NOVOMAŠNIK BR. ANDREJ POLLAK SE PREDSTAVI Sem br. Andrej Pollak, doma iz za Bežigrada. Rodil sem se leta 1983 v Kranju, osnovno šolo sem obiskoval v Spodnji Šiški, tehniško gimnazijo na Vegovi. Ves ta čas sem sodeloval v domači župniji kot ministrant in pevec in obiskoval srednješolski verouk. Klic v duhovništvo sem začutil v tretjem letniku srednje šole. Takratni kaplan p. Peter mi je svetoval duhovne vaje, da bi na vprašanje duhovnega poklica dobil odgovor. Res sem ga dobil in odločil sem se, da postanem frančiškan in duhovnik. Po maturi sem se vpisal na Teološko fakulteto in vstopil k frančiškanom. Po dobi začasnih zaobljub in frančiškanskem letu sem lansko leto 14. septembra v naši cerkvi izpovedal slovesne zaobljube (obljubil, da bom vse življenje živel kot frančiškan), dan kasneje sem iz Centra odšel na Vič, kjer pomagam v pastorali; diplomiral sem isti mesec, 25. septembra, natančno mesec dni kasneje pa sem v Komendi prejel diakonsko posvečenje. Sedaj se z opravljanjem diakonske službe, učenjem maševanja in drugih stvari, značilnih za duhovniško služenje, pripravljam na duhovniško posvečenje. NOVOMAŠNIK BRAT ANDREJ, BOD’ POZDRAVLJEN! NOVA MAŠA 4. 7. 2010 br. Andrej Pollak frančiškan Bežigrajska župnija se pripravlja na slovesnost nove maše, ki bo v nedeljo, 4. julija 2010 ob 10. uri v župnijski cerkvi Sv. Cirila in Metoda. Na ta veliki dogodek za našo župnijo, našo frančiškansko provinco in za Cerkev v Sloveniji, se želimo primerno duhovno pripraviti. K temu vam želi pomagati tudi ta listič, ki ga imate v roki. Njegovo novomašno geslo je: Nobena stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Prim. Rim 8,39 Vsak novomašnik si izbere svoje geslo, po navadi je do stavek iz Svetega pisma, ki zgoščeno povzema novomašnikovo naravnanost, poklicanost in poslanstvo. Br. Andrej si je novomašno geslo izbral iz odlomka iz Pisma Rimljanom: Hvalnica Božji ljubezni (Rim 8,31-39) »Kaj bomo torej rekli k vsemu temu? Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril? Kdo bo obtoževal Božje izvoljence? Bog opravičuje! Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, ki je bil obujen od mrtvih in sedi na Božji desnici ter posreduje za nas? Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč? Prav kakor je pisano: Zaradi tebe nas ves dan pobijajo, imajo nas za klavne ovce. Toda v vseh teh preizkušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil. Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu«. In še njegova razlaga gesla: Te besede apostola Pavla, ki jih nameni Rimljanom, so mi pri srcu zaradi jasnosti in gotovosti, ki ju prinašajo s seboj – ena sama stvar v vsem kozmosu, v tem času in večnosti ne bo mogla tako poseči vmes med vsakega od nas in Sveto Trojico, da bi nas ločila od nje. Te besede me napolnjujejo z vero v težkih trenutkih življenja. Takrat se sprašujem kot vsak drug, kje je Njegova ljubezen, kje je On. Te besede me pomirjajo in mi vlivajo moči. Nič, če bomo to hoteli, nam ne more vzeti Božje naklonjenosti in zvestobe, Božje ljubezni, ki je za nas v Jezusu Kristusu. Noben strah, tudi pred smrtjo in smrt sama nam končno ne more nič, noben dogodek življenja ne more prekiniti Božje zvestobe, Bog je vedno zvest. Če po eni strani te besede govorijo o Božji zvestobi, pa me po drugi sprašujejo po mojem odnosu do Jezusa in me spodbujajo, da bi ga živel v veselju, odgovornosti in v njem rasel. NOVOMAŠNO GESLO