1
1. Culpa in contrahendo pomeni:
a. dolnost skleniti pogodbo;
b. odkodninsko odgovornost zaradi nepravilne izpolnitve
pogodbe;
c. odkodninsko odgovornost zaradi neutemeljenega odstopa od
pogajanj;
d. odkodninsko odgovornost zaradi neizpolnitve pogodbe;
e. odkodninsko odgovornost stranke, ki se je pogajala brez
namena skleniti pogodbo.
(20. len OZ neutemeljen odstop od pogajanj ali pogajanja brez
namena skleniti pogodbo.)2. Kdaj lahko stranka zahteva
razveljavitev pogodbe tudi zaradi nebistvene zmote?
Stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi nebistvene
zmote v primeru PREVARE (49) in v primeru NEODPLANE POGODBE (47),
kjer se teje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil
odloilen za prevzem obveznosti.
3. Teorija o realizaciji pomeni:
a. da pogodba, ki ni bila sklenjena v zahtevani obliki z
izpolnitvijo konvalidira;
b. da je pogodbo potrebno izpolniti v vsem kot se glasi;
c. da stranki nista zavezani, dokler pogodbe ne zaneta
realizirati;
d. da je dolnik neoblino sklenjeno pogodbo dolan
realizirati.
(58 OZ)4.Clausula rebus sic stantibus omogoa razvezo
pogodbe:
a. samo, e stranki to klavzulo vkljuita v pogodbo;
b. e se okoliine spremenijo po sklenitvi pogodbe;
c. e se zaradi spremenjenih okoliin ne da dosei namena
pogodbe;
d. e postane izpolnitev obveznosti ene stranke nemogoa;
e. e je do spremenjenih razmer prilo pred dospelostjo
obveznosti;
f. e postane izpolnitev obveznosti ene od strank bistveno
oteena.
5.Navedite instituta, ki konkretizirata naelo ekvivalentnosti
dajatev:
1.EZMERNO PRIKRAJANJE OZ. LAESIO ENORMIS OZ 118, e je bilo ob
saklenitvi pogodbe med obveznostmi pogodbenih strank oitno
nesorazmerje, lahko okodovana stranka zahteva razveljavitev
pogodbe, e za pravo vrednost tedaj ni vedela in ni bila dolna
vedeti.
2.ODERUKA POGODBA OZ 119: e kdo izkoristi stisko ali teko
premoenjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkuenost,
lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga
tretjega korist, ki je v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam
dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu je takna
pogodba nina.6.Posledice nemonosti izpolnitve, ki je:
a. zaetna in zanjo ni nihe odgovoren;
nina + povrailo tistega, kar je bilo prejeto ? len 35: pogodba
je nina, e je predmet obveznosti nemogo, nedopusten, nedoloen ali
nedololjiv; ter 87. len: e je pogodba nina, mora vsaka pogodbena
stranka vrniti
drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe;
b. zaetna in je zanjo odgovorna ena stranka;
nina + odkodninska odgovornost odgovorne stranke (krivdna)
c. naknadna in je zanjo odgovoren upnik;
pogodba velja, obveznost dolnika ugasne, dolnik obdri svoje
terjatve do upnika
d. naknadna in je zanjo odgovoren dolnik.
1. pogodba velja, pogodbena obveznost preide v odkodninsko
2. odstop od pogodbe + odkodnina upniku
e. naknadna in zanjo ni nihe odgovoren
ugasne obveznost, nastane povrailna obveznost na temelju pravil
o neupravieni obogatitvi (kondikcijski zahtevek
7.Pri pogodbi v korist tretjega je terjatev v beneficiarjevem
premoenju:
a. od trenutka sklenitve pogodbe - teorija o akrescencib. od
trenutka beneficiarjevega soglasja - teorija o akceptiranju8.Kateri
element odkodninskega dejanskega stanja je ob naelu volenti non fit
iniuria izkljuen?
protipravnost, koda je e vedno nedopustna.
9.A, B in mladoletni C so dolgovali D-ju vsako po 60.000 SIT. Ko
je D zahteval plailo, sta A in C svojo obveznost izpolnila, B pa je
ugovarjal, da je terjatev zastarala, zato D s svojim zahtevkom ni
uspel. Ko sta A in C to izvedela, sta od D-ja zahtevala vrnitev
plailnega zneska. Ali sta njuna zahtevka utemeljena?
A-jev zahtevek ni utemeljen, ker bi moral ugovarjati
zastaranje;
C lahko izpodbija, ker je mladoleten. (272/II OZ - Vendar je
mogoe izpodbijati izpolnitev, e je takna (poslovno nesposobna)
oseba plaala zastaran dolg ali dolg, ki izvira iz igre ali
stave.)
10.
Kdaj je upnik dolan sprejeti izpolnitev obveznosti od tretje
osebe?
OD VSAKOGAR, KI IMA PRAVNI INTERES (npr. porok)
E SE DOLNIK S TEM STRINJA, razen e mora po pogodbi ali naravi
same obveznosti to obveznost izpolniti osebno dolnik.
11.
Naelo avtonomije pri urejanju obligacijskih razmerij pomeni:
a. absolutno neomejeno svobodo strank;
b. svobodo strank, omejeno z ustavnimi in moralnimi naeli ter s
kogentnimi predpisi;
c. svobodo strank, omejeno z dispozitivnimi predpisi;
d. svobodo strank, omejeno s kogentnimi predpisi.
12.
A je na B-ja naslovil ponudbo, ki jo je oznail kot netrdno
(nevezano). B jo je e naslednji dan akceptiral in po tednu dni
zahteval, da A svojo pogodbeno obveznost izpolni. A je ugovarjal,
da njegova obveznost ni nastala in da ponudbo preklicuje.
a. A-jev odgovor je utemeljen, saj nevezana (netrdna) ponudba
pomeni le poziv na stavljanje ponudb in ne zavezuje;
b. A-jev odgovor je utemeljen, saj je nevezano ponudbo mogoe
vedno preklicati;
c. A-jev odgovor ni utemeljen, ker tudi nevezana ponudba
zavezuje, e do akcepta ni preklicana;
d. A-jev odgovor je utemeljen, ker ZOR pozna samo trdno ponudbo,
ki je ni mogoe preklicati.
13.
Condictio ob turpem causam (razloi)!
e je pogodba nina, zato, ker po svoji vsebini ali namenu
nasprotuje temeljnim moralnim naelom, lahko sodie v celoti ali
deloma zavrne zahtevek nepotene stranke za vrnitev tistega, kar je
dala drugi stranki; pri odloanju sodie upoteva potenost ene oziroma
obeh strank ter pomen ogroenih interesov.
14.Navedite sklenitvene napake, ki imajo naeloma za posledico:a.
ninost pogodbe
nedopustnost:cause
predmeta
nasprotovanje kogentnim predpisom
nedoloenost/nedololjivost predmeta
kritev ad valorem oblinosti
izpodbojnost pogodbe
napake volje
omejena poslovna sposobnost
zakon ali drugi predpis
15.
Ob izpolnitvi tuje obveznosti preide terjatev na solvensa
(izpolnitelja):
a. samo, e so podani pogoji za zakonito subrogacijo;
b. v nobenem primeru;
c. samo, e je o tem obstajal dogovor med solvensom in
upnikom;
d. samo, e je o tem obstajal dogovor med solvensom in
dolnikom;
e. e je o tem obstajal dogovor med solvensom in upnikom;
f. e je o tem obstajal dogovor med solvensom in dolnikom;
g. e so podani pogoji za zakonito subrogacijo.
16.
Kdaj dospe obveznost, pri kateri rok izpolnitve ni doloen
oziroma dololjiv na podlagi drugih okoliin?
takoj, zamuda pa nastane ele z opominom.
17.
Odkodninska odgovornost mladoletnikov!
Mladoletnik do dopolnjenega sedmega leta ne odgovarja za kodo,
ki jo je povzroil.
Mladoletnik od dopolnjenega sedmega leta do dopolnjenega
tirinajstega leta ne odgovarja za kodo, razen e se dokae, da je bil
pri povzroitvi kode zmoen razsojati.
18.
Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti!
e dokae, da izvira koda iz kaknega vzroka, ki je bil izven
stvari in njegovega uinka ni bilo mogoe priakovati, se mu izogniti
ali ga odvrniti VIJA SILA
e dokae, da je koda nastala izkljuno zaradi dejanja okodovanca
ali koga tretjega, ki ga ni mogel , ki ga ni mogel priakovati in se
njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. DEJANJE
TRETJEGA in DEJANJE OKODOVANCA.
19.
Natej zahtevke, ki jih ima upnik iz naslova jamevanja za
napake!
STVARNE NAPAKE:
odprava napake ali izroitev druge stvari (izpolnitev
pogodbe);
znianje kupnine;
razdor pogodbe;
pri vseh pa e odkodnina po splonih pravilih o odkodninski
odgovornosti.
PRAVNE NAPAKE:
razdor po zakonu (e je stvar kupcu odvzeta);
po izbiri: zmanjanje kupnine ali odstop od pogodbe (e je kupeva
pravica omejena);
razdor pogodbe (e prodajalec napake ne odpravi);
pri vseh pa e odkodnina po splonih pravilih o odkodninski
odgovornosti.
20.
Izpolnjeni so pogoji za prisilno pobotanje. Terjatvi do viine
nije ugasneta:
a. samo, e se stranki s tem strinjata;
b. samo, e se ena stranka od njiju na pobot sklicuje;
c. avtomatino, na podlagi zakona;
d. samo, e o tem odloi sodie s sklepom.
21.
A in B sta se v zaetku januarja dogovorila, da bosta predvidoma
do konca meseca sklenila najemno pogodbo za garao za ceno 10.000
SIT meseno. Tega dogovora takrat nista realizirala, v oktobru pa je
B od A-ja zahteval, da mu garao prepusti v uporabo za dogovorjeno
ceno. A je zahtevi nasprotoval, e da najemna pogodba ni bila
sklenjena.
a. B je do uporabe garae upravien, saj je bil med strankama o
tem doseen sporazum, torej je bila pogodba sklenjena;
b. B je do uporabe garae upravien, sporazum pomeni punktacijo,
ki zavezuje;
c. B mora najprej zahtevati sklenitev najemne pogodbe, saj
sporazum pomeni predpogodbo, ki zavezuje k sklenitvi pogodbe;
d. B ne more zahtevati sklenitve najemne pogodbe, ker v pogodbi
ni bil doloen toen rok za njeno sklenitev;
e. B ne more zahtevati sklenitve pogodbe, ker je od predvidenega
roka v predpogodbi preteklo e 6 mesecev.
22.
Oznaite teorije glede medsebojnega uinkovanja dejanj pri
solidarnih razmerjih:
a. uinkujejo samo pri tistih upnikih (dolnikih) pri katerih se
zgodijo
sistem .parcialnega uinkovanja;
b. uinkujejo tudi na poloaj ostalih upnikov (dolnikov)
sistem generalnega uinkovanja;
c. uinkujejo na vse, vendar le za tisti del, ki posamezniku
pripada glede na notranje razmerje
sistem omejeno generalnega uinkovanja.
23.
A se je B-ju zavezal, da mu bo C izpolnil obveznost. C noe
izpolniti obveznosti.
a. B lahko zahteva izpolnitev od C-ja, saj gre za pogodbo v
breme tretjega, ki zavezuje;
b. B lahko zahteva izpolnitev obveznosti od A-ja, ker je pogodba
med A-jem in B-jem zanj res inter alios acta;
c. B lahko zahteva izpolnitev obveznosti od A-ja kot svojega
sopogodbenika;
d. B lahko od A-ja zahteva povrnitev kode.
24.
Stranka, ki je sklenila pogodbo z omejeno poslovno sposobno
osebo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika, lahko:
a. zahteva razveljavitev pogodbe;
b. vedno odstopi od pogodbe;
c. odstopi od pogodbe, vendar samo, e je bila v dobri veri;
d. zahteva od zakonitega zastopnika, da se izjavi o
odobritvi;
e. vedno zahteva odkodnino;
f. zahteva odkodnino le, e ga je omejeno poslovno sposobna oseba
prevarala, da ima dovoljenje ZZ.25.Za kodo, ki jo je delavec na
delu ali v zvezi z delom povzroil tretji osebi, lahko okodovanec
zahteva odkodnino:
a. neposredno od povzroitelja;
b. neposredno od povzroitelja, vendar samo, e je bila koda
povzroena namenoma;
c. od delodajalca, vendar samo, e ja ta kriv (culpa in eligendo,
instruendo, vigilando);
d. od delodajalca, ne glede na njegovo krivdo.
6.
Clausula rebus sic stantibus po ZOR pomeni:
a. da se pogodba zaradi spremenjenih okoliin avtomatino
razdre;
b. da lahko zaradi spremenjenih okoliin vsaka stranka zahteva
razvezo pogodbe;
c. da lahko zaradi spremenjenih okoliin vsaka stranka z
enostransko izjavo razdre pogodbo;
d. da lahko stranka, ki ji je zaradi spremenjenih okoliin
izpolnitev obveznosti oteena ali ne more uresniiti namena pogodbe,
z enostransko izjavo razdre pogodbo;
e. da lahko stranka, ki ji je zaradi spremenjenih okoliin
izpolnitev obveznosti oteena ali ne more uresniiti namena pogodbe,
zahteva razvezo pogodbe;
f. da lahko stranka, ki ji je zaradi spremenjenih okoliin
izpolnitev obveznosti oteena ali ne more uresniiti namena pogodbe,
zahteva prilagoditev pogodbe.
27.Natej pravno priznane oblike nepremoenjske kode, za katere je
po ZOR mogoe zahtevati denarno odkodnino!
Telesne boleine pretrpljene in bodoe
Strah pretrpljen in bodo
Duevne boleine (pretrpljene in bodoe) ZARADI: zmanjanja
ivljenskih aktivnosti, skaenosti, razalitve dobrega imena in
asti, okrnitve svobode, okrnitve pravice osebnosti, smrti
blinjega, posebno teke invalidnosti blinjega, kaznivega dejanja
zoper spolno nedotakljivost, dostojanstvo osebnosti in
morale.
28.
Okodovanec lahko po ZOR zahteva polno odkodnino (dejansko kodo
in izgubljeni dobiek):
a. Vedno;
b. Samo, e povzroitelju dokae naklep;
c. Samo, e povzroitelju dokae naklep in mali malomarnost;
d. Samo pri krivdni odgovornosti;
e. Samo pri objektivni odgovornosti.
29.
Kdaj lahko udeleenci obligacijskega razmerja uredijo svoje
razmerje drugae kot doloa ZOR?
a. Vedno, kadar stranki doseeta sporazum o drugani ureditvi
razmerja;
b. Vedno, razen e iz posamezne dolobe ZOR ne izhaja kaj
drugega;
c. Nikoli;
d. Vedno, razen e iz smisla posamezne dolobe ZOR ne izhaja kaj
drugega.
30.
A in B sta se dogovorila za pisno obliko pogodbe zaradi lajega
dokazovanja vsebine pogodbe. Trenutno sta popolnoma dogovorjena o
vsebini pogodbe, vendar pa svojega ustnega dogovora e nista
zapisala na papir. Ali je pogodba sklenjena?
a. Ne, ker sta se stranki dogovorili za pisno obliko;
b. Da, pogodba je sklenjena e, ko je doseeno soglasje o njeni
vsebini;
c. Da, vendar s pogojem, da zapieta njeno vsebino.
31.
A) Kdaj nedopusten nagib vpliva na veljavnost neodplane
pogodbe?
a. Nagibi nikoli na vplivajo na veljavnost neodplane
pogodbe;
b. Samo, e je nedopusten nagib bistveno vplival na odloitev
enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo in e je sopogodbenik to
vedel ali bi moral vedeti;
c. Vedno;
d. Samo, kadar je nedopusten nagib bistveno vplival na odloitev
pogodbene stranke, da je sklenila pogodbo in to ne glede na to ali
je sopogodbenik za to vedel.
B) Kdaj se zmota v nagibu pri neodplani pogodbi teje za bistveno
zmoto?
a. Nagibi nikoli ne vplivajo na veljavnost neodplanih
pogodb;
b. Vedno;
c. Samo, kadar gre za zmoto v nedopustnem nagibu, ki je bistveno
vplival na odloitev pogodbene stranke, da je sklenila pogodbo in to
ne glede, ali je sopogodbenik za to vedel;
d. Samo, e gre za zmoto v nagibu, ki je odloilen za prevzem
obveznosti.
32.
Za kakne vrste neveljavnosti pogodbe gre v primeru, ko je
odplana pogodba neveljavna zaradi nedopustnega nagiba?
a. Izpodbojnost;
b. Ninost;
c. Pogodba sploh ne nastane.
33.
A in B sta se dogovorila, da bo A prodal B-ju kolo. Za dan
izroitve sta doloila 12.12.1996. ta dan je pretekel ne da bi A
izroil B-ju kolo. Kaj sedaj?
a. Dolnik po izteku roka nima ve pravice izpolniti svoje
obveznosti;
b. Dolnik sme po izteku izpolniti samo, e ga upnik terja;
c. Dolnik obdri pravico izpolniti obveznost, dokler pogodba ni
razdrta;
d. Upnik lahko takoj razdre pogodbo;
e. Upnik lahko razdre pogodbo, vendar mora prej pustiti dolniku
dodatni rok za izpolnitev;
f. e je upnik razdrl pogodbo, lahko vedno zahteva tudi povrnitev
kode.
34.
B je zaposlen kot voznik tovornjaka priklopnika v organizaciji,
ki se ukvarja s prevozi blaga. Nekega dne je B vozil svoj tovornjak
po magistralni cesti. Nenadoma je silovito kihnil. Pri tem je
zamajal volan in zaneslo ga je na drugo stran ceste, kjer se je
zaletel v nasproti vozei osebni avtomobil. Nastal je ogromna
koda.
A) Organizacija odgovarja za B-ja kot svojega delavca.
a. objektivno;
b. subjektivno.
B) Organizacija odgovarja za kodni dogodek:a. subjektivno, zato
za kodo, ki jo je delavec pri tem, ko je kihnil, ne bo odkodninsko
odgovorna, saj delavec ni bil malomaren;
b. krivdno, saj je bila malomarna pri izbiri delavca;
c. objektivno.
35.
Kot porok se lahko veljavno zavee:
a. A, ki je star 17 let;
b. B, ki mu je delno odvzeta poslovna sposobnost;
c. C, ki je star 17 let in je v delovnem razmerju;
d. D d.d.;
e. E d.o.o. & Co, k.d.
36.
Za denarno odkodnino iz naslova nepremoenjske kode, ki je
prisojena s pravnomono sodno odlobo, teejo zamudne obresti.
a. od dneva nastanka kode;
b. od vloitve tobe,
c. od dneva izdaje sodbe na I. stopnji;
d. od dneva pravnomonosti sodbe.
37.
Katero od naslednjih dejanj ima za posledico pretrganje
zastaranja:
a. poplave;
b. gronja s tobo,
c. opomin;
d. izdaja fakture;
e. plailo obresti;
f. vloitev tobe;
g. delno plailo;
h. sklenitev poravnave.
38.
Navedi razlog, zaradi katerega v konkretnem primeru ni pogojev
za odkodninski zahtevek:
a. 5 letni A je vrgel kamen v ipo in jo razbil;
NI DELIKTNO SPOSOBEN
b. B je pri poskusu vloma zalotil roparja in ga pokodoval;
NI PROTIPRAVNOSTI (SILOBRAN)
c. C se je pokodoval v prometni nesrei, pri prevozu v bolnico pa
se je reilni avtomobil zaletel in C je umrl. Za kodo zaradi smrti C
povzroitelj prve prometne nesree ne odgovarja, ker ni:
NI VZRONE ZVEZE
39.
Za katero od naslednjih kod sodie lahko prisodi denarno
odkodnino v obliki satisfakcije:
a. razbita ipa;
b. telesne boleine;
c. duevne boleina zaradi smrti prijatelja;
d. duevne boleine zaradi opustitve potovanja;
e. okrnitev ugleda pravne osebe.
40.
Actio Pauliana lahko vloi:
a. oseba, ki ji je bila stvar izroena na nain, ki ni zadosten za
prenos lastninske pravice (kupec nepreminine, ki se ne vpie v
zemljiko knjigo);
b. upnik obveznosti, e je dolnik prezadolen;
c. upnik zapadle obveznosti;
d. upnik zapadle obveznosti, e je dolnikovo dejanje storjeno v
njegovo kodo;
e. lastnik stvari, ki zahteva opustitev dejanj, s katerimi ga
tretji moti pri rabi stvari.
41.
Klavzula tale quale, ki je zapisana v prodajni pogodbi,
pomeni:
a. da je med strankama sklenjen fiksen posel;
b. da prodajalec ne odgovarja za oitne stvarne napake;
c. da prodajalec ne odgovarja za skrite stvarne napake;
d. da prodajalec ne odgovarja za nobeno stvarno napako;
e. da prodajalec odgovarja za stvarne napake, e je v slabi
veri.
42.
Exceptio non adimpleti contractus ima:
a. imetnik terjatve, e dolnik zaide v zamudo;
b. prodajalec, ki mora izpolniti za kupcem;
c. dolnik obveznosti, e je nevarno, da preide upnik v
zamudo;
d. prodajalec, ki mora izpolniti pred kupcem;
e. stranka, e je pogodbeni partner priel v steaj.
43.
e so izpolnjeni pogoji za plailo odkodnine in okodovanec zahteva
vzpostavitev v prejnje stanje, sodie pa ugotovi, da to ni ekonomsko
primerno, bo sodie:
a. ugodilo tobenemu zahtevku;
b. tobeni zahtevek spremenilo in okodovancu prisodilo denarno
odkodnino;
c. tobeni zahtevek zavrnilo;
d. tobeni zahtevek zavrnilo in prisodilo denarno odkodnino;
e. ugodilo tobenemu zahtevku, vendar zahtevek ni izvrljiv.
44.
e okodovanec s svojim ravnanjem prizadene ugled pravne osebe in
pri tem ne nastane premoenjska koda, ima pravna oseba:
a. pravico do objave preklica ali objave sodbe;
b. pravico do plaila denarne odkodnine;
c. pravico do objave preklica ali objave sodbe in plaila denarne
odkodnine;
d. nima nobenega zahtevka, ker pravna oseba ne more utrpeti
enega izmed oblik premoenjske kode po 155. lenu ZOR;
e. vse zahtevke, e je bila koda povzroena s kaznivim
dejanjem.
45.
S pogodbo se je A B-ju zavezal, da mu bo 15.1.1994 dobavil
vpraanja za teste civilistike. A tega ni storil. Iz tega sledi,
da:
a. je pogodba med strankama razdrta, e B ne izjavi, da pri
pogodbi vztraja;
b. je pogodba med strankama razdrta po samem zakonu;
c. je pogodba med strankama razdrta potem, ko B polje A-ju
izjavo o odstopu;
d. pogodba ostane v veljavi in je razdrta ele potem, ko iztee
naknadni rok, ki ga B doloi A-ju;
e. jaz pa mislim, da 46.
A se je B-ju zavezal, da mu bo izkopal jarek, B pa se je
zavezal, da bo plaal 2.000 SIT ali pa izroil 100 kg krompirja.
B-jeva obveznost je glede na izpolnitev doloena:alternativno
e B v pogodbeno dogovorjenem roku svoje obveznosti ne izpolni,
ga lahko A toi na:alternativno 2000 SIT ali 100 kg
krompirja47.
Stranki lahko za svojo denarno obveznost doloita valutno
klavzulo:
a. gornja trditev je tona, ker je to v pravnem prometu
obiajno;
b. gornja trditev je tona; ker to strankama dovoljuje OZ;
c. gornja trditev ni tona, ker je valutna klavzula po ZOR
neveljavna;
d. gornja trditev ni tona, ker se plailni promet v Sloveniji
odvija v Tolarjih;
e. gornja trditev je tona samo, e sta stranki tujca.
48.
A se je z B-jem dogovoril, da mu bo B proti plailu dovolil, da
si z njegovega okna ogleda sprevod, ki je bil napovedan. Kasneje je
bila trasa sprevoda spremenjena. Iz katerega razloga lahko A
uveljavlja neveljavnost sklenjenega posla?
a. Iz pravil o naknadni nezmonosti izpolnitve;
b. Iz pravil o odgovornosti za stvarne (kvalitativne)
napake;
c. Iz pravil o pogodbenem temelju;
d. Iz pravil o inicialni nezmonosti izpolnitve;
e. Neveljavnosti sploh ni mogoe uveljavljati.
49.
Katera od natetih obligacij po ZOR je realna?
a. ara;
b. prodajna pogodba;
c. objektivna odkodninska odgovornost za tretjo osebo;
d. mandatna pogodba;
e. nadomestna izpolnitev.
50.
Pogodba, ki jo sklene popolnoma poslovno nesposobna oseba
je:
a. izpodbojna;
b. izpodbojna, e je zakoniti zastopnik ne odobri;
c. izpodbojna s strani druge stranke, e ta za nesposobnost ni
vedela, drugae pa je pogodba nina;
d. nina;
e. nina, razen e je sklenjena v izkljuno korist nesposobne
osebe.
51.
V katerem od naslednjih primeru gre za utemeljen zahtevek iz
naslova poslovodstva brez naroila:
a. A je na cesti nael pokodovanega in nezavestnega B-ja in ga
odpeljal v bolnico. A zahteva povrnitev strokov prevoza in izgubo
zasluka;
b. A je za svojega soseda B-ja od potarja prevzel poiljko iz
katere izhaja, da jo je B naroil in da je plaljiva po prevzetju. A
je plaal 5.000 SIT in zahteva povrnitev;
c. B je svojemu sosedu A -ju naroil, da naj ta zanj ne prevzema
potnih poiljk. A pa je ravnal tako kot v toki b;
d. B je na svojem vrtu zanetil poar z namenom, da bi zgorela
vrtna lopa, ki je bila visoko zavarovana. A je el mirno in pogasil
poar ter od B-ja zahteva povrnitev strokov za pokodovano
obleko;
e. A je od potarja prevzel potno poiljko, plaljivo po prevzemu,
misle, da gre za stvari, ki jih je naroil po kataloki prodaji.
Izkae se, da so v paketu stvari, ki jih je naroil B. A od B-ja
zahteva, da prevzame paket in mu plaa 5.000 SIT, ki jih je A plaal
ob prevzemu.
52.
A je mladoletnemu B-ju prodal svoje vozilo, katerega trna
vrednost je 900.000 SIT za 1.000.000 SIT. B bi moral kupnino plaati
ez en teden. Naslednjega dne so B-jevi zakoniti zastopniki obiskali
prodajalca in mu pojasnili, da je B mladoleten in da s sklenitvijo
pogodbe ne soglaajo. Po krajem razgovoru so se A in B-jevi zakoniti
zastopniki sporazumeli, da pogodba ne velja. Medtem pa je poar
uniil hio B-ja in njegovih starev. Pri tem je pogorelo tudi vozilo,
ki je stalo v garai. A lahko zahteva od B-ja:
a. A nima obogatitvenega zahtevka;
b. A lahko zahteva samo ostanek avtomobila;
c. A lahko zahteva ostanek avtomobila in denarno odkodnino;
d. A lahko zahteva 900.000 SIT;
e. A lahko zahteva 1.000.000 SIT.
53.
V katerem od naslednjih primerov je mogoe z enostransko izjavo
pobotati medsebojne zapadle in likvidne terjatve?
a. Denarno terjatev iz najemne pogodbe z denarno terjatvijo iz
pogodbe o delu;
b. Denarno terjatev iz naslova poslovodstva brez naroila z
denarno iz naslova odkodnine za kodo, ki je bila povzroena z
namenom;
c. Denarno terjatev iz naslova prodajne pogodbe z denarno
terjatvijo iz naslova zakonite preivnine;
d. Denarno terjatev iz naslova posojilne pogodbe z denarno
terjatvijo iz naslova odkodnine za nepremoenjsko kodo;
e. Denarno terjatev iz naslova prodajne pogodbe z denarno
terjatvijo iz naslova prodajne pogodbe.
54.
Predmet cesije je lahko:
a. vsaka terjatev;
b. vsaka terjatev, ki obstaja v trenutku sklenitve pogodbe o
cesiji;
c. zastarana terjatev;
d. bodoa terjatev;
e. pogojna terjatev;
f. terjatev, glede katere sta se stranki dogovorili, da velja
prepoved cediranja.
55.
Stranki (gospodarska subjekta) sta se s prodajno pogodbo
dogovorili za prodajo 1 tone krompirja. Izpolnitev se je opravila v
skladiu kupca ob prisotnosti obeh pogodbenih strank. ez tri dni je
kupec krompirja stehtal vree in ugotovil, da ga je samo za 980
kilogramov. O tej pomanjkljivosti je obvestil prodajalca ez teden
dni in zahteval vrnitev sorazmernega dela plaila. Kupeva zahteva
je:
a. utemeljena, ker gre za stvarno napako, za katero prodajalec
odgovarja;
b. neutemeljena: gre sicer za stvarno napako, vendar je kupec
izgubil pravico uveljavljanja zahtevkov, ker ni o napaki pravoasno
obvestil prodajalca;
c. utemeljena, ker prodajalec ni izpolnil pogodbe in kupec v
bistvu zahteva kodo, ki mu je s tem nastala;
d. neutemeljena, ker gre za oitno napako, ki bi jo moral kupec
grajati e ob izroitvi;
e. utemeljena, e kupec pred tem prodajalcu doloi naknadni rok, v
katerem lahko ta dobavi e manjkajoo koliino.
56.
Stranki sta v pogodbo zapisali naslednjo klavzulo:Prodajalec bo
blago dobavil 10. januarja 1995. e tega dne prodajalec ne dobavi
blaga, kupec lahko:
a. zahteva izpolnitev pogodbe;
b. ugotovi, da je pogodba razdrta po samem zakonu in jo s
takojnjo izjavo obdri v veljavi;
c. prodajalcu doloi naknadni rok za izpolnitev obveznosti;
d. od prodajalca zahteva zamudne obresti od vrednosti
kupnine;
e. zahteva povrnitev kode, ki jo utrpi zaradi zamude.
57.
e je prodajna pogodba razdrta, ima kupec monost, da zahteva
povrnitev kode po pravilih o abstraktnem odmerjanju odkodnine. To
pomeni, da:
a. lahko zahteva razliko med ceno, ki jo plaa po pogodbi z
drugim prodajalcem, in ceno, dogovorjeno s pogodbo;
b. lahko zahteva povrnitev vse kode, ki bi mu utegnila
nastati;
c. lahko zahteva razliko med trno ceno blaga in ceno,
dogovorjeno s pogodbo;
d. lahko zahteva povrnitev kode, ki je nastala na njegovih
stvareh, osebi in drugih premoenjskih dobrinah.
58.
Stranki gospodarske posojilne pogodbe sta se dogovorili, da
posojilojemalec vrne samo glavnico brez obresti. Po vrailu glavnice
pa posojilodajalec, sklicujo se na 2. odstavek 570. lena OZ,
zahteva e zakonsko doloene pogodbene obresti. Ali je zahtevek
utemeljen?
Ne, ker je 570. len OZ kogentna doloba.
59.
Izvajalec se je 5.1. naroniku zavezal, da mu bo 30.10. izdelal
po meri litoelezni kamin. V asu od 30.5. do 31.8. se je cena litega
eleza na trgu poveala za 25% in se pri tej ceni ustalila. 1.10. je
izvajalec zahteval razdor pogodbe zaradi spremenjenih okoliin
oziroma poveanje pogodbeno dogovorjene cene, sorazmerno s poveanjem
cene materiala, ki ga za izdelavo potrebuje. Ali je zahtevek
utemeljen?
60.
Prodajalec in kupec sta se dogovorila, da bo prodajalec kupcu
izroil knjigo Teorija obligacij, kupec pa mu bo naslednji dan plaal
1.000 SIT ali pa mu bo izroil knjigo Kazensko pravo. Prodajalec je
knjigo izroil, kupec pa naslednjega dne svoje obveznosti ni
izpolnil. Prodajalec je proti kupcu vloil tobo, ki se glasi:
a. na plailo 1.000 SIT, ker gre med strankama za prodajo;
b. na plailo 1.000 SIT, ker je kupeva zaveza alternativna in se
prodajalec lahko odloi, katero izpolnitev bo zahteval;
c. na izroitev knjige Kazensko pravo, ker je kupeva zaveza
alternativna in se prodajalec lahko odloi, katero izpolnitev bo
zahteval;
d. na plailo 1.000 SIT ali na izroitev knjige Kazensko
pravo;
e. na plailo 1.000 SIT, podrejeno pa na izroitev knjige Kazensko
pravo, e je kupec neplaevit.
61.
Veljavnost pravnega posla, na podlagi katerega je pooblastilo
dano, na veljavnost pooblastila:
a. vpliva, ker je kavza pooblastila veljavnost temeljnega
pravnega posla;
b. ne vpliva, ker je pooblastilo abstraktno v razmerju do
temeljnega pravnega posla;
c. ne vpliva, ker gre enkrat za dvostranski in enkrat za
enostranski pravni posel;
d. vpliva, ker pooblastilo ni samostojen pravni posel in je samo
del temeljnega pravnega posla;
e. vpliva, ker se teje, da je med strankama mole dogovorjeno, da
je pogoj za veljavnost pooblastila veljavnost temeljnega posla.
62.
e je upniku z enim poslom ve dolnikov zavezano, da mu izroijo
knjigo Teorija obligacij, in ne gre za gospodarsko pogodbo, lahko
upnik:
a. zahteva izpolnitev od vsakega od dolnikov;
b. zahteva izpolnitev od vsakega od dolnikov, e je solidarnost
posebej dogovorjena;
c. zahteva izpolnitev v skladu z delei, ki veljajo v notranjem
razmerju med dolniki;
d. zahteva izpolnitev samo od vseh dolnikov skupaj;
e. zahteva izpolnitev v denarju in znesek razdeli na posamezne
dolnike.
63.
Po OZ obveznost iz vrednostnega papirja nastane:
a. z enostransko izjavo volje v predpisani obliki in izroitvijo
upravieni osebi; (emisijska teorija)b. z enostransko izjavo
volje;
c. ko prejemnik oblikovno pravilnega papirja le-tega
sprejme;
d. ko prejemnik oblikovno pravilnega papirja izjavi, da le-tega
sprejme;
e. z enostransko izjavo volje v predpisani obliki.
64.
e je nastopila naknadna nemonost izpolnitve dvostranske pogodbe,
za katero ne odgovarja nobena od pogodbenih strank, in je upnik
nemone izpolnitve e izpolnil, dolnik nemone izpolnitve, pa je
zaradi nemonosti pridobil zahtevek proti tretji osebi, potem:
a. je pogodba med strankama nina;
b. lahko upnik nemone izpolnitve zahteva vrnitev izpolnjenega
ali odstop zahtevka proti tretji osebi;
c. lahko upnik zahteva samo odstop zahtevka proti tretji
osebi;
d. lahko upnik zahteva samo vrnitev stvari;
e. lahko upnik pogodbo izpodbija.
65.
Upnik lahko uveljavlja sankcije zaradi dolnike zamude:
a. vedno kadar dolnik ne izpolni obveznosti, ki je dospela;
b. kadar dolnik ne izpolni v roku, ki je doloen v pogodbi ali
izhaja iz narave obveznosti ali drugih okoliin;
c. za uveljavljanje zamudnih posledic je vedno potreben
opomin;
d. za uveljavljanje zamudnih posledic je potreben opomin, e rok
izpolnitve ni doloen ali dololjiv.
66.
A) B in C sta se pisno dogovorila, da bo C B-ja zastopal pri
prodaji hie, B pa mu bo kot nagrado za zastopanje pri prodaji
izplaal 2% vrednosti izkupika od prodaje. B se je v tej pogodbi
C-ju zavezal, da pooblastila ne bo preklical pred potekom treh
mesecev od sklenitve pogodbe. B se je kasneje premislil in po
preteku dveh mesecev od sklenitve pogodbe ustno preklical
pooblastilo. Ali je tak preklic veljaven?
a. Da; (ker je pooblastilo glede na pogodbo abstraktno)b. Ne,
ker se je B v pogodbi zavezal, da pooblastila ne bo preklical;
c. Ne, ker preklic ni v enaki obliki kot prvotna pogodba.
B) Predpostavimo, da je zaradi B-jevega preklica pooblastila
C-ju nastala koda. Na kaj se v konkretnem primeru nanaa
protipravnost?
a. Na ravnanje;
b. Na kodo;
c. Na ravnanje in na kodo.
67. A je v prodajalni avtomobilov prevzel popolnoma nov avtodom.
Na poti domov se je vanj od strani zaletel tovornjak, ki je
prevozil rdeo lu na semaforju. Avtodom je bil popolnoma unien. A je
proti vozniku tovornjaka vloil tobo za povrailo gmotne kode v viini
vrednosti novega avtodoma. Katere cene je sodie upotevalo pri
izdelavi sodbe?
a. Cene, ki so veljale v trenutku nastanka kode;
b. Cene, ki so veljale ob izdaji sodbe.
68.
Prevzemnik dolga ima proti upniku naslednje ugovore:
a. Vse ugovore, ki jih ima sam proti upniku;
b. Vse ugovore, ki jih ima sam proti prejnjemu dolniku;
c. Vse ugovore, ki izvirajo iz pravnega razmerja med prejnjim
dolnikom in upnikom ter pod pogojem, da iz tega pravnega razmerja
izvira prevzeti dolg.
69.
Pripoznava dolga enemu od solidarnih upnikov:
a. Je v prid vsem upnikom;
b. Je v prid samo tistemu upniku, ki mu je dolg pripoznan,
c. Je v prid samo tistemu upniku, ki ima terjatev proti
dolniku.
70.
e pride dolnik denarne obveznosti v zamudo, teejo zamudne
obresti:
a. e sta se stranki tako dogovorili;
b. e je to doloeno s posebnim predpisom;
c. razen e sta se stranki dogovorili, da obresti ne teejo;
d. e gre za gospodarsko pogodbo, drugae pa le e sta se stranki
tako dogovorili;
e. ne glede na dogovor strank.
71.
V katerem od natetih primerov je zmota v nagibu vplivala na
veljavnost pravnega posla:
a. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v zmoti;
b. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v prevari, e prevara izvira
od druge pogodbene stranke;
c. pri vzajemni pogodbi, sklenjeni v prevari, e prevara izvira
od tretje osebe;
d. pri neodplani pogodbe, sklenjeni v prevari, e prevara izvira
od druge pogodbene stranke;
e. pri neodplani pogodbi, sklenjeni v zmoti;
f. v vseh zgoraj natetih primerih.
72.
Z N ali I oznai, ali se spodnja trditev nanaa na ninost ali na
izpodbojnost:
a. N, I je vrsta neveljavnosti pravnega posla;
b. N lahko uveljavlja stranka, ki je doloena z zakonom;
c. Posledica N, I je vrnitveni zahtevek;
d. Posledica uveljavljanja N zahtevka ne ugasne s potekom
asa;
e. N vselej uinkuje za nazaj (ex tunc).
73.
Pravilo volenti non fit iniuria pomeni:
a. da je privolitev pogoj za nastanek pravnega posla;
b. da privolitev okodovanca izkljuuje odkodninski zahtevek;
c. da se okodovanec odpoveduje pravilu o obrnjenem dokaznem
bremenu;
d. da odkodninska obveznost ne nastane, e okodovalec izvruje
dovoljeno samopomo;
e. da odkodninska obveznost ne nastane, e ravna okodovalec v
silobranu ali skrajni sili.
74.
Kupec, ki je stvarno napako notificiral, lahko razdre
pogodbo:
a. e je napaka bistvena;
b. e je pred tem od prodajalca zahteval, da napako odpravi;
c. e je prodajalec kriv za napako in je od njega zahteval, da
napako odpravi;
d. e napake ni mogoe odpraviti;
e. e z drugo sankcijo ni mogoe dosei namena pogodbe.
75.
Ugovor ogroenosti ima:
a. dolnik denarne obveznosti;
b. dolnik pogodbene obveznosti;
c. dolnik iz vzajemne pogodbe, ki mora drugi izpolniti
obveznost;
d. dolnik iz vzajemne pogodbe, ki mora prvi izpolniti
obveznost;
e. dolnik, ki je negotov glede obstoja obveznosti.
76.
V katerih primerih govorimo pri pasivni solidarnosti o
generalnem uinkovanju:
a. izpolnitev;
b. novacija;
c. upnika zamuda;
d. dolnika zamuda;
e. zastaranje;
f. regres.
77.
e je bila odkodnina odmerjena s sodbo po cenah ob izdaji sodne
odlobe, teejo zamudne obresti:
a. od dneva nastanka kode;
b. od dneva zapadlosti odkodninske obveznosti;
c. od dneva izdaje sodbe;
d. od dneva, ko je okodovanec opomnil okodovalca;
e. od dneva, ko je postala sodba pravnomona.
78.
Zakon doloa, da porotvena pogodba zavezuje poroka le, e da
porotveno izjavo pismeno. Med upnikom U in porokom P je bil doseen
ustni sporazum o porotvu, ki se je nanaal na dolg dolnika D. Ob
zapadlosti D svoje obveznosti ni izpolnil in U je zahteval plailo
obveznosti od P.
A) P je U-ju na prvi poziv dolg plaal. Kasneje je P neuspeno
uveljavljal svoj zahtevek proti D, ki je zael v steaj. Po tem je P
vloil tobo proti U-ju, s katero je zahteval ugotovitev ninosti
porotvene pogodbe in vrnitev plaanega zneska. Ali bo P s svojim
zahtevkom uspel?
Ne, zaradi teorije o realizaciji pogodbe, ki pravi, da je
pogodba, ki ni bila sklenjena v predpisani obliki, bila je pa v
celoti ali preteno izpolnjena, veljavna.
B) P na poziv U dolga ni hotel plaati, zato je U zahteval plailo
s tobo. Ali bo sodie ugodilo U-jevemu zahtevku?
Ne, zaradi pomanjkanja oblinosti se zahtevek zavrne.
79.
Pravne posledice pogajanj:
a. stranka je zavezana skleniti pogodbo;
b. stranka lahko od njih odstopi, vendar je sopogodbeniku vedno
dolna povrniti kodo;
c. stranka lahko od njih odstopi in je ne zadene nikakrna
odgovornost;
d. stranka lahko od njih odstopi, vendar je sopogajalcu
odkodninsko odgovorna, e se je pogajala, ne da bi imela namen
skleniti pogodbo;
e. stranka lahko od njih odstopi, vendar je sopogajalcu
odkodninsko odgovorna, e to stori brez utemeljenega razloga.
80.
Pri vsaki od navedenih posledic neveljavnosti oznai, ali je
znailna za nino pogodbo (N), za izpodbojno (I) ali za obe
(I,N):
a. krivdna odkodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku;N
b. objektivna odkodninska odgovornost dobrovernemu
sopogodbeniku;Ic. naelna monost konvalidacije; Id. prekluzivni rok
za uveljavljanje neveljavnosti;Ie. neugasljivost zahtevka za
uveljavljanje neveljavnosti;Nf. ugotovitev neveljavnosti po uradni
dolnosti;Ng. pravica vsakogar, ki ima pravni interes, da zahteva
ugotovitev neveljavnosti;Nh. izkljuna pravica stranke, v interesu
katere je neveljavnost doloena, da uveljavlja neveljavnost;Ii.
pravica zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo na podlagi
neveljavne pogodbe izpolnjeno;N,Ij. monost konfirmacije. I81.
Ob sklenitvi prodajne pogodbe sta obe stranki sklenili tudi
pogodbo, s katero je A B-ju izroil aro. Kasneje je bila ugotovljena
neveljavnost pogodbe.
a. A lahko v vsakem primeru zahteva vrnitev are;
b. A lahko zahteva vrnitev are samo, e ni kriv za
neveljavnost;
c. A ne more v nobenem primeru zahtevati vrnitve are;
d. A lahko zahteva vrnitev are le, e je B kriv za neveljavnost
pogodbe.
82.
Za kodo, ki jo povzroi 9-letni otrok, odgovarja:
a. povzroitelj, e ne dokae, da ni kriv;
b. povzroitelj, vendar samo, e okodovanec dokae, da je bil
priteven;
c. povzroiteljevi strai ne glede na njihovo krivdo
(objektivno);
d. povzroiteljevi strai, vendar samo, e okodovanec dokae, da so
krivi;
e. povzroiteljevi strai, e ne dokaejo, da niso krivi.
83.
Condictio ob turpem causam pomeni:
a. da solvens ne more zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano
ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakna naravna obveznost ali
kakna moralna obveznost ali drubena dolnost;
b. da solvens ne more zahtevati nazaj neutemeljeno plaanih
zneskov odkodnine za telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali
smrti, e so bili plaani potenemu prejemniku;
c. da solvens ne more zahtevati nazaj spolnitve, e je pogodba
nina zaradi tega, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje
ustavnim ali moralnim naelom ali kogentnim predpisom;
d. da solvens ne more zahtevati nazaj spolnitve, e akcipiens
koristi nima ve.
84.
Po ZOR lahko upnik izpodbija prezadoleneva odplana pravna
dejanja:
a. samo, e je dolnik hotel upnika okodovati;
b. e je dolnik vedel ali bi moral vedeti, da koduje upniku;
c. e je tretji vedel ali bi moral vedeti, da je upnik
okodovan;
d. odplanih dejanj ni mogoe izpodbijati.
85.
Kdaj se zapadli zneski odkodnine lahko prenesejo na drugega?
a. Nikoli;
b. e je bil znesek doloen z ustnim sporazumom med strankama;
c. Vedno;
d. e je bil znesek doloen s pravnomono sodno odlobo.
86.
Y je kot najemnik v najemni pogodbi privolil, da mu
najemodajalec odseka prst na roki, e mu do 15. v tekoem mesecu ne
plaa najemnine. Za kakno obliko neveljavnosti spornega doloila v
pogodbi gre?
a. Absolutno neveljavnost; (NINOST)b. Relativno
neveljavnost;
c. Pogodba sploh ne nastane.
87.
A je skozi okno opazoval B-ja pri pranju svojega avtomobila.
Nato je tudi sam vzel vedro in odel na dvorie, kjer je priel prati
nek tuj avtomobil. Ker A pri pranju ni uporabljal gobe, temve
kovinsko krtao, je na avtomobilu nastala velika premoenjska koda.
Sodie je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je A
slaboumna oseba, ki je trajno nerazsodna. A-ja je spoznalo za
neodgovornega za kodni dogodek. Zakaj?
a. Ker slaboumna oseba, ki ni zmona razsojati, ne ravna
protipravno;
b. Ker slaboumna oseba, ki ni zmona razsojati, ne ravna
krivdno;
c. Ker slaboumna oseba, ki ni zmona razsojati, ne ravna niti
krivdno niti protipravno.
88.A in B sta dogovorila pisno obliko kot pogoj za veljavnost
pogodbe. Vsebino sta kasneje tudi res zapisala. ez as pa sta se e
ustno dogovorila za dopolnitev prvotne pogodbe. Ali je te
dopolnitev prvotne pisne pogodbe veljavna?
a. Ne, ker sta stranki prvotno dogovorili pisno obliko kot pogoj
za veljavnost pogodbe;
b. Da, vendar s pogojem, da zapieta njeno vsebino;
c. Da, ker je pogodbo, za katero je bila dogovorjena posebna
oblika, mogoe dopolniti ali kako drugae spremeniti tudi z ustnim
dogovorom.
89.
Prevzemnik dolga je bil ob upnikovi privolitvi v pogodbo o
prevzemu dolga prezadolen, upnik pa tega ni vedel. Kakne so
posledice tega dejstva?
a. Prejnji dolnik je prost obveznosti;
b. Prejnji dolnik ni prost obveznosti;
c. Pogodba o prevzemu dolga ima uinek pogodbe o pristopu k
dolgu;
d. Pogodba o prevzemu dolga ima uinek pogodbe o prevzemu
izpolnitve.
90.A je odstopil isto terjatev raznim osebam. Kateri izmed njih
pripada terjatev?
a. Tisti, na katero je bila terjatev najprej preneena;
b. Tisti, ki se je najprej oglasila pri dolniku;
c. Tisti, ki jo izmed sebe doloijo osebe, ki jim je bila
terjatev odstopljena;
d. Tisti, o kateri je odstopnik najprej obvestil dolnika.
91.
Glede pogodb, ki se sklepajo na daljavo, obstajajo naslednje
teorije:
a. deklaracijska;
b. ekspedicijska;
c. recepcijska;
d. informacijska;
Obkroi teorijo, ki jo je sprejel ZOR in pojasni, kdaj je v
skladu z njo pogodba sklenjena!
Pogodba je v skladu z recepcijsko teorijo sklenjena, ko ponudnik
prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo
sprejema.
92.
Zaradi ezmernega prikrajanja pogodbe ni mogoe razveljaviti:
a. e sta se stranki izpodbijanju v naprej odpovedali;
b. e je od sklenitve pogodbe preteklo e 6 mesecev;
c. e je prikrajana stranka vedela za pravo vrednost stvari;
d. e bi prikrajana stranka morala vedeti za pravo vrednost
stvari;
e. e gre za aleatorno pogodbo;
f. e je druga stranka pripravljena prilagoditi pogodbo;
g. e so premoenjske razmere druge stranke slabe.
93.
ZOR je na podroju odkodninske odgovornosti sprejel:
a. izkljuno krivdno odgovornost;
b. izkljuno krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim
bremenom;
c. naelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom,
dopolnjeno s primeri objektivne odgovornosti;
d. izkljuno objektivno odgovornost;
e. naelo objektivne odgovornosti, dopolnjeno s primeri krivdne
odgovornosti.
94.
Teoriji o pravnorelevantni vzronosti, ki sta uveljavljeni v nai
teoriji in praksi sta:
1.T. O ADEKVATNI VZRONOSTI vzrok je okoliina, ki po rednem teku
stvari pripelje do take posledice.
2.T. O RATIO LEGIS VZRONOSTI v potev pridejo samo tisti vzroki,
ki so kritev pravne norme in jih pravna norma glede na svoj namen
teje kot vzroke.
95.
A in B sta sklenila pogodbo, na podlagi katere je A na B-ja
prenesel svojo denarno terjatev proti C-ju. C je svoj dolg plaal
A-ju. B-jev zahtevek proti C-ju je utemeljen:
a. e je C dolg plaal e pred pogodbo o odstopu;
b. e je C dolg plaal po odstopu, o katerem ni bil obveen;
c. e je C dolg plaal po odstopu, kljub temu, da je bil o njem
obveen, ker se z odstopom ni strinjal.
96.
Natej vrste obveznosti glede na pravni naslov!
PRAVNOPOSLOVNE OBLIGACIJE:
dvostranski pravni posli
enostranski pravni posli
NEPOSLOVNE OBLIGACIJE
obveznosti iz krivdne odkodninske odgovornosti
obveznosti iz objektivne odgovornosti
obveznosti iz neopraviene obogatitve
97.
Kakne pravice ima upnik, ki je po dogovoru med strankama pri
alternativni obveznosti imel pravico izbire, e po dolnikovi krivdi
pride do nemonosti izpolnitve enega od predmetov izpolnitve?
Pravico zahtevati preostali predmet ali pa odkodnino za unieni
predmet.
98.
Stari odgovarjajo za kodo, ki jo povzroijo njihovi mladoletni
otroci:
a. objektivno -
od 0-7 let
b. krivdno -
od 7-14 let
99.
Mati nezakonskega otroka zahteva od oeta poleg preivnine tudi
povrnitev izdatkov v zvezi s porodom in stroke za otrokovo
preivljanje, ki jih je imela do vloitve tobe. Kvalificiraj
zahtevek!
Gre za VERZIJSKI ZAHTEVEK neopraviena obogatitev ene stranke na
raun druge, brez pravnega temelja.
100.Kdaj nastopi dolnikova zamuda?
e je rok doloen, ali izhaja iz narave posla: NA DAN
DOSPELOSTI;
e rok ni doloen: Z OPOMINOM
101.Pravne posledice upnikove zamude!
preneha dolnikova zamuda
preide nevarnost nakljunega unienja ali pokodovanja
upnik je dolan povrniti nastalo kodo, ki jo ima dolnik zaradi
zamude in plaati stroke v zvezi s hrambo stvari
nehajo tei zamudne obresti
dolnik pridobi odstopno pravico
102.Razlogi za pretrganje zastaranja!
vloitev tobe,
pripoznava dolga (lahko tudi s konkludentnim dejanjem, npr:
plailo obresti, zavarovanje, delno plailo)
103.A in B sta sklenila pogodbo, na podlagi katere je A na B-ja
prenesel svojo denarno terjatev proti C-ju. C je svoj dolg plaal
A-ju. Kaken je njegov pravni poloaj v razmerju do B-ja?
A) e je dolg plaal e pred pogodbo o odstopu:
prost obveznosti
B) e je dolg plaal po odstopu, vendar o njem ni bil obveen:
prost obveznosti samo, e ni vedel za odstop
C) e je dolg plaal po odstopu, kljub temu, da je bil o njem
obveen:
obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku
104.Tretjemu je bila zaupana izbira predmeta alternativne
obveznosti, vendar izbire ni opravil. Kaj sedaj?
a. Obveznosti ni mogoe izpolniti;
b. Upnik lahko zahteva, naj izbiro opravi sodie;
c. Vsaka od strank lahko zahteva, naj izbiro opravi sodie;
d. Vsaka od stran lahko pozove tretjega, da ta doloi novo tretjo
osebo, ki bo opravila izbiro.
105.Kdaj se zastaranje pretrga?
a. S pripoznavo dolga, z vloitvijo tobe in z upnikovim pisnim
ali ustnim pozivom dolniku, naj izpolni obveznost;
b. S pripoznavo dolga ali z vloitvijo tobe;
c. Z umikom, z zavrnitvijo ali z zavrenjem tobe.
106.Ali tee zastaranje proti mladoletnim in drugim poslovno
nesposobnim osebam, ki nimajo zakonitega zastopnika?
a. Da;
b. Dokler taka oseba ne postane poslovno sposobna ali ne dobi
zastopnika, zastaranje proti njej ne tee.
107.Pogodba o prevzemu dolga ima privativni uinek:
a. kadar je o tem sklenjena pogodba med prevzemnikom in
dolnikom;
b. kadar je o tem sklenjena pogodba med prevzemnikom in dolnikom
in jo upnik odobri;
c. samo kadar je sklenjena pogodba med prevzemnikom in
upnikom.
108.Obveznost na podlagi odpusta dolga preneha:
a. z upnikovo izjavo, da ne bo zahteval izpolnitve;
b. ko je med dolnikom in upnikom o tem doseen sporazum.
109.Mladoletnik je B-ju povrnil dolg v viini 5.000 SIT. Ali je
takna izpolnitev veljavna?
a. Ne, e je mladoletnik plaal zastaran dolg;
b. Da, e je obstoj obveznosti nedvomen;
c. Ne, e dolg izvira iz igre ali ale;
d. Da, e je zapadel rok za njeno izpolnitev.
110.A in B sta sklenila zakupno pogodbo, v kateri se je B
zavezal A-ju plaati zakupnino v enkratnem znesku najkasneje do 31.
5. 1997. Dne 20. 8. 1997 pa je B od A-ja terjal plailo odkodnine za
premoenjsko kodo, ki jo je B-ju dne 20. 5. 1993 prisodilo pravdno
sodie. A je ugovarjal pobot svoje terjatve iz zakupne pogodbe z
B-jevo terjatvijo. Ali je pobot veljaven?
a. Ne, ker je A-jeva terjatev zastarala;
b. Ne, ker sta obe terjatvi e zastarali;
c. Da, ker A ni ugovarjal zastaranja;
d. Da, ker v asu, ko so se stekli pogoji za pobotanje, terjatev
iz zakupne pogodbe e ni bila zastarana.
111.Kdaj je obveznost deljiva?
a. e se tisto, kar se dolguje, lahko porazdeli;
b. e se tisto, kar se dolguje, lahko izpolni v delih;
c. e se tisto, kar se dolguje, lahko izpolni v delih, ki imajo
iste lastnosti kot celi predmet;
d. e celi predmet z delitvijo ne izgubi niesar od svoje
vrednosti.
112.Kdaj sodie zmanja pogodbeno kazen?
a. Na zahtevo upnika;
b. Na zahtevo dolnika;
c. e spozna, da je glede na vrednost predmeta obveznosti
nesorazmerno visoka;
d. e spozna, da je glede na pomen predmeta obveznosti
nesorazmerno visoka.
113.Navedi kdaj je stopnja krivde pomembna za odmero odkodnine v
civilnem postopku?
1.PRAETIUM AFFECTIONIS (e je bila stvar pokodovana ali uniena
namenoma, lahko sodie odmeri odkodnino glede na vrednost, ki jo je
imela stvar za okodovanca.
2.ZNIANJE ODKODNINE (sodie lahko ob upotevanju premoenskega
stanja okodovanca naloi odgovorni osebi, da plaa manjo odkodnino,
kot zmanja koda, e koda ni bila povzroena namenoma in tudi ne iz
hude malomarnosti, odgovorna oseba pa je ibkega premoenjskega
stanja in bi jo plailo popolne odkodnine spravilo v
pomanjkanje.
114. Katere izmed natetih kod so pravno priznane po ZOR?
a. Skaenost;
b. Strah;
c. Duevne boleine zaradi zmanjanja ivljenjske aktivnosti.
115.A terja B-ja naj mu povrne dolg v viini 10.000 SIT, sicer ga
bo toil pred sodiem. B ve, da je dolg e vrnil; vendar plaa e
enkrat, ker ga je strah A-jeve gronje s sodiem. Ali lahko B zahteva
od A-ja vrnitev teh 10.000 SIT?
a. Ne, ker je plaal, eprav je vedel, da ni ve dolan;
b. Seveda, saj je plaal, da bi se izognil gronji A-ja.
116.Pojasnite razdelitev dokaznega bremena pri subjektivni
odkodninski odgovornosti!
Okodovanec trdi, da je koda nastala in kdo jo je povzroil.
Odgovorna oseba pa mora dokazati, da koda ne izvira iz njegovega
ravnanja oz. da ni nastala koda. Torej, mora dokazati, da bodisi ni
vzrone zveze, oz. da nedopustna koda sploh ni nastala.
117.Zavezanec iz objektivne odkodninske odgovornosti ne
odgovarja:
a. vselej odgovarja;
b. e dokae, da ni kriv;
c. e dokae, da koda izvira iz vzroka zunaj stvari, ki ga ni
mogoe priakovati, ga odvrniti ali se mu izogniti;
d. e dokae, da je kriv okodovanec;
e. e dokae, da gre za naravni dogodek;
f. e dokae, da je ravnal s potrebno skrbnostjo.
118.Za kodo, ki jo povzroi delavec na delu ali v zvezi z delom
tretjim osebam odgovarja pravna oseba (delovna organizacija) po
naslednjem naelu:
a. krivdno;
b. vselej;
c. objektivno, e ne dokae, da je delavec ravnal tako, kot je
bilo treba;
d. nikoli;
e. e je za nastalo kodo sokriva;
f. subsidiarno, e ni mogoe iztoiti kode od delavca.
19.Kdaj predkupna pravica ni asovno omejena?
a. e gre za pogodbeno predkupno pravico;
b. Vselej je asovno omejena;
c. Nikoli ni asovno omejena;
d. e gre za zakonito predkupno pravico;
e. e gre za pogodbeno predkupno pravico na nepreminini, ki je
vpisana v zemljiki knjigi;
f. e sta se stranki tako dogovorili.
20.Kdaj se lahko zahteva razveljavitev pogodb med zavezancema in
3. osebo ne glede na dobrovernost 3. osebe:
a. nikoli;
b. e gre za zakonito predkupno pravico;
c. e gre za pogodbeno predkupno pravico;
d. vselej;
e. e gre za pogodbeno predkupno pravico, ki je vpisana v javno
knjigo21. Kdaj ima predkupna pravica po naem pravu absolutni
uinek?
122.Kako se imenujemo razmerja med udeleenci pogodbe v korist
tretjega:
a. Promisar promitent(obljubi promisarju):kritno
b. Promisar - beneficiar:valutno
c. Promitent - beneficiar:kavzalo
123. Navedite:
a. oblike dopustne gestije:
koristna gestija
nujna gestija
b. pravice gestorja v primeru dopustne gestije:
dominus ga oprosti oz. prevzame obveznosti
d. mu povrne potrebne oz. koristne izdatke
povrne pretrpljeno kodo
in izplaa primerno plailo za trud
24. Zakonita predkupna pravica uinkuje erga omnes:
a. vedno;
b. nikoli;
c. samo, e tretja oseba ni v dobri veri;
d. samo, e je vpisana v javno knjigo.
25. Trajanje predkupne pravice je asovno omejeno na 5 let:
a. pri zakoniti predkupni pravici;
b. pri pogodbeni predkupni pravici;
c. vedno;
d. nikoli;
126.Po katerih pravilih se presoja primer, ko stranka opravi tuj
posel, misle da je njen?
po pravilih o GESTIJI
127.Upnik lahko zahteva samo toliko, kolikor je dolnik obogaten.
Ta trditev velja za:
a. kondikcijo;
b. verzijo;
c. gestije;
d. odkodninske zahtevke.
128.ZOR je glede zahtevkov iz neupraviene pridobitve sprejel
naelo:
a. obogatitve;
b. vrnitve;
Utemelji!
Zakon pravi, da je dolna, kdor je bil obogaten na kodo drugega
vrniti prejeto vrniti, e je to mogoe, sicer pa nadomestiti vrednost
prejete koristi.
129.Kakna so pooblastila sodia kadar gre za condictio ob turpem
causam!
Da pri pogodbi, ki je nina zato, ker po svoji vsebini ali namenu
nasprotuje temeljnim moralnim naelom lahko
v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepotene stranke za vrnitev
tistega, kar je dala drugi stranki; pri odloanju pa upoteva
potenost ene oz. obeh strank ter pomen ogroenih interesov.
30. Dolino garancijskega roka doloa:
a. zakon;
b. izdajatelj garancijskega lista;
131.Rok za uveljavljanje jamevalnih sankcij znaa:
a. 3 dni od izroitve;
b. nemudoma po izroitvi;
c. 6 mesecev od izroitve;
d. 1 leto od grajanja;
e. 1 leto od izroitve;
f. 8 dni od grajanja.
132.Kako vpliva na pravico do izpodbijanja pravnega posla zaradi
napake volje:
a. Teorija izjave:
iti nasprotno stranko ? ne sme se izpodbijati.
b. Teorija volje:
iti se izjavitelj volje ? lahko izpodbija.
133.Utemeljite teorijo o realizaciji!
Pogodba, ki ni v predpisani oz. dogovorjeni obliki, ostane v
veljavi, e je e (lahko tudi v preteni meri) izpolnjena.
134.Delavec, ki je na delu ali v zvezi z delom povzroil kodo
tretji osebi, je neposredno odkodninsko odgovoren:
a. v vsakem primeru;
b. samo, e je povzroil kodo s kaznivim dejanjem;
c. samo, e je ravnal naklepno;
d. samo, e je kodo povzroil z veliko malomarnostjo;
e. e v danih okoliinah ni ravnal tako kot je treba;
f. v nobenem primeru;
g. e okodovanec ne more dobiti povraila od pravne osebe.
135. Za obstoj odkodninske odgovornosti morajo biti podani
naslednji elementi:
a. vzrona zveza med odgovornostjo in kodo;
b. koda;
c. krivda;
d. kodni dogodek;
e. nedopustna koda;
f. vzrona zveza med kodnim dogodkom in kodo;
g. malomarnost;
h. nedopustni kodni dogodek;
i. odgovornost;
j. poveana nevarnost;
k. ............................... .
136.Ratio legis teorija o vzroni zvezi trdi:
a. da mora biti vzrona zveza izrecno doloena z zakonom;
b. de ja vzronost upotevana le, e je smiselna;
c. da je pri presojanju vzrone zveze treba gledati na namen
norme, e je krena;
d. da je pri presojanju vzrone zveze treba gledati na
racionalnost ravnanja povzroitelja kode;
e.
...............................................................................................................................................
.
137.Kakna je v naelu pravna narava dolob ZOR-a!
DISPOZITIVNA
138.A je B-ju poslal ponudbo za sklenitev in v njej doloil 10
dnevni rok za sprejem. B je ponudbo najprej pisno zavrnil, nato pa
si je premislil in osmi dan roka sporoil A-ju, da ponudbo sprejema.
Ali je pogodba med strankama sklenjena?
a. Da;
b. Ne.
139.Natej predpostavke za veljavnost pogodbe!
1.SPOSOBNOST
2.DOPUSTNOST IN MONOST
3.VOLJA
4.OBLIKA
140.Neveljavnost pogodbe naeloma uinkuje:
a. ex tunc;
b. ex nunc;
c. pri ninosti ex tunc, pri izpodbojnosti ex nunc;
d. pri ninosti ex nunc, pri izpodbojnosti ex tunc.Stara izpitna
vpraanja: teorija in primeri
------------------------------------------------------------------------Fiduciarna
cesija!
Izpodbojnost - razlogi!
Navedi prave institute in argumentirat zakaj je tako
argumentirati institut, ki si ga uporabil;
Akcesorije pri poravnavi
akcesorije pri novaciji + primer
Posebnosti pri cesiji
Ninost razlogi
primer pri A: . Oseba A proda s pridrkom LP dva tovornjaka
keraminih ploic B, ki pa se e vedno nahajajo pri proizvajalcu C. A
mora po pogodi poskrbeti za prevozno pogodbo z osebo D, za prevoz
ker. ploic od os. C do B, kjer je po pogodbi kraj izpolnitve.
neposredno po izroitvi blaga bju, je to unieno v poaru, ki ga ni
mogoe pojasniti. a( ali lahko oseba a zahteva plailo kupnine? b)
kaken je pravni poloaj, e se karamine ploice uniijo na poti med c
jem in b jem zaradinesree, ki jo je zakrivila tretja oseba? c)ali
se spremeni pravna presoja (glede na toko b), e a izvede transport
s svojim osebjem, ki zakrivijo nesreo?
Marko je podaril sliko, ki naj bi imela visoko vrednost. Janez
jo je dal restavrirati. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je slika
ponaredek. Zato je Janez od Marka zahteval povrailo porabljenih
strokov, ki jih je imel zaradi restavracije. Skliceval se je na to,
da je Marko strokovnjak na tem podroju in bi moral vedeti, da je
slika ponaredek.
Ali je Janez uspel s svojim zahtevkom? Katere pravne posledice
se uporabljajo? Argumentiraj s pravnimi pravili!
A da B in C za porocno darilo avto. Potem pa se B in C ne
porocita. Kaksne moznosti ima A?
Ekskulpacijski razlogi pri nepogodbeni odkodninski odgovornosti
in
kateri so instituti utrditve obveznosti?
Eksulpacija poslovnih odkodninskih obveznosti.
tretji kot solvens(pojem,primeri!)
Prejudiciran vrednostni papir(pojem,primer)
primer: Peter in Marko popivata - posedeta se v avto - nesrea -
Peter utrpi nepremoenjsko kodo. e lahko zahteva kaj od Marka (ta je
vozil), eprav ga je Marko opozoril, da sta pijana in da bi la raje
s taksijem. Kakni zahtevki? Kakna odgovornost je to? Odkodnina?
primer: zavarovalnica nakae napani osebi,
Ekskulpacija neposlovnih odk. obveznosti.
Cessio legis (pojem, primer)
Vrednostni papir: razmerje med stvarno in obligacijsko
pravico.
Voznica Marija se pelje po regionalni cesti, kjer je omejitev
90, ona pa zaradi bliine hi prilagodi na 65-70. Vseeno pa ni vidla
cele dovozne poti pred sabo, ker je bilo zaraeno pa neki zid ali
kaj, in se tam pripelje 6-letna Darja s kolesom. Voznica je zaela
bremzat pa se umikat samo nesree ni mogla prepreit. Darja utrpi
hude pokodbe glave (brez elade je bla). In zdej stari zahtevajo
kodo od Marije. Kakna je odgovornost Marije glede na temelj? Ali
lahko Darja odgovarja krivdno?
Ali bi se lahko Marija glede na dogodek z Darjo ekskulpirala
odgovornosti?
Izjeme od vzajemnosti pri pobotu?
in fraudem legis agere, error, emptio venditio,
nemo plus iuris,
jamevalni roki,
nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse habere,
perpetuacija ugovorov,
1. aleksander parkira svoj avto v javni hii, in vidi da se iz
enega bmw-ja kadi dim- pod pokrovom avtomobila, zato vzame gasilni
aparat in ta dim pogasi. gasilni aparat se sprazne in ga je
potrebno ponovno napolniti. Polnjenje stane 50 evrov.
- za kaj se gre, ali lahko aleksander ( s svojim gasilnim
aparatom) zahteva ter od koga povrnitev teh 50' evrov.
-za kaj bi se lo, e aleksander nebi uspeno pogasil ognja in bi
na avtu nastala koda.
- ali je kakna sprememba, e bi gasilni apartat vzel iz tujega
avta( kabirolet, ki je parkiran zraven
2. Anton v trgovini naroa barve ta delodajalca, ta jih
poravna.Nekega dne naroi Anton barve za lastno uporabo,ljubo noe
poravnati. Kaj lahko stori trgovina,zahtevki kdo?
3. Maja iz gledalia najame znanega tipa da bi pel za 5000.Pol pa
e enega ki ga taprvi ne mara in zato odpove nastop.Drugi se ponudi
da bo pel za 8000.Monosti?
4. Darija podari Aleu in Mojci avto za porono darilo. Nato se ne
poroita, avto pa obdri ale.Kaj lahko stori Darja,kdo je pasivno
legitimiran,opredeli poloaj?
5. A pooblasti Bja za nakup veine delnic drube XY d.d.
Pooblastitelj pri tem ni navedel najvije zanj e sprejemljive cene.
Po pravilih stroke prevzemov drub je potrebno najprej opravit ogled
poslovanja, postavit primerno ceno in nato sklenit prodajno
pogodbo. B je sklenil prodajno pogodbo o nakupu delnic z XY d.d. za
nesorazmerno visoko ceno, prav tako pa ni opravil ogleda
poslovanja.
a) Ali je A zavezan iz prodajne pogodbe, ki jo je sklenil B?
b) Kakne monosti ima A in proti komu?
6. A in B se dogovorita za menjavo stvari, A bo dal b-ju 250.000
vreden TV,B pa A-ju golf palice(300.000). A pusti na ploniku
neodklenjen avto in ukradejo tv, A pravi da ne more izpolniti, B se
ne strinja. Pravna pravila ki se na to nanaajo in zahtevki??
kontrahirana in obratovalna dolnost,
pacta sun servanda + 2 primera kje se to vidi v OZ,
navidezna solidarnost,
razlika med kavzalnimi in abstraktnimi obligacijami
kdaj ni mogo kondikcijski zahtevek
Bel list:
- aleatorine pogodbe
- oderuke obresti ( kaj so in veljavnost)
- se ne spomnim
- primer ko gre otrok kadit cigarete in zagori neka hika
- primer ko v parkiriu eden vidi da se iz drugega avta kadi
dim
izpitna vpraanja-rumeni list
1. akcesorije pri transakciji
2.cesija v zavarovanje (definicija, znailnosti, primer)
3.ne ultra alterum tantum( definicija, spremembe po oz)
4.primer: vazektomije-zdravnik ni obvesti mokega da do 4 tedne
po opravi lahko ima spolne odnose le z dodatno zaito, ker ni e
ziher da je uspeno opravljena. ampak ena po 10 mesecih po opravi
vazektomije rodi dvojka. mo vloi zahtevek za preivnino, ki ga
zahteva od zdravnika, ena pa ga toi za pretrpljene telesne boleine
v nosenosti-zeka nosenost
- utemelji zahtevke: moa in ene, kdo ima katerega in zakaj
- kako je odgovoren zdravnik
- kako se lahko ekskulpira odgovornosti
5. gostinec A kupi pri prodajalcu pijao z embalao...embalao bi
moral vrnati do doloenega datuma, ampak je ne. zato prodajalec vloi
tobo na odkodnino za embalao ( nekaj takega)
- utemelji za kaj gre
- ali ima (e ima in kdaj ima) prodajalec ( in kaken ) zahtevek
napram kupcu
[b] predvsem me zanima kako ste odgovarjali na 5
vpraanje[/b]
jaz sem napisala da gre za zloeno pogodbo- prodajna z najemno (
zakupno), gre za neupravieno pridobitek
-pa da ima prodajalec najprej vrnitveni zahtevek in ele potem e
ta ni moen tudi odkodninski- za vrednost embalae in tudi za kodo,
ki bi mu lahko nastala( npr.: e bi rabil embalao- sod- da bi
nafilal novo vino in ga drugmu prodal---tako pa ga ni mogel---sam
ni pisalo ni za kakno embalao se gre)
nekaj sem omenila tudi dodati rok za ipolnitev v smeri fiksnega
posla
Bi lahko kdo prosim pomagal reit te primere?
1. Anton v trgovini naroa barve ta delodajalca, ta jih poravna.
Nekega dne naroi Anton barve za lastno uporabo,ljubo noe poravnati.
Kaj lahko stori trgovina,zahtevki kdo?
Gre tukaj mogoe za prekoraitev pooblastila?
2. A in B se dogovorita za menjavo stvari, A bo dal b-ju 250.000
vreden TV,B pa A-ju golf palice(300.000). A pusti na ploniku
neodklenjen avto in ukradejo tv, A pravi da ne more izpolniti, B se
ne strinja. Pravna pravila ki se na to nanaajo in zahtevki??
3. Maja iz gledalia najame znanega tipa da bi pel za 5000.Pol pa
e enega ki ga taprvi ne mara in zato odpove nastop. Drugi se ponudi
da bo pel za 8000. Monosti?
4.Maja negovala Petra 5 let do njegove smrti,v zameno je
priakovala darilo in ga ni dobila. Pravni poloaj? Kako lahko dosee
darilo ali povrnitev strokov in od koga?Rok in pravna podlaga za
zahtevke?
Tukaj sem nekaj razmiljal v smeri da gre za moralno dolnost in
zakon ne dopua restitucije. Naprej mi ni uspelo... ;(
5. petra naroi hrano,luka se zastrupi. dobi telesne
boleine,duevne,zastrupitev sproi dedno bolezen.
6. Mati podari sinu in njegovi bodoi eni avto, potem pa ne pride
do sklenitve ZZ?
7. ter e ena podobna: Darija podari Aleu in Mojci avto za porono
darilo. Nato se ne poroita, avto pa obdri ale. Kaj lahko stori
Darja,kdo je pasivno legitimiran,opredeli poloaj?
Vpraanja 13.2.2013
1.condictio furtiva(opii,primer)
2.zamudne obresti
3.tretji kot solvens
4.primer glede zdravnika,moa in ene,rodila otroka...(e bil
primer enkrat)
5.Primer: A in B skleneta pogodbo o prodaji pija,in se zmenita
da bo B vrnil emalao.ob roku je ne vrne. Ali lahko B uporablja
embalao,na kateri podlagi? ali lahko A zahteva nazaj in kako? (kako
ste reili ta primer)?
22.11.2012
rumeni list
1. condictio furtiva- definicija, primer
2. cesija v zavarovanje- definicija, primer
3.
4. primer: odkodnina ?
5. primer: doloitev pogodbene kazni za neizpolnitev p.posla-
zamuda?
Beli list:
1. Kondikcija pri "ob turpem causam".
2. Cessio legis
3. Anatocizem
4. Primer: Lakom laen, Petra naroi hrano, se zastrupi, dobi
telesne, duevne boleine, strah, zastrupitev sproi neko dedno
bolezen ...
5. Primer: porotvo.
22.11.2012
rumeni list
1. condictio furtiva- definicija, primer
2. cesija v zavarovanje- definicija, primer
3. Ne ultra alterum tantum
4. primer: odkodnina ?
5. primer: doloitev pogodbene kazni za neizpolnitev p.posla-
zamuda?
izpitna vpraanja 24.1.2012
1. condictio ob turpem causam( definicija in primer)
2. cessio legis ( definicija in primer)
3. oderuke obresti!
4. luka ( 11 let) ree starem, da gre za 3 urce na obisk k
prijatelju lojzetu. vendar gresta v paviljon gospe kurnikovi, kjer
kadita cigarete naskrivan. lojzetu je slabo in odide domov, madtem
ko luka e naprej kadi, nekaj ga prestrai in zbei, ter pusti
neogasnjeno cigareto. Nastalo je za 5000 evrov kode. luka ima na
raunu 2500e-
- natej predpostavke za odkodninsko odgovornost
- ali obstaja kavzalni neksus, oz. za kaj se gre
- utemelji svojo odloitev, kako bi odloil, e bi bil sodnik, in
komu bi prisodil odkodnino ( kdo naj jo da)
5. aleksander parkira svoj avto v javni hii, in vidi da se iz
enega bmw-ja kadi dim- pod pokrovom avtomobila, zato vzame gasilni
aparat in ta dim pogasi. gasilni aparat se sprazne in ga je
potrebno ponovno napolniti. Polnjenje stane 50 evrov
- za kaj se gre, ali lahko aleksander ( s svojim gasilnim
aparatom) zahteva ter od koga povrnitev teh 50' evrov
-za kaj bi se lo, e aleksander nebi uspeno pogasil ognja in bi
na avtu nastala koda
- ali je kakna sprememba, e bi gasilni apartat vzel iz tujega
avta( kabirolet, ki je parkiran zraven)
kdo je imel beli list na izpitu 10.4.
zanimata me zadnja 2 vpraanja-primera
1.glede pooblastila- pooblastitel pooblasti pooblaenca za
sklenitev posla za prevzem nekega podjetja, v poblastilu ne doloi
cene, ki jo je pripravljen plaati. ker pooblaenec ni pregledal
poslovanja podjetja- kar je v navadi oz po zakonu in se ni doloila
popolna cena za kupnino podjetja, je pooblaenec sklenil pogodbo za
precej vejo ceno kot je podjetje vredno.
za kaj gre?ali je pooblastitelj zavezan in zakaj? ali ima napram
komurkoli kakren koli zahtevek ( proti komu, kaknega in zakaj)
2.pa glede povraila (denarja in dela) mihe, ki je skrbel za sina
svoje partnerice, za katerega ni skrbel njegov oe v skladu z
zakonom?
za kakno situacijo gre?
ali ima Miha kaken zahtevek v taknem primeru ( kateri, zakaj in
kdo je pasivno legitimiran)?
kakne vrste kode je nastala mihu in zahtevki za posamezno
vrsto?
e eno vpraanje, sam se ga ne spomnem tono
kako ste odgovarjali-mani osebno sta se zdela primera kar
teka
1. sm napisala, da je pooblastitelj zavezan, pa da bi lahko lo
za prekoraitev pooblastila, ter da ima pooblastitelj napram
pooblaencu odkodninski zahtevek za razliko v ceni, ki je bila
plaana in realno vrednostjo cene???ker tudi pooblaenec ni ravnal
skrbno
pol sem razmiljala e v smeri, o dobrovernosti prodajalca
podjetja???
2.pri tem primeru sem pisala o verzijskem zahtevku, kot
povrailni obveznosti, ki jo ima miha napram oetu otroka! ali bi jo
lahko imela tudi mama otroka, glede na to, da je starevska skrb
zakonsko doloena. napisala sem tudi, da zahtevek iz starevstva ne
zastara, ni zastaralnega roka
ima verzijo za premoenjsko kodo in delo, ki ga je vloil-osebno
kodo?
(nekaj sem doma razmiljala e v smeri: kadar nekdo plaa, za kar
ve da ni dolan, nima tega pravice zahtevati nazaj, razen e si to
pravico pridri)
Mo in ena se zaradi hudih finannih teav odloita, da ne elita
imeti ve otrok, zato gre mo na sterilizacijo. ez 10 mesecev
ena rodi dvojke. Mo ugotovi, da mu zdravnik ni dovolj dobro
razloil posledic posega in kdaj zane poseg uinkovati. Sedaj mo
zahteva od zdravnika preivnino za oba otroka za vsak mesec. ena pa
zahteva od zdravnika nadomestilo za kodo, ki so je prinesle boleine
od asa zanositve do poroda, saj je imela od tretjega meseca
nosenosti teave. Kakno pravno podlago imata mo in ena za svoje
zahtevke, ali ima zdravnik kakne razbremenilne razloge?
Mo ne more uveljavljati preivnine, ima pa odkodninski zahtevek
(lahko v obliki rente, ki se opredeli glede na standarde, ki so
doloeni pri preivnini). Seveda le e je zdravnik odgovoren - e ni
bil dovolj skrben.
Tudi mati lahko zahteva odkodnino - 2 monosti:
*kodljivo dejstvo: napaka pri pojasnjevalni dolnosti
ali
*kodljivo dejstvo: napaka pri posegu.
koda: stroki z otroku! in telesne boleine.
Zdravnik se lahko ekskulpira, e dokae da je ravnal dovolj skrbno
- skrbnost dobrega strokovnjaka.
1.kontrahirna dolnost in odkupna pravica, razlike
2.civilna kazen,
3. ne vem ve
4. primer z barvami in trgovino je e bil enkrat
5. pa poroka tisto ko se na koncu ne poroita, njemu ostane
avto
Razlika Kontrahirna dolnost/Odkupna pravica
2. Vse v zvezi z 86/2 lenom + primer
3. Kaj je civilna kazen + primer
4. Primer v zvezi z zastopstvom
5. primer v zvezi z odpadlo causo
Navedi vrstni red uporabe teorij o vzroni zvezi v civilnem
pravu: teorija o naravni vzronosti, ratio legis, adekvatni, o
predvidljivosti, o alternativni vzronosti
2. Ne alteru tantum in OZ
3. Primer: Maja iz Gledalia najame znanega tipa za pet za ceno
5000eur, pol pa po njemu e enega, katerega pa ta prvi ne mara in
zato odpove nastop. Drugi se ponudi da bo pel za 8000..kakne
monosti ima Maja.
4. 2 naeli, ki ju je sodna praksa izoblikovala pri odmeri
pravine denarne odkodnine..
5. Kaj mora dokazati okodovanec e hoe uveljavlja pretium
affecionis..
1.monizem in dualizem v oz- pojasni na primeru
2. denarne terjatve in izjeme oz posebnosti v primerjavi z
drugimi obveznostmi v oz
3.venire contra factum proprium- razloi na primeru
4.izkljuitve kodnega dogodka in kode- primeri,
5. primer
izpit 23.11.2010
kondikcija
anatocizem
kumulirana pogodba
2 primera
Rumeni list:
Aleatorne pogodbe
Condicio furtiva
Ne ultra alterum tantum
2 primera
Oj! Js sm tudi pri zadnjemu napisala drubena, sam raunam, da je
isto mimo...
Pri prvem pa sm napisala, da mora kolesar dokazovat kodo (duevne
in telesne boleine), kodni dogodek, da se vzrona zveza tu domneva,
se pravi objektivna odgovornost podjetja, ker je vzdrevalec
neutemeljeno opustil vzdrevanje ceste, kr gre za javni interes
(163. OZ Odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splonega pomena
- Tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splonega
pomena, odgovarja za kodo, e brez utemeljenega razloga neha
opravljati ali neredno opravlja svoje storitve.), torej naj bi
tukaj lo za nedopustno ravnanje iz katere izvira odkodninska
odgovornost za delavca. Da ne glede na to, da je prometni izvedenec
rekel, da bi kolesar luknjo lahko prevozil normalno, e bi e naprej
vozil 32km/h in ne bi zaviral, da kolesar ni dolan vozit s
hitrostjo 32km/h in niti se ni dolan izogibat vsaki luknji na
cesti. In da bi kot sodnica zahtevku ugodila. Kaj ste pa vi
napisali?
Na ustnem, da se pojavljajo primeri?
Ja glede drugega primera. Bil je isti kot na prejnjem roku in ni
drubena pogodba, sn e jas takrat napisala da je pa ni blo prav, te
ist zavedejo s to drubo. Pravilni odgovor je mandatna, ne me vpraat
zakaj sn kar malo nabluzla. Vem pa da je prav kr me je pol Sameva
na ustnem to vpraala za kero pogodbo gre in da sem ist mimo vsekala
z drubeno... Prvi odgovor pa sem tut jas nekako isto pisala o
odkodninski odgovornosti in da bi ugodila zahtevku samo sem bolj
nestrokovno vse skup natvezla tak da...upam da bo vsaj nekaj tok.
Glede primerov pa nevem kak je ocenjevanje e ti da za pomanjkljiv
odgovor kaj tok :s
verajnja vpraanja (15.2.2011) - rumeni list:
1. Condicio furtiva
2. Aleatorne pogodbe
3. Zmota (e se ne motim -->pravno relavantna zmota)
4. in 5. primera (al ju nimam ve v spominu)
p.s.: naj kdo napie e vpraanja iz belega lista
vpraanja beli list:
1.condictio ob turpem causam
2.komutativne pogodbe
3.pravno relevantna zmota
4+5 primerov se pa tut jst al ne spomnim, ker jih nisem
reeval.
Eno podjetje je kupovalo delnice druzga podjetja in so najel in
pooblastil enga modela da bi to vse izvedu. V praxi je temu pa tko
da se pred nakupom pregleda podjetje in se ele pol odlo o nakupu,
on pa tega ni naredu in enostavno kupu delnice brez pregleda in
nakoncu so mel ful izgube zarad tega. A se morjo drat tega
dogovora, kdo odgovoarja itd itd itd
condictio ob turpem causam
2. cessio legis
3. anatocizem in OZ
4. primer - se ne spomnim
5. primer - nekaj iz posojilne pogodbe
bel list:
1.condictio furtiva
2.tretji kot solvens
3. anatozicem in oz
4. primer -
5. primer - nekakko takole en gostilniar je kupil pijao in potem
ni v dogovorjenem roku vrnil flae, eprav sta se dogovorila, da mu
bo v nekem roku vrnil. On ga sedaj toi... naj nekdo dopolni...
oba primera kr neki, vedno teje je vse skupaj....verjetno z
namenom...
in fradeum legis agere in oz!
Tretje vpraanje na belem listu je bilo naelo ne ultra alterum
tantum in spremembe v OZ. Vsaj na mojem listu.
Primer pa je bil nekak tak: Mo M in ena F imata e tri otroke.
Zaradi finannih teav se odloita, da ne elita imeti ve otrok, zato
gre mo na sterilizacijo. ez 10 mesecev ena rodi dvojke. Mo ugotovi,
da mu zdravnik ni dovolj dobro razloil posledic posega in kdaj zane
poseg uinkovati. Sedaj mo zahteva od zdravnika preivnino za oba
otroka za vsak mesec. ena pa zahteva od zdravnika nadomestilo za
kodo, ki so je prinesle boleine od asa zanositve do poroda, saj je
imela od tretjega meseca nosenosti teave. Kakno pravno podlago
imata mo in ena za svoje zahtevke, ali ima zdravnik kakne
razbremenilne razloge...? Nekaj takega no. Za priblino predstavo
bo.
naelo U.A.T. je blo 3. vpraanje na belem listu...
primer #2 pa je bil...
Gostinec A kupi pijao od prodajalca v embalai in je v
dogovorjenem roku ni vrnil, zato prodajalec toi A-ja na povrnitev
vrednosti embalae.
-na kateri pravni podlagi lahko A uporablja embalao
-ali in na kateri pravni podlagi bi lahko prodajalec zahteval
protivrednost embalae
Pri posojilni je bilo tako, da je A Bju posodil
2000e..dogovorila pa sta se, da mu jih lahko B vrne tudi z odstopom
terjatve.
A)za kakno obveznost gre?
B)v primeru neplaila, kaj lahko in kako lahko A dobi ta znesek
nazaj.
Pri prvem primeru pa je F bil lastnik neke..delavnice al nvm
neke proizvodnje..in potem pa je, za svoje potrebe kupil nek stroj
od osebe /drube H. Ta stroj so vgradili Hjevi delavci- know how ter
druba I, ki je bila specializirana za to vgradnjo stroja. Pri tem
pokodujejo stroj, potrebno je 2 tedensko popravilo, zaradi tega
pride do izpada proizvodnje. F naperi zahtevek za nadomestilo, pa,
za asa popravila tega stroja. Druba I pa ugovarja, da so odgovorni
tudi delavci drube/osebe H, ker so pa delovali po njihovih
navodilih.
Potem pa pravna podlaga ter nekaj e
Nadomestilo in nekaj pa, na katerih pravnih pravilih
temelji.
Kdo so odg.osebe.
Za kakne odg.gre.
Kako se lahko te osebe ekskulpirajo.
Izpit 16.5.2011 (Izredni rok)
1. Condictio furtiva.
2. Kaj se zgodi z zastavnim predmetom in zastavno pravico pri
cesiji?
3. Kvalificirana zmota.
4. Primer (tak ful priblino, ker se ga ne spomnim dobro): Anton
v trgovini z barvami naroa barve za podjetje pri katerem je
zaposlen. Ljubo, direktor podjetja, kjer Anton dela, nato te raune
trgovini z barvami poravna. Nekega dne Anton v trgovini naroi barve
za lastno uporabo, ko pa trgovina zahteva plailo od Ljuba ta rauna
noe poravnati, e da jih je Anton naroil zase ne za podjetje in da
tako ali tako Anton sploh nima pooblstila, da bi naroal barve za
podjetje. Kaj lahko v tem primeru stori trgovina z barvami? Kdo ima
kakne zahtevke proti komu,...
5. Primer (priblino): Darija podari Aleu in Mojci avto za porono
darilo. Ale in Mojca se nato ne poroita, avto pa obdri Ale. Kaj
lahko stori Darija, kdo je pasivno legitimiran, opredeli nastali
poloaj,...
Skupina B
1.Verzija-kombinirano premoenjska,nepremoenjska+primer
2.se ne spomnim
3.Kvalificirana zmota
+2 primera
Lepo pozdravljeni!
Eto vprasanja od vceraj, sreda 30.08. (vsi smo imeli eno
skupino)
1.) Nemo contra se subrogasse censetur (Upnik ne more prit v
slabsi polozaj glede varscin in stranskih pravic)
2.) Conditio ob turpem causam (ko je neutemeljena pridobitev
hkrati tudi nedopustno dejanje)
3.) Novacija in akcesorije (prenehajo o.o.d.d.)
4.) Primer: Nogometna tekma, napadalec hoce dat gol, se zazene,
ne more se vec ustavit, Tomaz hoce ubranit, potem naletita skupaj
Tomaz dobi poskodbe. Drugace tekma ni bila groba.
Tomaz kasneje zahteva odskodnino za telesne in dusevne
bolecine.
a) Katere predpostavke mora dokazovat Tomaz? (skodni dogodek,
skoda, vzrocna zveza - ker to dokazuje oskodovanec)
b) Napisi svojo odlocitev, ce bi bil sodnik (ni krivde, ni
naklepa, ni ga zanalasc)
c) Pravno okvalificiraj nastalo situacijo
5.) Primer: Neka zenska se dogovori z racunovodskim servisom, da
bo za njih opravljala dela proti placilu za dolocen cas v tednu,
potrebovali naj bi jo najmanj 2 leti, priskrbeli material
(pisarniski in rac. program) itd (ne spomnim se vsega, ker je bil
primer res DOLG)
a) S katero pogodbo bi uredili to razmerje (definicija in zakaj
bi bila najbolj primerna za to razmerje) - jaz sem napisala
podjemna/pogodba o delu
b) Komu mora odgovarjat? (jaz napisala narocniku - torej temu
servisu)
c) Tukaj se ne spomnim tocno vprasanja ampak nekaj glede kako
naj bi se uredilo placilo
d) Mozne odpovedi pogodbe (z ene ali obeh strani)
IZPIT 16.9.2011
1. Kvazikontrakti (pojem, opredeli, primeri)
2. Nemo contra se subrogasse censetur (pojem, opredeli,
primeri)
3. Posebni primeri cesije (pri vsaki en stavek)
4. Primer 1 (po domae): 17-letni Toma se spua po toboganu na
bazenu, ko pride do konca ga nekdo "nabae" na polno, da ima teke
pokodbe hrbtenice. Na vrhu kopalce spua reevalec iz vode + semafor
z rdeo oz. zeleno lujo. Stari zahtevajo odkodnino od lastnika
kopalia. Oni pravijo, da niso odgovorni, ker so imeli tablo
"uporaba tobogana na lastno odgovornost" ter semafor in trdijo, da
niso odgovorni. Opredeli razmerja med njimi, kako se ekskulpirajo,
ali so res napisi in semafor dovolj, da niso odgovorni, v
kaknemprimeru bi odgovarjal samo okodovanec. Pravno utemelji
odgovornosti itd.
5. Primer 2 (po domae): Peter je prodal Sonji vozilo 10.2.,
dogovorila sta se da bo Sonja plaala 10.6. V pogodbi je bila
klavzula, da se vozilo ne sme odsvojiti ter da je do plaila kupnine
last Petra. 4.4. Sonja "zajebe" in proda vozilo Karlu za gotovino.
Opredeli razmerja, kaken zahtevke ma kdo do koga itd. Spet vse
pravno utemeljiti...Obligacije 2013
1. Falsus procurator in posledice!
73. len OZ:
(1) Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaenec v imenu drugega
brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravieno zastopanega samo,
e jo ta pozneje odobri.
(2) Stranka, s katero je pogodba sklenjena, lahko zahteva od
neupravieno zastopanega, da se v primernem roku izree, ali odobrava
pogodbo ali ne.
(3) e neupravieno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe,
se teje, da pogodba sploh ni bila sklenjena.
(4) V tem primeru lahko stranka, s katero je bila pogodba
sklenjena, zahteva povrnitev kode od tistega, ki jo je kot
pooblaenec brez pooblastila sklenil, e ob sklenitvi pogodbe ni
vedela in ni bila dolna vedeti, da ta ni imel pooblastila.
Razlika med falsus procuratorjem in prekoraitvijo pooblastila je
v tem, da v prvem primeru za kodo odgovarja samo zastopnik, pri
prekoraitvi pooblastila pa solidarno odgovarjata zastopani in
zastopnik.
2. Pravila vraanja pri kondikciji!
Kdor kaj plaa, eprav ve, da ni dolan, nima pravice zahtevati
nazaj, razen e si je pridral pravico zahtevati nazaj ali e je
plaal, da bi se izognil sili. (191. len OZ)
Ni mogoe zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano ali storjeno,
da bi bila izpolnjena kakna naravna obveznost ali kakna moralna
dolnost. (192. len OZ)
Kadar se vraa tisto, kar je bilo neupravieno pridobljeno, je
treba vrniti plodove in plaati zamudne obresti, in sicer, e je bil
pridobitelj nepoten, od dneva pridobitve, drugae pa od dneva
vloitve zahtevka. (193. len OZ)
Pridobitelj ima pravico povraila potrebnih in koristnih strokov;
e pa je bil nepoten, mu pripadajo koristni stroki samo do zneska,
ki pomeni poveanje vrednosti ob vrnitvi. (194. len OZ)
Ni mogoe zahtevati nazaj neutemeljeno plaanih zneskov odkodnine
zaradi telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali smrti, e so bili
plaani potenemu prejemniku. (Avtentina razlaga 195. lena
Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, t. 83/01) - OROZ195
(Uradni list RS, t. 32/04), objavljena 2. 4. 2004, doloa:
Za neutemeljeno plailo se teje tudi plailo na podlagi pravnomone
sodne odlobe, ki je bila kasneje spremenjena ali odpravljena.)
(195. len OZ)
e je nekdo uporabil svojo ali tujo stvar v korist tretjega in ni
pogojev za uporabo pravila o poslovodstvu brez naroila, je tretji
dolan vrniti stvar, e to ni mogoe, pa nadomestiti njeno vrednost.
(196. len OZ)
Kdor za drugega kaj potroi ali stori zanj kaj drugega, kar bi
bil ta po zakonu dolan storiti, ima pravico zahtevati od njega
povrailo. (197. len OZ)
e je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik ne
glede na pravico do odkodnine, in tudi e te pravice nima, zahteva
od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. (198.
len OZ).
3.Klavzula Rebus sic stantibus, zahtevki in upravienja
strank!
Predpostavke
112. len
(1) e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine, ki oteujejo
izpolnitev obveznosti ene stranke, ali e se zaradi njih ne da dosei
namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikni meri, da pogodba oitno
ne ustreza ve priakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splonem
mnenju nepravino ohraniti jo v veljavi takno, kakrna je, lahko
stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti oteena, oziroma stranka, ki
zaradi spremenjenih okoliin ne more uresniiti namena pogodbe,
zahteva razvezo pogodbe.
(2) Razveze pogodbe ni mogoe zahtevati, e bi bila morala
stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliine, ob sklenitvi
pogodbe te okoliine upotevati ali e bi se jim bila lahko izognila
oziroma, e bi njihove posledice lahko odklonila.
(3) Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati
na spremenjene okoliine, ki so nastale po izteku roka, doloenega za
izpolnitev njene obveznosti.
(4) Pogodba se ne razvee, e druga stranka ponudi ali privoli, da
se ustrezni pogodbeni pogoji pravino spremenijo.
(5) e sodie razvee pogodbo zaradi spremenjenih okoliin, naloi na
zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne
drugi stranki pravien del kode, ki ji je zaradi razveze pogodbe
nastala.
Dolnost obvestitve
113. len
Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliin upraviena zahtevati
razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti
drugo stranko, br ko zve, da so nastale takne okoliine. e tega ni
storila, odgovarja za kodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker
je o zahtevi ni pravoasno obvestila.
Okoliine, pomembne za odlobo sodia
114. len
Pri odloanju o zahtevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe
zaradi spremenjenih okoliin upoteva sodie zlasti namen pogodbe,
tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu obiajna
pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteenost interesov obeh
pogodbenih strank.
Odpoved sklicevanju na spremenjene okoliine
115. len
Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na
doloene spremenjene okoliine, razen e to nasprotuje naelu vestnosti
in potenja.
4.Amortizacija vrednostnih papirjev!
Je sodna razveljavitev listine v nepravdnem postopku. Pomeni
razglasitev listine za neveljavno. Amortizirati je vsak vrednostni
papir (sprememba v 237. lenu OZ, narobe po Cigoju). Razlog je
izguba ali unienje listine. Pomen pa je sodna razglasitev, da je
listina izgubila svojo veljavnost. Ima tudi konstitutivni in
kasatorien uinek, sodna odloba nadomesti listino.
5.Verzija na nepremoenjskem podroju! Opredeli in primer!
Med okorianjem in prikrajanjem mora obstajati vzrona zveza. Pri
tem je mogoe, da utegne biti prikrajanje na nepremoenjskem podroju,
okorianje pa na premoenjskem podroju in narobe, okorianje na
nepremoenjskem podroju in prikrajanje na premoenjskem podroju.
Prikrajanje je npr. osebno kot delo, korist pa je v poveanju
premoenja druge stranke. Zdravnik, ki stranko neguje, uporablja
stvar, zdravila in druge pripomoke, korist pa je nepremoenjska,
vrnitev zdravja.
6.Objektivne teorije kavze!
Objektivna teorija kavze; poleg subjektivne kavze obstajajo e
okoliine, na katere stranke niti ne mislijo (so same po sebi
umevne) in pomenijo tudi predpostavko za veljavnost pravnega
posla.
7.Primerjava ekskulpacije pri poslovni odkodninski odgovornosti
in objektivni odgovornosti!
Poslovna odkodninska odgovornost je odgovornost za kodo, ki je
posledica kritev pravnega posla.
240. len OZ - dolnik je prost odgovornosti za kodo, e dokae, da
ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz., da je zamudil z
izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliin nastalih po sklenitvi
pogodbe, ki jih ni mogel prepreiti, ne odpraviti in se jim ne
izogniti. Torej upoteva razloge, ki so nastali po sklenitvi
pravnega posla in so:
- nepriakovani
- neizbeni
- neodvrnljivi.
Ne zahteva se ravno zunanjost vzroka (npr. vija sila) ampak
lahko ekskulpira odgovornosti tudi vzrok, ki prihaja iz notranjosti
stvari (subjektivna, objektivna koncepcija).
Objektivna odgovornost: kodno dejanje in kodo dokazuje
okodovanec, vzrona zveza se domneva, velja odgovornost po naelu
vzronosti. Gre za odgovornost ne glede na krivdo. Okodovanec
dokazuje, da je obdolenec storil kodo. Za objektivno odgovornost
gre samo v 3 primerih: nevarna stvar oz. dejavnost, odgovornost za
drugega ter odgovornost po zakonu ali pogodbi.
Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti:
(1) vija sila
(2) dejanje tretjega
(3) dejanje okodovanca
Pogoji za te razloge: neodvrnljivost, neizogibnost,
nepriakovanost.
8.Prejudiciran vrednostni papir!
Vrednostni papir izgubi svojo vrednost s prejudicem. e je za
izvrevanje pravice iz papirja predpisana doloena storitev, preneha
ta pravica, e se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. Vrednostni
papir s tem izgubi svojo vsebino, je prejudiciran. e ni
prejudiciran veljajo za pravice iz vrednostnega papirja splona
pravila zastaranja.
9.Condictio furtiva!
e okorienec ni v dobri veri, ne gre za povrailni, marve za
odkodninski zahtevek. Po odkodninskih pravilih mora accipiens
vrniti vse za kar se je ob prejemu obogatil, ter vse, za kar se je
pozneje stvar poveala, pridobila plodov in koristi. e stvari nima
ve, mora plaati njeno vrednost tudi, e je bila uniena po nakljuju,
kajti nedobroverni pridobitelj je s sprejemom us