Novinarska konferenca 7. februarja 2014 www.stat.si/nk
Mar 20, 2016
Novinarska konferenca
7. februarja 2014
www.stat.si/nk
Vsebina:
• Aktualni kazalniki: Izvoz in uvoz blaga v letu 2013
Genovefa Ružić, generalna direktorica
• Analiza: Gibanje cen življenjskih potrebščin v obdobju od leta 2008 do danes
Tatjana Brvar, Oddelek za statistiko cen
Vode – od izvira do izpusta, brošuraSaša Čuček, Oddelek za statistiko okolja in energetike
Blagovna menjava Slovenije s tujino v letu 2013 (predhodno leto = 100, začasni podatki)
Izvoz blaga: 2,6 %EU-28: 2,6 %ostale države: 2,6 %
Uvoz blaga: 0,3 %EU-28: - 1,3 %ostale države: 6,8 %
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
-30.0
-20.0
-10.0
0.0
10.0
20.0
30.0
IzvozUvoz
stopnja rasti v % (predhodno leto = 100)
Gibanje cen življenjskih potrebščin v obdobju od leta 2008 do danes
Tatjana [email protected]
Oddelek za statistiko cen
Indeks cen življenjskih (ICŽP): novo v letu 2014
Število reprezentantov• 2014: 684 2013: 667 2012: 663
Uteži ICŽP 2014
Inflacija, januar 2014
• LETNA RAST CEN 0,8 %
• POVPREČNA 12-MESEČNA RAST 1,6 % jan 2013: 2,6 %
• NA MESEČNI RAVNI DEFLACIJA (–0,6 %) (dec 2013: –0,9 %; jan 2013 –0,8 %)
* Storitve: + 1,8 % (vpliv 0,6 odstotne točke)
* Blago: +0,4 % (vpliv 0,3 odstotne točke)
Vplivi na letno inflacijo, januar 2014
PODRAŽITVE•Stanovanje 0,5 odstotne točke- elektrika 9,8 %- komunala 6,1 %
• Hrana,b.pijače 0,3 odstotne točke
- mleko,izd., jajca 4,4 %- Kruh, izd. Iz žit 3,0 %
• Alkohol, tobak 0,2 odstotne točke
POCENITVE0,2 odstotne točke so inflacijo znižale •Obleka,obutev
• Naftni derivati
• Rabljeni avtomobili
Vplivi na mesečno inflacijo, januar 2014
• Obleka in obutev -1,1 odstotne točke obleka (za 16,3 %), obutev (za 11,4 %)• Elektrika - 0,1 odstotne točke (pocenitev za 2,8 %)
• Zdravstveno zavarovanje + 0,4 odstotne točke
• Zelenjava, sadje, druge storitve v prometu, počitnice v paketu +0,1 odstotne točke
I 2008 I 2009 I 2010 I 2011 I 2012 I 2013 I 2014
-15
-10
-5
0
5
10
15
%
Inflacija v stopnjah rasti cen, Slovenija, jan 2008 - jan 2014 (januar preteklega leta=100)
Alkoho
lne pi
jače i
n tob
ak
Stanov
anje
Hrana i
n brez
alkoh
olne p
ijače
Izobra
ževa
nje
Razno
vrstno
blag
o in s
toritv
e
Zdravje
Gostin
ske i
n nas
tanitv
ene s
toritv
e
Stanov
anjsk
a opre
ma
Rekrea
cija i
n kult
ura
Prevoz
Komun
ikacij
e
Obleka
in ob
utev
SKUPAJBlag
o
Storitv
e
-20.0
-10.0
0.0
10.0
20.0
30.0
40.0
50.0
41
30.7
19.4 16.6 15.511.5 11.1 10.5
4.6 2
-8.5-16.8
10.9 10.9 10.8
Skupine COICOP 4
Skupna rast cen glavnih skupin ICŽP od leta 2008 do 2014, Slovenija
Od 2008 do danes izstopajo
PODRAŽITVE %
• Električna energija 55,4
• Nakit in ure 54,4
• Odvoz smeti 47,0
• Tobačni izdelki 46,6
• Daljinska energija 46,1
• Tekoča goriva 39,8
• Ojle in maščobe 33,2
POCENITVE %
• Avdio, video, hi-fi 41,2
• Snemalni mediji 34,9
• Telefonski idr aparati 30,6
• Osebni avtomobili 29,9
• Oblačila 20,6
• Športna oprema 20,1
• Tel & internetne stor. 7,9
Stopnje rasti cen HICŽP, 2008-2013 (december preteklega leta = 100)
2008M12 2009M12 2010M12 2011M12 2012M12 2013M120.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
3.5
EUEMUSI
Letna rast cen v HICŽP v EU v 2013, (december preteklega leta = 100)
EL CY BG LV PT IE ES DK LT SK SE HR HU PL IT FR EA SI EU28MT BE DE RO NL CZ LU FI EE AT UK
-2.0
-1.5
-1.0
-0.5
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
-1.8
-1.3
-0.9
-0.4
0.20.3 0.3
0.4 0.4 0.4 0.40.5
0.6 0.60.7
0.8 0.80.9
1.0 1.0
1.2 1.21.3
1.41.5 1.5
1.92.0 2.0 2.0
Opomba: Irska podatki za november 2013, Avstrija začasni podatki
Razlike v letnih stop. rasti cen po glavnih skupinah, EMU - Sl, 2008-2013TIME 2008M12 2009M12 2010M12 2011M12 2012M12 2013M12
COICOP/GEO EMU SI EMU SI EMU SI EMU SI EMU SI EMU SI
HICŽP—skupaj 1,6 1,8 0,9 2,1 2,2 2,2 2,7 2,1 2,2 3,1 0,8 0,9
Hrana in brezalkoholne pijače 3,2 3,8 -1,4 -1,2 1,8 2,2 3,0 4,5 3,0 5,2 1,4 2,1
Alkoholne pijače in tobak 3,7 1,7 4,7 8,1 3,6 8,7 3,8 4,9 3,6 10,1 3,5 3,1
Obleka in obutev 0,8 4,6 0,5 -4,5 0,7 -0,3 1,8 -2,4 1,3 1,0 0,3 -2,5
Stanovanje 3,7 0,4 -0,3 6,2 3,8 10,2 4,9 5,6 3,4 1,6 1,5 5,2
Stanovanjska oprema 2,1 6,1 1,2 0,9 0,6 1,8 1,6 1,0 1,0 -0,6 0,5 -0,8
Zdravje 2,2 7,7 1,1 0,0 0,8 3,8 1,9 -0,1 2,6 0,0 -0,6 -0,1
Prevoz -2,5 -6,9 3,5 5,4 5,2 2,3 4,4 2,1 2,9 4,5 0,4 0,0
Komunikacije -1,8 -4,2 -0,8 -1,9 -0,6 3,0 -1,9 -3,4 -3,8 -1,2 -3,4 -1,7
Rekreacija in kultura 0,3 3,1 0,0 1,3 -0,1 0,1 0,6 -1,5 1,2 0,0 0,5 -0,4
Izobraževanje 1,4 6,0 1,6 2,6 1,5 0,0 0,9 1,8 3,0 3,7 0,7 0,1
Gostinske in nastanitvene storitve 3,4 7,8 1,2 2,9 1,4 -5,3 1,9 2,3 1,9 5,1 1,4 1,3
Raznovrstno blago in storitve 2,4 3,4 2,4 3,4 2,2 1,4 2,5 2,5 1,6 1,6 1,0 -0,2
Vode – od izvira do izpusta, brošura
mag. Mojca Žitnik, Saša Čuč[email protected] , [email protected]
Oddelek za statistiko okolja in energetike
STANJE VODA V SLOVENIJI
Stanje voda v Sloveniji je v povprečju DOBRO!
Kemijsko stanje podzemnih
voda se z leti izboljšuje;
v letu 2012 je bilo kot dobro
ocenjeno za več kot 86 % teh
voda.
• Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda, Slovenija
Vir: SURS
Količina načrpane vode za javni vodovod se zmanjšuje. 73 % vode za javni vodovod se je
načrpalo iz podzemnih virov.
Skoraj 50 % vode iz javnega vodovoda se
dobavi gospodinjstvom.
V distribucijskem omrežju se izgubi približno 30 %
vode.
PORABA VODE: Prebivalec Slovenije je v letu 2012 porabil povprečno 41 m3 vode ali 114 l
vode na dan. V proizvodnih in storitvenih dejavnostih se je v letu 2012 porabilo 17 m3
vode na prebivalca. Za namakanje zemljišč se je v letu 2012 porabilo 2,2 milijona m3 vode. 33 % - njive in vrtovi, 22 % - smučišča, 18 % - sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, 12 % - rastlinjaki, vinogradi in trajni travniki ter 15 % - športna igrišča in zelenice.
Grafikon 7: Količina vode za namakanje kmetijskih zemljišč, SlovenijaGrafikon 7: Količina vode za namakanje kmetijskih zemljišč, Slovenija
Količina vode za namakanje kmetijskih zemljišč, Slovenija
Vir: SURS
Količina odpadne vode iz gospodinjstev in industrije se zmanjšuje. V zadnjem
desetletnem obdobju se je zmanjšala za 24 %.
V letu 2012 so največji delež odpadne vode, prečistili v: • statistični regiji Jugovzhodna
Slovenija, 93 %, • obalno kraški statistični regiji
91 %, • pomurski regiji 88 % in • gorenjski ter notranjsko-
kraški regiji (vsaka po 85 %). Najmanjši delež odpadne vode je bil prečiščen v osrednjeslovenski statistični regiji (44 %).
Prečiščevanje odpadne vode s sekundarnim in terciarnim
čiščenjem se povečuje.
Tekoči izdatki za upravljanje odpadnih voda konstantno
naraščajo in so se v zadnjem desetletnem obdobju
povečali za 240 %.
Investicije za upravljanje odpadnih voda so po velikem
skoku v letu 2009 pričele močno upadati.
NASLEDNJANOVINARSKA KONFERENCA
PETEK, 28. FEBRUARJA:Bruto domači proizvod v 4. četrtletju 2013
Stik:Ida Repovž Grabnar, odnosi z [email protected] tel. 241 64 58