Zaščita pred zunanjimi dejavniki Zunanje površine rastlin in živali so zaščitna pregrada med okolico in telesom organizma. To nalogo dobro opravljajo celice, ki so pri vseh organizmih tesno zložene druga ob drugi. Potom potenja se narav iznebi notranjih strupenih snovi. Vsak pot, ki ga ne povzroča vročičen napad, je blagodejen. Potenje je najbolj naravno zdravljenje; kajti koža s svojimi preboji (kožnimi odprtinicami) je naravno cedilo ter je z vsemi notranjimi organi v stiku in neprestanem vzajemnem delovanju. ------ Lea Fatur (psevdonim F. Magister), slovenska pisateljica (1865–1943), Zel in plevel, 1926
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Zaščita pred zunanjimi dejavnikiZunanje površine rastlin in živali so zaščitna pregrada med okolico in telesom organizma. To nalogo dobro opravljajo celice, ki so pri vseh organizmih tesno zložene druga ob drugi.
Potom potenja se narav iznebi notranjih
strupenih snovi. Vsak pot, ki ga ne
povzroča vročičen napad, je blagodejen.
Potenje je najbolj naravno zdravljenje;
kajti koža s svojimi preboji (kožnimi
odprtinicami) je naravno cedilo ter je
z vsemi notranjimi organi v stiku in
neprestanem vzajemnem delovanju.------Lea Fatur (psevdonim F. Magister),
slovenska pisateljica (1865–1943),
Zel in plevel, 1926
Povrhnjica rastlin je prva pregrada, ki ločuje rastline od okolja• Vrstecelicvpovrhnjicisopovezaneznalogo,kijovnjejopravljajo • SpecializiranecelicepovrhnjicesorežeinlaskiKoža je prva pregrada, ki razmejuje živali od njihovega okolja• Kožajenajvečjivretenčarskiorgan • Kožovretenčarjevsestavljajopokožnica,usnjicainpodkožje
Ključni pojmi
kutikula
levitev
pokožnica
povrhnjica
reža
usnjica
Povrhnjica rastlin je prva pregrada, ki ločuje rastline od okolja
Primarnanalogapovrhnjicejenadzor nad vstopanjem in izstopa-njem vodevrastlinoiniznje.Vodavrastlinovstopaskozikore-nine,zatomorabitikoreninskapovrhnjicaoblikovanatako,dajevstopvodečimlažji.Nadrugistranimorabitipovrhnjicanadze-mnihdelovdobrozavarovanapredizgubljanjemvode.
Učinkovitost povrhnjice. (a) Če zdravo rastlino zmernega podnebnega pasu, npr. jetrnik, izrujemo iz tal in korenine nimajo dostopa do vira vode, bo ovenela v nekaj urah. Dokler je bila v tleh, je vodo sicer izgubljala s transpiracijo, a jo je ves čas nadomeščala s črpanjem prek koreninskega sistema. (b) Če izrujemo sočno rastlino, kot je agava, ki skozi posebej prilagojeno povrhnjico izgublja zelo malo vode, bo ostala turgidna, tj. polna vode, tudi več mesecev.
a b
Plutne celice so tesno zložene ena do druge in med njimi ni medceličnih prostorov.
Rastlinenapadajorazličnipatogeniorganizmi–virusi,bakterije,glive,gliste,patudirastlinojedi,odžuželkdovečjihživali.Povrhnji-cajeprva obrambna črta pred napadalci (Organizmiimajoprednapadalcidobrorazviteobrambnesisteme)inimaposebneprila-goditve,kipreprečujejopritrjanjeinvstoporganizmovvrastlino,grizenje,sesanje,odlaganjejajčec,celopristajanje.Povrhnjicepo-gostovsebujejostrupeneindražečesnovi,kiodganjajocelovečježivali.Povrhnjiceimajopomembnovlogo pri razmnoževanju,karveljapredvsemzakritosemenke.Vcelicahpovrhnjicesorazličnereceptorskemolekule,kiomogočajoprepoznavanjemedpelodominbrazdo.Priprivabljanjuopraševalcevstapomembnibarvainsestavavenčnihlistovindrugihcvetnihdelov,kisovelikokratpo-vezaniscelicamipovrhnjice.
Navadne celice listne povrhnjice ciklame (a) in mesnatega luskolista čebule (b) so tesno povezane druga z drugo in med njimi ni medceličnih prostorov. Pogled s svetlobnim mikroskopom.
Vrste celic v povrhnjici so povezane z nalogo, ki jo v njej opravljajo
Pri žuželkah enoslojna kožna plast izloča debelo kutikulo. Ta je sestavljena iz zunanjega ogrodja ( Gibanje in opora) iz hitina, ki je na površini prekrito s plastjo voska in je zato popolnoma nepropustno za vodo ter je hkrati odlična mehanska zaščita.
Zgradba kože
dlaka ali las
živčni končiči
žleza lojnica
kapilare
maščobno tkivo
žila
živčno vlakno
mišica naježevalka
receptorska celica
žleza znojnica
žila
lasni mešiček
pokožnica
podkožje
usnjica
194 Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Ker poroženela koža plazilcev ne raste z živaljo, se morajo plazilci leviti.
Ribje luske se prekrivajo kakor strešniki.
Kožo vretenčarjev sestavljajo pokožnica, usnjica in podkožje
Rogovi koz so koščeni in obdani z roževinastim tulcem (a), medtem ko rogovi jelenov (b) nimajo roževine.
Tukani (a) s kljunom trgajo plodove, kolibriji (b) z njim srkajo medičino iz cvetov, ujede (c) trgajo meso, pelikani (d) pa s kljunom zajemajo ribe iz vode.
Pri najhujših opeklinah je prizadeto tudi podkožje. Taka opeklina ne boli,
saj so uničeni tudi živčni končiči, ki posredujejo zaznavo bolečine. Taka
opeklina ni rdeča, saj so poškodovane tudi žile. Pri taki opeklini je velika
nevarnost okužbe in izsušitve telesa.
Pri opeklinah se koža vname, pri tem se žile razširijo, poveča se količina
medceličnine in poveča se pretok krvi. To npr. povzroča značilno rdečico
kože po prekomerni izpostavljenosti soncu. Zaradi vnetja je opečena koža
topla na otip in boleča. Stene kapilar postanejo bolj prepustne in tekočina
izstopa. Zaradi lokalnih sprememb žil v koži in izgube vode se lahko ob-
čutno zniža krvni tlak. Srce skuša premostiti padec krvnega tlaka tako, da
začne hitreje biti. Zato je močno obremenjeno in pri obsežnih opeklinah
lahko odpove.
Pri opeklini je najpomembnejša hitra prva pomoč s hlajenjem opeče-
ne kože s čisto hladno vodo. Hladimo najmanj četrt ure. Opečeno kožo
prekrijemo s sterilno gazo. Če je opečeni pri močeh, lahko pije, sicer mu
izgubljeno tekočino v bolnišnici nadomestijo z dodajanjem tekočine v kri
(infuzijo).
Kožni rak je lahko melanomski ali nemelanomski
Tveganje za nastanek melanomskega kožnega raka ali malignega mela-
noma je večje, če smo imeli v preteklosti sončne opekline. Žarki UV lahko
povzročijo mutacije, ki povečajo tveganje za nastanek kožnega raka. Tve-
ganje je večje tudi pri ljudeh s svetlo kožo, ki imajo večje število znamenj,
ali ljudeh, ki uporabljajo solarij. Nastanek nemelanomskega kožnega
raka je posledica dolgotrajnega izpostavljanja soncu. Ljudje, ki so bili v
otroštvu izpostavljeni sončnim žarkom, imajo pozneje večje tveganje, da
zbolijo za rakom kože. Da bi ga zgodaj odkrili, je pomembno samopregle-
dovanje kože. Če ga zgodaj odkrijemo in nam ga pravočasno odstranijo,
je zelo verjetno, da se še ni razširil po telesu. Pri samopregledovanju kože
moramo biti pozorni na vsako spremembo na koži, na primer spremembo
barve, oblike ali velikosti znamenja, pa tudi spremembo na koži, ki krvavi,
srbi ali peče in se ne zaceli.
Pred škodljivimi vplivi sončne-
ga sevanja se lahko zaščitimo.
Izogibajmo se izpostavljanju
soncu med deseto uro dopol-
dne in četrto uro popoldne.
Nosimo obleko in pokrivalo,
ki pred soncem zakriva ne-
posredno izpostavljeno kožo.
Uporabljajmo zaščitno kremo
z visokim faktorjem zaščite za UV-A in UV-B. Nosimo sončna očala, saj
ultravijolična svetloba poškoduje tudi roženico, beločnico in očesno lečo.
Ne uporabljajmo umetnih ultravijoličnih luči za porjavitev v sončnih stu-
dijih ali doma.
201Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Ključna spoznanja v tem poglavju
☞ Osnova hitrih gibanj rastlin je sprememba turgorskega tlaka.
☞ Koža ščiti organizem pred poškodbami, pred vdorom povzročiteljev bolezni, na zraku pred izsuševanjem in v vodi pred vdorom vode. Prispeva k uravnavanju stalne telesne temperature in izločanju nekaterih nerabnih snovi. Koža je tudi čutilni organ.
☞ Pokožnica je zgrajena iz več plasti ploščatih celic. Žive celice so v spodnjih plasteh, poroženele in odmrle pa na površini.
☞ Dlaka, perje, kopita, lasje in nohti nastajajo v pokožnici.
☞ Pod pokožnico je usnjica z nitastimi kolagenskimi in elastičnimi vlakni, ki koži zagotavljajo čvrstost in raztegljivost. V usnjici so čutilna telesca, živci, dlake, žleze znojnice, lojnice, dišavnice, manjše žile in mezgovnice.
202 Zaščita pred zunanjimi dejavniki
Uporabite svoje znanje
Odgovorite na vprašanja.
1 Naštejte nekaj hitrih gibanj pri rastlinah.
2 Kakšno vlogo imajo žleze znojnice?
3 Ali imajo lasje neomejeno rast?
4 Zakaj koža včasih pordi, včasih pa pobledi?
Premislite skupaj s sošolci in učiteljem.
1 Zakaj se moramo izogibati izpostavljenosti soncu med deseto uro dopoldne in četrto uro popoldne?
2 Zakaj imajo nekatere vrste rib in ptic zelo živo obarvane luske oziroma peresa?