Obala in vala reke Dragonije Družinska kolesarska klasika (65Km, 850 višincev) Prekrasen sončen dan se nam obeta, pripravili smo si izlet na obali, morje je ţe toplo, kopalke smo priloţili k obvezni kolesarski opremi, MTB konjički ţe čakajo na dogodivščino. Zapeljemo se do Lucije, kjer si pred Marino Portoroţ poiščemo parking na velikem makadamskem platoju. Preverimo še opremo, zajahamo konjičke in gasssa... Pogledamo na uro, zgodaj je še, kolesarit smo začeli pred sedmo uro zjutraj. Lucija je še mirna v ranem jutru, Portoroţ se počasi prebuja, pa tudi mi si bomo kaj kmalu poiskali prostor za prvo še ne zasluţeno pavzo, ampak zbuditi se pač še moramo in ponavadi brez jutranje kavice to ne gre. Pobrcamo iz Portoroţa proti Bernardinu, v Piranu pa zavijemo na „Punto“, kjer si poiščemo kakšen prijeten barček tik ob morju. Piranska »Punta« Razglednica Pirana, Mandrač in cerkev v ozadju Mmmm, ...bela kava in rogljiček, galebi se oglašajo v daljavi, morje v Bonaci (brezvetrju) gladko „ku ulje!“ Ribiči se počasi vračajo v Mandrač! Blaţeni mir!!! Uţivancija!!! Kasneje se odpravimo proti cerkvi Sv.Jurija, po Adamičevi ulici, v zmernem vzponu mestnega uličnega labirinta. Staro mestno jedro Piran se je izoblikovalo na polotoku, kjer je ohranilo do danes svoj srednjeveški značaj. Na vzpetini nad mestom dominira baročna cerkev z zvonikom in krstilnico. Pobočje vzpetine s cerkvenim kompleksom, je bilo utrjeno z opornimi loki, postopno zgrajenimi od sredine 17. do začetka 19. stoletja. Baročno dvoransko cerkev so pričeli graditi ţe po letu 1595 na mestu starejše, v letu 1344 posvečene gotske cerkve. Cerkev je bila dokončana in ponovno posvečena leta 1637.
9
Embed
Obala in vala reke Dragonije - SLO ISTRA in Dragonja.pdfObala in vala reke Dragonije Družinska kolesarska klasika (65Km, 850 višincev) Prekrasen sončen dan se nam obeta, pripravili
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
Obala in vala reke Dragonije
Družinska kolesarska klasika
(65Km, 850 višincev)
Prekrasen sončen dan se nam obeta, pripravili smo si izlet na obali, morje je ţe toplo, kopalke
smo priloţili k obvezni kolesarski opremi, MTB konjički ţe čakajo na dogodivščino.
Zapeljemo se do Lucije, kjer si pred Marino Portoroţ poiščemo parking na velikem
makadamskem platoju.
Preverimo še opremo, zajahamo konjičke in gasssa...
Pogledamo na uro, zgodaj je še, kolesarit smo začeli pred sedmo uro zjutraj. Lucija je še
mirna v ranem jutru, Portoroţ se počasi prebuja, pa tudi mi si bomo kaj kmalu poiskali prostor
za prvo še ne zasluţeno pavzo, ampak zbuditi se pač še moramo in ponavadi brez jutranje
kavice to ne gre. Pobrcamo iz Portoroţa proti Bernardinu, v Piranu pa zavijemo na „Punto“,
kjer si poiščemo kakšen prijeten barček tik ob morju.
Piranska »Punta« Razglednica Pirana, Mandrač in cerkev v ozadju
Mmmm, ...bela kava in rogljiček, galebi se oglašajo v daljavi, morje v Bonaci (brezvetrju)
gladko „ku ulje!“ Ribiči se počasi vračajo v Mandrač! Blaţeni mir!!! Uţivancija!!!
Kasneje se odpravimo proti cerkvi Sv.Jurija, po Adamičevi ulici, v zmernem vzponu mestnega
uličnega labirinta.
Staro mestno jedro Piran se je izoblikovalo na polotoku, kjer je ohranilo do danes svoj
srednjeveški značaj. Na vzpetini nad mestom dominira baročna cerkev z zvonikom in
krstilnico. Pobočje vzpetine s cerkvenim kompleksom, je bilo utrjeno z opornimi loki,
postopno zgrajenimi od sredine 17. do začetka 19. stoletja. Baročno dvoransko cerkev so
pričeli graditi ţe po letu 1595 na mestu starejše, v letu 1344 posvečene gotske cerkve. Cerkev
je bila dokončana in ponovno posvečena leta 1637.
Mimo cerkve jo mahnemo do stopnic, kasneje pa levo po urejeni obalni potki proti Fjesi.
Zanimivo flisasto pobočje nam prikaţe na samem vrhu piransko obzidje, pod njim pa še
vedno prisrčne divje plaţe. Še vedno je zgodaj, kavica nas ni zadovoljivo predramila, nam pa
se nikamor ne mudi, zato prislonimo kolesa nekam ob obali, da še malo počivajo, mi pa v
jutranje kopanje.
Plaţa je še prazna, morje mirno, pa dajmo zaplavat, se malo namakat... gneča bo tu vsak čas,
zato uţivajmo te trenutke „samo naše“ plaţe!
Potka proti Fjesi Piranski ulični labirint Strunjanski zaliv, Soline
V Fjesi nas čaka vzpon v Pacug. »Hja, kaj čmo,...bo treba delat“, klanec neizprosen, tlakovci
pa nočejo in nočejo končati. Na vrhu zavijemo levo in po cca 150 metrih desno na
makadamsko pot med vilami. Na koncu poti se nam na levi pokaţe urejena sprehajalna potka
(skoraj singlica), ki nas popelje v goščavo, pokukamo pa ven nad Salinero pri Strunjanu.
Niţje v blagem desnem ovinku tik ob morju skrenemo levo na valobran strunjanskih solin.
Soline skorajda samevajo, le malo soli pridelajo iz njenih „njiv“, ţetve so skromne!
Zavetniška cerkev slovenskih mornarjev, Strunjan Tartini, Piran
Prečkamo leseno brv solinarskega kanala in ţe se vozimo mimo plaţe in okoli plitvine Stjuţa
na naši desni.
Ob kapelici zavijemo levo v klanec … „Spet ti tlakovci!“ vse do romarske cerkvice
Marijinega prikazovanja. Cerkev je zavetnica slovenskih mornarjev.
Če nam je klanec prestrm, nič hudega, posluţimo se tehnike »GURATLONA«!
Nato pa kar naprej proti klifu ob morju, kjer stoji na samem robu prepada tudi strunjanski
kriţ, znamenje pomorščakom, da je na tem mestu njihova zaščitnica. Prvič je bil postavljen
leta 1600. Takratni je bil kamnit, današnji pa je iz betona. Privoščimo si pavzo, saj je
panorama prekrasna. Napasimo si oči...
Ob robu klifa napredujemo naprej proti Belvederju. Klif je sedaj precej zavarovan pred
morebitnimi padci v globino, če se ne čutimo kolesariti pa brez skrbi, kolo „k nogi“ in
previdno naprej! Potka preide na asfaltirano cestico, nekoliko se še povzpnemo mimo hiš do
kolovoza, ki pa nas vodi nad rtom Ronek in nad Dobravo mimo avtokampa do turističnega
naselja Belveder. Pred pralnico/kopalnico avtokampa zavijemo levo v spust po singlici, ki
pokuka iz goščave tik pod naseljem. Nadaljujemo spust po asfaltu vse do belvederske plaţe
nedaleč od SanSimona.
Klif Mesečevega zaliva, pod strunjanskim Križem, naša potka se vije zgoraj ob samem robu
Po izolski marini preidemo na mestno promenado in spet nas bo zamikala pavza. Zakaj pa ne,
saj nismo na tekmovanju, ...hja! Zibanje čolnov v mandraču nas prav pomirja, okrepčilo prav
paše, pa tudi jutranji vrveţ starega obalnega mesta nas kar prerodi z energijo!
Zapeljemo na „Punto“, pokolesarimo okoli Izole in ţe smo na obmorski poti proti Kopru. V
mesto prikolesarimo kar hitro, saj nam pomaga Maestral, ki nam je začel pihati v hrbet.
Taverna Križarka velikanka na potniškem pomolu, Koper
Vozili bomo po severni obvoznici mesta ob potniškem pomolu. Če bomo te sreče, morda
zagledamo kakšno kriţarko velikanko. Morda skočimo še v staro jedro mesta na ogled
Pretorske palače, Loggie, trga Brolo...
Pretorska palača Trg Brolo
Kasneje vijugamo med megacentri proti Šalari, kjer si izberemo staro cesto proti Vanganelu.
Cesta začne tik ob pokopališču oziroma Vinakopru. Cesta je lokalna, tu ne bo prometa, pa tudi
klancev ne. Uţivaško!
Vinorodno tihožitje
V Vanganelu si ogledamo informativno tablo Poti za Srce in Dušo ! Proti Marezigam jo bomo
mahnili prav tam. Ja, ...tako „ malu za dušu inu srce “!
Ob kamnitem mostu tik ob tenis igriščih zavijemo z glavne ceste, ki vodi v Babiče in