kjer deklica izdeluje voščilnico.
Spodbudimo učence, naj povedo, kako je deklica izdelala voščilnico - kaj je naredila najprej,
kaj potem in kaj nazadnje.
Spodbudimo učence, naj povedo, kako so sami izdelovali voščilnico pri LVZ, kaj so naredili
najprej, kaj potem in kaj nazadnje.
Vprašamo: Komu lahko deklica izroči voščilnico?
Učbenik SLJ, str. 29
Ogledamo si prvo ilustracijo. Učenci ugotovijo, da bo deklica izročila voščilnico
staršem.
Preberemo besedo v modrem polju: VOŠČILO
Postavljamo vprašanja, na katere učenci odgovarjajo.
Page 58
58
- Kje se je zbrala druţina?
- Na katero praznovanje se pripravljajo? Kako vemo?
- Kaj je deklica izročila očku?
- Zakaj ima samo eno voščilnico?
- Kaj mislite, da je deklica napisala v voščilnico?
- Kako je deklica voščila mamici in očku? Kaj je rekla?
- Ali je pri izrekanju voščila pogledala očku in mamici v oči?
- Kaj je naredil očka, ko mu je hčerka podala roko in voščila? Kaj je naredila mamica?
- Ali sta se starša zahvalila? Kako?
- Kako se je počutila deklica? Kako sta se počutila starša? Kako to vemo?
- Ali si vedno podamo roko, ko izrekamo voščilo? Ali se vedno poljubimo?
- Komu boste vi izročili voščilnico, ki ste jo danes izdelali?
- Kaj boste vanjo napisali?
- Kdaj jo boste izročili?
- Kako boste voščili, kaj boste rekli?
- Ali mislite, da boste razveselili dobitnika vaše voščilnice?
- Kdaj si voščimo? Kako vam voščijo prijatelji, sorodniki? Kaj rečejo?
- Ali ste tudi vi ţe kdaj voščili? Komu? Kaj ste rekli? Kaj so vam odgovorili? Kako ste se
počutili?
- Kako še lahko voščimo? (radijska voščila, SMS sporočila, telegram, elektronska pošta …)
V voščilnico, ki so jo izdelali, napišejo voščilo ali samo svoje ime.
Igra vlog
Povemo navodilo: Učenca v paru si izrekata voščilo ob različnih priloţnostih: rojstni dan,
novo leto … Uporabljata ustrezne izraze za izrekanje voščila. Ne smeta pozabiti na zahvalo,
nasmeh, pogled.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA
SPO Praznujemo 45.
SLJ Voščilo 89.
MAT
ŠVZ
LVZ Slikanje: Oblikovanje voščilnice 29., 30.
GVZ
Page 59
59
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 75.
Datum:
Učitelj:
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Slušno zaznavajo dolge in kratke besede. S trakovi označijo dolţino besed. Razčlenjujejo
besede na zloge.
MAT:Opazujejo in poimenujejo odpadno embalaţo. Iz embalaţe »gradijo« gradove.
ŠVZ:Razvijajo pozornost in sposobnost hitrega reagiranja. Vadijo kotaljenje ţoge z eno roko.
Zadovoljijo potrebo po gibanju.
GVZ:Pozorno poslušajo odlomke iz glasbene pravljice S. Prokofjeva Peter in volk. Prepoznajo
osebe iz pravljice, ki jih posamezni inštrumenti predstavljajo. Pozorno poslušajo in
prepoznavajo zvočne barve, lastnosti tonov in izvajalce. prilepijo sličice inštrumentov k junakom,
ki jih predstavljajo. Prepoznajo junaka, ki je predstavljen z najvišjimi toni.
Prepoznajo junaka, ki je predstavljen z najniţjimi toni. Ponovijo vsebino pravljice.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
odpadna embalaţa
GVZ
posnetki iz
glasbene pravljice
Peter in volk,
sličice glasbil - UL
ŠVZ
ţoge, kiji, tulec iz
časopisnega
papirja, zbirka iger
in gimnastičnih vaj
SLJ
dolg in kratek
papirnat trak
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Dolge in kratke besede
- Učence povabimo v krog. Vsakemu damo dolg in kratek papirnat trak.
Povemo, da bomo poslušali besede in dolţino besed prikazali s trakovi. Ponovimo, da dolg
trak predstavlja dolgo besedo, kratek trak pa kratko besedo.
Povemo besede, učenci dolţino besed prikaţejo s trakovi, npr.: noč, zvezde, pravljica, luč …
- Damo navodilo: Besede si boste izmislili sami. Eden izmed vas bo povedal besedo in poklical
sošolca, ki bo postavil na tla ustrezen trak. Novo besedo pove tisti, ki je postavil trak na tla in
pokliče naslednjega sošolca. Pokličete lahko le tistega, ki pred seboj še nima traku.
- Povemo: Povedala bom dve besedi (par besed), eno daljšo in drugo krajšo. Odgovorili boste
na vprašanje, katera beseda je daljša/krajša. Primer: PIK – PIKAPOLONICA; Katera beseda
je daljša, prva ali druga?
Dvojice besed: AVTOBUS – AVTO; PEK – PALAČINKA; MEDVEDEK – MED;
KOS - KOSILNICA itd.
- Povemo: Povedala bom dve besedi (par besed), eno daljšo in drugo krajšo. Vi boste ponovili
Page 60
60
daljšo ali krajšo besedo. Primer: KNJŢNIČARKA – PESEM. Ponovite daljšo besedo.
Dvojice besed: JURE – SMUČAR; DEKLICA – DED; MRAZ – SANKANJE;
LOKOMOTIVA – LOK itd.
Zlogi v besedi
Učencem povemo, da bomo besede razdelili na manjše dele, ki jih imenujemo zlogi. Pri tem si
bomo pomagali s ploskanjem (topotanjem, trkanjem …) Primer: Povemo besedo RACA in jo
glasovno razčlenimo na dva zloga RA – CA, nato pa še ob vsakem zlogu plosknemo.
Opomba: Najprej razčlenjujemo besede z dvema zlogoma in nato počasi povečujemo število
zlogov. Pazimo, da razčlenjujemo besede, ki imajo soglasniško samoglasniške zloge, npr.:
MUCA, RIBA, SOVA, KOZA, BANANA, VERICA, LISICA, ČOKOLADA, SOLATA,
ROSANA, MILICA itd.
II. dejavnost
Učenci na mize poloţijo prinešeno odpadno embalaţo, jo opazujejo in poimenujejo
posamezne predmete.
Učence razdelimo v skupine.
Skupinam damo navodilo: Vsaka skupina naj zgradi grad iz predmetov, ki ste jih prinesli.
Gradite brez lepila in lepilnega traku. Vaš grad mora stati, biti trden. Vsaka skupina bo po
opravljen delu ostalim povedala, kako je grad gradila, katere predmete je uporabila, s kakšnimi
teţavami se je srečevala.
Učenci gradijo »gradove« in si ob tem pridobivajo izkušnje z različnimi oblikami
geometrijskih teles – embalaţe. Ob tem ugotavljajo, kateri predmeti trdneje stojijo (ravne
ploskve), kateri se laţje kotalijo (krive ploskve).
Ko z »gradnjo« zaključijo, svoje delo ovrednotijo. Ugotavljajo tudi, zakaj so z nekaterimi
predmeti laţje, z drugimi teţje gradili.
Dogovorimo se, da bomo predmete, iz katerih so gradili gradove, pospravili.
Skupaj bomo dali predmete, ki se ne kotalijo in skupaj predmete, ki se kotalijo.
Opomba: Embalaţo bomo rabili še v naslednjih urah.
III. dejavnost
Igra: Tepeţkanje
Gimnastične vaje
Enoročno kotaljenje ţoge
- Vaje kotaljenja
Učenci si v paru podajajo ţogo. Zakotalijo jo z eno roko, ujamejo jo z obema. Nato poskusijo
ţogo ujeti samo z eno roko.
Učenci (enoročno) kotalijo ţogo ob zid, po odboju ţogo ujamejo z obema oziroma eno roko.
Učenci si v paru kotalijo ţogo. Prvi jo zakotali, drugi jo skuša ustaviti z nogo (nogo naj
poloţijo na ţogo). Poskušajo naj kotaliti z levo in desno roko ter ustavljati z levo in desno
nogo.
- Vprašamo: Zakaj se ţoga kotali? Katere športne rekvizite bi še lahko kotalili?
- Kdo da gol?
Razdelijo se v pare. En učenec je vratar (gol predstavljata dva kija, ki stojita 2 metra narazen),
drug učenec skuša ţogo z razdalje 3 metrov zakotaliti v gol. Vratar lahko brani samo z rokami.
Po 10 strelih ali po prejetem golu zamenjata mesti.
- Prehiti ţogo
Učenci zakotalijo ţogo proti nasprotnemu koncu telovadnice, nato stečejo za ţogo. Komu bo
uspelo prehiteti zakotaljeno ţogo? Ţogo morajo zakotaliti tako močno, da se prikotali na
nasprotni konec igrišča.
Page 61
61
Igra: Čuvaj
Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.
IV. dejavnost
Uvodna motivacija - ponovimo
Povedo vsebino pravljice Peter in volk.
Naštejejo glavne junake iz pravljice.
Poslušanje kratkih odlomkov iz glasbene pravljice Peter in volk
Učitelj učence pripravi na poslušanje in jim razdeli sličice z inštrumenti, ki predstavljajo
pravljične junake:
PETER – godala
PTIČKA – flavta
RAČKA – oboa
MAČKA – klarinet
DEDEK – fagot
VOLK – rog
Učenci pozorno poslušajo odlomke in lepijo sličice inštrumentov k junakom.
Po vsakem krajšem odlomku sledi kratek razgovor in po potrebi dodatna razlaga.
Prepoznavanje junakov, predstavljenih z najvišjimi in najnižjimi toni
Učenci ugotovijo, da je ptička predstavljena z najvišjimi, dedek pa z najniţjimi toni.
Učitelj razloţi, da je flavta, s katero je predstavljen ptiček, pihalo, ki igra visoke tone, fagot pa
največji izmed pihal, ki igra nizke tone.
Skupaj ugotovimo, da veliki inštrumenti igrajo nizke, mali pa visoke tone. Pri godalih sta to
kontrabas in violina.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA URA
SPO
SLJ Dolge in kratke besede
Zlogi v besedi - razčlenjevanje besed na zloge
90.
MAT Oblike predmetov 60.
ŠVZ Enoročno kotaljenje ţoge 45.
LVZ
GVZ Poslušanje, poustvarjanje: Glasbena pravljica Peter in volk 30.
Page 62
62
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 76.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Poslušajo radijsko igro. Izraţajo doţivljanje, razumevanje in vrednotenje radijske igre.
Oblikujejo čutnodomišljijske predstave oseb na podlagi posebnosti njihovega govora in
zvočne opreme radijskega besedila. Primerjajo literarno predlogo z radijsko igro.
Spoznavajo prvine zvočne opreme radijske igre.
Razčlenjujejo besede na zloge. Določijo število zlogov v besedi.
MAT:Odkrivajo in ubesedijo kriterij, po katerem so bili elementi razvrščeni. Prepoznajo,
poimenujejo in opišejo osnovne geometrijske oblike v ţivljenjskih situacijah (predmeti) in
matematičnih okoliščinah (modeli).
ŠVZ:Spoznajo različne načine hoje in seskoka s klopi. Razvijajo ravnoteţje. Pridobivajo
vzdrţljivost in vztrajnost. Ob igri se razvedrijo in sprostijo.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
ŠVZ
klop, zbirka iger in
gimnastičnih vaj
MAT
vreča raznolikih
predmetov, ki
imajo obliko
krogle, valja,
kvadra, kocke
4 raznobarvni
obroči,
4 modeli: krogla,
valj, kvader, kocka
4 večji predmeti, ki
imajo obliko
krogle, valja, kocke
SLJ
B/75, mehka ţogica
zgoščenka
Zverinice iz Rezije,
zemljevid
Slovenije
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Jutranji krog
Učence povabimo v krog in povemo, da bomo krajše in daljše besede »delili« (razčlenjevali)
na zloge.
Povemo besedo, nato jo razčlenimo na zloge s pomočjo ploskanja (vsi hkrati).
Povemo besedo, nato jo s ploskanjem razčleni na zloge učenec, ki mu vrţemo ţogico.
Rečemo: Povedala bom besedo in jo s pomočjo ploskanja razčlenila na zloge. Štejte
kolikokrat bom plosknila. Na koncu boste povedali, koliko zlogov ima beseda.
Primeri besed: KOLO, MIZA, ROŢA, VAZA, SIR, VRČ, KRT, TABLA, MLEKO,
BANANA, POTICA …
Page 63
63
Vajo izvaja učitelj, nato pa še posamezni učenci.
Izberemo besede: VOLK, OSTRIGLI, BRKI, LISICA, TOŢIBABA in jih skupaj
razčlenimo na zloge in preštejemo število zlogov.
Rečemo: besede volk; ostrigli, brke, lisica, toţibaba, so čisto posebne besede. Ţelite vedeti
zakaj? Potem pa moramo stopiti v pravljični svet.
II. dejavnost
Motivacija
Najprej povejte, kaj bi bilo, če bi volku ostrigli brke.
Spodbudimo učence k pripovedovanju.
Najava radijske igre: Poslušali bomo pravljico z naslovom Volku ostrigli brke posneto kot
radijsko igro.
Priprava na poslušanje
Udobno se namestijo in se pripravijo na poslušanje.
Radijska igra
Predvajamo posnetek radijske igre. Mirno in tiho sledimo radijski igri.
Čustveni odmor
Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila radijska igra.
Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo.
Kako ste se počutili med poslušanjem radijske igre? Zakaj ste se tako počutili?
Vam je bila radijska igra všeč? Zakaj?
Kaj je značilno za radijsko igro?
- Knjiţevni prostor
Kje se je pravljica dogajala? Kako to veste?
- Knjiţevno dogajanje
Kaj se je najprej dogajalo v gozdu?
Kaj se je dogajalo pri levu doma?
Kaj se je na koncu dogajalo spet v gozdu?
- Knjiţevne osebe
Katere osebe so nastopale v radijski igri?
Kakšna je bila lisica? Zakaj se je lisica maščevala volku?
Povabimo učence k ponovnemu poslušanju prvega prizora radijske igre (do prihoda lisice).
Spodbudimo učence, naj zaigrajo prizor in se poslušajo, kako oponašajo volkov glas.
Po prizoru pripovedujejo o značajskih lastnostih volka. Povedo tudi, kaj jim pomeni izraz
»toţibaba«.
Radijska igra – drugo poslušanje
Še enkrat predvajamo posnetek radijske igre. Mirno in tiho sledimo radijski igri.
Poglabljanje doživetja
1. moţnost: Povemo, da je pravljica Volku ostrigli brke rezijanska pravljica. Na zemljevidu
pokaţemo, kje je Rezija.
Na ţeljo učencev lahko poslušamo katero drugo rezijansko pravljico.
2. moţnost: Dramatizacija pravljice Volku ostrigli brke
Učenci se razdelijo v skupine. V vsaki skupini je toliko učencev, kolikor je nastopajočih
oseb. V skupini si razdelijo vloge. Pripravijo se na dramatizacijo.
Posamezne skupine dramatizirajo pravljico.
Vrednotimo izvedbo skupin.
Page 64
64
III. dejavnost
Učence povabimo v krog.
Povemo: Volk je bil zelo osramočen, ko je taval naokrog brez brk. Ubogi volk! Pa je
razmišljal, kako bi si ponovno dobil prijatelje. Razmišljal je in razmišljal in takrat se je
spomnil na vrečo, ki jo je imel nekje v svojem domu. Poiskal je vrečo in vanjo dal različne
predmete. Vrečo si je oprtal na ramo in poiskal ţivali. Povabil jih je, naj pridejo k njemu po
darila. Vas zanimajo darila, ki jih je volk pripravil za ţivali? Pa si poglejmo.
V sredino kroga poloţimo vrečo s predmeti in pozovemo učence, naj iz vreče potegnejo
vsak svoj predmet. Njihova naloga je, da izbrani predmet poimenujejo (pomaranča, škatla,
pločevinka...).
Vsak učenec svoj predmet opazuje – prijema ga, ga postavlja na podlago, poskuša ga
kotaliti.
Po dva učenca primerjata “svoja” predmeta – zamenjata ju in ugotavljata razlike oz.
podobnosti.
Medtem ko učenci opazujejo svoje predmete, razvrstimo po učilnici 4 raznobarvne obroče.
V vsak obroč damo po en primer predmeta, ki ima obliko geometrijskega telesa.: kocka -
rumen obroč; ţoga - rdeč obroč; zaprt kozarec za vlaganje - moder obroč; velika škatla od
sirupa - zelen obroč.
Učence pozovemo, da si natančno ogledajo obroče in predmete v njih. Ko bodo to
storili, naj “svoj” predmet poloţijo v tisti obroč, kjer je ţe predmet, ki je njihovemu
predmetu najbolj podoben.
Učenci si ogledujejo predmete v obročih in se po ogledu odločijo, v kateri obroč sodi njihov
predmet. V izbran obroč predmet tudi poloţijo.
Pokličemo učence k rumenemu obroču. Ogledajo zbrane predmete in jih poimenujejo.
Natančno jih opazujejo – primejo jih, ovijajo prstke okoli njih, skušajo jih zakotaliti,
postaviti ... Vse svoje dejavnosti in ugotovitve tudi ubesedijo. Ugotovimo, da se vsi
predmeti v tem obroču lahko kotalijo, da jih ne moremo postaviti, saj nimajo nobene ravne
ploskve ...
Pokaţemo model krogle in jim povemo, da imajo vsi predmeti v tem obroču obliko krogle.
Potem “obiščejo” še vse ostale obroče in na enak način pridobivajo pojme: oblika valja,
oblika kvadra in oblika kocke.
IV. dejavnost
Tek - fartlek
Tek v krogu 3 minute. Sami tempirajo tempo teka in čas hoje.
Gimnastične vaje
Spretnosti na klopi
a) Učenci se premikajo po klopi na različne načine:
- usedejo se na klop, nogi sta na tleh, brez pomoči rok se premikajo do konca klopi;
- hodijo po račje – v čepu;
- kot mačka na ograji – po vseh štirih;
- kot rakovica – po vseh štirih zadenjsko;
- zajčji poskoki – z rokami se oprejo na klop in jo sonoţno preskakujejo;
- roki poloţijo na klop, nogi na tla, telo je togo, samo s pomočjo rok se premikajo po klopi,
noge vlečejo za sabo;
b) Različni seskoki s klopi (na doskočišče poloţimo blazino):
- sonoţen doskok naprej;
- sonoţen doskok nazaj (s hrbtom so obrnjeni proti blazini, z obrazom proti klopi);
- sonoţen odriv v višino;
- sonoţen odriv v daljino;
Page 65
65
- doskok z obratom (četrt obrata, pol obrata);
- ţabji seskok (iz čepa);
- seskok z raznoţko.
Igra: Mačka in miš - glej zbirko iger
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Število zlogov v besedi
Radijska igra: Volku ostrigli brke
91., 92.
MAT Spoznavanje in poimenovanje teles 61.
ŠVZ Spretnosti na klopi 46.
LVZ
GVZ
Page 66
66
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 77.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SPO: Spoznajo, da so nekateri dnevi v letu posebno pomembni, ker so jim ljudje (kot
posamezniki ali v določenem okolju, drţavi) pripisali poseben pomen in te dneve tako tudi
doţivljajo. Vedo, da so del razreda, razred pa je skupnost. Spoznavajo pomen
sporazumevanja in razvijajo sposobnost za sporazumevanje.
MAT:Prepoznajo, poimenujejo in opišejo osnovne geometrijske oblike v ţivljenjskih situacijah
(predmeti) in matematičnih okoliščinah (modeli). Izdelajo modele teles in jih opišejo.
odkrivajo in ubesedijo kriterij po katerem so bili elementi razvrščeni. Predstavijo
problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili.
GVZ: Pri petju pesmi Dedek Mraz posnemajo interpretacijo učitelja. Naučijo se in sproščeno
zapojejo pesem Dedek Mraz. Ob petju pesmi Dedek Mraz rajajo. Dedku Mrazu narišejo
svoje ţelje.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
GVZ
notni zapis pesmi
J. Bitenc: Dedek
Mraz
MAT
plastelin štirih
različnih barv:
rumen, rdeč,
moder, zelen,
karton ali pladenj
za vsakega
otroka,
modeli teles
SLJ
SPO
U/39, materiali in
orodja za izdelovanje
okraskov, papir,
narezan na
pravokotnike, kroge,
škarje, lepilo
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Učenci pripovedujejo, kako doma okrasijo stanovanje, kako so okrašene hiše, mesta …
Pogovorimo se, kako bomo okrasili učilnico za novoletno praznovanje.
Učbenik SPO, str. 39
Ogledamo si načrt izdelave papirnatih okraskov (verige, obeska, sneţinke). Ponovimo kako
oblikujemo papir in katera orodja, pripomočke rabimo za izdelavo okraskov/izdelkov iz
papirja.
Učence razdelimo v skupine.
Demonstriramo izdelavo posameznega okraska: verige, obeska, sneţinke.
Vsaka skupina izdela vse tri okraske. Spodbujamo učence, da si med seboj pomagajo.
Po opravljenem delu pospravimo in ločeno odloţimo odpadke.
Page 67
67
Izdelke si ogledamo. Vrednotimo opravljeno delo.
Z izdelki okrasimo razred.
II. dejavnost
Rečemo: Izdelali smo okraske iz papirja. Iz česa bi še lahko izdelali okraske? Učenci
predstavijo svoje ideje.
Vprašamo: Kaj bi še lahko izdelali iz različnih snovi? Iz katerih snovi bi lahko izdelali
modele teles - valj, kroglo, kvader in kocko? Učenci predstavijo svoje ideje. Povemo, da jih
bomo izdelali s plastelina.
Zaščitimo mize.
Pred učence postavimo štiri pladnje, na vsak pladenj damo model telesa (krogla, valj,
kvader, kocka). Učenci telesa poimenujejo.
Še enkrat si natančno ogledajo kroglo in opišejo njene lastnosti.
Razdelimo rumen plastelin. Iz njega izdelajo kroglo.
Sledi izdelava ostalih teles. Najprej si ogledajo model vsakega telesa. Telo opišejo. Izdelajo
ga iz barvastega plastelina.
Ko so vsa telesa narejena, učencem razdelimo kartone. Nanje učenci razvrstijo svoje
modele. Ogledajo si izdelane modele in jih ocenijo.
III. dejavnost
Uvodna motivacija
Učenci doţiveto zapojejo pesem o zimi.
Vodimo razgovor o prihajajočih praznikih.
Dedek Mraz - učenje pesmi po metodi odmeva
Učitelj pove, da se bodo naučili novo pesem. Najprej doţiveto zapoje sam, sledi vsebinska
analiza ob razgovoru. Nato nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci
ponavljajo za njim. Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.
Petje in rajanje
Učenci ob ponovnem petju pesmi v krogu zarajajo.
Voščila in želje
- Učenci izdelajo za dedka Mraza ali Boţička voščilnico iz kartona ali papirja in nanjo
narišejo svoje ţelje. Vse voščilnice vstavijo v veliko kuverto in jo nastavijo škratom, da jo
bodo odnesli.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Naš mali projekt: Okrasimo razred 46., 47.
SLJ
MAT Oblikovanje teles iz plastelina 62.
ŠVZ
LVZ
GVZ Pesem: Dedek Mraz 31.
Page 68
68
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 78.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLO: Oblikujejo obzorje pričakovanj pred gledanjem risanke. Ogledajo si risanko. Primerjajo
svoje razumevanje zgodbe z razumevanjem sošolcev. Predstavijo razloge, zaradi katerih
se jim kaj v risanki zdi pomembno. Spoznavajo značilnosti medijev.
MAT:Prepoznajo, poimenujejo in opišejo osnovne geometrijske oblike v ţivljenjskih situacijah
(predmeti) in matematičnih okoliščinah (modeli). Odkrivajo in ubesedijo kriterij, po
katerem so bili elementi razvrščeni. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi
didaktičnimi ponazorili. Vpišejo podatke v preglednico.
ŠVZ:Razvijajo osnovne motorične sposobnosti in spretnosti. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SLJ
videoposnetek
risanke – po
lastnem izboru
MAT
U/36, DZ 2/51,
učni list, modeli
teles, vreča s
predmeti različnih
oblik, 4
raznobarvni obroči,
raznobarvni
kartončki z
narisanimi modeli
štirih teles, 4
majhni raznobarvni
kartoni
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Motivacija
Vodimo pogovor o risankah.
So vam risanke všeč? Zakaj? Katere risanke poznate? Je naslov risanke vedno povezan z
glavnim junakom, ki v njej nastopa? …
Najava risanke: Ste za to, da si ogledamo risanko (povemo naslov)?
Kaj mislite, o čem bo zgodba pripovedovala?
Priprava na gledanje
Udobno se namestijo in se pripravijo na poslušanje/gledanje.
Gledanje risanke
Predvajamo posnetek risanke. Mirno in tiho sledimo risanki.
Page 69
69
Čustveni odmor
Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila risanka.
Interpretacija
Vodimo pogovor s pomočjo vprašanj.
- Kako ste se počutili med gledanjem? Zakaj ste se tako počutili?
Vam je bila risanka všeč? Zakaj?
- Katere osebe so nastopale v risanki? Kakšne so bile?
- Kje se je zgodba dogajala?
- Ste razumeli zgodbo? O čem je pripovedovala? Je bilo v zgodbi kakšno dogajanje, ki ga
niste razumeli?
- Je bilo v risanki kaj zelo pomembnega? Povejte, zakaj se vam zdi to pomembno.
Poglabljanje doživetja
- Spodbudimo učence, naj povedo, kaj vse so opazili v risanki, ki smo jo gledali – značilnosti
medija (glasba, zvok, govor, petje, slika, gibanje, barve … ).
- Risanke so ponavadi posnete po vsebini knjige. Poznate kakšno risanko, ki ima enak naslov
kot knjiga? Je vsebina knjige enaka kot vsebina risanke?
II. dejavnost
Pred začetkom učne ure pripravimo modele geometrijskih teles, razvrstimo po učilnici 4
raznobarvne obroče in vanje poloţimo po en kartonček z narisanim modelom telesa, in en
mali karton (npr.: v rumen obroče poloţimo rumen kartonček, na katerem je narisana krogla
ter prazen mali rumen karton). Tako opremimo še ostale obroče.
Učence povabimo na “potovanje” med obroči. “Obiščejo” vse obroče in si v vsakem
ogledajo kartonček z narisanim telesom. Poimenujejo narisana telesa in izberejo ustrezen
model geometrijskega telesa.
Učenci sedejo v krog na sredino učilnice. Povemo, da se bomo igrali. S pomočjo izštevanke
izberemo prvega igralca. Izbrani učenec iz vreče s predmeti (ne da bi v vrečo pogledal)
izbere predmet in ga drţi v vreči. Predmet otipa. Ostali učenci mu zastavljajo vprašanja ,
npr.: Je tvoj predmet okrogle oblike? Ima tvoj predmet kaj ravnega? Ali bi se tvoj predmet
kotalil?
Učenec, ki predmet drţi, jim na vprašanja odgovarja z DA ali NE. Učenci, ki ugibajo,
poizkušajo po njegovih odgovorih ugotoviti, kakšno obliko ima skriti predmet.
Igro ves čas nadziramo in pomagamo pri oblikovanju vprašanj in odgovorov.
Ko prvi učenec ugotovi obliko predmeta, ga poloţi v ustrezen obroč in nadaljuje igro.
Igra traja toliko časa, da je vreča prazna.
Po zaključku igre si z učenci ogledamo obroče in njihove vsebine. Pri vsakem obroču
poimenujejo oblike predmetov in predmete tudi preštejejo. Na prazen majhen karton s
številko zapišejo število predmetov v vsakem obroču.
Učencem razdelimo učne liste (glej prilogo). Preberemo navodilo in povemo, da v
preglednico vpisujejo podatke iz obročev.
Preverimo pravilnost rešitev in učne liste pritrdimo na tablo.
Učbenik MAT, str. 36
Učenci si ogledajo narisane modele teles, jih opazujejo in poimenujejo.
Ob vsakem narisanem modelu prepoznavajo in poimenujejo predmete, ki imajo obliko
določenega telesa.
DZ 2, str. 51 lilibi/šolska ulica 1-2/matematika/poišči obliko/poišči obliko
Razloţijo, kako bodo nalogo rešili.
Samostojno poveţejo predmet z ustrezno obliko telesa.
Preverimo pravilnost rešitev.
Page 70
70
III. dejavnost
Igra: Avioni, poplava, potres
Gimnastične vaje
Elementarne igre
- Volk, koliko je ura
- Lev in tiger
Igra: Miška škrablja
Opomba: Glej zbirko iger.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Ogled risanke – po lastnem izboru 93., 94.
MAT Telesa 63.
ŠVZ Elementarne igre 47.
LVZ
GVZ
Page 71
71
V STOLPCIH POBARVAJ TOLIKO OKENC, KOLIKOR JE PREDMETOV, KI SO PO
OBLIKI PODOBNI TELESU. NAPIŠI ŠTEVILO PREDMETOV.
Page 72
72
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 79.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Razvijajo poimenovalno zmoţnost: navajajo besede z nasprotnim pomenom.
Zaznavajo in prepoznavajo začetni zlog v besedi.
MAT: Prepoznajo, poimenujejo in opišejo osnovne geometrijske oblike v ţivljenjskih situacijah
(predmeti) in matematičnih okoliščinah (modeli). Preiskujejo slikovne in geometrijske
vzorce. Odkrivajo in ubesedijo kriterij po katerem so bili elementi urejeni. Predstavijo
problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo različne strategije
reševanja problemov in jih uporabljajo pri reševanju podobnih problemov. Se učijo
iskanja potrebnih podatkov iz preglednic in prikazov ter sami predstavljajo podatke z dano
preglednico in s figurnim prikazom prikazom (vrstičnim ali stolpičnim). Preberejo
preglednico, prikaz z vrsticami oziroma stolpci in figurni prikaz.
LVZ:Pridobivajo si izkušnje z odtiskovanjem pečatnikov. Utrdijo pojem grafika. Uporabijo
zanimive ideje pri oblikovanju pečatnikov. Pridobivajo si izkušnje z odtiskovanjem in
slikanjem. Navajajo se na tvorno sodelovanje v skupini.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
U37, 38, 39, DZ 2/52,
modeli teles , vreča s
predmeti različnih
oblik, 4 raznobarvni
obroči, raznobarvni
kartončki - narisani
modeli štirih teles,
4 majhni raznobarvni
kartoni, rešeni učni
listi iz 78. ure
SLJ
DZ 2/53
večje slike, lutka
LVZ
kos korenčka ali
drugega ustreznega
materiala za izdelavo
pečatnika,
noţek z zaobljeno
konico,
večji formati
temnejšega papirja,
tempera barve in
pribor za slikanje
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Z izštevanko izštejemo učenca, ki bo naš par. Povemo, da se bova igrala igro ČRNO –
BELO.
Povemo navodilo za igro in pokaţemo primer:
Jaz sem prva v paru in nekaj povem ali naredim ali pokaţem.
Ti (ime), boš drugi v paru in narediš ali poveš ali pokaţeš ravno nasprotno.
Rečemo: Jaz sem velika/ţalostna (pokaţem ţalosten obraz); meni je vroče; moja pest je
Page 73
73
stisnjena; luč je priţgana …
Učenec reče: Jaz sem majhen/vesel (pokaţe vesel obraz); mene zebe, moja pest je odprta; luč
je ugasnjena …
V parih se igrajo igro.
Pari še ostalim povedo, katere besede so uporabljali, kaj so naredili ali kazali.
Povemo, da smo uporabljali besede z nasprotnim pomenom.
Naštejejo še nekaj podobnih primerov, npr.: lahek – teţek, dan – noč, tema – svetloba …
DZ 2, str. 53
Preberemo navodilo.
Učenci rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
II. dejavnost
Na tablo pritrdimo nekaj večjih slik, npr.: sliko ţoge, kolesa, medveda, lisice …
Pozovemo učence, naj si ogledajo slikovno gradivo in poimenujejo predmete/bitja na slikah.
»Lutka« izgovarja besedo z rahlo podaljšanim prvim zlogom.
Učencem naročimo, naj ponavljajo besede za »lutko«. Po vsaki besedi jih pozovemo, da
povedo prvi zlog v besedi.
Opomba: Besede, ki jih izgovarja »lutka«, morajo imeti zgradbo prvega zloga - soglasnik,
samoglasnik.
Spodbudimo učence, naj poiščejo besede, ki imajo začetni zlog LI/ME/KO/ŢA …
Učencem naročimo, naj nadaljujejo besede na določen zlog, npr.: ŠO -, HI -, RO -, TE -,
KO –, VA -, .…
III. dejavnost
Učenci si ogledajo rešene učne liste iz prejšnje ure in berejo preglednico.
Povedo, koliko je bilo predmetov določene oblike; katerih predmetov je bilo glede na obliko
Največ; katerih predmetov je bilo glede na obliko najmanj; katerih predmetov je bilo glede na
obliko, enako mnogo.
DZ 2, str. 52
Preberemo navodilo.
Učenci razloţijo, kako bodo nalogo rešili.
Samostojno poimenujejo in preštejejo predmete določenih oblik in v stolpcih pobarvajo
ustrezno število okenc. Zapišejo število predmetov.
Preverimo pravilnost rešitev.
Učbenik MAT, str. 38
Zgornja slika
Preberemo naslov in navodilo.
Učenci opazujejo otroke, preberejo njihova imena in povedo, katere modele teles ima
posamezen otrok. Modele teles poimenujejo in preštejejo.
Spodnja naloga
Preberemo besedilo.
Ogledamo si preglednico in povemo, da so v prvem stolpcu narisani otroci, v prvi vrsti pa
telesa.
Učencem predstavimo strategijo branja preglednice: Levi kazalec postavimo na dečka Toma,
desni kazalec postavimo na sliko krogle. Oba kazalca premikamo tako, da pridemo do okenca
s kriţcem. Povemo: Tom ima kroglo.
Po enakem postopku preberemo podatke še za ostale otroke.
Učbenik MAT, str. 39
Preberemo besedilo.
Page 74
74
Ogledamo si preglednico in povemo, da so v prvem stolpcu narisani otroci, v spodnji vrsti pa
so napisane številke.
Preberemo legendo in jo razloţimo.
Beremo prikaz z vrsticami in povemo, npr.: Tom ima en model telesa. Nadaljujemo še za
ostale otroke.
Preberemo vprašanja, poiščemo podatke v prikazu z vrsticami in odgovorimo na posamezna
vprašanja.
Učbenik MAT, str. 37 Prva naloga
Preberemo navodilo
Učenci opazujejo vzorce.
V vsaki vrsti poimenujejo ponavljajoča se telesa v vzorcu. Ugotavljajo in povedo, katera telesa
manjkajo.
Druga naloga
Preberemo navodilo.
Učenci sestavljajo geometrijske vzorce iz teles, ki so jih naredili iz plastelina. .
Tretja naloga
Preberemo navodilo.
Opazujejo telesa v posamezni vrstici in preberejo po čem se razlikujejo.
IV. dejavnost
Navodila
Pozovemo učence, da sestavijo po 4 mize skupaj in jih zaščitijo s časopisnim papirjem.
Za skupinsko delo pripravimo večje kose temnejših papirjev, npr.: temno moder, temno zelen,
temno rdeč … in za vsako skupino pladenjček, na katerem je pripravljena gosta bela tempera.
Izhodišče in vpeljava likovnega problema
Osveţimo izkušnje učencev z grafiko – kako nastane odtis.
Učenci pojasnijo, kako so tiskali svoje grafike.
Tokrat bomo tiskali malo drugače – s štampiljkami.
Demonstracija:
Pred učenci izdelamo preprosto štampiljko, npr. iz korenčka. Na okrogel presek korenčka
naredimo nekaj zarez in dobimo štampiljko, ki se bo odtisnila kot zvezdica. Nanjo nanesemo
gosto belo tempero in jo odtisnemo na temnejši kos papirja.
Likovna naloga
Izdelali bomo štampiljke – zvezdice, s katerimi bomo na velikih temnih listih upodobili
sneţenje.
V to gosto »sneţenje« bomo pozneje naslikali svoj delček slike (npr. vsak svojega sneţaka).
Te velike skupinske slike bomo na koncu obesili skupaj, nastala bo velikanska podoba zimske
pokrajine …
Posebej opozorimo učence na previdnost pri delu z noţkom.
Individualno delo učencev
Učenci izrezujejo štampiljke. Individualno jih spodbujamo in kontroliramo, da pri delu z
noţkom ne bi prišlo do poškodb.
Pripravimo prijetno ritmično glasbo.
Po skupinah – ob glasbi - odtiskujejo sneţinke na temno podlago.
Na koncu naslikajo svoj del likovnega motiva.
Vrednotenje
Ko so slike dokončane, jih obesimo – sestavimo v veliko sliko, s katero bomo še dodatno
praznično okrasili svojo učilnico.
Opazujemo svoj izdelek in se ob njem pogovorimo.
Page 75
75
Usmerjamo pogovor v opazovanje posameznih detajlov, prizadevnost posameznih učencev,
domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov …
Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega učenca.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Besede z nasprotnim pomenom
Začetni zlog v besedi
95.
MAT Reši, saj zmoreš
Preglednica
64.
ŠVZ
LVZ Slikanje in grafika: Tisk s pečatniki in slikanje s tempero 31., 32.
GVZ
Page 76
76
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 80.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ, SPO, ŠVZ, GVZ: Doţivljajo novoletno praznovanje kot poseben dan v letu. Izrečejo
voščilo. Sodelujejo v knjiţevnem kvizu. Pojejo znane pesmi. Ob glasbi se gibajo in plešejo.
Razvijajo ustvarjalnost in domišljijo. Z gibanjem ponazarjajo različne ţivali in osebe.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
ŠVZ
tamburin, glasba
IZVEDBA DNE
Novoletno razredno praznovanje
Pojemo
Stojimo v krogu. Z izštevanko učenec izšteje sošolca, ki pove naslov pesmi. Pesem
zapojemo – ob petju se gibamo, rajamo, spremljamo petje s ploskanjem …
Knjižni kviz
Učence razdelimo v skupine. Skupine si izmislijo imena, ki jih napišejo na karton. Vsaka
skupina izbere vodjo, ki bo vodil skupino.
Povemo pravila igranja kviza.
Naloge za kviz:
1. Katere ţivali nastopajo v pesmici Tri luţe?
2. Nekoč je ţivela deklica, ki ni ubogala svoje mamice. Šla je k babici. Povejte naslov
pravljice.
3. Kozlički otročički, jaz sem, vaša mamica! Kdo je to rekel?
4. Kakšna oseba je volk iz pravljice Volk in sedem kozličkov?
5. V mali vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih srajčkah so in obuti v rdeče in
modre copatke. V tej vasi je lep red. Vse hiše v vasi so bele, vse strehe na hišah so rdeče,
vsa okna imajo zelena polkna, dvorišča so pometena in cesta je gladka. Le otroci so neredni.
Iz katere pravljice je to besedilo?
7. V kateri pravljici nastopa sedem palčkov?
8. Kateri čudeţni predmet je ozdravil deklico iz pravljice Kaj je najboljše?
Page 77
77
9. Kje je imela Mojca Pokrajculja svoj dom?
10. Katera ţival iz pravljice Mojca Pokrajculja je bila sladkosneda?
10. V kaj se je v pravljici spremenil deček z imenom Janček?
11. Zakaj je Pavliha prodal kukca?
12. Kdo je predlagal, naj volku ostriţejo brke?
13. Zakaj so volku ostrigli brke?
14. Zakaj je naslov pravljice Ţabji kralj?
15. Kaj pomeni izraz ljudska?
Ob koncu kviza vsi dobijo simbolično nagrado.
Oponašanje živali
Učenci oponašajo različne ţivali:
- skakljaj kot kuţek, boli ga tačka, kako se bo oglašal;
- plazi se kot polţ;
- zvijaj se kot deţevnik;
- racaj kot raca;
- skoči kot ţaba, ki skuša pri tem ujeti muho;
- skači kot kenguru;
- hodi kot pingvin;
- leti kot metulj, ki pristane na eni roţi, nato odleti na drugo;
- pretegni se kot maček, ki se je ravnokar zbudil …
Oponašanje ljudi
Sedaj si:
- hokejist;
- umetnostni drsalec;
- boksar;
- nogometaš, ki je zabil gol;
- baletka …
Ples
Ob primerni glasbi učenci plešejo in rajajo.
Voščilo
Ob zaključku si izrečemo voščilo.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Novoletno praznovanje 48.
SLJ Knjiţni kviz 96.
MAT
ŠVZ Kreativni gib 48.
LVZ
GVZ Pojemo, rajamo 32.
Page 78
78
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 81.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Razvijajo sposobnost razumevanja motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Poiščejo
podobnosti med knjiţevno osebo in seboj, povedo, kako bi ravnali sami, če bi bili v
podobnem poloţaju kot knjiţevna oseba. Prepoznavajo dogajalni čas. Spoznavajo
medbesedilnost (Rdeča kapica, Volk in sedem kozličkov). Igrajo igro vlog.
ŠVZ:Razvijajo osnovno motoriko. Pridobivajo spretnost pri ravnanju z ţogo. Upoštevajo
navodila in pravila igre. Razvijajo dobre medsebojne odnose.
MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo
število in številko 6. Vadijo pisanje števila 6.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
ŠVZ
ţoge, rutka
MAT
U/40, DZ 2/54
različni predmeti
(po šest), posoda s
peskom, voščenke
SLJ
B/76, 77, knjiga
Zgodbe iz mesta
Rič-Rač
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Motivacija
- Sedimo v krogu in rečemo: Zaprite oči in pomislite na večer, ko greste spat. Mamica te
pokrije, ti pokriješ svojo igračko, ki spi pri tebi. Nato sledi še pravljica za lahko noč …
Spodbudimo učence naj povedo, kakšen je njihov večerni obred.
- Vprašamo: Ko ste bili majhni, vam je mamica kdaj pustila malce odprta vrata in v predsobi
priţgano luč? Kdo je to ţelel, mamica ali vi? Zakaj?
Povzamemo: Vsakega je kdaj pa kdaj čisto majčkeno strah. Kdaj? Kaj takrat mislite?
Najava besedila: Tudi Rokca je bilo kdaj strah. Pisatelj Lojze Kovačič je napisal zgodbo z
naslovom Pst, volk je v sobi.
Priprava na poslušanje
Udobno se namestijo in se pripravijo na poslušanje.
Pripovedovanje/branje zgodbe
Povemo/preberemo zgodbo. Učenci poslušajo besedilo in ga doţivljajo.
Čustveni odmor
Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.
Izjava po čustvenem odmoru: Iz berila, str. 77, preberemo zadnji del odlomka: Rokec je
Page 79
79
vstal in napisal …
Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo.
- Knjiţevne osebe; čas dogajanja
O kom pripoveduje zgodba?
Kdaj se zgodba dogaja? Kdaj se začne? Kdaj se konča?
- Knjiţevno dogajanje
Najprej je Rokec v temi na svoji postelji zagledal volkov rep. Kaj je pomislil? Kaj je
naredil?
Nato je na sredi sobe zagledal volkove oči. Kaj je pomislil? Kaj je naredil?
Nato je v kotu sobe zagledal še nekaj groznega. Kaj je pomislil? Kaj je naredil?
Potem je prišlo jutro. V sobi ni bilo več teme in Rokec se je ozrl naokrog. Kaj je ugotovil?
Potem je iznašel recept proti svojemu strahu. Kakšen?
Kako bi ravnali vi?
- Berilo, str. 76, 77
Naročimo, naj poiščejo ime in priimek pisatelja ter naslov. Ogledajo si besedilni in slikovni
del. Preberemo odlomek zgodbe.
Vprašamo: Rokec se je bal volka. Česa se je še bal? Morda teme? Se spomnite še česa?
- Igra vlog
Naročimo: Pogovorite se, kako je, ko gre Rokec spat. Kaj pravi mami? Kaj mu mama
odgovarja?
Spodbudimo učence, naj odigrajo prizor.
Branje zgodbe
Še enkrat preberemo zgodbo.
Poglabljanje doživetja je usmerjeno v sintezo tematskega sklopa Volk.
- Rokec se je torej bal volka. Ali veste, katere pravljice je očka Rokcu pripovedoval za lahko
noč? Kako to veste?
- Spodbudimo učence, da v skupinah napišejo/narišejo naslove knjig o volkovih.
Skupine razstavijo svoje izdelke.
Ogledamo si izdelke in jih primerjamo.
II. dejavnost
Učence povabimo v krog.
Pred učence postavimo pladenj, tri obroče, kartončke za zapis pik/črtic/zvezdic, kartonček
za zapis številke.
Na pladnju naj bo šest kock, šest modelov geometrijskih teles, šest palčk. Učenci
poimenujejo predmete.
Tri otroke pozovemo, naj vsak v svoj obroč poloţi po šest enakih predmetov.
Učenci ugotovijo, da je nastala mnoţica kock, mnoţica geometrijskih teles in mnoţica
palčk.
Preštejejo člane vsake mnoţice. Povedo, da je v vsaki mnoţici po šest članov.
Na kartonček ob mnoţici narišejo ustrezno število pik/zvezdic/črtic.
Z roko kaţemo na mnoţice in razločno govorimo: ŠEST kock, ŠEST geometrijskih teles,
ŠEST palčk. Učenci ponovijo.
Zapis števila 6 Pokaţemo poteze zapisa številke 6.
Vadimo zapis številke s prstom po zraku, s prstom po sošolčevem hrbtu, s prstom v pesku
(zdrobu), z mokro gobo po tabli, s kredo po tabli, z voščenko po večjem papirju.
Pozorni smo na pravilne poteze zapisa.
Na kartonček napišemo številko 6. Kartonček poloţimo k mnoţici.
Page 80
80
Na tablo narišemo mnoţico s 6 palčkami.
Ob mnoţico narišemo kvadratek in vanj vpišemo številko 6.
Učenci pripravijo zvezke in prerišejo tabelsko sliko.
V zvezek vadijo zapis številke 6 (naloga na modrem polju v U/str. 40)
Učbenik MAT, str. 40
Prva naloga
Učenci si ogledajo sliko.
Preberemo navodilo naloge.
Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa.
S prstom vlečejo po številki na listu. Pozorni so na poteznost.
Druga naloga
Preberemo navodilo
Učenci izvedejo dejavnost.
DZ 2, str. 54
Preberemo navodilo.
Učenci povedo, kako bodo reševali nalogo.
Vadijo zapis številke 6.
Preverimo pravilnost rešitev.
Opomba: Za naslednjo uro rabimo razrezane učne liste, ki so kot priloga v pripravi za 82. dan,
ovojnico in kocke za igro Človek ne jezi se.
III. dejavnost
Tek in hoja z nalogami
Učenci tečejo in hodijo v krogu na različne načine (z dolgimi in kratkimi koraki, hitro,
počasi, naprej, nazaj, v stran…).
Gimnastične vaje
Kotaljenje ţoge z nogo
Vsak učenec naj ima svojo ţogo.
- spretnosti z ţogo
Učenci poskušajo ţogo z nogo voditi po prostoru na različne načine - z zunanjim in
notranjim delom stopala, po različnih poteh (v krogu, cik cak…), učijo se zaustavljati ţogo.
- zakotali in poberi
Učenec ţogo z obeme rokama vrţe v zrak, jo ujame, poloţi na tla, brcne, steče za njo in jo
pobere. Ta vzorec večkrat ponovi, pri tem pazi, da se ne zaleti v ostale igralce.
- zakotali in ustavi
Učenec ţogo brcne (bolj narahlo), steče, jo prehiti in jo skuša ustaviti z nogo (nogo poloţi na
ţogo). Ţogo naj poskuša ustaviti tako z levo kot desno nogo.
- mehurčki
Vsak učenec z nogo vodi ţogo po prostoru, pri tem pazi, da se ţoga (mehurček) ne zaleti v
drugega igralca ali drugo ţogo. V tem primeru mehurček poči in otrok mora narediti 5
poskokov iz počepa preden se spet lahko vrne v igro.
Igra: Slepe miši - glej zbirko iger
Page 81
81
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Zgodba: Zgodbe iz mesta Rič-Rač – Pst, volk je v sobi 97., 98.
MAT Število 6 65.
ŠVZ Kotaljenje ţoge z nogo I. 48.
LVZ
GVZ
Page 82
82
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 82.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SPO:Vedo, da obstajajo trde snovi in tekočine. Spoznajo lastnosti, po katerih ločimo trde snovi
in tekočine.
SLJ: Razvijajo zmoţnost poslušanja posnetih enogovornih neumetnostnih besedil. Pozorno
poslušajo posneto opisovalno besedilo. Povzamejo bistvene podatke. Odgovarjajo na
vprašanja. Izraţajo svoja občutja med poslušanjem. Vrednotijo svojo zmoţnost poslušanja
in načrtujejo, kako bi jo lahko izboljšali. Zaznavajo in prepoznavajo začetni zlog v besedi.
MAT:Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni,
grafični. Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju
podobnih problemov. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 6. Uredijo po velikosti mnoţico
naravnih števil do 6. Primerjajo števila po velikosti. Predstavijo podatke s stolpci.
Preberejo prikaz s stolpci.
GVZ:Pozorno poslušajo odlomke iz 1., 2. in 3. stavka Zime iz Štirih letnih časov A.Vivaldija.
Prepoznajo zvočne barve godal. Besedno izrazijo svoja doţivetja ob poslušanju.
Pripovedujejo o zimskih vremenskih pojavih (zavijanje vetra, sneţenje, sneţni vihar…).
Z zvočno-gibno improvizacijo prikaţejo sneţni vihar.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
prozorni lončki,
različne uţitne
tekočine
SLJ
DZ 2/55, vrečka,
za vsakega učenca
sličica predmeta ali
ţivali, večje slike
iz 79. dne
MAT DZ 2/56, 57, 58,
mapa (kartončki s
številkami,
kartončki z znaki),
kocke za igro
Človek ne jezi se,
razrezanka Lili in
Bine, link kocke
GVZ
posnetek A. Vivaldi:
Štirje letni časi, Zima
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Igra: Kaj je to?
Pripravimo vrečko s sličicami različnih predmetov, ţivali. (za vsakega učenca)
Povemo navodilo za igro:
Iz vrečke boste vlekli sličice predmetov ali ţivali. Sličice ne smete poimenovati in pokazati.
Predmet ali ţival na sličici boste opisali tako, da bodo ostali lahko opisani predmet ali ţival
prepoznali in poimenovali.
Page 83
83
Vsak učenec naj opiše eno sličico. Pri opisovanju pomagamo z vprašanji.
DZ 2, str. 55
Pripravimo zgoščenko – posnetek, št. od 15 do19 – opisi ţivali.
- Dejavnosti pred poslušanjem
Pozovemo učence, naj pripravijo delovne zvezke in svinčnik.
Ogledamo si slike ţivali. Ţivali poimenujejo.
Povemo, da bodo poslušali posnetke opisov nekaterih ţivali. Po poslušanju vsakega
posnetka bodo ugotovili, katera ţival je bila opisana in sliko opisane ţivali podčrtali.
Ponovimo pravila poslušanja.
- Dejavnosti med poslušanjem
Predvajamo prvi posnetek. Prekinemo predvajanje. Učenci podčrtajo sliko opisane ţivali.
Predvajamo posnetek naprej, da učenci slišijo rešitev in preverijo pravilnost opravljene
naloge.
Tako predvajamo posnetek za posnetkom.
- Dejavnosti po poslušanju
Preverimo pravilnost rešitev.
Vprašamo: Ali smo slišali opise vseh ţivali?
Spodbudimo učence, naj opišejo tiste ţivali, ki niso bile opisane. Pomagamo z vprašanji:
Ali je ţival velika/majhna? Kje ţivi? S čim ima pokrito telo? Kakšne oblike je njeno telo?
Koliko ima nog? Kakšne so njene noge? Kakšne oblike je glava? Kaj ima na glavi? Ali ima
rep? Kakšen je? S čim se hrani?
Končni zlog v besedi
Na tablo pritrdimo nekaj večjih slik, npr.: sliko ţoge, kolesa, veverice, lisice (iste slike, kot
smo jih rabili za določanje prvega zloga) in učence pozovemo, naj si ogledajo slikovno
gradivo ter poimenujejo predmete/bitja na slikah.
Lutka« izgovarja besedo z rahlo podaljšanim zadnjim zlogom. Učence spodbujamo, da
ponavljajo besede za »lutko«. Po vsaki besedi jih pozovemo, da določijo/povedo zadnji zlog
v besedi.
Opomba: Besede, ki jih izgovarja »lutka«, morajo imeti zgradbo zadnjega zloga -
soglasnik, samoglasnik.
Učence prosimo, naj poiščejo še več besed, ki imajo na koncu slišani zlog, npr.: besede, ki
imajo na koncu zlog (besede, ki se končajo na) CA/BA/LO/NA …
Predlog: Učenci, ki imajo bolj razvito zmoţnost slušnega razčlenjevanja, naj iščejo besede,
ki se začnejo na prepoznavni končni zlog in tvorijo verigo besed (npr. HIŠA – ŠAPA –
PAJA – JAGA …)
POMEMBNO: Za naslednjo uro naj učenci premislijo, katero ţival bodo opisali. Lahko
prinesejo sliko ţivali, ki jo bodo predstavili/opisali.
II. dejavnost
V naši zbirki snovi si ogledamo tekočine in jih poimenujemo. Pogovorimo se o nevarnih
tekočinah, ki jih imajo doma (čistila, razredčila, zdravila ...).
Pogovarjamo se o shranjevanju tekočin: Kje imamo shranjene tekočine v naši zbirki? Zakaj?
V kakšnih posodah še shranjujemo tekočine?
Vsak učenec si pripravi lonček vode (najbolje prozoren). S čutili ugotavlja lastnosti vode:
barva, vonj, okus, temperatura ...
Vodimo pogovor o pomenu vode za ţiva bitja.
Pred seboj imamo različne tekočine v prozornih posodah, npr.: olje, kis, med, voda, sirup,
mleko.
- Dvignemo posodo in učenci določajo barvo tekočine.
- Pokličemo nekaj učencev, da povonjajo tekočino in določijo vonj.
Page 84
84
- Pokličemo nekaj učencev, da okusijo tekočino in določijo okus. (Opozorimo jih, da lahko
okušajo le snovi, ki jih dobro poznajo.)
- Vprašamo: Kakšne oblike je tekočina? Učenci predstavijo svoje ideje. Povemo, da imajo
tekočine obliko posode, v kateri so shranjene.
Delo v dvojicah ali majnih skupinah
Tekočine prelivajo in opazujejo, kako tečejo, npr.: voda teče hitreje od olja, olje hitreje od
medu ...
III. dejavnost
Igra: Sestavimo Bineta ali Lili
Učenci igrajo igro v parih.
Vsak učenec dobi ovojnico z razrezanko (Lili in Bine – priloga k pripravi). Vsak par
potrebuje kocko za igro Človek ne jezi se.
Navodila za igro:
Iz ovojnice vzemite razrezano sliko.
Delčke obrnite tako, da so vidne pike.
Z izštevanko bosta določila, kdo bo prvi metal kocko.
Vrţe kocko, prešteje pike in pove, koliko jih je. Nato poišči del slike, ki ima enako število
pik.
Kocko poda soigralcu, ki naredi enako.
Kocko igralca mečeta izmenično in v primeru, da se na kocki pokaţe enako število pik, kot
jih je igralec ţe uporabil, igro nadaljuje drugi igralec.
Zmaga tisti, ki prvi sestavi sliko Lili ali Bineta.
DZ 2, str. 56
Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev in povemo, koliko je česa; česa je več; česa je manj; česa je
enako .., npr.: Koliko več je sneţakov kot ptičjih hišic?
Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
DZ 2, str. 57
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci število posameznih oblačil prikaţejo s stolpci.
Preverimo pravilnost rešitev.
Berejo prikaz s stolpci in povedo koliko je česa; za koliko je česa več, npr.: Hlač je za 1 več
kot bund; za dve več kor kombinezonov; za eno manj kot kap, itd.
Učenci delajo v parih.
Vsak učenec dobi 6 link kock, števila od 1 do 6 in znake za velikostne odnose.
Sestavita vsak svoj stolpec. Preštejeta kocke v stolpcu in povesta število. Vsak igralec
poloţi k stolpcu kartonček s številko in postavita ustrezen znak. Prebereta matematični
izraz.
DZ 2, str. 58
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci samostojno rešijo naloge.
Preverimo pravilnost rešitev.
Page 85
85
IV. dejavnost
Uvodna motivacija
Učencem preberemo prevod verzov neznanega avtorja o zimi, na podlagi katerih je nastalo
glasbeno delo. Premražen in drgetajoč v bleščečem se snegu,
v grobem zavijanju strašnega viharja
tečeš in vmes cepetaš,
zaradi strupenega mraza ti šklepetajo zobje.
Pri ognjišču ti tečejo mirni, zadovoljivi dnevi,
medtem ko zunaj dež premoči vse, kar vidiš.
Hodiš po ledu in s počasnimi koraki,
ker se bojiš pasti, poskušaš hoditi previdno;
ali pa pogumno stopiš, zdrsneš in padeš na nos,
spet poskusiš led in hitro stečeš,
dokler se ne zlomi led in ne nastane luknja…
Slišiš, kako skozi železna vrata zapiha široko,
vleče severnik, vsi vetrovi se vojskujejo -
ampak taka je zima; vendar prinaša tudi zadovoljstvo.
Učenci ugotovijo, o čem verzi govorijo.
Vodimo pogovor o zimi: kaj se dogaja v tem letnem času, kakšna opravila ljudje opravljajo,
kakšno je vreme, narava …
Poslušanje odlomkov iz 1., 2. in 3. Stavka Zime
- Učenci prepoznajo nekatere inštrumente (godala).
- Učenci poveţejo slike, ki jih učitelj nariše na tablo (sneţenje, ognjišče, veter-vihar) s
predvajanimi odlomki in jim pripišejo številke 1, 2 in 3.
- Učenci opišejo, kako glasba predstavlja zimo, npr.: zavijanje viharja glasno, razburjeno;
posedanje ob ognjišču tiho, neţno; cepetanje in šklepetanje s kratkimi toni …
- Pri ponovnem (drugem) poslušanju posnetka učenci poskusijo s trkanjem ali topotanjem
ujeti ritem.
Razgovor o zimskih vremenskih pojavih
Učitelj vodi razgovor o nevihti, učenci se vključujejo.
Opisujejo zimsko vreme (včasih piha mrzel veter, posebej ob večerih, takrat tudi tuli okrog
vogalov; kadar sneţi, nebo posivi, sneţenje lahko preide v sneţni vihar; mraz zamrzne
jezera, z oken visijo ledene sveče; kadar pa vedno močneje sneţi in hkrati piha leden,
severni veter, pravimo, da je sneţni vihar …
Zvočno - gibna improvizacija-prikaz snežnega viharja
Učitelj pove, da bodo z zvoki in gibi ustvarili sneţni vihar.
Učenci se razdelijo v pet skupin. Dogovorimo se za način izvajanja.
Primer:
1. skupina: »rahlo sneţenje« - neţno trkanje z blazinicami prstov po mizah
2. skupina: »sneţenje se stopnjuje« - neţno topotanje po kolenih
3. skupina: »zapiha veter« - »šššššššš«
4. skupina: »veter tuli okrog vogalov« - tulijo na »uuuuuuuuu«
5. skupina: »ledene sveče se lomijo, led poka« - udarci po trianglu
Navodilo: Nevihto bodo učenci ustvarili postopoma. Skupine se bodo vključevale na učiteljev
znak po njegovi presoji, druga za drugo. Ko se bo vsaka naslednja priključila, bodo prejšnje
nadaljevale z izvajanjem, da se doseţe stopnjevanje. Zvoke bodo učenci izvajali najprej tiho in
nato vedno glasneje.
Page 86
86
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Tekočine (opisovanje, razvrščanje, razgovor o nevarnih
tekočinah)
49.
SLJ Kaj je to? – opis ţivali
Končni zlog v besedi – slušno zaznavanje
99.
MAT Števila do 6
Primerjamo velikost števil
66.
ŠVZ
LVZ
GVZ Poslušanje, ustvarjanje: Vivaldi – Zima 33.
Page 89
89
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 83.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SPO: Vedo, da obstajajo trde snovi in tekočine. Spoznajo lastnosti, po katerih ločimo trde snovi
in tekočine.
MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in
grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični.
Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih
problemov. Spoznajo sestavo (besedilnega) problema in ločijo: podatke (besedilo),
vprašanje. Obnovijo problem s svojimi besedami. Seštevajo in odštevajo v mnoţici
naravnih števil do 6, vključno s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju
problemov.
ŠVZ:Razvijajo osnovno motoriko. Pridobivajo spretnost pri vodenju ţoge z nogo. Upoštevajo
pravila igre. Ob igrah se razvedrijo.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
DZ 2/60, 61, 62,
prozorni lončki,
različne posode
(podobne tistim v
DZ), olje, sirup,
ţličke
MAT
DZ 2/59, U/40,
konkretni predmeti,
palčke, kocke,
mapa (kartončki s
št. od 1 do 6)
ŠVZ
ţoge, stoţci, zbirka
iger
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Z učenci se dogovorimo za delo v skupinah. Sestavimo skupine po štiri. Gremo od postaje
do postaje in predstavimo delo.
Skupine kroţijo po postajah in opravijo vse naloge. Na vsaki postaji rešijo ustrezno nalogo
v DZ. Postaje menjajo na naš znak.
Kroţimo od postaje do postaje in nudimo pomoč pri izvajanju poskusov.
Delo po postajah
1. postaja: PRELIVANJE VODE (DZ 2, str. 60, 2. nal.)
Pripravijo posode, ki jih vidijo na sliki in prelivajo vodo iz ene posode v drugo.
Ugotavljajo, v katero posodo so najlaţje nalivali in s katero so najlaţje prelivali.
2. postaja: VODA V NAGNJENI STEKLENICI (DZ 2, str. 61)
Pred poskusom narišejo svojo napoved: gladine vode v različno nagnjeni steklenici.
Nalijejo vodo v steklenico, jo nagibajo in opazujejo gladino. Ponovno narišejo.
3. postaja: VIŠINA VODE V POSODAH (DZ 2, str. 62, 1. nal.)
Page 90
90
V različne oblike posod nalijejo enako količino vode. Narišejo gladino vode v vsaki posodi.
Pred dejavnostjo lahko napovedo, v kateri posodi bo voda najvišje, najniţje.
4. postaja: MEŠANJE TEKOČIN (DZ 2, str. 62, 2.nal.)
- V prozoren lonček nalijejo vodo. Vodi z ţličko dodajo olje. Opazujejo, ali olje plava ali
potone. Nato olje in vodo v kozarčku zmešajo in opazujejo, kaj se bo zgodilo. Vse korake
narišejo.
- Poskus ponovijo s sadnim sirupom.
Pogovorimo se o opravljenem delu. Pri opisu dejavnosti uporabljajo glagole, ki so povezani
z dejavnostmi, ki jih izvajamo s tekočinami (nalivam, preliva, polivam...).
Naredimo povzetke:
- Kateri je najlaţji in najteţji način prelivanja tekočin? Svoje trditve utemeljijo glede na
izbrani kriterij ( čim manj polite vode). Ugotavljajo, v čem je izbrana posoda drugačna od
drugih.
- Posode uredimo glede na višino vode. V kateri je gladina najvišja? Razmišljajo, zakaj.
- Skupaj nagibamo steklenico z vodo. Opišejo gladino vode.
- Predstavijo opaţanja pri mešanju tekočin. Kaj bi se zgodilo, če bi sirupu dodali olje? Kaj
pa, če bi v olje nalili vodo? Učenci sklepajo, lahko pa mešanje demonstriramo.
II. dejavnost
Učenci pripravijo kartončke s številkami od 1 do 6.
Postavijo kartončke od 1 do 6 in preberejo števila.
Postavijo kartončke od 6 do 1 in preberejo števila.
Štejejo naprej in nazaj do 6.
DZ 2, str. 59
Prva naloga
Preberemo navodilo.
Vsako sliko si dobro ogledajo in jo ubesedijo.
Pod sliko zapišejo račun in ga izračunajo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Druga naloga
Preberejo piktogram in povedo, kaj pomeni.
Preberemo navodilo.
Rešijo nalogo.
Preverimo rešitev naloge tako, da učenci berejo račune in povedo rezultat.
Učbenik MAT, str. 40
Četrta naloga
Preberemo navodilo.
Učenci prepišejo račune v zvezek in jih izračunajo.
Preverimo rešitev naloge tako, da učenci berejo račune in povedo rezultat.
III. dejavnost
Igra: Okamenele babe
Gimnastične vaje
Kotaljenje ţoge z nogo
Vsak učenec naj ima svojo ţogo.
- skozi gozd
Učenci se razporedijo po prostoru. Dečki (drevesa) stojijo pri miru, ţogo drţijo v rokah,
deklice vodijo z nogo ţogo skozi gozd in pazijo, da se ţoga ne zaleti v drevo. Na znak vloge
zamenjajo.
- za vodjo
Page 91
91
Učenci se razdelijo v skupine po tri. V vsaki skupini je nekdo vodja. Vodja vodi ţogo po
prostoru, ostala dva ga posnemata in mu sledita. Vloge tolikokrat menjamo, da je bil vsak
učenec enkrat vodja.
- cik cak
V ravni liniji razporedimo nekaj stoţcev. Učenci vodijo ţogo okrog njih. Igro lahko
izvedemo v obliki štafete.
Igra: Pepček
Ţogo si podajajo z nogo.
Opomba: Glej zbirko iger.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Tekočine – izvajanje poskusov 50., 51.
SLJ
MAT Računam do 6 67.
ŠVZ Kotaljenje ţoge z nogo II. 50.
LVZ
GVZ
Page 92
92
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 84.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ:Razvijajo zmoţnost govornega nastopanja. Govorno nastopajo z vnaprej napovedano temo.
S pomočjo vprašanj in ob slikovnem gradivu opišejo ţival.
LVZ:Spoznajo in preprosto interpretirajo umetniška dela. Opredelijo slikarske materiale.
Pridobivajo si izkušnje s slikanjem na mokro podlago. Doţivljajo prelivanje - mešanje barv
na mokri podlagi.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SLJ
slike ţivali
LVZ
- nekaj reprodukcij
akvarelov (npr. Miha
Maleš, France Slana),
- razredčene tempera
barve, paleta, listi za
slikanje, čopiči in
drugi slikarski
pripomočki
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Učence povabimo v krog. Pogovorimo se o »domači nalog.« Učenci pokaţejo slike ţivali,
ki jih bodo opisovali.
Spomnimo jih na poslušanje posnetih opisov. Lahko ponovno zavrtimo opis ene od ţivali.
Vodimo pogovor o opisu.
Ponovimo pravila govornega nastopanja: govorijo glasno, govorijo razločno.
Ponovimo pravila poslušanja.
Spodbudimo učence, da govorno nastopajo.
Pomagamo z vprašanji, npr.: Kako se imenuje ţival? Ali je velika/majhna? Kje ţivi? S čim
ima pokrito telo? Kakšne oblike je njeno telo? Koliko ima nog? Kakšne so njene noge?
Kakšne oblike je glava? Kaj ima na glavi? Ali ima rep? Kakšen je? S čim se hrani?
Učenci povedo svoje mnenj o govornem nastopu.
Spodbujamo jih z vprašanji:
Ali je povedal, kaj je na sliki?
Ali je povedal vse o ţivali? Kaj je povedal? Česa ni?
Ali je povedal veliko podatkov o ţivali?
Kaj bi lahko še kaj povedal? Kaj bi ga vprašali?
Ali je govorill razločno? Ali je govoril glasno?
Page 93
93
Ali nas je med nastopanjem gledal?
Učenci pripovedujejo o svojih občutkih.
Opomba: Govorno nastopanje lahko, po določenem številu učencev, prekinemo in naredimo
nekaj vaj za poslušanje, ki imajo za izvedbo fizično aktivnost učencev, npr.: Naredimo tri
počepe. Petkrat plosknimo. Naredimo tri globoke vdihe. itd.
II. dejavnost
Navodila
Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem, pripravijo palete, čopiče, lonček
z vodo, krpice.
Vnaprej pripravimo v lončkih ustrezno količino razredčenih tempera barv (dovolj je, če
pripravimo osnovne tri barve in črno). Te bomo pozneje nalili vsakemu učencu na paleto.
Izhodišče in vpeljava likovnega problema
Oglejmo si umetniško reprodukcijo.
Učenci opišejo likovni motiv.
Učenci skušajo določiti, s katerim slikarskim materialom je slika nastala.
Pojasnimo, da je slikar slikal z mokrimi, vodenimi barvami, ki se prelivajo …
Demonstracija:
Pred učenci z gobico ali večjim čopičem namočimo list. Nanj nanašamo barve, ki se med
seboj prelivajo, nastanejo novi odtenki …
Likovna naloga
Tudi mi bomo slikali z mokrimi, vodenimi barvami.
Najprej uporabimo rumeno in svetlejše barve. Svetle barve se namreč na paleti hitreje
umaţejo in tako izgubijo svojo intenzivnost. Slikamo tako, da doseţemo prelivanje barv in
nastajanje novih odtenkov.
Likovni motiv črpamo iz aktualne situacije. (Za akvarel se dobro obnesejo cvetlična in
druga tihoţitja, pokrajina, hiše, mavrica nad krajino, portreti itn. Akvarel lahko
kombiniramo tudi z risbo.)
Individualno delo učencev
Učenci naslikajo akvarel.
Upoštevajo postopke slikanja »mokro na mokro«.
Individualno jih spodbujamo k vztrajnosti in bogatenju motiva s podrobnostmi.
Vrednotenje
Ko so slike dokončane, jih poloţimo na ravno podlago, da se posušijo.
Suhe obesimo in se ob njih pogovorimo.
Usmerjamo pogovor v opazovanje posameznih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih
učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov …
Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega izdelka.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Govorni nastop: Opis ţivali 100., 101.
MAT
ŠVZ
LVZ Slikanje »mokro na mokro« 33., 34.
GVZ
Page 94
94
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 85.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pesem. Zaznavajo rimo pesmi. Razvijajo občutek za
zvočnost jezika tako, da iščejo besedne dvojice, ki se rimajo. Identificirajo se s knjiţevnim
likom. Razumejo pesem. Memorirajo in deklamirajo pesem.
MAT:Obnovijo problem s svojimi besedami. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so
predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Predstavijo problemsko situacijo z
različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo število 7 in številko 7. Štejejo, zapišejo in
berejo števila do 7. Ocenijo število predmetov v mnoţici.
ŠVZ:Razvijajo odrivno moč nog in vzdrţljivost. Vadijo enonoţni n sonoţni odriv. Navajajo se
na dosledno izvajanje določenih nalog.
GVZ:Pozorno poslušajo posnetek Uspavanka Franza Schuberta. Prepoznajo izvajalca - pevca in
klavir. Opišejo značaj glasbe na posnetku. Naučijo se melodijo pesmi in jo sproščeno
zapojejo. Z glasbili ustvarjajo spremljave.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SLJ
B/78
MAT
U/41, DZ 2/63,
različni predmeti
(po sedem), posoda
s peskom,
voščenke, link
kocke
ŠVZ
tulci ali nizki
stoţci, obroči, vrv
(elastika), švedska
skrinja
GVZ
posnetek Uspavanka
F. Schuberta, Orffova
glasbila, notni zapis
pesmi
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Motivacija
Vprašamo: Kaj vam pride na misel ob besedi uspavanka?
Spodbudimo učence, da nizajo asociacije ob besedi uspavanka.
Kdo poje uspavanke? Komu jih poje?
Kako razumete naslov pesmi Uspavanka? O čem bo pripovedovala pesem?
Najava besedila: Pesnica Vida Jeraj je napisala pesem z naslovom Uspavanka.
Priprava na poslušanje
Pripravijo se na poslušanje.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Doţiveto preberemo/povemo pesem.
Page 95
95
Učenci poslušajo in doţivljajo besedilo.
Čustveni odmor
Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem.
Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo.
Berilo, str. 78
- Branje pesmi
Ponovno preberemo pesem.
- Zaznavanje rime
Kako zvenita besedi SPANČEK in ZASPANČEK?
- Subjektivno dopolnjevanje besedila
Pesnica pravi, da zaspanček leţe v zibelko. Kaj to pomeni? H kateremu otroku gre spanček?
Kaj pomeni, da spanček zatisne oko?
- Povezanost govora in literarne osebe
Preberemo zadnjo kitico pesmi. Naročimo, naj poslušajo besede AJA, AJ, AJ.
Kako jih govori luna? Kako jih govori spanček?
- Identifikacija s knjiţevnim likom
Vsakdo med nami ima svojega spančka zaspančka.
Opišite svojega spančka zaspančka.
Poglabljanje doživetja
- Memoriranje, deklamiranje pesmi
Preberemo pesem.
Naučimo učence pesem po korakih.
Učenci pesem deklamirajo.
- Ustvarjalno dopolnjevanje besedila
Kako bi bilo, če bi postali spančki zaspančki? Koga bi obiskali?
Spodbudimo učence k pripovedovanju: Nekega dne sem postal spanček zaspanček. Obiskal
sem »medvedka sladkosnedka, ki spi … » ali »muco, da je ne bo strah ...« ali »ribico v
akvariju, ker ...
- Zaznavanje rime
Kaj bi še lahko postali?
Kakšen je veter Peter?
Kakšen je oblak divjak?
Kakšna je cesta presta?
Povabimo učence k iskanju besednih dvojic, ki se rimajo.
Povemo, da pesem uspavanko lahko povemo ali zapojemo in da se bomo uspavanko naučili
zapeti.
Zavrtimo posnetek uspavanke F. Schuberta
Učenci poslušajo posnetek Uspavanka.
Po končanem predvajanju ugotovijo kdo je izvajal glasbo na posnetku (pevec, klavirska
spremljava).
Po poslušanju učenci pripovedujejo o svojih doţivetjih, opišejo kakšna je bila glasba
(počasna, razvlečena, zaspana, neţna, mirna,…)
Učitelj še enkrat pove, da so poslušali uspavanko.
Pesem: Uspavanka (Vida Jeraj)
Učitelj pesem doţiveto zapoje.
Učenci se naučijo melodijo ob podajanju krajših glasbenih fraz.
Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.
Zvočna improvizacija - ustvarjanje glasbene spremljave
Page 96
96
Učitelj učence razdeli v 4 skupine in vsaki skupini razdeli nekaj Orffovih glasbil.
Vsaka skupina si mora izmisliti preprosto spremljavo.
Vsaka skupina se predstavi – pesem doţiveto zapoje in se spremlja.
II. dejavnost
Učence povabimo v krog.
Vprašamo: Ali poznate pravljico, v kateri srečamo število sedem? Učenci povedo naslove
pravljic (Sneguljčica, Volk in sedem kozličkov)
Pokaţemo sliko iz pravljice Volk in sedem kozličkov (priloga).
Učenci opazujejo sliko in preštejejo kozličke.
Nadaljujemo: Mama koza je vsakemu kozličku prinesla iz gozda korenček. Koliko
korenčkov je imela v košari? Odgovorijo: V košari je bilo 7 korenčkov.
Na tablo narišemo mnoţico in v njej sedem korenčkov.
K mnoţici narišemo kvadrat in napišemo številko.
Zapis števila 7 Pokaţemo poteze zapisa številke 7.
Vadimo zapis številke s prstom po zraku, s prstom po sošolčevem hrbtu, s prstom v pesku
(zdrobu), z mokro gobo po tabli, s kredo po tabli, z voščenko po večjem papirju.
Pozorni smo na pravilne poteze zapisa.
Učenci pripravijo zvezke in prerišejo tabelsko sliko.
V zvezek vadijo zapis številke 7 (naloga na modrem polju v U/str. 41)
Učbenik MAT, str. 41
Prva naloga
Učenci si ogledajo sliko.
Preberemo navodilo naloge.
Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa.
S prstom vlečejo po številki na listu. Pozorni so na poteznost.
Druga naloga
Preberemo navodilo
Učenci izvedejo dejavnost.
DZ 2, str. 63
Prva naloga
Preberemo navodilo.
Učenci povedo, kako bodo reševali nalogo. Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitve.
Druga naloga
Preberemo navodilo.
Učenci povedo, kako bodo reševali nalogo. Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
III. dejavnost
Igra: Kdo se boji črnega moţa - glej zbirko iger
Gimnastične vaje
Preskakovanje nizkih ovir
- čez črte
Učenci tečejo od enega konca telovadnice do drugega, pri tem preskakujejo narisane črte.
- čez nizke stoţce
Po prostoru razporedimo nizke stoţce ali tulce toaletnega papirja. Učenci tečejo in jih
preskakujejo.
- iz obroča v obroč
Page 97
97
Po telovadnici razporedimo v enakomerni razdalji obroče. Učenci v teku skačejo iz obroča v
obroč.
- čez okvire švedske skrinje
Na tla poloţimo okvir švedske skrinje. Učenci skočijo v okvir in iz njega (sonoţno in
enonoţno).
- čez dvignjeno vrv ali elastiko
Vrv na enem koncu pritrdimo za stojalo ali letvenik, na drugem koncu jo drţimo sami.
Učenci najprej z mesta, nato v teku vrv preskakujejo. Vrv postopoma zvišujemo.
Preskoči prijatelja
Učenci se v vrsti s trebuhom navzdol uleţejo na tla. Leţijo vzporedno in med posameznima
učencema naj bo vsaj meter razmaka. Na znak zadnji v vrsti vstane in v teku preskakuje
leţeče sošolce. Ko preskoči zadnjega, se zopet uleţe. Igra se nadaljuje, dokler ne pridejo na
vrsto vsi učenci.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Pesem: Uspavanka 102.
MAT Število 7 68.
ŠVZ Preskakovanje nizkih ovir 51.
LVZ
GVZ Pesem: Uspavanka 34.
Page 98
98
Priloga – ilustracija pravljice Volk in sedem kozličkov
Page 99
99
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 86.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji SLJ: Poimenujejo predmete/bitja na sliki s knjiţnimi besedami. Prepoznavajo nepravilne
povedi in tvorijo pravilne povedi. Zaznavajo in prepoznavajo začetni glas v besedi.
MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno in
grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični.
Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih
problemov. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 7. Uredijo po velikosti mnoţico naravnih
števil do 7. Primerjajo števila po velikosti. Preiskujejo številske vzorce.
ŠVZ:Navajajo se na poslušanje navodil. Pridobivajo spretnost. Razvijajo moč rok. Navajajo se
na medsebojno sodelovanje.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
DZ 2/64, 65, 66,
mapa (kartončki s
številkami,
kartončki z znaki)
SLJ
DZ 2/36
ŠVZ
letvenik, blazine,
švedska skrinja,
klop, obroč, lestev
SPO
ptičja hrana, ščepec
soli, oblačila, obutev
(otroška)
IZVEDBA DNE
1. dejavnost
Jutranji krog
V roki drţimo knjigo in povemo nepravilno poved: V knjigi imam roko.
Učence spodbudimo, naj nepravilno poved spremenijo v pravilno: V roki imam knjigo.
Predlagamo, naj vsako našo nepravilno poved spremenijo v pravilno, npr.:
Stolčki sedijo na učencih.
V gozdu lahko pozimi vidimo kačo.
Jeţ ima telo pokrito s perjem.
Krava pije mleko in daje vodo.
Podnevi vidimo na nebu zvezde. Itd.
Predlagamo, naj vsak učenec pove eno nepravilno poved, ostali jo bodo spremenili v
pravilno.
Povemo še nekaj povedi za povezavo z naslednjo dejavnostjo:
Pozimi je zelo toplo, zato ne grejemo stanovanja.
Page 100
100
Smučanje, sankanje, drsanje niso zimski športi.
Zimska oblačila oblečemo poleti.
Oblekel sem si škornje. Obul sem si kapo.
Ptice se krmijo v krmišču. Ptičja krmilnica stoji v kriţišču.
II. dejavnost
Pripravimo nekaj zimskih oblačil, obutve, ptičjo hrano, sol …
Spodbudimo učence, naj predlagajo, kam bi pospravili stvari, za kaj bi jih uporabili, npr.:
zimska oblačila in zimsko obutev bi pospravili v garderobo; ptičjo hrano bi nesli v ptičjo
krmilnico; sol bi potrosili po zaledenelem pločniku ali bi jo dali ţivalim v gozdu.
Pozovemo učence, naj pripravijo delovne zvezke.
DZ 2, str. 36
- Preberemo naslov Berem sličice.
Preberemo navodilo. Dogovorimo se, kako bodo reševali nalogo.
Vodimo usmerjeno branje sličic v vsakem okencu posebej. Učenci odgovarjajo na
vprašanja.
1. okence
Poimenujte predmete na sliki.
Za kaj uporabljamo narisane predmete? Kdaj jih uporabljamo? Kje stojijo? Iz kakšnih snovi
so narejeni?
2. okence
Kaj delajo osebe na sliki?
S katerim športom se ukvarjajo? V katerem letnem času se dogaja?
Kaj mora sankač narediti najprej, kaj naredi potem in kaj naredi nazadnje? Kateri športni
pripomoček uporablja smučar, katerega drsalec in katerega sankač?
3. okence
Poimenujte predmete na sliki.
Poiščite skupni besedi za narisane predmete (oblačila, obuvala).
4. okence
Poimenujte narisano: ptičja krmilnica, krmišče, solnica.
Komu je namenjeno krmišče? Komu je namenjena ptičja krmilnica? Komu je namenjena
solnica? Kje stojijo? Kaj prinašamo v krmišče/krmilnico/solnico? Kdo prinaša hrano?
- Učenci pripravijo svinčnik in barvice.
Naročimo, naj natančno poslušajo navodila in po vsakem navodilu opravijo nalogo.
Povemo navodila, učenci obkroţijo/pobarvajo/podčrtajo po navodilih.
1. okence: Obkroţi predmet iz kovine.
2. okence: Modro pobarvaj obuvala.
Rumeno pobarvaj pokrivala.
Pobarvaj oblačila z različnimi barvami.
3. okence: Obkroţi smučarja. Podčrtaj drsalca.
4. okence: Obkroţi predmet, ki je namenjen krmljenju ptic.
Preverimo pravilnost opravljene naloge.
Učence pozovemo, naj si ponovno ogledajo slikovno gradivo (DZ 2, str. 36) in poimenujejo
predmete/bitja v 2. okencu in 3. okencu.
S pomočjo lutke razčlenjujemo besedo na glasove – besedo glaskujemo.
Povemo, da bo lutka ponovno razčlenjevala/povedala besedo po glasovih, učenci pa vsak
slišani glas štejejo s prstki. Učenec, ki ga pozovemo pove število glasov v besedi, besedo še
enkrat glaskuje in jo pove, npr.: S-A-N-I; slišal sem 4 glasove.
Pozovemo učence, naj povedo besedo povezano z zimo ali poimenujejo bitja/predmete na
sliki. »Lutka ponavlja besedo za njimi, in sicer tako, da vleče prvi glas v besedi.
Page 101
101
»Lutka« izgovarja besedo z rahlo podaljšanim prvim glasom. Učence spodbujamo, da
ponavljajo besede za »lutko«. Po vsaki besedi jih pozovemo, da določijo/povedo prvi glas v
besedi.
Učence spodbujamo, da poiščejo čim več besed z istim začetnim glasom.
III dejavnost
Igra: Poslušaj in preštej
Za igro vsak učenec potrebuje kartončke s številkami od 1 do 7.
Izvajamo zvoke s ploskanjem, topotanjem, tleskanjem, udarjanjem ob mizo …
Izvedemo določeno število zvokov, npr.: trikrat ploskemo, učenci preštejejo ploske in ob
dogovorjenem znaku vsi hkrati dvignejo kartonček z ustrezno številko.
Navodila za igro:
Natančno poslušajte zvoke.
Zvoke preštejte in ob znaku dvignite kartonček z ustrezno številko.
DZ 2, str. 64
Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Učenci povedo, koliko je česa; česa je več; česa je manj; česa je enako.., npr.: Koliko več je
šalov kot smrek...
Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Igra: Dopolni do 7
Igro igramo v parih.
Navodilo za igro
V paru en učenec sedi, drugi stoji.
Povedala bom število, učenci, ki sedite boste dvignili ustrezno število prstkov.
Učenci, ki stojite boste dvignili toliko prstkov, da bosta imela oba skupaj dvignjenih 7
prstov.
Primer: Rečemo 2. Učenci, ki sedijo dvignejo 2 prsta, učenci, ki stojijo, dvignejo 5 prstov.
DZ 2, str. 65
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Na tablo pritrdimo kartončke s številkami 6, 2, 7, 1.
Vprašamo, kako bi nadaljevali matematični vzorec.
Učenci povedo in ga ustno nadaljujejo.
DZ 2, str. 66
Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Učenci zapišejo znak za velikostni odnos med števili.
Preverimo pravilnost rešitev tako, da preberejo matematične izraze.
Page 102
102
IV. dejavnost
Igra: Čarovnik - glej zbirko iger
Gimnastične vaje
Plezalni poligon
- plezanje prečno po letvenikih in spust po ţrdi (če stoji ţrd ob letveniku) ali klopi, ki jo
zataknemo za letvenik,
- čez švedsko skrinjo (splezajo na švedsko skrinjo in z nje),
- skozi obroč (se splazijo skozi obroč),
- pod klopjo (splazijo se pod klopjo),
- po lestvi na drugo stan (navadno lestev poloţimo na dva stola ali na okvira švedske
skrinje; učenci splezajo z enega konca lestve na drugega).
Lokomotiva
Učenci se razdelijo v skupine po štiri ali pet. Vsaka skupina se postavi v kolono. Prvi v
koloni je lokomotiva, ostali so vagoni. Na znak se začnejo lokomotive premikati po
prostoru. Premikajo se po navodilih: naravnost, levo, desno, nazaj, v klanec (počasi), po
klancu navzdol (hitro), skozi tunel (čepe), postaja (se ustavijo in tečejo na mestu). Na klic:
“Menjava!” se prvi v koloni postavi na konec kolone.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Berem sličice
Poslušanje nepravilnih povedi
Začetni glas v besedi
103. ,104.
MAT Števila do 7 69.
ŠVZ Plezalni poligon 52.
LVZ
GVZ
Page 103
103
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Teden: 18.
Dan: 87.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SPO: Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna ţiva bitja in okolja. Vedo, da je ţivljenje
ţivih bitij odvisno od drugih bitij in od neţive narave.
SLJ: Vadijo orientacijo na listu. Pozorno poslušajo navodila in jih razumejo. Rišejo po
nareku. Zaznavajo in prepoznavajo končni glas v besedi.
MAT:Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih
Problemov. Spoznajo sestavo (besedilnega) problema in ločijo: (besedilo), podatke,
Vprašanje. Obnovijo problem s svojimi besedami. Seštevajo in odštevajo v mnoţici
naravnih števil do 7, vključno s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju
problemov.
GVZ: Naučijo se in sproščeno zapojejo pesem Zima je prišla. Ob petju pesmi se gibajo in
izraţajo zvočna doţivetja.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
U/32,33 MAT DZ 2/67, 68, U/41
konkretni predmeti,
palčke, kocke,
mapa (kartončki s
številkami,
kartončki z
matematičnimi
znaki)
GVZ
notni zapis pesmi
Zima je prišla
SLJ
lutka
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Spomnimo se našega jesenskega sprehoda v naravo in ponovimo, kaj smo videli.
(Uporabimo fotografije, če smo jih posneli). Zdaj lahko ponovimo sprehod v zimskih
razmerah in opazujemo spremembe (Lahko fotografiramo in primerjamo fotografije.) Na
sprehodu tipamo zmrznjeno zemljo, poiščemo zamrznjeno luţo, drsalnico ...
Učbenik SPO, str. 32, 33 Vodimo pogovor ob sliki.
- Učenci opisujejo ţivljenjske prostrore pozimi in jih primerjejo z jesenjo.
- Primerjajo zimska drevesa z jesenskimi.
- Kako ţivali preţivijo zimo?
Page 104
104
- Pripovedujejo, kako skrbimo za ptice.
- Opazujemo dejavnosti ljudi ...
Povedo, zakaj se starši vedno ne veselijo snega.
II. dejavnost
Učencem naročimo, naj pripravijo velik brezčrtni zvezek in svinčnik
Ponovijo orientacijo na listu: zgoraj, spodaj levo, desno, na sredini. Prilepijo simbole.
Povemo, da bodo risali po navodilih, zato naj pozorno poslušajo.
Učenci pozorno poslušajo in po vsakem navodilu rišejo.
Navodila za slikovni narek:
- Spodaj narišite od leve proti desni valovito črto.
- Na sredino valovite črte narišite velik krog.
- Nad velikim krogom narišite manjši krog tako, da se kroga dotikata.
- Nad manjšim krogom narišite lonec tako, da se dotika kroga.
- Na levi strani velikega kroga narišite manjši krog tako, da se dotikata.
- Na desni strani velikega kroga narišite manjši krog tako, kot je narisan na levi strani.
- Sredi velikega kroga narišite od zgoraj navzdol tri majhne krogce.
- V krog, ki je nad velikim krogom, narišite dva krogca za oči.
- Vprašamo: Kaj ste narisali?
- Kaj morate še narisati, da bo sneţak lahko vonjal?
- Za usta mu narišite lok.
- Skozi manjši krog, na desni strani velikega kroga, narišite metlo.
- Levo od sneţaka narišite visoko smreko.
- Desno od sneţaka narišite nizko smreko.
Učencem povemo, da bomo risbo še pobarvali, zato naj pripravijo barvice. Tudi barvali
bodo po navodilih.
Navodila za barvanje risbe:
- Valovito črto prevlecite z modro barvo.
- Lonec pobarvajte rdeče.
- Lok prevlecite z rdečo barvico.
- Gumbi so črni.
- Korenček je oranţen, krogca za oči pobarvaj modro.
- Metlo pobarvaj z rjavo barvo.
Učence spodbudimo, naj povedo, kako so se počutili med risanjem.
Ogledajo si risbe sošolcev. Primerjajo svojo risbo z risbami sošolcev. Povedo, kaj so
ugotovili.
III. dejavnost
Učence povabimo v krog. Lutka jih navduši za igranje z glasovi.
Povemo, da bo lutka povedala (razčlenila) besedo na glasove, oni pa bodo glasove tiho
prešteli. Na naš znak (plosk, pisk, določeno besedo …), bodo dvignili toliko prstov, kolikor
glasov so slišali. Vajo ponovimo po lastni presoji.
Učencem povemo, naj pozorno poslušajo besede in določijo začetni glas v besedi, ki jo
lutka izgovori. Vajo ponovimo po lastni presoji.
Učencem povemo, da naj pozorno poslušajo besede in določijo končni glas v besedi, ki jo
lutka izgovori. Lutka razčleni besedo na glasove tako, da zadnji glas v besedi povleče. Vajo
večkrat ponovimo.
Page 105
105
IV. dejavnost
Učenci pripravijo kartončke s številkami od 1 do 7.
Postavijo kartončke od 1 do 7 in preberejo števila.
Postavijo kartončke od 7 do 1 in preberejo števila.
Štejejo naprej in nazaj do 7.
DZ 2, str. 67
Prva naloga
Preberemo navodilo.
Vsako sliko si dobro ogledajo in jo ubesedijo.
Pod sliko zapišejo račun in ga izračunajo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Druga naloga
Preberemo navodilo.
Rešijo nalogo.
Preverimo rešitev naloge tako, da učenci berejo račune in povedo rezultat.
DZ 2, str. 68
- Prva naloga
Preberemo navodilo.
Dogovorimo se, kako bodo reševali nalogo.
Učenci rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
- Na tablo narišemo gosenico.
V prvi krog napišemo število 7 in potegnemo puščico v loku do drugega kroga. Nad puščico
napišemo – 7.
Vprašamo učence: Katero število smo napisali v prvi krog? Kaj smo napisali nad puščico?
Katero število moramo vpisati v drugi krog?
Učenci odgovarjajo na vprašanja in napišejo rezultat v drugi krog.
Nadaljujemo toliko časa, da vpišemo zadnji rezultat.
Preberemo število v prvem krogu, vlečemo po puščici, učenci pa preberejo znak in število
nad puščico. Pokaţemo drugi krog, učenci preberejo rezultat.
Nadaljujemo toliko časa, da preberemo zadnji rezultat.
Druga naloga
Preberemo navodilo.
Učenci samostojno rešijo nalogo.
Preverimo rešitev po enakem postopku kot pri gosenici na tabli.
- Tretja naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo, kako bodo reševali nalogo.
Rešijo nalogo.
Preverimo rešitev naloge tako, da učenci preberejo matematične izraze.
Učbenik MAT, str. 41
Četrta naloga
Preberemo navodilo.
Učenci prepišejo račune v zvezek in jih izračunajo.
Preverimo rešitev naloge tako, da učenci berejo račune in povedo rezultat.
V. dejavnost
Uvodna motivacija
Učenci doţiveto zapojejo pesem po lastni izbiri.
Zima je prišla - učenje pesmi po metodi odmeva
Učitelj doţiveto zapoje pesem. Sledi vsebinska analiza ob razgovoru. Nato nauči učence
Page 106
106
pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim. Na koncu doţiveto
zapojejo pesem v celoti.
Dodajanje gibov
Učenci predlagajo in se dogovorijo, kako bodo izvajali gibe-zvoke lastnih glasbil ob petju.
Primer:
Zima je prišla, – učenci se v krogu drţijo za roke
sneg leti z neba, – dvignejo roke, migajo s prsti, oponašajo padanje sneţink
je puščava zemlja vsa. – se na mestu zavrtijo
Mraz prihaja z njo, – primejo se za ramena kot da jih zebe
hud možak je to, – poţugajo
nam pa nič hudo ne bo – se ponovno primejo za roke.
Pantomima
Učenci v manjših skupinah prikaţejo vsebino pesmi. Uporabijo lahko zimska oblačila,
sneţinke iz papirja …
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Zima 52.
SLJ Slikovni narek
Končni glas v besedi
105.
MAT Računam do 7 70.
ŠVZ
LVZ
GVZ Pesem: Zima je prišla 35.
Page 107
107
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 88.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Razvijajo skladenjsko zmoţnost: Opazujejo bitja/predmete na sliki. Primerjajo njihove
lastnosti in povedo, kaj je večje/manjše oz. večje/največje; pri tem vadijo stopnjevanje
pridevnikov.
SPO:Prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna ţiva bitja in okolja. Vedo, da je ţivljenje
ţivih bitij odvisno od drugih bitij in od neţive narave. Spoznajo, kaj potrebujejo sami in
kaj druga ţiva bitja za ţivljenje.
ŠVZ: Izvajajo naravne oblike gibanja v oteţenih pogojih. Razvijajo osnovne motorične
sposobnosti in spretnosti. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo.
MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo število 8
in številko 8. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 8. Ocenijo število predmetov v mnoţici.
Predstavijo podatke s stolpičnim prikazom.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
opazovalni list
Zima na šolskem
dvorišču, lupe
ŠVZ
MAT
U/42, DZ 2/70
različni predmeti (po
sedem), posoda s
peskom, voščenke,
link kocke
SLJ
U/30, DZ 2/69, lutka,
večji lonček, ţoga,
plastenka, čevelj,
manjši lonček,
plastenka, čevelj, ţoga
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Spomnimo se sneţakov, ki smo jih včeraj risali v zvezke. Ali so bili vsi narisani sneţaki
enaki? Zakaj ne? V čem so se razlikovali? (v velikosti)
Pripravimo več predmetov v dveh velikostih: velik lonček, plastenko, ţogo, čevelj… in
majhnega.
Navodilo: večjemu predmetu poišči ustrezen manjši predmet.
Učenci poiščejo predmete in povedo, kateri je manjši, kateri je večji.
Naročimo, naj pripravijo učbenik.
Učbenik SLJ, str. 30 – zgornja naloga
Pozovemo učence, naj si v paru ogledajo ilustracijo in poimenujejo bitja/predmete na sliki.
Pozorni naj bodo na velikost, višino, dolţino … bitji/predmetov na sliki.
Naročimo, naj opazujejo sneţaka in odgovarjajo na vprašanja:
- Kakšne barve lonec ima večji sneţak? Kakšne barve lonec ima manjši sneţak? Kateri
sneţak je večji, tisti z metlo ali tisti s palico? Primerjaj po velikosti korenje obeh sneţakov?
Page 108
108
- Zastavljamo vprašanja še za ostale pare, npr.: Na kateri strani poti stojita smreki? Katera
smreka je visoka, leva ali desna? Kakšni sta smreki? Sta obe visoki?
Kakšen oblak je nad majhno hišo? Kakšna je hiša, nad katero je majhen oblak?
Primerjajte sani, ki jih vlečeta dečka? Primerjajte po velikosti oba otroka. Primerjajte po
velikosti listnati drevesi (goli drevesi).
DZ 2, str. 69
Preberemo navodilo naloge. Dogovorimo se, kako bodo reševali nalogo.
Poimenujejo predmete/bitja na sličicah.
Samostojno rešijo nalogo. Pobarvajo, kar je manjše.
Preverimo pravilnost rešitev.
S pomočjo lutke izvedemo kratko vajo za poslušanje in zaznavanje začetnega/končnega
glasu v besedi. Uporabimo slikovno gradivo. (Postopek enak kot v prejšnjih urah)
II. dejavnost
Učenci delajo v parih. Vsak ima 8 link kock.
Naročimo, naj prvi učenec v paru postavi stolpec iz 7 kock. Drugi učenec naj postavi
stolpec, ki bo za eno kocko višji od prvega stolpca.
Vprašamo: Koliko kock je v drugem stolpcu? Za koliko kock je prvi stolpec niţji od
drugega? Za koliko kock je drugi stolpec višji od prvega?
Učenci preštejejo kocke v drugem stolpcu in povedo, koliko jih je.
Z učenci se igramo besedno igro.
Rečemo: Poimenovala bom en predmet, vi boste povedali, kako rečemo, kadar je predmetov
8. Npr.: Eno jabolko. Osem jabolk; Eno ravnilo. Osem ravnil. (Pozorni smo, da so imena
predmetov vseh treh spolov.)
Na tablo narišemo mnoţico z osmimi kockami.
Ob mnoţico narišemo kvadrat in vanj napišemo številko 8.
Zapis števila 8 s številko 8
Vadimo zapis najprej s prstkom po zraku, s prstkom po mizi, s prstkom po sošolčevem
hrbtu, z voščenko po večji površini papirja, na tablo.
Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.
Učbenik MAT, str. 42 Prva naloga
Preberemo navodilo.
Učenci si ogledajo sliko.
Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa.
S prstom vlečejo po številki osem.
Druga naloga
Preberemo navodilo.
Zapis številke 8 vadijo v zvezek.
DZ 2, str. 70
Prva naloga
Preberemo navodilo in vprašanje.
Rešijo nalogo in odgovorijo na vprašanje.
Druga naloga
Preberemo navodilo.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Vprašamo: Katerih gumbov je več? Za koliko?
Tretja naloga
Preberemo navodilo.
Page 109
109
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Četrta naloga
Preberemo navodilo.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
III. dejavnost
Odpravimo se na šolsko dvorišče. Učenci po navodilih opazujejo zimsko naravo. Svoja
opaţanja narišejo (znak za vreme, oblačila, barvne lise ...) na opazovalni list (priloga) .
Navodila za opazovanje:
- Kakšno je danes vreme?
- Kako ste oblečeni?
- Izberi si listnato drevo. Je na drevesu listje? Kakšno je?
- Poišči drevo z iglicami. Kakšne barve so iglice?
- Poišči čimveč barv, ki jih vidiš na dvorišču. Nariši barvne lise. (Učence opozorimo, da
opazujemo le naravo.)
- Na drevesu ali pod njim poišči plod. Nariši ga.
Po končanem delu povzamemo ugotovitve. Primerjamo z opazovanjem, ki smo ga opravili
jeseni. Kaj se je spremenilo?
Otipamo zmrznjene veje grmov in dreves, opazujemo ledene sveče ...
V roko primejo sneg in ga opisujejo. Opazujejo ga z lupo. (Še bolje je, če opazujemo
sneţinke, ko sneţi.) Sneţinko po opazovanju lahko narišejo v zvezek.
Opazujemo ţivali. Jih bomo videli? Katere? Morda bomo opazili njihove s sledi
Opazujemo večkrat.
Na snegu se tudi igramo.
Hoja in tek po snegu
Igre lahko organiziramo v obliki štafet:
- Učenci tečejo do določenega mesta in nazaj ter tekmujejo, kdo bo hitrejši.
- Tek čez ovire (iz snega naredimo manjše in večje kupe).
- Hoja s kupa na kup. Iz snega naredimo več manjših kupčkov. Učenci hodijo po njih, pri
tem pazijo, da ne stopijo na tla.
- Hodijo po snegu – opazujejo sledi.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Zima na šolskem dvorišču 53.
SLJ Primerjamo lastnosti
Začetni/končni glas v besedi
106.
MAT Število 8 71.
ŠVZ Igre na snegu 53.
LVZ
GVZ
Page 110
110
ZIMA NA ŠOLSKEM DVORIŠČU
OPAZUJ IN NARIŠI, KAR SI OPAZIL.
VREME OBLAČILA
LISTNATO DREVO
IGLASTO DREVO
BARVE SNEŽINKA
Page 111
111
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 89.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Spoznavajo, kdaj in kako se komu izreče čestitko.
Poslušajo besede in v besedah zaznavajo začetni/končni glas.
SPO:Izdelajo histogram in ga berejo.
LVZ:Razlikujejo kiparsko tvorbo od risbe, slike, fotografije. Upoštevajo postopek oblikovanja
kipa iz izbranega materiala. Opredelijo različne materiale, primerne za kiparjenje.
Negujejo ustvarjalnost. Ob uporabi različnih orodij in pripomočkov razvijajo svojo
motorično spretnost.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
manjši
listki
LVZ
- za prikazovanje: kiparska dela
učencev, risbe, slike, fotografije,
- za oblikovanje:
prazna plastenka, razne drobne
stvari, kot so zamaški, jogurtovi
lončki itn., lepilo (kuhano iz
moke), kosi časopisnega papirja,
tempera barve in pribor
SLJ
U/29
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Opomba: Če imamo na voljo ustrezen sneg na šolskem dvorišču, učno pripravo prilagodimo in
v skupinah izdelamo kipe iz snega. Seveda moramo ţe vnaprej naročiti, da pridejo otroci v šolo
primerno oblečeni.
Navodila
Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem.
Pred učenci sta dve skupini likovnih del:
1. skupina: slika, risba, fotografija
2. skupina: nekaj kiparskih del starejših učencev iz različnih kiparskih materialov (les,
karton, ţgana glina …)
Izhodišče in vpeljava likovnega problema
Ogledamo si motive predstavljenih likovnih del.
Ponovno se pogovorimo o razliki med kipom in sliko, risbo …
Iz česa vse bi lahko oblikovali kip?
Učenci domiselno naštevajo različne materiale, pri tem jih usmerimo tudi v omenjanje
odpadnih materialov.
Page 112
112
Likovna naloga
Izdelali bomo kip sneţaka iz odpadne plastenke.
Za ustvarjalno razmišljanje učenci opisujejo, kakšne posebnosti lahko naredimo sneţaku
(različna pokrivala; v roki metlo, grablje, kuhalnico …; šal, ruto, predpasnik …)
Najprej bomo plastenko kaširali (oblepili) s časopisnim papirjem, ki smo ga namočili v
lepilu iz moke.
S pomočjo kaširanja pritrdimo tudi dodatke (klobuk iz jogurtovega lončka, oči iz zamaškov,
paličico za metlo …)
Obloga iz časopisnega papirja se bo strdila, nastane nekakšna skorja. Naslednji teden bomo
sneţaka pobarvali in ga opremili z drugimi podrobnostmi.
Demonstracija kaširanja:
Pokaţemo načine kaširanja, oblikovanje podrobnosti in dodatkov …
Individualno delo učencev
Učenci kaširajo časopisni papir na plastenki.
Spodbujamo jih in opozarjamo na različne moţnosti.
Na kose papirja napišemo imena učencev. Vsak učenec odloţi izdelek na svoj kos papirja,
kjer se bo posušil.
Opomba: Vrednotenje bomo izvedli prihodnjič, na pobarvanih, dokončanih izdelkih.
II. dejavnost
Vodimo pogovor o zimi. Spodbudimo učence, naj pripovedujejo o svojih doţivetjih na
snegu.
Naštejejo vrste zimskih športov in o njih pripovedujejo. Povedo, kateri zimski šport imajo
najraje in zakaj.
Izdelamo histogram Najljubši zimski šport.
Na listke narišejo/napišejo, kateri zimski šport imajo najraje.
Listke pritrdijo na tablo tako, da so iste vrste športa v stolpcu.
Beremo histogram: Kateri šport imamo v našem razredu najraje? Koliko učencev ima
najraje smučanje? Koliko učencev ima najraje sankanje? ...
III. dejavnost
Učenci, ki trenirajo ali se ukvarjajo s katerim od športov, lahko pripovedujejo o treningih,
tekmah, nastopih. Spodbudimo jih, naj pripovedujejo o uspehih, pa tudi neuspehih, ki so
sestavni del športa. Vprašamo: Ali ste ţe kdaj sprejeli čestitke za svoj trud ali uspeh? Učenci
pripovedujejo o svojih doţivetjih, izkušnjah.
Povemo zgodbo:
Luka je treniral slalom. Velikokrat je že tekmoval. Včasih je bil uspešen, včasih pa tudi ne
tako, kot si je želel. Očka mu je vedno čestital. Rekel je: Saj ne čestitamo samo tistemu, ki
dobi medaljo, čestitamo vsakemu, ki se potrudi.
Luka se je veselil nove tekme. Zjutraj je zgodaj vstal in se s starši odpravil na smučišče.
Zmagal je. Vsi so se veselili njegove zmage, mu mahali in vzklikali. Prejel je medaljo in
čestitke. Vsem se je zahvalil za čestitke. Tudi on je čestital sotekmovalcem. Vsakemu je
rekel: Čestitam, dober si bil. Oni so mu odgovorili: Hvala.
Učbenik SLJ, str. 29
Učenci si ogledajo sliko. Povedo, kaj se dogaja na sliki.
Odgovarjajo na vprašanja:
- Kateri šport trenira Luka?
- Kdo ga je spremil na tekmo?
- Ali je bil uspešen na tej tekmi?
- Kaj mislite, kako mu je čestital trener, kaj mu je rekla mamica?
Page 113
113
- Kako se jim je zahvalil?
- Kako pa je on čestital sotekmovalcem?
- Ali so se mu zahvalili?
Učenci povedo svoje mnenje o čestitki. Spodbudimo jih z vprašanji, npr.:
Ali je Luka prav ravnal, ko je čestital sotekmovalcem? Ali je bil vljuden? Zakaj?
Kaj pomeni, da so se smučarji športno obnašali?
Učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah. Spodbudimo jih z vprašanji: Ali vam je ţe kdo
čestital? Kaj je rekel? Kako ste se počutili? Ali ste tudi vi ţe komu čestitali? Kaj ste
naredili? Kaj ste rekli? Ali so se vam zahvalili? Ali se tudi vi športno obnašate?
Ob sličicah v U/29 naredimo še vajo za slušno razčlenjevanje besed na glasove in
zaznavanje začetnega in končnega glasu v besedi.
Učenci poimenujejo predmete/bitja na sliki. Besedo razčlenijo na glasove in povedo število
glasov.
Poslušajo besede. Besedam določijo začetni glas.
Poslušajo besede. Besedam določijo končni glas.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Hura, sneg! 54.
SLJ Čestitka
Začetni/končni glas v besedi
107.
MAT
ŠVZ
LVZ Kiparstvo: Oblikovanje sneţaka (iz snega ali odpadnih
materialov)
35., 36.
GVZ
Page 114
114
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 90.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji SLJ: Doţivljajo interpretativno prebrano pesem. Odzivajo se na čustvene sestavine besedila.
Razvijajo asociativne zmoţnosti. Ob tematski ali osrednji besedi nizajo asociacije.
Doţivljajo zvočnost pesmi.
GVZ: Naučijo se in v skupini sproščeno zapojejo pesem Bele sneţinke. Ob petju se
gibajo in izraţajo zvočna doţivetja.
MAT:Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih
Problemov. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 8. Uredijo po velikosti mnoţico naravnih
števil do 8. Primerjajo števila po velikosti. Predstavijo podatke s stolpci. Preberejo prikaz
s stolpci.
ŠVZ: Razvijajo odrivno moč nog. Urijo koordinacijo gibov celega telesa. Razvijajo prijateljske
odnose. Navajajo se na poštenost pri igri.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
MAT
DZ 2/71, 72
mapa (kartončki s
številkami,
kartončki z znaki)
GVZ
notni zapis pesmi
Bele sneţinke
ŠVZ
kolebnice
SLJ
B/64, 65
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Motivacija
Zapojemo pesmi, ki govorijo o zimi.
Vprašamo: Kaj delajo sneţinke? Spodbudimo učence k pripovedovanju.
Najava besedila: O sneţinkah, ki plešejo, padajo, govori tudi pesnica Anica Černejeva.
Poslušajte pesem z naslovom Bele sneţinke.
Priprava na poslušanje
Pripravijo se na poslušanje.
Branje in literarnoestetsko doživetje
Doţiveto preberemo pesem.
Učenci poslušajo in doţivljajo besedilo.
Čustveni odmor
Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredila pesem.
Page 115
115
Interpretacija
Vodimo pogovor, vprašamo.
Berilo, str. 64, 65
Naročimo, naj si ogledajo zapis pesmi na obeh straneh in povedo svoja opaţanja.
- Branje pesmi
Preberemo pesem brez slikopisa.
Ogledamo si pesem s slikopisom. Preberemo sličice.
Preberemo pesem tako, da s prstom potujemo od besede do besede.
Povabimo učence, da skupaj preberemo pesem in kaţemo s prstom.
- Zaznavanje osnovnega razpoloţenja
Ali vam je bila pesem všeč?
Kakšna je pesem? Je vesela, razposajena, ţalostna, tiha?
Kako je treba prebrati tiho pesem? (počasi)
- Ponavljanje besed – zvočnost pesmi
Preberemo pesem. Naročimo, naj pozorno poslušajo besede, ki se ponavljajo.
Učenci povedo, katere besede se ponavljajo.
- Nizanje asociacij - risanje z besedami
Na tablo napišemo besedo BEL.
Naročimo, naj povedo besede, ki jim pridejo na misel ob besedi bel.
Napišemo asociacije učencev v obliki sneţinke.
Poglabljanje doživetja
- Razlaga metaforike
(Sneţinke so zvezdice, metuljčki; zaklad je pomlad.)
Kako je preimenovala pesnica sneţinke?
Kaj zvezdice bele čuvajo v zemlji?
Kaj je zaklad?
- Likovno izraţanje
Spodbudimo učence, naj narišejo sneţinke tako, kot da bi bile ţive.
Pripravimo razstavo izdelkov.
Povemo, da bomo sneţinke oţiveli tudi v glasbi. Naučili se bomo pesem Bele sneţinke tudi
zapeti in tako bodo naše risbe sneţinke lahko plesale ob glasbi..
Bele snežinke - učenje pesmi po metodi odmeva
Učitelj doţiveto zapoje pesem. Sledi vsebinska analiza ob razgovoru. Nato nauči učence
pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim. Na koncu doţiveto
zapojejo pesem v celoti.
Bele snežinke - petje z gibi
Učenci se naučijo gibe ob petju.
Pesem doţiveto zapojejo in hkrati izvajajo gibe.
Primer:
1.kitica
Zvezdice bele, bele snežinke – učenci stojijo v krogu, drţeč se za roke jih dvigujejo
Padajo, padajo tiho z neba – spustijo se, roke z migajočimi prsti spuščajo - kaţejo padanje
sneţink
2. kitica – primejo se za roke in hodijo v krogu v desno
3. kitica – spustijo se in počasi pokleknejo
II. dejavnost
Iz priloge izreţejo kartonček s številko 8 (ali samostojno izdelajo). Uredijo kartončke s
številkami po vrsti od najmanjšega do največjega (od 1 do 8).
Page 116
116
Preberejo števila na kartončkih.
Naročimo, naj kartončke s številkami 1, 3, 5, 7 obrnejo tako, da ne bodo vidne številke.
Preberejo števila na kartončkih, ki so vidna. Pričnejo pri 2.
Preberejo števila na kartončkih, ki so vidna. Pričnejo pri 8.
Vprašamo: Kaj ste ugotovili?
Naročimo, naj pospravijo kartončke.
Štejemo po 2 naprej in nazaj. Pričnemo z 1 (2,8,7).
DZ 2, str. 71
Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Ogledajo si pobarvane stolpce in povedo, za koliko je določen stolpec višji/niţji od drugega.
Primer: Stolpec z 8 pobarvanimi kvadratki je za 3 višji od stolpca s 5 kvadratki. Itd.
Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Igra: Dopolni do 8
Igro igramo v parih.
Navodilo za igro:
V paru en učenec sedi, drugi stoji.
Povedala bom število, učenci, ki sedite boste dvignili ustrezno število prstkov.
Učenci, ki stojite boste dvignili toliko prstkov, da bosta imela oba skupaj dvignjenih 8
prstkov.
Primer: Rečemo 2. Učenci, ki sedijo dvignejo 2 prsta, učenci, ki stojijo, dvignejo 6 prstov.
DZ 2, str. 72
Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev tako, da učenci povedo, koliko pik so dorisali v vsakem
nadstropju posamezne hiše.
Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev tako, da povedo, koliko predmetov so prečrtali v posameznem
okencu in zakaj.
Tretja naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev tako, da učenci preberejo matematične izraze.
III. dejavnost
Tek
Štirikrat po pol minute teka, vmes en krog počasne hoje in dihalne vaje.
Gimnastične vaje
Preskakovanje kolebnice
Vsak učenec potrebuje svojo kolebnico.
- kolebnica - krog
Učenci poloţijo svoje kolebnice po prostoru v obliki kroga. Nato tekajo po prostoru, pazijo,
Page 117
117
da se kolebnic ne dotaknejo. Na znak hitro vsak stopi v najbliţji krog in izvede določeno
nalogo (stojo na eni nogi, naredi svečo, most, s trebuhom se dotakni sredine kroga, počepi,
poskoki…)
- lov okrog kolebnice
Po dva učenca skupaj poloţita svoji kolebnici v obliki velikega kroga. Eden teče okrog
kolebnice, drugi ga skuša ujeti.
- preskakovanje v paru
Eden v paru drţi kolebnico za en konec, drugi del pa vrti tik nad tlemi okrog sebe. Drugi
preskakuje vrtečo kolebnico. Večkrat menjta vlogi.
- pisanje številk s kolebnicami
Kolebnico poloţijo na tla v obliki številk, ki jih ţe poznajo.
Igra: Kdo je zadaj? - glej zbirko iger
POMEMBNO: Učenci naj prinesejo časopise ali revije, v katerih so vrste zimskih športov.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Pesem: Bele sneţinke 108.
MAT Števila do 8 72.
LVZ
ŠVZ Preskakovanje kolebnice 54.
GVZ Pesem: Bele sneţinke 36.
Page 118
118
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 91.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
ŠVZ:Navajajo se na poslušanje navodil in jih dosledno izpolnjujejo. Razvijajo osnovne
sposobnosti in spretnosti. Navajajo se na sodelovanje s soigralci. Ob igrah se razvedrijo.
SLJ: Razvijajo zmoţnost identifikacije s knjiţevno osebo. Razvijajo sposobnost domišljijskega
sodelovanja v pravljičnem svetu. V mislih oblikujejo domišljijskočutno predstavo
knjiţevnega prostora.
MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Besedno ingrafično
rešujejo probleme, ki so predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Spoznajo
različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih
problemov. Spoznajo sestavo (besedilnega) problema in ločijo podatke (besedilo),
vprašanje. Obnovijo problem s svojimi besedami. Seštevajo in odštevajo v mnoţici
naravnih števil do 8, vključno s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju
problemov.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
ŠVZ
obroči
SLJ
B/54, 55, knjiga
Maček Muri,
zgoščenka - Neca
Falk: Maček Muri
MAT
DZ 2/73, 74, U/42,
konkretni predmeti,
palčke, kocke,
mapa (kartončki s
številkami,
kartončki z
matematičnimi
znaki)
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Motivacija
- Domišljijsko potovanje – sprehod skozi naš kraj
Povemo, da se bomo v mislih sprehodili po domačem kraju. Učencem naročimo, naj zaprejo
oči.
Rečemo, npr.: Zamislite si, da stojimo pred izloţbo z oblačili/slaščičarno/knjigarno ...
Ali si vsi to predstavljate? Spodbudimo učence, naj opišejo svoje predstave.
Nadaljujemo s potovanjem do …
- Svet domišljije – mačje mesto
Zamislite si, da naš kraj ni več naš kraj. Zamislite si, da je to mačje mesto! V mačjem mestu
je vse po mačje, npr.: v mačji šoli učijo mačke in mačkone mačji učitelji; v mačji slaščičarni
Page 119
119
muca prodaja mačje slaščice…
Učence razdelimo v skupine in jim naročimo, naj se posvetujejo, kako je v mačjem mestu.
Povabimo skupine k pripovedovanju.
Najava besedila: Pisatelj Kajetan Kovič je napisal pravljico o mačku Muriju, ki jo bomo
poslušali.
Priprava na poslušanje
Udobno se namestijo in se pripravijo na poslušanje.
Branje pravljice
Preberemo pravljico.Učenci poslušajo besedilo in ga doţivljajo.
Čustveni odmor
Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.
Izjava po čustvenem odmoru:
Še budilko si navije
in čez glavo se pokrije
in potem do jutra spi,
ko ga zvonček prebudi.
Interpretacija
- Pripovedovanje pravljice
Skupaj pripovedujemo pravljico. Ob pripovedovanju poslušamo pesmi, ki jih poje Neca Falk.
- Branje pesmi
Preberemo zadnjo pesem.
Preberemo prvo pesem.
Vprašamo: Kaj opazite?
Branje pravljice
Še enkrat preberemo pravljico.
Poglabljanje doživetja
- Berilo, str. 54, 55
V berilu skupaj poiščemo besedilo.
Preberemo ime avtorja in naslov.
Naročimo, naj si ogledajo ilustracije in o njih pripovedujejo.
- Risanje načrta Mačjega mesta
Učencem povemo, da bodo po navodilih narisali Mačje mesto.
Postopno beremo navodila:
Najprej narišite Glavno ulico in na njenem koncu Mačji trg.
Preberemo del besedila, kjer pisatelj opisuje Murijev jutranji sprehod po Mačjem mestu.
Po navodilih rišejo vsak svoj načrt. Na načrt narišejo, kje ob Glavni ulici je:
gostilna Pri črnem mačku,
brivnica Pri obritem mucu,
mačja šola, slaščičarna Mačji jeziki,
trgovina Pri obutem mačku,
draguljarna Mačkine solze.
Na načrt narišejo, kaj je na Mačjem trgu.
- Povemo, da bomo naslednji dan naredili v razredu mačje mesto po kotičkih in se igrali.
Vodimo pogovor o: postavitvi Mačjega mesta, postavitvi kotičkov – vsaka trgovina ali lokal
en kotiček, opremi, napisih, nalogah v kotičkih, delu v kotičkih, komunikaciji z obiskovalci.
Učence razdelimo v šest skupin. Vsaki skupini določimo en kotiček – gostilna, brivnica,
mačja šola, slaščičarna, trgovina, draguljarna. Naročimo jim, naj od doma prinesejo predmete,
ki jih bodo potrebovali za igranje v kotičkih.
Page 120
120
POMEMBNO: Naročimo, naj prinesejo predmete, s katerimi bodo opremili kotičke.
II. dejavnost
Računamo na pamet.
Povemo račun. Učenci ga izračunajo.
Z ţogico določimo učenca, ki pove rezultat.
DZ 2, str. 73
- Prva naloga
Preberemo navodilo.
Učenci rešijo nalogo.
Preverimo rešitev tako, da preberejo račune in rezultate.
- Na tablo narišemo 8 kvadratkov.
Vprašamo: Koliko je kvadratkov?
Prečrtamo 4 kvadratke tako, da pričnemo na desni.
Vprašamo: Koliko kvadratkov smo narisali? Koliko kvadratkov smo prečrtanih? Koliko
kvadratkov je ostalo neprečrtanih?
Napišemo račun.
- Druga naloga
Preberemo navodilo.
Rešijo nalogo.
Preverimo rešitev tako, da preberejo račune in rezultate.
DZ 2, str. 74
- Prva naloga
Preberemo navodilo.
Rešijo nalogo.
Preverimo rešitev tako, da preberejo račune in rezultate.
- Druga naloga
Preberemo navodilo.
Vprašamo: Koliko tačk ima rumena muca? Koliko tačk ima rjava muca? Koliko tačk imata
obe muci skupaj?
Učenci odgovarjajo na vprašanja, povedo račun in ga napišejo.
- Imenujemo 4 učence, ki pridejo pred tablo.
Vprašamo: Npr.: Koliko rok ima Andrej? Število rok napišemo na tablo. Tako nadaljujemo
za ostale tri učence.
Vprašamo: Koliko rok imajo skupaj 4 učenci?
Učenci povedo, kateri znak bomo napisali med števila.
Dopolnimo račun in ga izračunamo.
- Tretja naloga, četrta naloga
Preberemo navodilo.
Rešijo nalogo.
Preverimo rešitev tako, da preberejo račun in rezultat.
Učbenik MAT, str. 42 - spodaj
Preberemo navodilo.
Rešijo nalogo.
Preverimo rezultate.
Opomba: Učenci, ki potrebujejo ponazorila, naj uporabljajo palčke ali kocke.
Page 121
121
III. dejavnost
Igra: Konj in kočijaţ
Učenci se razdelijo v pare. Prvi (konj) stopi v obroč, obroč drţi z obema rokama v višini
pasu. Kočijaţ pa prime obroč zadaj za konjem. Skupaj tečeta po prostoru in pazita, da se v
koga ne zaletita. Na znak menjata vlogi.
Gimnastične vaje
Igre z obročem
Vsak učenec potrebuje svoj obroč.
a) spretnosti
- Obroč leţi na tleh. Učenec roki poloţi znotraj obroča, z nogami obhodi obroč; nato da nogi
v obroč, obroč obhodi po rokah.
- Učenec stoji (kleči, sedi), obroč si podaja okrog telesa.
- Učenec se uleţe na hrbet, obroč dvigne nad sabo z rokama in nogama. Ziba se naprej in
nazaj, nato levo in desno.
- Obroč prestopajo, kot da bi preskakovali kolebnico.
b) skakanje
Učenci poloţijo svoje obroče na tla.
- Sonoţno, nato še enonoţno skačejo v obroč in iz njega (bočno in naprej – nazaj).
- Sonoţno skačejo v obroč in iz njega, tako da obskačejo cel obroč.
- Po eni nogi obskačejo obroč, nato menjajo nogo.
c) poišči svoj dom
Obroče razporedimo po prostoru. Učenci prosto tečejo po telovadnici. Na znak hitro stečejo
do najbliţjega obroča in izvedejo dogovorjeno nalogo.
Npr.: na klic “Ena!” stojijo v obroču na eni nogi; na “Dve!” naredijo svečo v obroču; na
“Tri!” se usedejo v obroč; na “Štiri!” naredijo most (s trebuhom navzdol) čez obroč.
Igra: Nagajive miške - glej zbirko iger
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Pravljica: Maček Muri 109., 110.
MAT Računam do 8 73.
ŠVZ Igre z obroči 55.
LVZ
GVZ
Page 122
122
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 92.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Razvijajo sposobnost poustvarjanja pravljice – igranje v mačjem mestu.
SPO: Znajo primerjati vremenska stanja v različnih letnih časih in opisujejo aktivnosti ljudi v
različnih letnih časih.
MAT:Obnovijo problem s svojimi besedami. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so
predstavljeni na različnih ravneh: konkretni, grafični. Predstavijo problemsko situacijo z
različnimi didaktičnimi ponazorili. Spoznajo število 9 in številko 9. Štejejo, zapišejo in
berejo števila do 9.
GVZ:Poslušajo pesem Maček Muri v izvedbi Nece Falk. Naučijo se pesem in jo sproščeno
pojejo. Ob refrenu pesmi rajajo.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
časopisi, revije,
večje pole papirja
MAT
U/43, DZ 2/76,
različni predmeti
(po sedem), posoda
s peskom,
voščenke
GVZ
posnetek pesmi
Maček Muri
(Neca Falk)
SLJ
predmeti za igranje v
kotičkih
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Uvodna motivacija – poslušanje posnetka pesmi Maček Muri
Učenci prepoznajo naslov pesmi.
Učenci obnovijo vsebino pesmi, pripovedujejo o Mačku Muriju, kakšen je, kaj počne ...
Maček Muri - učenje pesmi po metodi odmeva
Učitelj doţiveto zapoje pesem.
Nato nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim.
Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.
Rajanje ob refrenu
Učenci pesem ponovno poslušajo stoje v krogu. Ob refrenu naj naj naj…. Rajajo v krogu.
Povemo: Zdaj pa se bomo preselili v Mačje mesto. Pripravili bomo kotičke in vanje dali
predmete, ki ste jih prinesli.
Page 123
123
II. dejavnost
Delo po kotičkih – Mačje mesto
Ogledamo si prinesene predmete.
Vodimo pogovor o postavitvi in opremi kotičkov.
Opozorimo učence na lepo obnašanje v kotičkih, na uporabo vljudnostnih izrazov, na
ogovarjanje oseb ...
Vsaka skupina pripravi svoj kotiček.
V skupini si razdelijo vloge – delavci v kotičku, kupci v ostalih kotičkih ...
Učenci se igrajo v Mačjem mestu.
III. dejavnost
Učenci pripovedujejo o zimskih športnih prireditvah, ki so jih ogledali v ţivo ali na TV. Ob
tem se pogovarjamo o značilnostih zimskih športov, naštejemo opremo, ki jo potrebujemo.
(Če imamo v razredu učenca, ki se ukvarja s katerim od športov, nam ga predstavi.)
Delo v skupinah:
Razdelijo si časopise in revije. Poiščejo športne strani in izbirajo slike zimski športov. Slike
izreţejo in jih razvrščajo po športnih panogah. Dogovorijo se, kako bodo športe predstavili
na plakatu. Slike lepijo, dodajo lahko tudi besede (če kdo v skupini piše).
Skupine predstavijo svoje plakate in jih obesijo na ustrezen prostor.
IV. dejavnost
Učenci delajo v parih. Vsak ima 9 link kock.
Naročimo, naj prvi učenec v paru postavi stolpec iz 8 kock. Drugi učenec naj postavi
stolpec, ki bo za eno kocko višji od prvega stolpca.
Vprašamo: Koliko kock je v drugem stolpcu? Za koliko kock je prvi stolpec niţji od
drugega? Za koliko kock je drugi stolpec višji od prvega?
Učenci preštejejo kocke v drugem stolpcu in povedo, koliko jih je.
Z učenci se igramo besedno igro.
Rečemo: Poimenovala bom en predmet, vi boste povedali, kako rečemo, kadar je predmetov
9, npr.: Eno jabolko. Devet jabolk. Eno ravnilo. Devet ravnil. (Pozorni smo, da so imena
predmetov vseh treh spolov.
Na tablo narišemo mnoţico z devetimi kockami.
Ob mnoţico narišemo kvadrat in vanj napišemo številko 9.
Zapis števila 9 s številko 9
Vadimo zapis najprej s prstkom po zraku, s prstkom po mizi, s prstkom po sošolčevem
hrbtu, z voščenko po večji površini papirja, na tablo.
Pozorni smo na pravilno in natančno zapisovanje.
Učbenik MAT, str. 43 Prva naloga
Preberemo navodilo.
Učenci si ogledajo sliko. Povedo, kaj je na sliki in koliko je česa.
S prstom vlečejo po številki devet.
Druga naloga
Preberemo navodilo.
Zapis številke 9 vadijo v zvezek.
DZ 2, str. 76
Prva naloga
Preberemo vprašanji.
Odgovorijo na vprašanji.
Druga naloga
Page 124
124
Preberemo vprašanje.
Preštejejo balone in napišejo število.
Preverimo pravilnost rešitev.
Vprašamo: Katerih balonov je več? Za koliko? Katerih balonov je manj? Za koliko?
Tretja naloga
Preberemo navodilo.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev tako, da preberejo matematična izraza.
Četrta naloga
Preberemo navodilo.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Zimski športi 55.
SLJ Pravljica Maček Muri - poustvarjanje 111.
MAT Število 9 74.
ŠVZ
LVZ
GVZ Pesem: Maček Muri 37.
Page 125
125
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 93.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SPO:Znajo primerjati vremenska stanja v različnih letnih časih in opisujejo aktivnosti ljudi v
različnih letnih časih.
SLJ: Zaznavajo in prepoznavajo zvoke, ki jih med oglašanjem ustvarjajo domače ţivali.
Poimenujejo povzročitelje zvokov. Poimenujejo zvoke (zahtevnejše). Navajajo število
zvokov. Razvijajo predopismenjevalne in predbralne zmoţnosti. Vadijo
poteze, ki tvorijo prvine črk in številk. Slušno razčlenjujejo besede na glasove.
ŠVZ:Izvajajo naravne oblike gibanja v oteţenih pogojih. Razvijajo osnovne motorične
sposobnosti in spretnosti. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo.
MAT:Spoznajo različne strategije reševanja problemov in jih uporabijo pri reševanju podobnih
Problemov. Štejejo, zapišejo in berejo števila do 9. Uredijo po velikosti mnoţico naravnih
števil do 9. Primerjajo števila po velikosti. Predstavijo podatke s stolpci. Preberejo prikaz
s stolpci.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
otroška zimska
oblačila
ŠVZ
stoţci, palice
SLJ
zgoščenka Lili in
Bine (posnetki št.
20 - 25)
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Učenci pripravijo razstavo zimskih oblačil. Oblačila poimenujemo, jih opisujemo. Povedo,
zakaj v tem času potrebujemo taka oblačila.
Oblačila razvrščajo (po barvi, načinu uporabe ...) Iste vrste oblačil lahko urejajo po
velikosti.
V skupinah pripravijo modno revijo zimskih oblačil.
Opazujejo, opišejo vzorce na razstavljenih oblačilih.
Na liste A4 narišejo oblačilo in ga porišejo z barvnimi vzorci.
Razstavimo tudi skice oblačil.
Učencem naročimo, naj pripravijo brezčrtne zvezke, svinčnik in barvice. Ponovimo vrste črt
tako, da jih učenci, ki jih pozovemo, narišejo na tablo (ravne, navpične, poševne, valovite
črte; spodnji in zgornji lok in krog).
Naročimo, naj v zvezek s svinčnikom narišejo (čez celo stran) zimski pulover in ga okrasijo
Page 126
126
z različnimi barvnimi vzorci.
II. dejavnost
Rečemo: Spoznali smo zimska oblačila. Oblačila nas pozimi varujejo pred mrazom.
Vprašamo: Kako pa se divje ţivali (ţivali ţiveče na prostosti) zaščitijo pred mrazom?
Učenci predstavijo svoje izkušnje.
Rečemo: Domačim ţivalim je laţje, saj ljudje skrbimo zanje. Vprašamo: Kako ljudje
skrbimo za domače ţivali?
Pozovemo učence, naj povedo katere ţivali poznajo. Povedo naj, kako se oglašajo.
Povemo: Poslušali bomo oglašanje domačih ţivali.
- Prvo poslušanje
- Dejavnosti pred poslušanjem
Učenci se pripravijo na poslušanje. Ponovimo pravila poslušanja. Povemo, da bodo
posnetke poslušali dvakrat.
Pripravimo zgoščenko in posnetke od 20 do 25.
- Poslušanje
Po poslušanju uvodnega besedila – napovednika, vodimo pogovor: Kako je se imenuje
radijska oddaja, ki je na sporedu? Koliko glasov ste slišali v poslušanem delu oddaje?
Katera dva glasova? (moški, ţenski glas). Kaj vam je povedal napovedovalec? Kdo je
posnel zvoke, ki jih boste poslušali? Kje sta jih posnela?
Nato predvajamo vsak posnetek oglašanja ţivali in po vsakem predvajanem posnetku
učenci povedo,
katero ţival so poslušali.
kako se imenuje njeno oglašanje.
Opomba: Dejavnosti med in po prvem poslušanju ponovimo petkrat – toliko, kolikor
posnetkov poslušamo.
- Dejavnosti po poslušanju
Navodilo: Pripravite DZ in svinčnik. Odprite DZ na str. 75. Oglejte si narisane ţivali in
jih poimenujte. Povejte, katere so v 1. vrsti, 2. in 3. vrsti.
- Drugo poslušanje
- Dejavnosti pred poslušanjem
Pripravijo se na poslušanje. Posnetke oglašanja ţivali boste poslušali še enkrat in sicer
tako, da bom predvajala zvok oglašanja posamezne ţivali, vi pa boste v DZ obkroţili
sličico ţivali, katere oglašanje ste slišali.
Opomba: Učencem damo dovolj časa za rešitev naloge. Opozorimo jih, da dela vsak sam
in da rešitve ne povemo glasno.
- Poslušanje
Predvajamo posnetek oglašanja ţivali. Učenci zbrano poslušajo.
- Dejavnosti po poslušanju
Učenci v DZ 2, str. 75, obkroţijo sličico ţivali, katere oglašanje so slišali.
Opomba: Dejavnosti med in po drugem poslušanju ponovimo petkrat – toliko, kolikor
posnetkov poslušamo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Ob sličicah v DZ 2, str. 75 naredimo še vajo za slušno razčlenjevanje besed na glasove in
zaznavanje začetnega in končnega glasu v besedi.
Učenci poimenujejo ţival, besedo razčlenijo na glasove in določijo začetni/končni glas.
Zahtevnejša vaja - poimenujejo ţival, besedo razčlenijo na glasove in določijo začetni in
končni glas.
Zahtevnejša vaja - Veriga besed na isti začetni in končni glas, npr.: PAV – VEVERICA –
Page 127
127
ANTILOPA – AVTOBUS – SOL – LOPAR itd.
Opomba: Izbiramo med vsemi besedami, ne samo ţivali. Za prvo srečanje s tako nalogo,
pripravimo sličice, ki bodo tvorile verigo besed po zgornjem pravilu.
III. dejavnost
Iz priloge izreţejo kartonček s številko 9 (ali samostojno izdelajo). Uredijo kartončke s
številkami po vrsti od najmanjšega do največjega (od 1 do 9); od največjega do
najmanjšega.
Preberejo števila na kartončkih.
Štejejo od 1 do 9; od 9 do 1.
Štejejo po 2 naprej in nazaj. Pričnemo z 1 (2,9,8).
DZ 2, str. 77
Prva naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Druga naloga
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev.
Tretja naloga
Preberejo piktogram.
Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.
Rešijo nalogo.
Preverimo pravilnost rešitev tako, da učenci preberejo matematične izraze.
Zapis števil po nareku
Učenci pripravijo zvezke.
Povemo, da bodo pisali števila po nareku.
Povemo navodilo: Pozorno poslušajte in si zapomnite število. V mislih ponovite število.
Nato številko napišite v zvezek. Številke boste pisali v vrsti tako, da boste med posamezno
številko spustili kvadratek.
Opomba: Za boljše razumevanje lahko napišemo primer na tablo.
Po zaključku nareka narekovana števila pišemo na tablo, jih preberemo, učenci pa zapis
primerjajo s svojim zapisom v zvezku.
IV. dejavnost
Igra: Kdo se boji črnega moţa
Hoja in tek po snegu
Igre lahko organiziramo v obliki štafet.
- Učenci tečejo do določenega mesta in nazaj ter tekmujejo, kdo bo hitrejši.
- Tek med ovirami (stoţci, palice).
- Tek čez ovire (iz snega naredimo manjše in večje kupe).
- Hoja s kupa na kup. Iz snega naredimo več manjših kupčkov. Učenci hodijo po njih, pri
tem pazijo, da ne stopijo na tla.
Igra: Mačka in miš
Opomba: Glej zbirko iger.
Page 128
128
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Zimska oblačila 56.
SLJ Oglašanje domačih ţivali - poslušanje
Začetni/končni glas v besedi - utrjevanje
112.
MAT Števila do 9 75.
ŠVZ Igre na snegu 56.
LVZ
GVZ
Page 129
129
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 94.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ:Razvijajo skladenjsko zmoţnost: Opazujejo bitja/predmete na sliki. Primerjajo njihove
lastnosti in povedo, kaj je večje/manjše oz. večje/največje; pri tem vadijo stopnjevanje
pridevnikov.
SPO:Znajo primerjati vremenska stanja v različnih letnih časih in opisujejo aktivnosti ljudi v
različnih letnih časih.
LVZ:Poslikajo kiparsko figuro, nastalo v preteklem tednu. Navajajo se na slikanje po postopku
od večjih ploskev do podrobnosti. Razvijajo domišljijo in doţivljaj. Pridobivajo si
izkušnje in motorično spretnost.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
SPO
U/38,
časopisi, revije
večje pole papirja
kopije šestih sličic
iz učbenika –
Spoznali smo
SLJ
U/30, DZ 2/78, 3
trakovi - različno
dolgi in različnih
barv
LVZ
tempera barve in
pribor,
lahko tudi kosi
tkanin, barvasti
papirji, lepilo …
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
Učence povabimo v krog. V sredino kroga damo dolg moder trak in krajši rdeč trak.
Rečemo: Rdeči trak je dolg. Kakšen je modri trak? (Modri trak je daljši kot rdeči trak.) Ali
je rdeči trak daljši kot modri trak? (Ne. Rdeči trak je krajši kot modri trak.). Je modri trak
krajši kot rdeči trak? (Ne. Modri trak je daljši kot rdeči trak.)
V krog dodamo rumen trak, ki je najdaljši trak. Povemo: Rdeč trak je dolg. Vprašamo:
Kakšne barve je trak, ki je daljši kot rdeči trak? Kakšne barve je trak, ki je najdaljši?
Zastavljamo vprašanja: Ali je modri trak daljši kot rumeni trak? (Ne. Modri trak je krajši kot
rumeni trak.) Je rumeni trak krajši kot rdeči trak? (Ne. Rumeni trak je daljši kot rdeči trak.)
itd.
Pozovemo učence, naj postavijo trakove po dolţini in povemo: rumeni trak je daljši kot
rdeči in modri trak. Modri trak je krajši kot rumeni trak; modri trak je daljši kot rdeči trak.
Itd.
Učbenik SLJ, str. 30 – spodnja naloga
- Pozovemo učence, naj si v paru ogledajo ilustracijo in poimenujejo bitja/predmete na sliki.
Page 130
130
Pozorni naj bodo na velikost, višino, dolţino … bitji/predmetov na sliki.
- Naročimo, naj opazujejo avtomobile in vprašamo: Kakšne barve je največji avto? Je rdeči
avto večji kot zeleni avto? Je modri avto manjši kot rdeči avto?
- Naročimo naj opazujejo pse in vrvice, na katerih so privezani. Kakšne barve je pes, ki ima
daljšo vrvico, kot oranţni pes? Ima sivi pes daljšo vrvico kot rjavi pes? Kateri pes ima
najdaljšo vrvico? (Največji pes ima najdaljšo vrvico). Velik pes je oranţen. Kakšno vrvico
ima?
Povemo del trditve, učenci dopolnijo, npr.: Rjavi pes ima daljšo vrvico kot ______. Sivi pes
je večji kot ____. Največji pes je sive barve in je manjši kot ____.
- Naročimo naj opazujejo in primerjajo
- hiše po velikosti.
- dimnike po višini.
- vrvice po dolţini.
DZ 2, str. 78
Pozovemo učence, naj si ogledajo slike in poimenujejo predmete.
Rečemo: S prstom pokaţite najmanjši vrč (najdaljši svinčnik; visok avto; dolgo palico;
visoko hišo; najniţji stol).
Preberemo navodilo in se dogovorimo, kako bodo reševali nalogo. Povemo, da morajo
natančno poslušati navodila; da bomo navodila povedali dvakrat; da bodo začeli reševati po
drugem poslušanju navodil.
Navodila
1. okence: Povejte, kateri predmet je prečrtan.
2. okence: Prečrtajte najdaljši svinčnik.
3. okence: Prečrtajte visok avto.
4. okence: Prečrtajte dolgo palico.
5. okence: Prečrtajte visoko hišo.
6. okence: Prečrtajte najniţji stol.
Opomba: Pravilnost rešitev preverjamo sproti za vsako okence. Učenci naj prečrtajo s
svinčnikom, da lahko popravijo napako.
II. dejavnost
Učbenik SPO, str. 38
Ogledamo si sličice, učenci povedo, kaj predstavljajo. Učenec, ki bere, sošolcem prebere
besedila pod sličicami.
Učence razdelimo v 6 skupin. Vsaka skupina dobi kopijo ene od šestih sličic iz učbenika ter
prazen list papirja (večji format). Sličico nalepijo na sredo lista. Pogovorijo se, česa se
spomnijo o temi, ki jo sličica prikazuje. To predstavijo z risanjem, lahko tudi pisanjem, na
plakat okrog sličice. Po končanem delu, vsaka skupina ob plakatu pripoveduje o temi, ki so
jo predstavili.
III. dejavnost
Navodila
Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo tempera barve,
čopiče, lončke z vodo, krpice …
Izhodišče in vpeljava likovnega problema
Ogledamo si kipe, ki smo jih oblikovali s pomočjo kaširanja papirja na plastenko.
Pogovorimo se o načinu barvanja: najprej pobarvamo največje ploskve, nato podrobnosti.
Likovna naloga
Poslikali bomo sneţaka. Pri tem bomo upoštevali proces poslikave od celote k
podrobnostim.
Page 131
131
Če ţelimo, sneţaku lahko iz tkanin (npr. filca) ali barvnega papirja izreţemo tudi šal in
druge dodatke.
Potrudili se bomo, da bomo figuro poslikali in opremili čisto po svoje, na svoj, domiseln
način.
Individualno delo učencev
Učenci poslikajo sneţake.
Individualno jih spodbujamo k ustvarjalnemu razmišljanju in vztrajnosti.
Figure zadaj na majhno podpišejo.
Pospravijo svoje mize.
Vrednotenje
Figure razstavimo na ustreznem prostoru, se zberemo ob njih in si jih ogledujemo.
Učenci tudi pripovedujejo o svojih izdelkih.
Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih likovnih rešitev, prizadevnost posameznih
učencev, domišljijo in vztrajnost …
Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO Spoznali smo 57.
SLJ Primerjamo lastnosti 113.
MAT
ŠVZ
LVZ Slikanje: Poslikava sneţakov - figur 37., 38
GVZ
Page 132
132
DNEVNA PRIPRAVA
Razred: 1.
Dan: 95.
Datum:
Učitelj
Vzgojitelj:
Sklop: ZIMA
Cilji
SLJ: Ponovijo, utrdijo in v novih situacijah uporabijo pridobljeno znanje. Slušno razčlenjujejo
besede na glasove. Slušno zaznavajo in prepoznavajo začetni/končni glas v besedi.
ŠVZ: Razvijajo koordinacijo celega telesa. Navajajo se na tekmovalno merjenje moči. Športno
prenesejo poraz ali zmago. Aktivno sodelujejo v svoji ekipi.
MAT:Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili. Obnovijo problem
s svojimi besedami. Besedno in grafično rešujejo probleme, ki so predstavljeni na
različnih ravneh: konkretni, grafični. Spoznajo različne strategije reševanja problemov in
jih uporabijo pri reševanju podobnih problemov. Seštevajo in odštevajo v mnoţici
naravnih števil do 9, vključno s številom 0. Uporabijo računske operacije pri reševanju
problemov.
GVZ:Doţiveto zapojejo pesem Maček Muri. Ob petju pesmi izvajajo gibe.
Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,
grafično delo, branje, pisanje, opazovanje
demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija
eksperimentalna - eksperimentiranje
izkustveno učenje - igra, praktično delo
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki,
sredstva
ŠVZ
obroči, zbirka
iger in
gimnastičnih vaj
MAT
DZ 2/79, 80, U/43,
palčke, kocke
SLJ
U/31, sličice
predmetov/bitij
GVZ
.
IZVEDBA DNE
I. dejavnost
V jutranjem krogu nas obiščeta Lili in Bine.
Vprašamo: Kaj mislite, kaj vas bosta vprašala? Učenci ugibajo, predvidevajo.
Lili: Spet sva pogledala v vaš učbenik na stran, kjer je naslov SPOZNALI SMO.
Bine: Rada bi vedela, kaj vse ste se naučili.
Učbenik SLO, str. 31 Skupaj pogledamo ilustracije in preberemo besedilo v oblačkih.
Lili in Bine: Predlagava, da naloge rešimo skupaj. Ste za to?
1. slika
K tabli povabimo učenca in mu naročimo, naj na tablo nariše ravno črto. Vprašamo: Kaj je
naredil vaš sošolec najprej? Kaj je naredil potem? Kaj je naredil nazadnje?
Povejte, kaj ste naredili zjutraj najprej, kaj potem in kaj nazadnje.
Page 133
133
2. slika
K tabli povabimo učenca in mu naročimo, naj na tablo na ravno črto nariše rdečo roţo.
Povabimo drugega učenca in mu naročimo, naj nariše na ravno črto modro roţo, ki bo večja
kot rdeča roţa. Povabimo tretjega učenca in mu naročimo, naj na ravno črto nariše oranţno
roţo, ki bo večja kot modra roţa.
Vprašamo: Kakšne barve je roţa, ki je večja kot modra roţa? Kakšne barve je roţa, ki je
največja? Kakšne barve je velika roţa? Kakšne barve je roţa, ki je manjša kot modra roţa?
Itd.
Povemo: Rdeča roţa je velika, modra roţa je večja kot rdeča roţa, oranţna roţa je največja
in je večja kot rdeča in kot modra roţa.
3. slika
- Učence pozovemo, naj povedo, kdaj so komu čestitali; za kaj so mu čestitali; so
mu čestitali ustno ali so čestitko napisali; če so mu čestitko napisali, kaj so narisali na
čestitko; kako so se počutili, ko so izrekali čestitko …
- Pozovemo dva učenca in jima naročimo, naj (ime učenca) vošči (ime učenca) za rojstni dan.
Z učenci se pogovorimo o izvedeni nalogi (stisk roke, očesni stik, izraz telesa).
Ponovno pozovemo dva učenca, ki si izrečeta voščilo in pri tem upoštevata vse
dogovorjeno.
4. slika
- Učence povabimo pred tablo in jim naročimo, naj se usedejo v polkrog. Povedo
naj, kdaj so ţalostni in kdaj veseli.
Povemo: Besedi vesel – žalosten imata nasprotni pomen. Imamo pa še veliko besed z
nasprotnim pomenom. Ali poznate katero? Učenci povedo nekaj besed.
- Igra: Nasprotja
Povemo, da se bomo igrali igro tako, da bomo enemu izmed njih vrgli ţogico in ob tem
povedali besedo. Tisti, ki ţogico ujame nam jo vrţe nazaj in pove nasprotno besedo. Primer:
Učencu vrţemo ţogico in rečemo vroče. Učenec nam jo vrne in reče mrzlo.
(velik – majhen; moker – suh; spodaj – zgoraj; levo – desno; bel – črn; priden – poreden;
počasen – hiter; zdrav – bolan …)
Pred učence v polkrogu razvrstimo sličice predmetov/bitij. Naročimo, naj jih poimenujejo.
Izvajamo vaje za slušno zaznavanje in prepoznavanje začetnega/končnega glasu v besedi in
števila glasov v besedi.
- Poišči sličico za besedo, ki ima začetni glas m (n, z, o, ţ …).
- Poišči sličico za besedo, ki ima končni glas a (ţ, s, š …).
- Sestavimo verigo sličic za besede, kjer je končni glas predhodne besede, začetni glas
naslednje besede (LIMONA – AKVARIJ – JAJCE - ENA…)
- Dvignemo sličico, učenci jo poimenujemo. Besedo za sličico razčlenimo na glasove,
učenci preštejejo število glasov v besedi.
Opomba: Sličice predmetov/bitij izberemo tako, da z njimi lahko izvajamo vse vaje.
II. dejavnost
DZ 2,str. 79, 80
Učbenik MAT, str. 43, 4. naloga
Učence razdelimo v dve skupini.
Prva skupina so učenci, ki znajo prebrati navodila in delajo samostojno. Sproti preverjamo
rešitve nalog.
Druga skupina so učenci, ki potrebujejo učiteljevo pomoč. Z učenci druge skupine delamo
frontalno.
Opomba: Učenci, ki potrebujejo ponazorila, naj uporabljajo palčke ali kocke.
Page 134
134
III. dejavnost
Igra: Avtomobili
Gimnastične vaje
Štafetne igre z obroči
- okrog obročev
Pred vsako ekipo poloţimo na tla v primerni razdalji po tri obroče. Tekmovalec mora obteči
prvi obroč, nato drugega in še tretjega, nato steče naravnost nazaj do svoje ekipe.
- po kamnih
Pred vsako ekipo poloţimo na tla v primerni razdalji po pet obročev (kamnov). Tekmovalec
skače iz kroga v krog, nato steče do svoje ekipe.
- skozi obroče
Pred vsako ekipo v primerni razdalji na tla poloţimo tri obroče. Učenci stečejo do vsakega
obroča, ga primejo in zlezejo skozenj.
- tekma parov
Po dva učenca primeta obroč in skupaj stečeta do oznake (črte ali kija) in nazaj.
- skozi tunel
Učenci se postavijo v krog. Vsak drţi obroč pravokotno na tla pred seboj. Na znak prvi
igralec spusti obroč in se splazi skozi vse ostale obroče. Ko spet pride nazaj na svoje mesto
in prime svoj obroč, lahko štarta naslednji igralec.
Igra: Domov!
Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.
IV. dejavnost
Uvodna motivacija
Sproščeno zapojejo pesem Maček Muri.
Gibna improvizacija
Učenci skupaj z učiteljem predlagajo in se dogovorijo, kako bodo izvajali gibe-zvoke
lastnih glasbil ob posnetku ali ob petju pesmi. Učitelj vodi izvajanje.
Na začetku učenci sedejo vsak na svoj stol, oči si pokrijejo z dlanmi in sklonijo glavo na
kolena.
Primer:
- Ko zapoje zvonček v uri- učenci sedijo s sklonjeno glavo kot je opisano
- prebudi se maček Muri – učenci se dvigujejo iz začetnega poloţaja, se pretegujejo
- s taco si oči pomane – učenci si z obema rokama pomanejo oči
- dvigne rep in hitro vstane, hitro vstane – vstanejo in po desni strani stopijo za stole
- refren naj naj naj,…- se obrnejo v desno in rajajo v krogu in ob koncu refrena stojijo vsak
za tistim stolom do katerega pridejo
- Mačjo postejo prezrači – se nagnejo nad stol in z obema rokama pogladijo sedalo
- Mačjo sukno pokrtači – podrgnejo z desno po levi in nato še z levo po desni roki
- in na zajtrk se odpravi v krčmo pri veseli kravi – se obrnejo v desno in rajajo v krogu; do
konca ponovnega refrena se spet ustavijo vsak za svojim stolom
- tam ga čaka stalna miza in točajka muca Liza – po levi strani obidejo stol in sedejo
- ki prinese lonček mleka in še mačji kruh od peka – s palcem in kazalcem desne roke drţijo
namišljeno skodelico in srkajo mleko
- ob jedači poglobi se Muri v mačje časopise vse prebere brez razlike tudi vejice in pike –
prekriţajo levo nogo čez desno, razprejo roke, kot da drţijo časopis in s premiki glave
dvakrat desno in levo nakazujejo branje časopisa
- refren na na naj… - v ritmu topotajo po kolenih
- potlej plača in čez cesto – vstanejo, iztegnejo desno roko (plačajo) in se zavrtijo v krogu
svoje osi
Page 135
135
- gre na sprehod v Mačje mesto- po desni obidejo svoje stole in se sprehodijo v krogu do
konca pesmi.
Izvajanje ob posnetku ponovijo vsaj dvakrat.
POMEMBNO: Učenci naj prinesejo svoje najljubše knjige.
Pregled realizacije
PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA
URA
SPO
SLJ Spoznali smo
Razčlenjevanje besed na glasove
114.
MAT Računam do 9 76.
ŠVZ Štafetne igre z obroči 57.
LVZ
GVZ Pesem: Maček Muri- gibna improvizacija 38.