ng200706

Ob~ankam in ob~anom

~estitamo ob dnevu dràvnosti.

Stran 2

NA[ GLAS - OBÎNA VIDEM - APRIL 2007

Glasilo izdaja ob~ina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-po{ta: [email protected]. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. ^lani uredni{tva: Petra Krajnc, Joè Junger, Nata{a Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado [krjanec s. p., Ul. Lackove ~ete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafis Ra~e. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS {t.: 23/90-541/96-12 se za glasilo pla~uje 8,5 % davek. Glasilo NA[ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno {tevilko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 356. Glasilo je brezpla~no in ga prejmejo gospodinjstva v ob~ini Videm. Naklada 1900 kosov.

Po desetletjih pro{enj, neuspelih pogovorih, dolgega ~akanja in posle-di~no slabih pogojev za ìvljenj, se z leto{njim letom vse to spreminja na bolje tudi v zahodnih Halozah. Te so bogatej{e za nekaj kilometrov vodovodnega sistema, bogatej{e so za vodo, to tako zelo dragoce-no teko~ino v na{em ìvljenju. V videmski ob~ini so prihod vodo-voda v zahodne Haloze pozdravili z veseljem, slavje pa pripravili pri Pepiju Bel{aku v Skori{njaku 17/a, v »Rakovi grabi«. Slovesen trenutek za odprtje vodovoda

je napo~il {e pred leto{njim poletjem, v petek, 22. junija, saj je I. faza del prav-zaprav è zaklju~ena. Praznovanje so si razdelile maj{per{ka, ètalska in videm-ska ob~ina, ki so tudi skupaj izpeljale ta izredno zahteven projekt, h kateremu pa je svoj dele` primaknila tudi dràva. Nosilec projekta je bila ob~ina Videm, po strokovni plati pa je videmskemu in ètalskemu ùpanu, Frideriku Bra~i~u in Antonu Botolnu, ter maj{per{ki ùpanji dr. Darinki Fakin, veliko pomagala {e direktorica videmske ob~inske uprave mag. Darinka Ratajc. Na obmo~ju videmske ob~ine smo tako

pridobili blizu 80 vodovodnih priklju~-kov, razporejeni pa so po naseljih Skori-{njak, Gradi{~a, Veliki Oki~ in Belav{ek. Na vodo zdaj {e ~aka nekaj halo{kih gospodinjstev, v vodstvu videmske ob~i-

Pitna voda pritekla v odmaknjena halo{ka naselja – slovesno odprtje nove vodovodne trase v petek, 22. junija

Visoko v Halozah, na Kocilu, pri Francu Emer{i~u v Skori{njaku 20/a, se je ùpan Friderik Bra~i~ prepri~al, da je voda è v pipah.Doslej so bili takile posnetki v Halozah zelo redki.

Lanski posnetek v naselju Skori{njak, pod znamenito va{ko kapelico, kamor so izvajalci è napeljali vodovodne cevi …

ne pa pravijo, da je realno na~rtovati pri~etek izgradnje II. faze del na vodo-vodu è v za~etku prihodnjega leta.

KON^NO JO IMAMO …Tako sta dejala Zalika in Janez Bel-

{ak v Skori{njaku 1, ki smo jo obiskali le nekaj dni pred uradnim odprtjem nove pridobitve v Halozah. Bila sta izredno vesela in hkrati ponosna, da imata pri hi{i kon~no tudi vodovod, na katerega

pa sta ~akala, kot sama pravita, zelo dol-go. Janez je povedal, da so ljudje zdaj veliko bolj sre~ni, ker imajo vodo, Zalika pa je dodala, da je bilo brez vode zares te`ko ìveti …

VSE ÊSTITKE NOVIM LASTNIKOM VODOVODA V HALOZAH!

Besedilo in foto: TM

Stran 3

NA[ GLAS - OBÎNA VIDEM - JUNIJ 2007

Skrb za razvoj vzgojno-izobraèvalne dejavnosti je poleg razvoja komunalne infrastrukture ena ve~jih nalog lokalne skupnosti – ob~ine. Kar se ti~e osnovnega {olstva, je ob~ina tista, ki skrbi za materialni del, medtem ko »vsebino«, torej delo u~iteljev in drugih delavcev {ole, zagotavlja dràva.Tako je naloga ob~ine, da omogo~i osnovnim {olam primerne stavbe, dobro opre-

mljene u~ilnice, pla~uje prevoze otrok in pomaga pri dejavnostih {ole, ki so sicer po zakonu neobvezne, pa je vendarle koristno, da jih {ola izvaja: te~aji plavanja, zimske in poletne {ole v naravi, fakultativno u~enje tujih jezikov, razli~ni {olski projekti, vklju~evanje v mreò eko {ol, mednarodna izmenjava u~encev ... Vseh teh dodatnih dejavnosti je tudi v na{em zavodu kar nekaj. Pa verjemite, niso nastali in nismo jih vpeljali zato, ker bi bilo u~iteljem in ravnateljici dolg~as, pa~ pa èlimo svoje u~ence, otroke star{ev iz celotne na{e ob~ine, ki so nam jih zaupali v vzgojno-izobraèvalno dejavnost, v kar najve~ji meri izena~iti z otroki v najrazvitej{ih slovenskih okoljih. Ne zdi se nam prav, da bi otroci v Ljubljani imeli è od najzgodnej{ih otro{kih let prednost pred na{imi otroki samo zato, ker pa~ ìvijo v prestolnici. Da smo svojim u~encem pri zagotavljanju enakovrednega vstopa v nadaljnje ìvljenje nudili vse, kar jim nudijo drugod, kaè è beèn

pogled na to, na katerih {olah vse jih po kon~anem osnovnem {olanju sre~amo: v Ljubljani in Mariboru na Filozofski fakulteti, Pedago{ki fakulteti, Fakulteti za farmacijo, Fakulteti za dru`bene vede, Teolo{ki fakulteti, tehni{kih fakultetah ... Pravzaprav bi najbr` lahko zapisala kar vse fakultete, vi{je in visoke {ole v na{i dràvi, pa {e katero v tujini. Velika odgovornost je torej v rokah delavcev na{ega zavoda, ni~ manj{a pa ni v rokah svetnikov, ~eprav se je morda ti v~asih ob kle{~enju ob~inskih prora~unskih sredstev, namenjenih vzgojno-izobraèvalni dejavnosti, niti ne zavedajo. Vsi skupaj se namre~ moramo zavedati: za otroke je najbolj{e komaj dovolj dobro. Zmeraj je mo~ dose~i ve~ in bolj{e. êprav sta opravljeni è dve veliki nalogi, (~e se izrazim po {olsko) prostorsko urejeni in posodobljeni {oli Videm in Lesko-

vec, je pred nami {e ena velika naloga – temeljita prenova {olske zgradbe na Selih, da bomo u~encem zagotovili bolj{e razmere za {olanje. Doslej sem govorila samo o osnovni {oli. V na{em zavodu pa izvajamo tudi pred{olsko dejavnost – v vrtcu. Tu je naloga

ob~ine {e ve~ja, usodnej{a, saj mora, ~e seveda èli to dejavnost v svojem kraju, zagotoviti tako prostore kot del pla~ila za delavce, ki v vrtcu delajo. Na{ vrtec je doslej delal v povsem neprimernih prostorih, pa je kljub vsemu bil od vsega za~etka (pre)poln, kar dokazuje, da je med star{i z majhnimi otroki velika potreba po tej dejavnosti. Na sre~o so temu prisluhnili svetniki in sprejeli sklep o gradnji ustreznih prostorov tik ob {oli. Verjemite mi, nikoli jim ne bo àl, da so tako sklenili; àl jim je le lahko, da tega niso storili è prej.Danes stoji ob {oli, ~eprav z glavnega va{kega trga skoraj nevidna, prelepa stavba, ki nas sicer ne bo tako o~arala s svojo

zunanjostjo, pa~ pa z bogato vsebino. Vsi, ki so si notranjost novega vrtca doslej ogledali »na ~rno«, neuradno, so navdu{e-ni. Vzgojiteljice in drugi delavci, ki so zadnje dneve pred otvoritvijo pozno v no~ ~istili in urejali svoje novo delovno okolje, so bili o~arani nad tem, kaj vse bodo poslej lahko nudili svojim varovancem. In prepri~ana sem, da bodo navdu{eni tudi star{i sedanjih »vrti~karjev« in tisti, ki bodo svoje otroke k nam pripeljali ~ez leto ali dve. Mogo~e pa bo to koga vzpodbudilo k pove~anju svoje druìne ...V imenu tistih, ki bomo delali v novih, sodobnih prostorih vrtca in kuhinje in seveda na{ih najmlaj{ih, se zahvaljujem

vsem, ki so na kakr{en koli na~in prispevali in omogo~ili, da je na{ te`ko pri~akovani »Son~ek« zasijal. Zavedamo se odgo-vornosti, zato bomo s svojim delom dokazovali, da smo si sodobne prostore zasluìli in notranjost bogatili z dobro vzgojo in znanjem.

Marija [migoc, ravnateljica JZ Osnovna {ola Videm pri Ptuju

Zasijal je »Son~ek«

Stran 4


@upana Friderika Bra~i~a smo obis-kali v za~etku junija, nekaj dni pred sve~anim odprtjem velike pridobitve – novega vrtca v Vidmu, lekarni{ke enote in vodovodnega omre`ja, in v ~asu, ko so imeli v vodstvu ob~ine polne roke dela s pripravami novih projektov. V pogovoru z ùpanom o tem izvemo kar nekaj, pa tudi o vizi-ji ob~ine za prihodnja dobra tri leta, ko se bo domala na vseh podro~-jih veliko dogajalo, ùpan pa si ob tem èli predvsem dobrega sodelo-vanja z ob~insko upravo, ob~inskim svetom, poslancem DZ Brankom Marini~em in {e mnogimi drugimi, ki imajo kakr{no koli povezavo z videmsko ob~ino.O ta ~as najbolj aktualnih temah v

ob~ini Videm pa je ùpan Friderik Bra~i~ najprej povedal: »V tem ~asu v ob~ini intenzivno pripravljamo razpise za dela v infrastrukturi, ki so na~rtovana tudi v leto{njem prora~unu, intenzivno pa delamo tudi na regionalnih vzpodbudah, kjer smo ob~ine Sp. Podravja vklju~ene v delitev investicijskega denarja. Ob~ine se sicer v teh okvirih moramo dogovoriti za »razrez« sredstev, torej koliko dobi katera v razvojnem obdobju do 2013. V ospre-dju pa so {e zadnja dela pred slovesnimi odprtji; tako lekarne v Vidmu, ki sicer è obratuje, do vrtca in modernizirane kuhinje v O[ Videm, pa tudi izgradnja I. faze vodovoda v Halozah gre h koncu, saj bo slovesno odprtje te zares dolgo pri~akovane pridobitve 22. junija.«Ob vidovem, prazniku ùpnije in

ob~ine, letos ob~inskega prazno-vanja ne bo. Tako ste se odlo~ili na ob~inskem svetu in sklenili, da boste praznovali vsaka {tiri leta, ob izteku mandata. Zakaj taka odlo~itev?@upan Friderik Bra~i~: »Letos bi resda

ob~inski praznik imeli è deseti~, vendar se je na{ ob~inski svet odlo~il druga~e in bomo imeli zdaj po novem ob~inski praznik vsaka {tiri leta. To pa ne pome-ni, da v tem ~asu ne bo slovesnosti ob novih pridobitvah, tako kot je bilo to v minulih letih, v ob~ini ne bomo pripravili le osrednje prireditve s podelitvijo ob~-inskih priznanj, odli~njake pa bom letos po novem povabil na sve~ani sprejem v ob~insko hi{o. Bomo pa o dogajanju v ob~ini sproti obve{~ali na{e ob~anke in

Intervju z ùpanom Friderikom Bra~i~em o dosedanjem delu, nalo`bah, o tem, zakaj letos ne bo ob~inskega praznovanja,

pa o na~rtih in novih pridobitvah pred poletjem

ob~ane tudi preko ob~inskega glasila Na{ glas in seveda ostalih medijev.«Mesec junij bo obarvan s kar nekaj

odmevnimi slovesnostmi, na katerih boste v uporabo predali nove prido-bitve …@upan Friderik Bra~i~: »Junij smo si

izbrali za odprtje nekaterih pridobitev, drì, in na te smo ~akali kar nekaj let. Tako pomembne in hkrati zahtevne nalo`be se ne zgodijo kar v enem letu, potrebno je veliko napora in pogovorov, da nalo`be sploh ste~ejo in jih potem uspe{no izpeljemo. Vesel in zadovoljen sem, da bomo {e pred poletjem odprli vrata novega vrtca pri O[ Videm in hkrati tudi povsem novo {olsko kuhinjo z jedil-nico, in kon~no nam je uspelo tudi na projektu vodooskrbe. Tri ob~ine skupaj smo uspe{no k zaklju~ku pripeljale I. fazo izgradnje vodovoda Zahodne Haloze, s tem pa so v na{i ob~ini tri vasi Skori{njak, Oki~ in Gradi{~e dobile vodovod, seve-da pa vse aktivnosti peljemo v nadaljeva-nju II. faze izgradnje vodovoda, kjer pa na vodo ~akajo gospodinjstva v naselju Velika Varnica in delu Trdobojcev. @eli-mo si, da bi se tudi ta investicija pri~ela ~im prej; ~e ne letos, pa zagotovo takoj v za~etku prihodnjega leta. Omeniti pa moram tudi odprtje lekarne v Vidmu, kar je tudi velika pridobitev za na{o ob~ino, seveda pa to niso vse investicije, ki smo jih è ali pa jih kon~ujemo po KS. Tako

smo v KS Leskovec uredili sam center, izgradili smo plo~nik, napeljali javno raz-svetljavo, tukaj je svoj dele` primaknila tudi Direkcija za ceste RS, zaklju~ili smo tudi z deli v KS Lancova vas, kjer smo izgradili plo~nik in preplastili del glavne ceste. Tudi v Vidmu smo uspeli izgraditi {e en del kanalizacijskega sistema, pa {e veliko drugih manj{ih nalo`b smo uspeli zaklju~iti v ob~ini, tudi predvidena dela na pokopali{~u Videm«

@upan Friderik Bra~i~: »Na{i projekti so tako naravnani, da se za uspeh ni treba bati.«

V prostorih ob~ine sta ùpan Bra~i~ in direktorica ob~inske uprave mag. Ratajc odprla {e E to~ko, kjer ob~anom nudijo brezpla~ni dostop do elektronskih storitev.

Stran 5


Omenili ste zaklju~ek prve faze izgradnje vodovoda v Halozah, nalo-`ba gre h koncu, mnoge v ob~ini pa bo verjetno zanimalo, koliko ob~-anov je s to nalo`bo dobilo vodo iz javnega vodovoda?@upan Friderik Bra~i~: »[tevilka je

znana, vodo bo v tej prvi fazi dobilo okrog 80 gospodinjstev, najve~ priklju~-kov, kar okrog 44, jih ima Skori{njak, ostalo pa naselji V. Oki~ in Gradi{~e.«Vrtec v Vidmu odpira vrata sredi juni-

ja, pa me zanima, ali boste è takrat sprejeli vse otroke ali smo tiste, ki trenutno obiskujejo vrtec, ostale pa 1. septembra? Vsaj tako je neuradno sli{ati v javnosti. Verjetno pa je zani-manje za vklju~evanje otrok v novi vrtec v Vidmu precej{nje?@upan Friderik Bra~i~: »Vrtec bo

v celoti odprl svoja vrata, tako smo se dogovorili, vrtec pa bodo do 1. septem-bra, torej do pri~etka novega {olskega leta, resda obiskovali le tisti otroci, ki so è sedaj vklju~eni v vrtec Videm, ostali pa kasneje. Velik pa je tudi interes star{-ev za vrtec, saj smo prejeli veliko vlog in to nam daje ob~utek in pove, da je bila ta nalo`ba ve~ kot potrebna.«Kako blizu pa je obnova podru`ni~-

ne {ole na Selih? Zadnji pogovori na dràvni ravni naj bi veliko obetali? @upan Friderik Bra~i~: »[ola na Selih

je pravzaprav {e edina {ola v na{i ob~ini, ki ni bila dele`na obnove, zato se bomo zelo potrudili, da bo do obnove pri{lo ~im prej. Zelo si prizadevamo, da bi se ta investicija za~ela è letos, prijavili smo se tudi na razpis za interventna sredstva,

projektna dokumentacija je è v izdelavi, in ~e bomo uspe{ni na razpisu, potem bo obnova lahko hitro stekla.«V zadnjem ~asu se je v ob~ini veli-

ko sli{alo tudi o na~rtovani gradnji doma za starej{e ob~ane, pa tudi na~rtovane izgradnje obrtno-pod-jetni{ke cone ne gre zanemariti. Zanima me, kako dale~ ste z na~rto-vanjem obeh pridobitev in kako se tega lotevate?@upan Friderik Bra~i~: »Lokacija za

izgradnjo doma za starej{e ob~ane je è znana, ta bo v Vidmu, zelo pospe{eno delamo s tem in v prostorskem planu se è ureja prostor, kjer naj bi dom dejan-

sko stal. V tem ~asu pa pogovori te~ejo tudi s poslancem Brankom Marini~em o investitorju, saj ob~ina Videm ne bi bila v vlogi investitorja, temve~ za izdelavo prostorske strategije, ob~ina bi dodala pomemben dele` k tej nalo`bi. Moramo pa seveda poiskati pravega investitorja in potem bi lahko v naslednjih dveh letih è imeli dom izgrajen, vendar zaenkrat smo {ele pri pogovorih, v postopku prido-bivanja dokumentacije, projekt pa mora seveda imeti trdno podlago. Pri~akujem uspe{ne pogovore na ravni ob~ine in investitorja, in ~e bo {lo vse po na~rtih, potem ne vidim, da ta investicija ne bi bila izpeljana. Zelo pomembna nalo`ba za na{o ob~ino

pa je tudi izgradnja obrtno-podjetni{ke cone, tudi tukaj è imamo v prostorski strategiji dano osnovo, in kot je verjetno mnogim è poznano, bi ta center uredili na sedanjem obmo~ju {e aktivne gramo-zne jame. K temu pa èlimo dodati {e 6 hektarjev ostale povr{ine, kjer pa je v ve~ini lastnik Sklad kmetijskih zemlji{~ in tudi na tej relaciji smo è v skupnem dogovoru.«Pred ~asom smo tudi v videmski

ob~ini dobili prve informacije o predlogu projekta Trajnostna ure-ditev Krajinskega parka [turmovci. Prina{a marsikaj, ve~je spremembe v ureditvi, narava pa naj bi skozi ta projekt dobila najve~ pozitivne-ga. Kandidaturo ste podali skupaj s sosedi Markov~ani, podporo ste è dali, kak{na pa so va{a dejanska pri~akovanja?@upan Friderik Bra~i~: »Prepri~an

sem, da je ta projekt dobrodo{el za obe

Naselje Pobre`je in ob~ina Videm sta bili prvi vikend v juniju znova Slovenija v malem in to po zaslugi ìtnih krogov, ki so se tod spet pojavili in vzbudili veliko zanimanja javnosti. Foto: Martin Ozmec

Novi videmski vrtec – nalo`ba nekaj dni pred odprtjem

Stran 6


ob~ini, in ~e bo realiziran, potem bosta zajeti obe ob~ini in tukaj bo potrebno {e ve~ sodelovanja. Osnova so sedanja kmetijska zemlji{~a v [turmovcih, ki pa so v lasti ve~ine prebivalcev sosednje ob~ine, nekaj je tudi iz na{ega obmo~-ja, veliko pa je {e zemlji{~, ki pa so v lasti Sklada kmetijskih zemlji{~. Okrog 60 hektarjev teh povr{in naj bi namenili za pa{nike, tja pa naselili okrog 30 glav avtohtone govedi, sicer pa naj bi bili kas-neje stro{ki z upravljanjem zelo majhni. Upamo in hkrati èlimo si, da bi ta pro-jekt dejansko zaìvel v [turmovcih in bi tam dobil tudi osrednjo vlogo. Ampak potrebno pa je {e po~akati na potrditev projekta na razpisu.«Verjamete, da bi na tak na~in [tur-

movce ohranili prihodnjim rodo-vom?@upan Friderik Bra~i~: »V predlogu

projekta je to posebej opredeljeno, skrat-ka [turmovce èlimo ohraniti za prihod-nje rodove, s tem projektom pa nikakor ne sme izgubiti osnovne podobe, kot jo poznamo è dolgo. S tem bomo parku le dodali dodatno vrednost, naravi pa pomagali do ohranitve, kolikor je v tem ~asu to {e sploh mogo~e.«Zanimava se mi zdi tudi povezava

VTC11, gre namre~ za halo{ko vin-sko turisti~no cesto, kjer ste prav tako v fazi projekta in tudi tukaj ob~-ine sodelujete. Kot vodja projekta pa nam dejansko lahko pojasnite, kaj prina{a ta projekt v infrastrukturo in kak{na je njegova vrednost?@upan Friderik Bra~i~: »Poglejte, ta

projekt je è imel idejno zasnovo leta 1992 in è takrat so se nakazale prve

smernice k ureditvi obmejne in hkrati tudi vinsko turisti~ne ceste od Zavr~a, preko Cirkulan, Vidma, Podlehnika, @etal in Maj{perka. Ob cesti èlimo ure-diti tudi celovito turisti~no ponudbo, kar bi bila vsekakor dobrodo{la pridobitev za Haloze, sicer pa sedaj kandidiramo na drugem javnem razpisu Interreg IIIA. Projekt èlimo pripeljati do take vsebine, da bomo lahko potem koristili razpisna sredstva, ob~ine seveda morajo pri tem pokazati dovolj interesa, potrebnega bo ~im ve~ sodelovanja in potem se ne bojim, da projekt ne bi zaìvel v naravi, vsi pa bi lahko od tega imeli nek dele`. Kar se pa ti~e vrednosti projekta, pa lahko danes le povem, da je vrednost projektne dokumentacije blizu 50 tiso~ EUR.«Kako pa bo ~ez leto{nje poletje, ste

si denimo kaj posebnega zastavili po KS v va{i ob~ini? Kaj vas ~aka?@upan Friderik Bra~i~: »Projekti, ki jih

imamo zastavljene v ob~inskem prora~u-nu, so zelo zahtevni in ob{irni, tako nam v ob~inski upravi in nasploh v vodstvu ob~ine dela ne bo zmanjkalo. Pripravlja-mo dokumentacije, prijavljamo se na raz-ne razpise, sicer pa dela na terenu, po KS potekajo po na~rtu, v poletnih mesecih pa nekih ve~jih nalo`b ne bomo odpirali. Nekaj se bo dogajalo v cestni infrastruk-turi, ~akamo {e na odobritev sredstev v sklopu RRP Podravje, izbran je tudi izva-jalec za izgradnjo javne razsvetljave v ob~ini, to pa je podjetje Jernej{ek iz Sel, dela pa so ovrednotena na 40 tiso~ EUR. Velikokrat se sli{i, da je v ob~inski upra-

vi ena od prednostih nalog tudi ta, da se zelo trudite pri pridobivanju dodat-

nih sredstev tudi na razpisih dràve in Evropske unije. Torej lahko na tem mestu pohvalite tudi svojo ob~insko upravo?@upan Friderik Bra~i~: »Vsekakor in

morda se ob tem niti ne zavedamo, koli-ko dela mora opraviti ob~inska uprava, {e preden nek projekt, nalo`ba lahko dejansko zaìvi. Imeti pa moram dober tim ljudi, ki je strokoven in se zaveda odgovornosti, tako lahko dobro in uspe-{no delamo, {e posebej pa je to pomemb-no takrat, kadar se lotevamo zahtevnih nalog, tudi pridobivanja dodatnih sred-stev, pa najsi bo v dràvi ali pa v EU. In tudi v bodo~e se ni bati za uspehe, kajti na{i projekti so è tako nastavljeni, da strmijo k uspe{ni izvedbi, to pa je tudi na{ osnovni cilj.«[olsko leto se blià h koncu in tudi

je bil v ob~ini Videm è tradicional-ni sprejem za odli~njake obeh {ol, ki zaklju~ujejo osnovno {olanje. Pripravili ste jim prijetno sre{anje, mene pa bolj zanima, kaj bi ob tej prilo`nosti sporo~ili mladim na pra-gu po~itnic?@upan Friderik Bra~i~: »Mladim, ki

zapu{~ajo osnovno{olske klopi, bi dejal, da se ob tem tudi sam spominjam svo-jih {olskih let, ki so bila precej druga~na od dana{njih. Ostali so mi lepi spomini, trenutek, ki ti ostane, seveda pa mlade zdaj ~akajo nove odgovornosti, saj se jim ìvljenjska pot nadaljuje v povsem novo smer, so pred izbiro poklica, zato jim na tej poti èlim veliko sre~e in znanja. Tukaj bo prav pri{la tudi pomo~ star{ev, u~iteljev, zato vsem vse dobro in veliko znanja, ki ga bodo dobro unov~ili v svo-jem poklicu in nasploh v ìvljenju.«Ob~ina Videm pa je bila prvi vikend

v juniju Slovenija v malem, pred-vsem po zaslugi ìtnih krogov, ki so se po dobrih letih spet pojavili na polju v Pobre`ju. Kako sami gleda-te na te dogodke, zanima me va{e mnenje?@upan Friderik Bra~i~: »Ta dogodek

me je zelo pritegnil, {el sem si vse sku-paj pogledat in tam sli{al razli~na mnenja ljudi. Povedati moram, da sem bil vedno znova in tudi tokrat impresioniran, saj te`ko verjamem, da bi to storila ~love-{ka roka, kajti tako nesli{no in neopazno opraviti delo tako zelo natan~no, to se mi zdi skoraj nemogo~e. Kdorkoli je to bil, tudi ~e so to bila bitja iz veselja, kot pravijo nekateri, potem lahko samo skle-pamo, da jim je na{ teren v{e~ in morda èlijo prav tukaj tudi kaj raziskovati. Kaj dejansko, pa bomo te`ko izvedeli.« Hvala za pogovor!

Tatjana Mohorko

Tudi za obmejno, vinsko-turisti~no cesto se obetajo bolj{i ~asi. Foto: TM

Stran 7


Videm~ane je v torek zjutraj, 22. maja, vznemirila vest o smrti na{ega rojaka Franceta Forstneri~a. Name-sto pozdrava je novica romala od ob~ana do ob~ana: A ve{, da je umrl îkov Francl? Sraka~a ni ve~ …France Forstneri~ se je rodil 29. januarja

1933, v Pobre`ju, v videmski ob~ini, v {tevilni druìni. Mlada druìna se je selila ve~krat po vasi, saj so gospodarji hitro ugotovili, da mati ne bo veliko naredila poleg tolikih otrok. Vsi otroci so se {ola-li. Francl je svojo slu`beno pot za~el kot u~itelj v Leskovcu, Zavr~u, Sredi{~u ob Dravi. Nato se je kot ~asnikar zaposlil pri Ve~eru in Delu.Videm~anom bo ostal v spominu kot

pesnik, pripovednik, ki se je v svojem literarnem delu rad dotaknil rojstne vasi in Haloz, kjer je imel po~itni{ko hi{o. Sem je rad prihajal in nas ve~krat povabil k sebi na klepet, kozar~ek vina, ki ga je pridelal v svojem vinogradu. Skupaj smo ob~udovali halo{ke lepote.France Forstneri~ je bil zelo priljubljen

med Videm~ani. Na pobudo Kulturnega dru{tva Franceta Pre{erna Videm smo leta 2004 pripravili in odprli Sraka~evo pot – kulturno pot Ob~ine Videm. Pot vodi po Pobre`ju in [turmovcih med jel{ami, polji in trnji, kjer je svoja mlada leta preìvljal France. Dru{tvo in ob~ina

Slovo od na{ega ~astnega ob~ana, spo{tovanega Franceta Forstneri~a

pa sta posnela tudi videofilm z naslovom ûdovita pokrajina, bogata kulturna dedi{~ina s pesmimi Franceta Forstne-ri~a. France Forstneri~ je leta 1999 postal ~astni ob~an Ob~ine Videm.

IZ POSLOVILNEGA NAGOVORA @UPANA FRIDERIKA BRAÎÂ

»Spo{tovani ~astni ob~an Ob~ine Videm, dragi Francl, dragi na{ Sraka~!Radi smo te imeli, tako kot si ti imel rad

nas. Tvoja sre~anja z nami so bila vedno vesela, prijetna. V veliko ~ast nam je, da bosta z èno Marijo po~ivala na na{em pokopali{~u. Ostal bo{ z nami, tu, pod svojimi Halozami. Nate nas bodo spomi-njale tvoje pesmi, v katerih si tako lepo opisoval na{e kraje, ~ustva in doìvetja, ko si se sre~eval z njimi in nami. Nate nas bo spominjala Sraka~eva pot in lepi spo-mini ob druènju s tabo. Francl, ostaja{ z nami.«

Na 5. redni seji, ki je bila 13. marca 2007, je Svet Ob~ine Videm sprejel:- Odlok o prora~unu Ob~ine Videm za

leto 2007,- Statut Ob~ine Videm,- Poslovnik ob~inskega sveta Ob~ine

Videm,- Pravilnik o dodelitvi prora~unskih

donatorskih sredstev za izbor pro-jekta ali prejemnika za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov prejemnikov prora~unskih sredstev Ob~ine Videm,

- soglasje k sklepu Ob~ine Hajdina o imenovanju Ivana Brodnjaka iz Hajdo{ 32 v svet zavoda Glasbena {ola Karol Pahor.

Na 1. izredni seji, ki je bila 10. aprila 2007, je Svet Ob~ine Videm sprejel:- DIIP za cesto JP 956901 Ljubstava-Vare-

ja-Dravinjski Vrh in LC 456281 Mala

Varnica-Belav{ek-V. Oki~-Skori{njak-Mala Varnica, s katerima se kandidi-ra na dodatna sredstva nacionalnega prora~una RS v skladu z 21. ~lenom ZGO-1,

- letni program {porta Ob~ine Videm,- letni program kulture Ob~ine Videm,- pla~ilo dodatnih ur v kombiniranih

oddelkih v podru`ni~ni {oli Leskovec in podru`ni~ni Sela do konca {olskega leta 2006/2007,

- da se ob~inski praznik Ob~ine Videm organizira vsaka {tiri leta v centru

Vidma.

Na 6. redni seji, ki je bila 22. maja 2007, je Svet Ob~ine Videm sprejel:

- Pravilnik o dodeljevanju dràvnih in drugih pomo~i ter ukrepov za progra-me razvoja podeèlja v Ob~ini Videm,

- Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre~ami na obmo~ju Ob~ine

Videm,- cene za opravljanje storitev v Ob~ini

Videm,- spremembe Odloka o na~inu oprav-

ljanja obveznih gospodarskih javnih slu`b zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov pre-delave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na obmo~ju Ob~ine Videm,

- spremembe Odloka o ustanovitvi JZ Zdravstveni dom Ptuj,

- imenovanje Borisa Novaka v Svet obmo~ne izpostave Sklada RS za kul-turne dejavnosti,

- Pravilnik o vi{ini in na~inu dolo~-anja pla~ oziroma pla~il za opravljanje funkcije funkcionarjem, sejnin ~lanom delovnih teles, ob~inskemu svetu in drugih organov Ob~ine Videm ter o povra~ilih stro{kov,

- imenovanje Odbora za finance in premoènje pri Ob~ini Videm,

Iz sej sveta Ob~ine Videm

France Forstneri~ je prvi ~astni ob~an ob~ine Videm

Stran 8


Predsednik odbora za gospodarske dejavnosti je Franc Stopajnik, ~lani pa Sre~ko Sven{ek, Martin Berani~, Janez Bani~ek in Anton Zemljak. Sestali so se è nekajkrat, imajo kar nekaj razvojno naravnanih nalog. Vendarle pa v odboru pravijo, da je vse odvisno od prora~unskih sred-stev, ki jih tudi za razvoj gospodar-stva primanjkuje. Za Na{ glas smo se tokrat pogovarjali s predsednikom odbora Francem Stopajnikom.V tej sestavi se je odbor è sestal in

katerih tem ste se lotili v razpravi?Franc Stopajnik: »Doslej smo imeli tri

seje in v tem kratkem ~asu smo se lotili v prvi vrsti prora~una za zagotavljanje sredstev za kmetijstvo, turizem in gospo-darstvo. Prizadevali smo si zagotoviti ~im ve~ sredstev, vendar smo bili pri tem skromno odmerjenem denarju tudi dokaj uspe{ni. Prizadevali smo si za pospe{en pristop in podpis pogodbe s skladom kmetijskih zemlji{~ za komasacije, pa vendar se pri skladu vse zelo po~asi pre-mika in kon~no so nam poslali pogod-bo v podpis. Skupaj z ob~insko upravo smo pripravili Pravilnik o dodeljevanju dràvnih in drugih pomo~i ter ukrepov za programe razvoja podeèlja v ob~ini Videm. Pripravili smo tudi razpis za sub-vencioniranje obrestne mere za kredite v gospodarstvo in turizem ter {e nekaj drugih obveznosti, ki so pomembne za kmetijstvo, gospodarstvo in turizem.«Kak{ne so sploh naloge odbora,

obveznosti do ob~inskega sveta in ùpana?Franc Stopajnik: »Naloge odbora so

predvsem pripraviti in obravnavati vse, kar je povezano z gospodarstvom, kme-tijstvom in turizmom v ob~ini, predvsem pa poskrbeti, da na{im ob~anom ~im bolj pomagamo do pomo~i, do katere so seveda upravi~eni in se pravo~asno pri-

Predstavljamo odbor za gospodarske dejavnosti, ki skrbi tudi za podro~je in razvoj kmetijstva in turizma v ob~ini

javijo na razpise. Dodam pa naj, da seve-da mi pripravimo predloge o tem, odlo~a pa ob~inski svet na predlog odbora.«S ~im se trenutno ukvarjate v odbo-

ru, kaj je {e posebej aktualno?Franc Stopajnik: »Trenutno je aktu-

alen Pravilnik o dodeljevanju dràvnih in drugih pomo~i ter drugih ukrepov za programe razvoja podeèlja, katerega sheme smo poslali v potrditev in sicer »deminis« na ministrstvo za finance, sku-pinske izjeme pa na ministrstvo za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ostalo delo pa je vezano na podpise pogodb za komasacije in pa na razpis za subvencije v gospodarstvo in turizem.«

KOMASACIJE SO TRENUTNO V OSPREDJU IN IMENOVANI SO TRIJE ODBORI V POBRE@JU, LANCOVI VASI IN SELIH

V tej {tevilki ob~inskega glasila je objavljen tudi razpis za gospodar-stvo. Zanima me, kaj ta prina{a?Franc Stopajnik: »Razpis prina{a na{im

ob~anom ugodnej{o obrestno mero pri najemu kredita oziroma subvencionira-nje le-te.«Tudi o komasacijah razpravljate v

tem odboru ... Kaj ugotavlja odbor, kak{no je stanje na tem podro~ju in kako najhitreje do ustreznih spre-memb na bolje in v zadovoljstvo last-nikov kmetijskih zemlji{~?Franc Stopajnik: »Odbor v prej{nji

sestavi je za~el delo, povezano s koma-sacijami, mi ga nadaljujemo, klju~no nalogo pri tem pa imajo va{ki odbori za komasacije. Odbore imamo v ob~ini tri, in sicer odbor Pobre`je, predsednik je Vilijem [ibila, odbor Lancova vas, pred-sednik je Joèf @unkovi~, odbor Sela,

»Stanje na podro~ju gospodarstva v ob~ini ni najbolj{e, zato strmimo k temu, da ga izbolj{-amo,« pravi pred. odbora Franc Stopajnik.

- potrditev DIIP za nabavo monta`nih tri-bun za {portni park Videm,

- potrditev prijave na razpis z izdelavo projektne in investicijske dokumenta-cije za obnovo O[ Sela,

- potrditev za prijavo na razpis za prido-bitev takse za obremenjevanje odpad-nih voda v letu 2007,

- potrditev prioritete pri vpisu otrok v oddelke vrtca v Ob~ini Videm otrokom iz Ob~ine Videm do polnega {tevila v

posamezni skupini. V primeru, da sku-pina ni popolna po normativu, se vpi{e-jo otroci izven Ob~ine Videm v skladu s Pravilnikov o sprejemu otrok.

V skladu z drugim odstavkom 17. ~le-na Zakona o vrtcih (Uradni list RS, {t. 100/2005 - uradno pre~i{~eno besedilo) in na podlagi Pravilnika o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti pred{olske vzgoje (Uradni list RS, {t. 75/2005) pove~a {tevilo otrok v

oddelkih prvega in drugega starostnega obdobja ter kombiniranih oddelkih za dva otroka v oddelku.

- potrditev, da si Ob~ina Videm pridobi za ambulanto zobozdravstva v Vidmu {e en popoln program,

- spremembe Pravilnika letnih progra-mov {porta v Ob~ini Videm.

Ob~inska uprava

Stran 9


Komasacije naj bi izvedli tudi v k.o. Sela. Foto: R[, TM

predsednik je Marjan Murko. S koma-sacijo bomo pri~eli tam, kjer bo seveda podpisanih najmanj 80 % izjav lastnikov zemlji{~. Sedaj smo kon~no dobili pozi-tiven odgovor od sklada kmetijskih zem-lji{~ in upam, da temu sledi tudi podpis pogodbe. Najve~ problemov je namre~ prav pri pridobivanju izjav od posamez-nikov.«Kje naj bi se sploh izvajale komasa-

cije in {e vpra{anje, kje lahko ob~ani dobijo dodatne informacije o tem?Franc Stopajnik: »Komasacije se bodo

izvajale na obmo~jih, ki sem jih navedel è v prej{njem odgovoru, seveda pa tam, kjer bodo zbrali dovolj izjav od lastni-kov zemlji{~ in kjer se s tem navsezadnje strinjajo lastniki sami. Vse informacije pa imajo na voljo pri predsednikih odborov in na ob~inski upravi.«Zanima pa me {e va{ pogled na

gospodarstvo, turizem in kmetijstvo v ob~ini? Kako smo sploh razviti na tem podro~ju, lahko {e veliko izbo-lj{amo in kaj konkretno?Franc Stopajnik: »ê dodam svoj

komentar … Trenutno stanje v ob~ini, moram re~i, ni tako dobro, da ne bi lah-ko bilo {e bolj{e. Predvsem si èlim, da bi se na{i ob~ani v ve~ji meri posvetili podjetni{tvu in za~eli ve~ razmi{ljati o razvoju turisti~nih to~k oziroma turizma na vasi, saj bi le s tem dosegli hitrej{i razvoj.«

Obrtno-podjetni{ka cona v ob~ini Videm … Ali v odboru dajete vso podporo temu predlogu in morda menite, da je dober?Franc Stopajnik: »Za obrtni{ko si kar

prizadevamo, vendar nimamo vsi eno-tnega mnenja in enotne podpore. Prav-kar potekajo akcije za spremembo v urbanisti~nem planu kot prioriteta. Ob~anom pa bi sporo~il, da smo se

lotili zelo zahtevnega dela in naloge v

na{i ob~ani, to je izdaja zbornika, v kate-rem bi radi predstavili na{ zgodovinski, gospodarski, kulturni in turisti~ni razvoj in utrip v na{i ob~ini v obeh tiso~letjih. Vabim pa tudi koga od na{ih ob~anov k sodelovanju, morda s kakim prispev-kom, fotografijo, vse je dobrodo{lo.«

Tatjana Mohorko

Potem ko ga nekatere okoli{ke ob~-ine è imajo, je tudi v vodstvu ob~-ine Videm padla odlo~itev, da se v prihodnjih dveh, treh letih uredi popoln zbornik, nekateri mu pravi-jo tudi publikacija. Zbornik bo zajel celotno obmo~je ob~ine Videm, torej dve ùpniji; videmsko in leskov{ko, v njem pa èlimo predstaviti domala vse, kar se je na tem obmo~ju dogo-dilo v prej{njih stoletjih.Zbornik naj bi ob~ino Videm predstavil

skozi bogato, ponekod {e neraziskano zgodovino, pomembnej{e zgodovinske mejnike, kulturo dedi{~ino, spomeni{ko varstvo, zaobsegel bo vrsto kulturnih, gospodarskih in turisti~nih tem, nismo pa pozabili {e na mnoga druga podro~ja iz ìvljenja in dela na{ih ljudi, tukaj pa so tudi znane osebnosti, zaslu`ni ob~-ani, ki jim bomo dali poseben poudarek v zborniku. Skratka, videmski zbornik je {e v »povojih«, za nami je prvi informa-tivni sestanek, ki smo ga imeli v Zgo-

Ob~ina Videm pripravlja svoj zbornik

dovinskem arhivu Ptuj, pri Mariji Hernja Masten, ki ima s pripravo zbor-nikov in pisanjem zgodovine mnogo dobrodo{lih izku-{enj in napotkov. Na sestanku smo se dobili: direktori-ca ob~inske upra-ve mag. Darinka Ratajc, predsednik odbora za gospo-darstvo Franc Sto-pajnik, novinarka in urednica ob~in-skega glasila Tatja-na Mohorko in direktor podjetja Vejica Rado [krjanec, ki ima tudi na podro~ju novinarstva in izdajalstva è veliko izku-{enj. Sicer pa smo zelo veseli, da nam bo gospa Marija pomagala na tej poti, ki ne bo samo naporna in zahtevna, temve~ je

to za ob~ino tudi velik finan~ni zalogaj. Vendar je ùpan Friderik Bra~i~ prepri~-an, da bomo zmogli tudi to, in se è zelo veseli zbornika, ki bo za videmsko ob~-ino pomembna knjiga.

TM

Delovna skupina se je na prvem informativnem sestanku dobila pri Mariji Hernja Masten v Zgodovinskem arhivu na Ptuju.

Stran 10


Sosedi, ob~ina Videm in Markovci, sta zdruìli interese in skupaj prijavili projekt, predlog projekta je pripravil E-zavod, in z njim kandidirata na sredstva z norve-{kega finan~nega mehanizma. ê bosta ob~ini uspe{ni, potem naj bi v prihodnjih dveh letih Krajinski park [turmovci dobil nove vsebine in trajnostno upravljanje. In kot zatrjujejo snovalci predloga, projekt naj bi v celoti pokrili iz tujih sredstev, vendarle pa bo, po besedah Sa{a Erliha iz E-zavoda, potrebno po~akati vsaj {e 4 do 5 mesecev, ko naj bi bil znan odgovor o potrditvi projekta.Prav Sa{a Erlih pa je 1. junija v Vidmu

predstavil predlog projekta, ki pa je na àlost pritegnil bolj malo ob~instva, kar pa {e ne pomeni, da lastnike zemlji{~ v parku [turmovci ta zadeva ne bi zani-mala. V dokaj strnjeni predstavitvi smo lahko sli{ali, da so pri snovanju predloga projekta è poiskali {tevilne re{itve, tudi v primerih dobre prakse, sicer pa se èli-

… to pa je "lep{a" podoba parka na drugi strani.Foto: TM

S predlogom projekta Trajnostno upravljanje krajinskega parka [turmovci se morda obetajo bolj{i ~asi

Tak{na je podoba Krajinskega parka [turmovci na eni strani …

jo zadeve lotiti strokovno, kajti navsezad-nje projekt ocenjujejo na 400 tiso~ €.Trajnostni razvoj naj ne bi imel nega-

tivnega vpliva na gospodarski, okoljski in socialni poloàj sedanjih in bodo~ih generacij, je dejal Erlih, ~eprav ob tem ra~unajo tudi na probleme, ki jih krajin-ski park sicer doìvlja v zadnjem obdo-bju, vendar so mnenja, da je za dolgoro~-no obnovitev obmo~ja parka potrebno

poskrbeti za njegovo upravljanje. Eden bolj sprejemljivih in u~inkovitih na~inov re{evanja naj bi bil prav uvajanje pro-ste pa{e v park [turmovce, na velikosti okrog 60 ha pa naj bi umestili prosto-ìve~e, avtohtone pasme, ki so prilagoje-ne na tak na~in ìvljenja. Sicer pa naj bi projekt, ki v prvi vrsti pomeni prilo`nost za ljudi, ki ìvijo na tem obmo~ju in ne bo predstavljal bremena za ob~ini in

davkopla~evalce, temeljil na varovanju okolja in narave parka [turmovci, ki pa je zadnjih nekaj let precej ogroèna in zelo onesnaèna.Kot je dejal ùpan Friderik Bra~i~, so v

ob~ini Videm temu projektu zelo naklo-njeni, prepri~an pa je, da je s tem nare-jen prvi ve~ji korak za ohranitev parka [turmovci, kar pa mora biti v interesu obeh ob~in in lastnikov zemlji{~, ki bodo od tega tudi kaj imeli. @upan tudi meni, da je to pot, ki je nikakor ne bi smeli izpustiti.

TM

Stran 11


Poslanski koti~ek s poslancem DZ RS Brankom Marini~em@e lep ~as

lahko v javno-sti spremljamo informacije o razdelitvi Slove-nije na pokraji-ne (regije). Sam pojem izhaja iz latinske bese-de regio, regi-ons, ki ozna~-uje pokrajino,

obmo~je, predel ali ozemlje s podobnimi ali istovetnimi naravnimi in/ali dru`beno-gospodarskimi zna~ilnostmi. V upravno-politi~nem smislu je regija vmesni prostor med dràvo in ob~ino. V tem prostoru se pojavljajo trenutno pomembne, sodo-bne potrebe, ki so povezane s promet-no, komunalno in drugo infrastrukturo, potrebe, povezane z oskrbo z energijo, z varstvom okolja, itd. Tako imamo na eni strani potrebe, ki izhajajo iz interesa drà-ve, na drugi strani pa interese krajevnega pomena in vmesni prostor med njima je ozna~en kot regija.O Predlogu Zakona o pokrajinah sem se

pogovarjala z nosilcem Zakona o financi-ranju pokrajin v poslanski skupini SDS, s poslancem DZ RS, g. Brankom Marini~-em.Kaj bo prinesla razdelitev Slovenije

na pokrajine oziroma regije in kak{-ne naloge bo posledi~no opravljala posamezna pokrajina?Branko Marini~: »Cilj uvedbe pokra-

jin je predvsem funkcionalna in fiskalna decentralizacija upravljanja v skladu z na~-elom subsidiarnosti, se pravi pomo`nega, nadomestnega, pri ~emer naj bi pokraji-ne naloge iz svoje pristojnosti opravljale samostojno, in sicer v skladu z ustavo in zakoni, v korist svojih prebivalcev v skla-du z na~eli lokalne samouprave.«Kak{na bo vsebina Zakona o pokra-

jinah in nam lahko poveste kaj ve~ o tem, kako bodo z zakonom urejene pokrajine, ki bodo po novem delo-vale kot {ir{e samoupravne lokalne skupnosti?Branko Marini~: »Vsebina zakona o

pokrajinah kot temeljnega zakona, ki bo urejal sistemski status pokrajine, so na~-ela pokrajinske samouprave, delovno podro~je le-te z izvirnimi in prenesenimi pristojnostmi ter organizacija pokrajinskih organov ter pokrajinske uprave. Z zakonom je urejena zagotovitev pogo-

jev za za~etek delovanja pokrajin (pros-torskih, kadrovskih in materialnih), ki opredeljuje pokrajino kot vmesno raven lokalne samouprave med dràvo in ob~-inami in kot teritorialno politi~no upra-

vno skupnost s poloàjem pravne osebe, z izvirnimi pristojnostmi, z lastnim pre-moènjem in lastnimi viri financiranja, neposredno izvoljenim predstavni{kim organom in kot teritorialno enoto za izva-janje prenesenih nalog dràvne uprave na prvi stopnji. Predlog zakona med drugim ureja pokrajinsko samoupravo na na~in, ki ne posega v lokalno samoupravo na ravni ob~in in varuje njihovo samostojnost tako, da upo{teva na~ela Evropske listine lokalne samouprave.«Cilji uvedbe pokrajin, predvsem

decentralizacija v skladu z na~elom subsidiarnosti, so povezani s pre-nosom nalog in pristojnosti, ki jih sedaj opravljajo ministrstva in upra-vne enote. Na tem mestu me zanima, ali bo zaradi uvedbe pokrajin pri{lo do pove~anja obsega javnega financi-ranja ali pa se bo na podlagi uvedbe pokrajin sistem javnih financ preob-likoval?Branko Marini~: »Sistem javnih financ

Republike Slovenije bo zaradi decentrali-zacije dràvnih nalog preoblikovan tako, da bo za enake naloge namenjena enaka vi{ina sredstev in ustanovitev pokrajin ne bo povzro~ila dodatnih finan~nih bremen za dràvni prora~un. Sistem financiranja bo izhajal iz koncepta razvojnih pokrajin, ki temeljijo na lastnih razvojnih poten-cialih ter podpore skladnej{emu regi-onalnemu razvoju, pri ~emer bo model financiranja v najve~ji meri upo{teval na~-elo fiskalne decentralizacije. Cilji predloga zakona o financiranju pokrajin so zago-toviti sorazmernost virov financiranja in pristojnosti pokrajin, uveljaviti finan~no avtonomijo pokrajin ter dolo~iti ustrezna merila za zagotavljanje dodatnih sredstev iz dràvnega prora~una za zagotavljanje regionalnega razvoja. Kot sem è v uvodu odgovora omenil, je temeljno izhodi{~e predlaganega zakona, da se s prenosom nalog v pristojnost pokrajin ne pove~ajo dav~ne obremenitve zavezancev, temve~ se hkrati s prenosom nalog prenese tudi ustrezen dele` javnofinan~nih prihodkov na pokrajine. Predlog zakona o financi-ranju pokrajin ureja financiranje pokrajin v skladu z na~eli Evropske listine lokalne samouprave.«V skladu z Zakonom o pokrajinah bo

pri{lo tudi do razdelitve pokrajin na posamezna obmo~ja. Kako se bodo pokrajine imenovale, kje bodo sedeì le-teh in koliko pokrajin bomo prav-zaprav sploh dobili? V javnosti smo lahko zasledili {tevilko {tirinajst. V kolikor je informacija pravilna, bi vas prosila, da nam razloìte, zakaj ravno ta {tevilka.

Branko Marini~: »Regionalizacija Slo-venije na {tirinajst pokrajin je najprimer-nej{a osnova za javno razpravo in obrav-navo v ob~inskih svetih. Predlog temelji na upo{tevanju predlaganih nalog in pri-stojnosti pokrajin, predlaganem sistemu financiranja ter prebivalstvenih, gospo-darskih in zgodovinskih razlogih. Predlog upo{teva razdelitev Slovenije na razvoj-ne regije ter prevladujo~o teritorializaci-jo dràvne uprave. V predlogu obmo~ij pokrajin v Sloveniji so z imeni in sedeì navedene tudi do sedaj podane pripombe in predlogi glede imen in sedeèv nekate-rih pokrajin. Dodana so tudi mnenja glede oblikovanja obmo~ij pokrajin. Pri~akuje se, da se bodo ob~inski sveti, na katere se predlogi nana{ajo, do njih tudi opredelili. Vlada bo posredovala predlog obmo~-ij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeì ob~inskim svetom s pozivom, da najpo-zneje v 60 dneh oblikujejo svoja mnenja o predlogu. Po roku za mnenja ob~inskih svetov bo vlada predloìla predlog zakona o ustanovitvi pokrajin v dràvni zbor. ê bo mogo~e, bo vlada v predlogu zakona upo{tevala mnenja ob~in, sicer pa bo dru-ga~na odlo~itev obrazloèna v predlogu zakona.«Glede na novo razdelitev na pokra-

jine, bodo te verjetno urejene po nekem volilnem sistemu. Kaj lahko pri~akujemo na tem podro~ju?Branko Marini~: »To podro~je bo urejal

Zakon o volitvah v pokrajinah. Cilj zakona je postavitev sistema volitev v pokrajinski svet. Zakon ureja volilno pravico, volilni sistem, volilne organe, splo{ne, pred~as-ne in nadomestne volitve, kandidiranje, glasovanje in ugotavljanje volilnih izidov ter varstvo volilne pravice. V prehodnih in kon~nih dolo~bah so posebej urejene prve volitve v pokrajinski svet. S pred-laganim novim zakonom o volitvah v pokrajinah se prvikrat celovito ureja volil-ni postopek za volitve organa pokrajine – pokrajinskega sveta. Gre za del lokalnih volitev, saj je voljen organ samoupravnih lokalnih skupnosti.«Bi èleli ob koncu najinega pogovora

o predlogu Zakona o pokrajinah {e kaj dodati?Branko Marini~: »Regionalizacija Slove-

nije je podlaga za hitrej{i in bolj uravnote-èn razvoj ne le {ir{ih povezanih obmo~ij, temve~ celotne Slovenije. Pokrajine, kot samoupravne lokalne skupnosti, ki so na vmesni ravni med dràvo in ob~inami, pa so potrebne ne le zaradi primerljivosti z drugimi dràvami Evropske unije, ampak tudi zaradi enakopravnej{ega sodelovanja z regionalnimi skupnostmi izven na{ih meja.«

Stanka Letonja

Stran 12


V petek, 13. 4. 2007, je bila redna letna konferenca OO SDS Videm. @e ~etrti~ zapored je bil za pred-sednika izvoljen Stanko Simoni~, ki stranko SDS v Vidmu tako vodi è dvanajst let.V tem ~asu je OO SDS Videm uspelo iz

svojih vrst dobiti poslanca Branka Mari-ni~a, na zadnjih lokalnih volitvah pa je stranka SDS dobila v ob~inski svet kar sedem svetnic in svetnikov.Splo{na ugotovitev na konferenci je bila,

da so uspehi na volitvah plod dobrega dela vodstva stranke na Vidmu, kakor tudi vseh ~lanov in simpatizerjev te stran-ke iz ob~ine Videm.V izvr{ilni odbor SDS Videm sta bila ob

omenjenem predsedniku prvi~ izvoljena

tudi dva podpredsednika, in sicer Andrej Ro`man ter Danica Cebek. Tajnik bo {e naprej Rudi [telcer, blagajnik Du{an Pernek, informatorka Stanka Letonja, so pa bila v IO SDS Videm izvoljena tudi nekatera nova imena, predvsem gre za mlaj{e ~lanice in ~lane, kar je {e posebej razveseljivo. Stranka si je zastavila ob{iren plan dela

za leto 2007, v katerem se med drugim nahajajo tudi priprave na dràvnozbor-ske volitve leta 2008.Ob koncu konference je poslanec

Branko Marini~ podelil priznanja in pla-keto SDS. Za uspe{no delo v stranki so bronasti znak SDS prejeli Ivan Krajnc, Danilo Dreven{ek, Pavla Bela Poto~nik in Zvonko Kau~evi~, srebrni znak pa so

prejeli Stanko Simoni~, Andrej Ro`man, Rudi [telcer in Franci Murko. Posebno plaketo SDS za nesebi~no uresni~evanje programa Slovenske demokratske stran-ke in uveljavljanje njenih vrednot pa je s podpisanim predsednikom Janezom Jan{o prejel Bar [tajerc iz Pobre`ja. Tako smo na letni konferenci pregledali

tiste na~rte, ki smo jih è uresni~ili in {e trdneje zastavili tiste, ki nas {e ~akajo. Ekipa, kakr{na smo, smo pripravljeni na nove izzive, saj se zavedamo, da nam bo s skupnimi mo~mi uspelo realizirati zastavljene cilje.

OO SDS Videm

Letna konferenca OO SDS Videm

[turmov~ani so torej dr`-ali besedo in se sre~ali drugo leto zapored, prvi~ pa na svoji Petrovi doma~-iji. Sre~anje 2. junija je bilo dobro obiskano, med gosti pa so bili tudi ùpan Friderik Bra~i~, direktori-ca ob~inske uprave mag. Darinka Ratajc, {tevilni svetniki ob~ine, predsed-niki svetov KS in prijatelji [turmovcev.Samo v kratkem obdobju,

odkar je ob~ina Videm uspe-{no opravila nakup Petrove doma~ije, ki je bila {e do nedavnega v lasti Edija Forst-

neri~a, rojaka iz [turmovcev, in jo potem predala v uprav-ljanje [turmov~anom, so ti povsem zares prijeli za delo. Doma~ijo so lepo o~istili in pripravili za prvo druènje, in kot je na sre~anju dejal pred-sednik KS Videm pri Ptuju, [turmov~an Andrej Ro`man, bo doma~ija postopoma dobi-la novo podobo, postala pa naj bi nekak{en kme~ki muzej, predvsem pa naj bi sluìla kra-ju in ljudem za druènja. Sicer pa naj bi bila prav Petrova doma~ija v [turmovcih nekdaj ena lep{ih doma~ij in {e sre~a, pravijo ljudje, da se je ohranila

Drugo sre~anje [turmov~anov è na Petrovi doma~iji

V [turmovcih, na Petrovi doma~iji, se je zbralo veliko gostov in doma~inov.

Sve~ani trenutek, ko sta ùpan in direktorica ob~inske uprave simbo-li~no predala klju~e v roke predsedniku KS.

Za dobro vzdu{je in zabavo, ki je pregnala tudi sobotni de`, pa so skrbeli Veseli Joèki.

Stran 13


do danes, sre~a pa je tudi ta, da je vodstvo ob~ine pokazalo toliko interesa, da je doma~ijo odkupilo in ji bo v prihodnje z nekaj {tudijami dalo tudi pri-merne vsebine. @upan Bra~i~ in direktori-

ca ob~inske uprave Rataj~-eva sta è obljubila pomo~ in podporo, saj je bilo iz njunih besed razbrati, da so v ob~ini pripravljeni podpreti tovrstne projekte, ùpan pa je {e ome-nil, da bodo naredili vse, da bodo za obnovo doma~ije pri-dobili sredstva iz dràve in EU. Ob tej prilo`nosti pa sta pred-sedniku KS Ro`manu predala {e klju~a doma~ije in s tem

opravila simboli~no predajo iz ob~inskih v krajevne roke, v zahvalo od doma~inov, ki so seveda navdu{eni, pa sta ùpan in direktorica prejela {e nekaj dobrot iz [turmovcev, ki spominjajo na stare, dobre, kme~ke ~ase.Vendarle pa klju~i od doma~-

ije niso ostali v Ro`manovih rokah, temve~ jih je ta predal Mariji Gabrovec, ki bo oskrb-nica Petrove hi{e, in Janku Slamer{ku, ki pa je sprejel klju~e kleti. Oba sta obljubi-la, da bosta dobro skrbela za doma~ijo.

TMKlju~i doma~ije so zdaj pri Mariji Gabrovec in Janku Slamer{ku.

Foto: TM

Naselje Trdobojci je eno {tevilnih naselij v KS Leskovec, niso pa tako {tevilni primeri, ko bi se ve~ji del krajanov in vikenda{ev iz dela nase-lja zbral na delovni akciji, ki smo ji neko~ po doma~e rekli KULOK. Tak{en na~in dela in druènja v Trdobojcih traja è vrsto let. Leto{nja delovna akcija je bila v soboto,

2. junija. Prijetno, ne preve~ vro~e vre-me, je v tokratno akcijo pritegnilo kar 23 krajanov in drugih uporabnikov ceste. Pomembni cilj akcije je ureditev ceste. Ta doìvi v tistem delu, ki je predmet akcije, pravo generalko. Naj navedemo, da sicer reìjski obrat opravi del ~i{~enja, vendar je prav, da se vsaj enkrat na leto dobro uredi tudi okolica ceste, mulde, kanali in vse, kar vpliva na prevoznost. ê k temu dodamo odstranitev ostankov zimskega vzdrèvanja in tistega, kar s seboj pri-nesejo neurja in prispeva okolica, velja ugotovitev, da dela kar no~e zmanjkati. S tak{nimi akcijami vidno prispevamo k trajnosti in uporabnosti ceste, pri ~emer pa so tudi pri~akovanja krajanov, da se uredijo tudi tiste zadeve, ki so povezane z vzdrèvanjem in popravilom asfalta. Glede na to, da nas je na tokratni akciji obiskal tudi ùpan ob~ine Videm g. Fri-derik Bra~i~, pri~akujemo, da se bomo vsi skupaj potrudili, da bo cesta uspe{no sluìla svojemu namenu. Iz nekdanje samo delovne akcije pa se

je s ~asom pove~evala tudi èlja po dru-ènju, ki se nadaljuje po kon~ani delo-vni akciji. Tako se vsako leto dobimo pri drugi druìni ali pa tudi v bli`njih kleteh in s tem krepimo tisto, ~esar nam s sodo-bnim ~asom vedno bolj primanjkuje.

Udeleènci tradicionalne delovne akcije v Trdobojcih, ki za kraj in Haloze nasploh veliko pomeni.

Ob~ane v naselju Trdobojci druì prav posebno delo

Med delovno akcijo Foto: Merc

Leto{nja akcija na cesti je tako uspe-la in è so ideje in èlje, kako naj bo v naslednjih letih. Velja pa zahvala vsem, ki so s svojo pripravljenostjo in dobro voljo prispevali k javnemu dobru in pri-

jetni dru`bi. Za tiste, ki pa se srame`ljivo izmaknejo, pa povabilo k spremembam, kajti na{e po~etje je koristno tako za kraj kot posameznika.

Mag. Janez Merc

Stran 14


V Dravcih pri Korpi~evih odprli etnolo{ko zbirko in no~itvene kapacitete na kmetiji

V ob~ini Videm, v osr~ju Haloz, na VTC Haloze, v turisti~ni vasici Halon-ga, na obmo~ju turisti~ne cone Haloze-Zagorje in v vasici Dravci je bilo nad-vse slovesno 28. aprila, ko so pri Korpi~evih odprli muzejsko zbirko in hkra-ti nov turisti~ni objekt, v njem pa tri sobe za goste. Te nadvse pomembne pri-dobitve so se z druìno in krajani veselili tudi videm-ski ùpan Friderik Bra~i~, poslanec DZ Branko Mari-ni~, Sonja Golc iz agencije Halo in {e mnogi drugi. Nove pridobitve je blago-slovil pater Slavko Sterm{-ek iz ùpnije sv. Vida.

ZBIRKA OD ZRNA DO KRUHAAndrej Brence, kustus

Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je pomagal pri postavitvi zbir-ke, je o njej takole zapisal: »V obnovljenem poslopju za hi{o odpiramo stalno etnolo{ko zbirko z naslovom Od zrna do kruha, ki nam predstavlja posebno kme~ko opravilo – od pridelave ìta do kru-ha. Izmed predmetov, ki so razporejeni glede na potek posameznih opravil in del, naj omenim le nekatere ve~je: kobilo za stepanje ìta, `rmlje in mlina na motorni pogon. Sama priprava in peka kruha pa je predstavljena z ne~kami, karni~kami, slamnja~ami in loparjem za polaganje hleb-cev v kru{no pe~. Zraven so {e drugi pripomo~ki in {tevil-na posoda, ki so jih uporablja-li v kme~ki kuhinji za kuhanje in peko na ognji{~u in v kru-{ni pe~i. Poleg omenjenega si lahko ogledamo tudi nekate-re druge predmete, povezane z vsakdanjim ìvljenjem in delom, kot so svetilke, kotel za kuhanje `ganja, doma~a priprava za su{enje {kornjev, pasti za velike glodalce …Na{a in druge etnolo{ke zbir-

ke na obmo~ju turisti~ne cone

Haloze-Zagorje nam govore o na~inu ìvljenja v preteklem, polpreteklem in tudi seda-njem ~asu. Z zbiranjem in raz-stavljanjem predmetov, ki bi bili pozabljeni, pa ohranjamo bodo~im rodovom {tevilne materialne ostaline bogate kulturne dedi{~ine na{ega obmo~ja.«SPOZNAJMO [E KORPIÊ-

VE IN NJIHOVO KMETIJOV Dravcih, v majhni halo{ki

vasici, nedale~ od reke Drave, se generacije druìne Korpi~ s kmetijstvom in prete`no ìvinorejo ukvarjajo è od leta 1800. Nekdaj je bila kme-tija dosti ve~ja kot je danes, pa tudi otrok je bilo ve~ pri hi{i in z desetletji se je pre-moènje kmetije tudi malo razdrobilo. A srce kmetije je vendarle ostalo v Dravcih in tukaj se druìnska tradicija tudi nadaljuje.O posebnostih in odli~nostih

Korpi~eve kmetije morda le tole, da je bila nekdaj {e pose-bej prepoznavna po petih topolih, ki jih je mladi gospo-dar dal posaditi in dandanes je ìv le {e eden od njih. Korpi~-eva, tipi~na podeèlska hi{a je danes stara okrog 70 let in zanimiva je predvsem kape-lica, ki se drì hi{e. Postaviti pa jo je dal Zvonkov ded kot v zahvalo za sre~no vrnitev iz So{ke fronte.Na kmetiji pa vam bodo z

veseljem povedali, da leìjo ob vzno`ju Haloz, ob reki Dravi, v turisti~ni vasi Halon-ga, na razpotju poti in na meji treh ùpnij: sv. Vida, sv. Bar-bare in sv. Andraà. Zanimivo pa je tudi, da so si v kraju, kjer v 17 hi{ah ìvi le {e okrog 60 prebivalcev, postavili velik klopotec, ki je nekak{ne sim-bol Dravcev in okolice.Korpi~evi pa imajo trenutno

v lasti 15 hektarjev zemlje, tr`-ne vi{ke pri zrnju imajo tudi na prodaj, glavni vir zaslu`ka na kmetiji pa predstavlja pro-izvodnja mleka, in v enem samem letu oddajo od 60 do

Korpi~evim; Zvonku, Mariji, Petru in Toniju, so se pri simboli~nem odprtju in zdravici pridruìli {e ùpan Bra~i~, poslanec Marini~ in pater Slavko.

Foto: Simona Meznari~

Gospodar Zvonko, tudi predsednik dru{tva za ohranjanje dedi{~-ine Haloz, daje prve izjave novinarjem, ujeli pa smo ga v dru`bi z novinarko [t. Tednika Simono Meznari~.

Etnolo{ka zbirka v Dravcih je bila è na dan odprtja dele`na dobrega obiska.

Stran 15


Center KS Leskovec v videmski ob~ini dobiva vse lep{o podobo, in 9. maja so jo samo {e oboga-tili s posaditvijo 12 sadik leske, za kar je poskrbel svet krajevne skupnosti s predsednikom Francem Kozelom.

V Leskovcu na dan Evrope posadili 12 sadik leske

Kmalu po opravljenem delu {e skupni posnetek prav vseh, ki so sodelovali pri tem, za kraj in okolico pomembnem dogodku.

Foto:TM

Leske, ki so nekak{en sim-bol Leskovca in tamkaj{njih ljudi, so posadili na zelenici ob cerkvenem zidu, ki to {ele nastaja in kjer naj bi v prihod-nje uredili {e potke, napeljali razsvetljavo in postavili tri klopce. Idejo za zasaditev z leskami naj bi dal ùpan Fri-derik Bra~i~, prisluhnili so ji v svetu krajevne skupnosti in tako je ob~ina poskrbela, da so leske ob pravem ~asu in vremenu prispele v Leskovec. Prostora zanje je bilo ve~ kot dovolj, je dejal Kozel, ki je k akciji sajenja leskovih sadik povabil vse ~lane sveta KS in doma~e ob~inske svetnike, pa tudi predstavnike dru{tev in nasploh posameznike, ki se zelo trudijo za lep{i izgled centra Leskovca.Odziv je bil dober, vsi povab-

ljeni sicer niso pri{li, so pa

Leskov~ani tudi ob pomo~i ùpana Bra~i~a leske skrbno zakopali v zemljo in oblju-bili, da jih bodo negovali in nasploh dobro skrbeli zanje. Sicer pa naj bi 12 lesk simbo-liziralo tudi 12 vasi, zdruènih v eno KS, je {e povedal Kozel

in dodal, da so 9. maj – praz-nik Evrope izbrali povsem slu~ajno in jih bo prav gotovo {e dolgo spominjal na dogo-dek, ki se zgodi vsakih nekaj desetletij.

TM

Tudi leskov{ki predsednik KS se je zelo trudil, da bi sadike dobro vsadili v doma~o zemljo.

70 tiso~ litrov mleka.In prav del~ek te doma~e ponudbe elijo

zdaj ponuditi svojim gostom, ki jih bodo obiskali in morda v Dravcih tudi prespali. Gospodar Zvonko in gospodinja Marija vam bosta z veseljem povedala, da se jima je ideja o ureditvi dopolnilne dejav-nosti na kmetiji porodila è v letu 1995, saj sta bila è takrat prepri~ana, da si je potrebno poiskati {e kak{en dodaten vir zaslu`ka. Po nasvete sta se obrnila tudi na kmetijsko svetovalno slu`bo na Ptuju, kjer so jima svetovali no~itvene kapaci-tete na kmetiji, s pomo~jo agencije Halo pa jim je dodatna sredstva za nalo`bo uspelo pridobiti na javnem razpisu. In tudi v doma~i ob~ini Videm so pred leti primaknili svoj del pomo~i – v obliki kre-ditiranja. Danes pa je nalo`ba Korpi~evih uspe{no zaklju~ena in gostom v novem objektu nudijo preno~i{~a; dve sobi ima-ta po dve postelji, v tretji pa je prostora za {tiri osebe. Po dobrem po~itku pa postre-èjo {e z doma~im zajtrkom in nudijo vse, kar lahko ta trenutek kmetija tukaj v Halozah ponudi. In z velikim veseljem lahko povem, da je to prva taka kmetija s preno~i{~i v ob~ini Videm.Gospodarju Zvonku, gospodinji Mariji in

njunima sinovoma Petru in Toniju pa vse ~estitke za ves pogum, veselje in znanje, ki so ga vloìli v veliko druìnsko in kra-jevno pridobitev. Lahko jim zaèlimo le zadovoljnih gostov in predvsem dobrega

Korpi~evi pa so imeli na dan odprtja no~-itvenih kapacitet tudi è prve goste, med njimi tudi par iz Amerike, ki se je ~ez nekaj tednov {e vrnil v ta konec.

Foto: TM

KULTURNI PROGRAMSlavje pri Korpi~evih so s pesmijo

obogatile ljudske pevke iz Sel, ki so zanimivo zapele tudi va{ko himno, nastopili so ljudski pevci s Hajdine in Jurov{ki fantje, mladi iz Dravcev pa so pripravili kratko dramsko uprizoritev Di{i po kruhu …

obiska.Korpi~evi, gostitelji april-

skega slavja, so se znova izkazali z nekaj doma~-imi izbranimi dobrotami in doma~o vinsko kapljico, prav vse goste pa so dobro postregli in povabili, da jih {e kdaj obi{~ejo. Ob tej pri-lo`nosti jim je vse dobro zaèlel tudi nekdanji pred-sednik Turisti~ne zveze Slovenije Marjan Roì~, ki se je prav tako za kra-tek ~as oglasil v Dravcih. Sicer pa so se Korpi~evi Drobna pozornost in povabilo, da nas {e obi{~ete!

ob tej prilo`nosti zahvalili prav vsem, ki so jim pomagali od ideje do cilja, ki so verjeli vanje, jim zaupali in spodbujali. Vsem so hvale`ni za pomo~ in pozitivne misli; tako krajanom, prijateljem, vodstvu ob~ine, poslancu, agenciji Halo in vsem ljudem dobre volje, ki so pri Korpi~evih zmeraj dobrodo{li kot prijatelji. TM

Stran 16


V refektoriju minoritskega samo-stana na Ptuju je bila aprila sve~-ana razglasitev 17. vinskega ocenje-vanja in podelitev vinskih odli~ij. Uvodno besedo je imel novi pred-sednik DVSH Edi Hojnik, ki je podal zanimive ugotovitve in ocene leto-{njega ocenjevanja, vina pa ozna~-il za odli~na, med gosti pa sta bila tudi ptujski ùpan dr. [tefan êlan in ùpan Cirkulan Janez Jurgec.

Oj, ti preljubi vinski hram,tebe za cel svet ne dam.

Vsak dan me z vincem napoji{,s tem mi ìvljenje gor drì{.

(J. Prus)

17. ocenjevanje vin Dru{tva vinogradnikov in sadjarjev Haloze prineslo nove odli~ne ocene

Dobitniki srebrnika, medalje z likom Probusa, progla{eni za prvaka sorte

Leto{nje ocenjevanje Vino Ptuj 2007 pa je postreglo s kar devetimi prvaki sort in vinarji so ob tej prilo`nosti prejeli dragoceno medaljo z likom Probusa, srebrnik rimskega cesarja Marka Avrelija Probusa, ki je bil najden na Ptuju, cesar pa ima velike zasluge za raz-cvet vinske trte v na{ih kra-jih v 3. stoletju, tako pravi zgodovina. Iz ob~ine Videm so dobit-

niki medalje kar trije vino-gradniki in vinarji: zakonca Marija in Rudi Bikov{ek iz Dravinjskega Vrha za {ipon,

zakonca Stanko in Silva Gregorec iz Maj-skega Vrha za la{ki rizling ter Jakob Sve-n{ek iz Sel, ki je prejel kar dva srebrnika: za renski rizling in sivi pinot.Kipec Bakhosa, delo ptujskega umetni-

ka, akademskega kiparja in restavratorja Viktorja Gojkovi~a, pa je letos »od{el« v Majski Vrh in Hrastovec pri Zavr~u. Naziv {ampion vin rednih trgatev sta si z odli~-nim la{kim rizlingom pridobila Stanko in Silva Gregorec iz Majskega Vrha. [ampi-on vin posebnih kakovosti pa je vino la{ki rizling l. 2006 – suhi jagodni izbor vinarja Edija Hojnika iz Hrastovca.

TMStanko Gregorec in èna Silva pa sta z la{kim rizlingom dosegla sam vrh in prejela naziv {ampiona vin rednih trga-tev.

Foto: Stojan Kerbler

Najstarej{e slovensko mesto je è 18. leto zapovrstjo na {iroko odprlo svoja vra-ta razstavi Dobrote slovenskih kmetij in razstava je z leto{njim letom postala tudi polnoletna. Ptuj je tri son~ne majske dni spet odprl vrata kulturni razli~nosti in pristni ustvarjalnosti. Ocenjenih je bilo 1034 dobrot iz ve~ kot 600 kmetij, pode-ljenih pa 30 znakov kakovosti. Med zidovi starodavnega minoritskega

samostana je bil znova praznik slovenske kulinarike, slovesnega odprtja pa se je udeleìl tudi minister za kmetijstvo, goz-

darstvo in prehrano Iztok Jarc, posebej pa je razstavo in dobrote kmetij predsta-vil predsednik organizacijskega odbora Peter Priboì~. V svojem nagovoru je med drugim dejal, da dobrote predstav-ljajo tudi del kulturne dedi{~ine sloven-skega podeèlja, ki jih lahko ponudimo v evropskem prostoru kot na{o posebnost, ki smo jo uspeli ohraniti do dana{njih dni. Dodal je, da dràva Slovenija mora odpraviti nesmiselne zakonodajne ovire, ki bolj omejujejo kot spodbujajo nepo-sredno prodajo izdelkov kmetij.

OSREDNJI RAZSTAVNI PROSTOR LETOS PODRAVJUNa razstavi smo letos lahko pobliè spo-

znavali na{ konec, pokrajino Podravje, predvsem pa njeno bogastvo obi~ajev, navad, kulinari~no ponudbo in nenaza-dnje smo [tajerce v dneh razstave spo-znali tudi skozi kulturno izro~ilo. Sicer pa je Podravje eden tistih koncev Slove-nije, smo sli{ali na razstavi, kjer se ljud-je ukvarjajo s kmetijstvom, in to prav z vsemi panogami. Na ravninskem prede-lu prevladujejo predvsem poljedelstvo,

Bili smo na 18. razstavi Dobrote slovenskih kmetij, v mestu kulinari~nih dobrot in kulturne dedi{~ine

Stran 17


govedoreja, pra{i~ereja in vrtnarstvo, na strmih delih pa vinogradni{tvo, sadjar-stvo, zadnje ~ase pa tudi reja drobnice. V Podravju delujeta tudi dva kmetijsko gozdarska zavoda, kjer so zaposlene svetovalke za kme~ko druìno in raz-voj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, na Ptuju sta to Terezija Me{ko in Slavica Strelec.Razstava je tudi letos ponudila pravo

kulinari~no bogastvo: od kisov, suhega sadja, sadnih sokov, vina, olja, `ganja, sadnega vina, mle~nih in mesnih izdel-kov, izdelkov iz ìt, marmelad, kompo-tov in konzerviranega sadja, pestra pa je bila tudi izbira dobrot na stojnicah.Vse ~estitke organizatorjem in {e veliko

dobrih razstav!

TM

Med leto{njimi dobitniki znaka kakovosti, najvi{jega priznanja na Dobrotah slovenskih kmetij, pa sta tudi na{a ob~ana; Marija Habjani~ iz Sovi~ za krofe …

Podravje se je letos predstavilo z dobrotami iz kru{ne pe~i.

Na Ramini stojnici so tudi letos sladke dobrote ponujale ~lanice aktiva èna Dolena.

Voditelja prireditve Tatjana in Rado v folklornih obla~ilih, letos so nama no{i posodili v videmski ob~ini, v FD Pobre`je in FD Lancova vas. Hvala!

… in Joèf [migoc iz Repi{~ za la{ki rizling – pozna trgatev. êsti-tamo!

Stran 18


povprečje degustacije 17,83

PRIIMEK IN IME NASLOV SORTA OCE-NA

nulti 0,00

nulti 17,30

Habjanič Jakob Soviče 20 zvrst 16,77

Topolovec Alojz Zg. Leskovec 9 d zvrst 16,73

Arbeiter Nada Pristava 33 zvrst 17,17

TDK Leskovec Zg. Leskovec zvrst 17,63

Hajdinjak Jože Strmec zvrst 17,60

Vidovič Martin Velika Varnica zvrst 17,53

Vidovič Benjamin Repišče 1 a zvrst 17,73

Bratušek Marija, Franc Strmec 53 zvrst 17,33

Vidovič Andrej Orešje 176 zvrst 17,93

Šmigoc Janez Mala Varnica 7 zvrst Izločen

Šmigoc Franc Zg. Leskovec 5 b zvrst 17,63

Bratušek Marija, Franjo Strmec zvrst 1 17,77

Šmigoc Franc Zg. Leskovec 5 b zvrst Izločen

Vajda Edi Zg. Leskovec laški rizling 17,30

Vidovič Martin Velika Varnica 24 laški rizling 17,93

Orlač Janez Repišče 4 a laški rizling 17,90

Vidovič Andrej Orešje 176 laški rizling 18,03

Vajda Edi Zg. Leskovec sauvignon 17,93

Vidovič Benjamin Repišče 1 a chardonnay 18,13

Vajda Edi Zg. Leskovec rumeni muškat 17,93

Vidovič Andrej Orešje 176 rumeni muškat 18,03

Bratušek Marija, Franjo Strmec rumeni muškat Izločen

Vidovič Martin Velika Varnica traminec 17,80

Vidovič Benjamin Repišče 1 a traminec 17,90

Belšak Rozalija, Janez Skorišnjak 1 traminec PT 2006 18,37

Vidovič Benjamin Repišče 1 a laški rizling Izbor 2005 18,67

Vidovič Benjamin Repišče 1 a chardonnay JI 2005 18,70

Belšak Rozalija, Janez Skorišnjak 1 sauvignon JI 2006 19,27

Komisija: Terezija Me{ko, predsednica, Miran Reberc, Jurij Cvi-tani~, Edi Hojnik, Marjan Ivan~i~

V organizaciji Turisti~nega dru{tva »Klopotec« Leskovec v Halozah so 9. maja priredili è tradicionalno ocenjevanje vin, ki ga kot enega osrednjih dru{tvenih dogodkov priprav-ljajo vse od leta 2003. Pri-znanja vinogradnikom bodo tudi letos podelili avgusta na kme~kem prazniku v Leskov-cu.

Pet~lanska komisija ocenjevalcev s pomo~nikom Joìjem Murkom iz KGZ Ptuj, ki je kon~ne podatke tudi ra~unalni{ko obdelal.

V Leskovcu na tradicionalnem ocenjevanju vin 30 vzorcev Ocenjevanje pa je znova pri-

tegnilo nekaj uspe{nih halo-{kih vinogradnikov in vinar-jev, pet~lanska komisija pre-izku{evalcev pa je dala oce-no za 30 vzorcev normalnih trgatev in predikatov, sicer pa je bilo povpre~je degustacije 17,83.Predsednica komisije je bila

Terezija Me{ko iz KGZ Ptuj,

pri delu pa so ji pomagali {e Edi Hojnik, Miran Reberc, Jurij Cvitani~ in Marjan Ivan~i~ – vsi è ve{~i vinskih ocenjevanj. Po kon~anem delu pa je Me{kova povedala, da je bila komisija zadovoljna z vzorci, trije so bili sicer izlo~eni, v primer-javi z lanskim ocenjevanjem pa je bilo leto{nje povpre~je degustacije, torej kvalitete, manj{e za nekaj odstotkov. Vendarle pa je ocenjevanje vin v Leskovcu napram dru-gim ocenjevanjem na {ir{em Ptujskem po mnenju Me{kove zadovoljivo in solidno, zato

velja z njim nadaljevati tudi v prihodnje. Posebej visoke ocene pa so

letos prejeli: Rozalija in Janez Bel{ak iz Skori{njaka za tra-minec pozna trgatev, letnik 2006, in za sauvignon jagodni izbor, letnik 2006, ter Benja-min Vidovi~ iz Repi{~ za la{ki rizling, izbor 2005, in char-donnay jagodni izbor, letnik 2006, dokaj dobre in povpre~-ne ocene pa so dobili vzorci normalnih trgatev.

TM

Vinski preizku{evalci so po kon~anem delu tudi nazdravili.Foto: TM

Stran 19


îstilna akcijaTudi v Tr`cu so ob dnevu Zemlje izpelja-

li ~istilno akcijo, ki so se je udeleìla vsa dru{tva in posamezniki iz tega obmo~ja. Zbrali so se ob 8. uri in se glede na {tevilo udeleèncev razdelili v {tiri skupine, ki so o~istile obmo~je ob Polskavi, v Jurovcih, na Djo~anovi kmetiji in v gramoznici. Po uspe{no opravljenem delu so se zbrali na sedeù KS, kjer je bilo poskrbljeno za pri-grizek in dobro kapljico. Obiskali so jih tudi predstavniki oz. vodstvo ob~ine in poslanec dràvnega zbora. Skupna ugo-tovitev ob zaklju~ku akcije je bila, da so ljudje vedno bolj osve{~eni, vzpodbud-no pa je dejstvo, da so ljudje pripravljeni sodelovati pri tovrstnih akcijah.

Novo avtobusno postajali{~eV Jurovcih so po dolgoletnem iskanju

re{itve uspeli zaklju~iti problem avtobus-nega postajali{~a. Po dogovoru in v sode-lovanju z druìno Golub so na{li loka-cijo, ki ustreza zahtevam. Tako hkrati z obnovitvijo krià nastaja prijetno urejeno va{ko sredi{~e. Obenem pa se vodstvo KS zaveda, da ostajajo {e nekateri proble-mi, predvsem v spodnjem delu vasi.

Prvomajski dogodkiOb prvem maju so potekala {tevilna

vesela druènja ob postavitvi majskih dreves, saj so letos postavili kar tri: pri gasilskem domu, v Jurovcih in ob igri{~u v Tr`cu. Ti dogodki so vedno dobro obiskani, saj so ljudje ve~inoma prosti in izkoristijo ~as za sprostitev.

Iz delovanja KS:- potekale so tri redne seje,- investicije te~ejo po planu (avtobus-

no postajali{~e), nekatere so v izvajanju (odbojne ograje, kaìpoti, obnovitev sobe KS),-poteka zbiranje soglasij za elektrifikaci-

jo in ceste.JJ

Aktualno iz krajevne skupnosti Trèc

Napovednik dogodkov v KS Trèc:

- splavarjenje (julij oz. avgust),

- turnir v malem nogometu (avgust),

- otvoritev Djo~anove kmetije (avgust).

Stran 20


Sobota, 2. junija, bo verjet-no ostala v lepem spominu tudi krajanom Popovcev, saj so v svojem kraju dobi-li prvo poslovno pisarno, v njej pa bodo poslej lahko poiskali ve~ storitev hkra-ti, v ospredju pa je zava-rovalni{ko svetovanje. Direktor podjetja Fin je doma~in, Samo Fer~ec, ki si je poslovni prostor ure-dil kar v doma~i hi{i, saj tukaj vidi nove poslovne prilo`nosti, s svetovanjem pa se èli ~im bolj pribli-àti ljudem in jim na enem samem mestu ponuditi ve~ produktov hkrati.Z zavarovalni{kim zastopa-

njem in nasploh finan~nim svetovanjem se je sre~al è zelo mlad in si tako le v nekaj letih nabral veliko dobrih in kvalitetnih izku{enj, ki pa jih zdaj, preprosto re~eno, èli kar najbolje unov~iti. V svo-jem pozdravnem nagovoru je Samo Fer~ec dodal {e nekaj besed o sebi in delu, tako smo izvedeli, da je è {est let na zavarovalni{kem trgu, dve leti ima registrirano svojo firmo, je tudi cenilec za premoènj-sko zavarovanje, skratka mlad podjetnik, ki je dovzeten tudi za vse novosti. Z druìno sicer ìvi v [empetru, kar pomeni, da se v rodnih Popovcih mudi ponavadi le v delovnem ~asu, a ne èli ostati samo pri tej lokaciji, temve~ razmi{lja tudi o odprtju pisarne v enem od centrov videmske ob~ine.Na na{e vpra{anje, kaj vse

ponuja Fin, pa je Samo Fer~-ec odgovoril: »Podjetje Fin ponuja kvalitetno svetovanje tako na podro~ju premo-ènjskih kot tudi ìvljenjskih zavarovanj. Za nas so na prvem mestu na{e stran-ke, zato vsako zavarovanje prilagodimo potrebam in èljam posameznika. Stran-kam se posvetimo indivi-dualno, ker verjamemo, da samo tak pristop pripomore

Pred vhodom v nove poslovne prostore sta se podjetniku Samo Fer~cu pridruìla {e ùpan Friderik Bra~i~ in pred. KS Dolena Marija Bel{ak, skupaj pa so s prerezom vrvice odprli nove prostore.

V Popovcih slovesno odprtje poslovnih prostorov podjetja Fin

h kvaliteti samega sklenjene-ga zavarovanja. Seveda skr-bimo tudi za redno servisira-nje strank na podro~ju vseh novosti, vpra{anj in {kodnih primerov, ki jih na{e stranke imajo.«Mlademu podjetniku je ob

odprtju poslovnih prostorov ~estital tudi videmski ùpan Friderik Bra~i~, ki je med

drugim dejal, da ga zelo veseli, da se je tudi v kraju Popovci pri~elo nekaj doga-jati. Firmi je zaèlel dober za~etek poslovanja, omenil pa je dobre, trdne temelje, ki so po mnenju ùpana {e kako potrebni za snovanje dobrih projektov. Veseli ga, da je Samo Fer~ec prepri~-ljiv v ponudbi svojih storitev,

lahko pa bi bil za vzgled in v vzpodbudo {e komu, ki se morda odlo~a za podjetni{ko pot. Peter âmpa iz zavarovalni-

ce Generali pa je samo dodal, da si v zavarovalnici èlijo pridobiti nove kliente, zato tudi ta odlo~itev, da podprejo Sama Fer~ca.

TM

Stran 21


Pohodniki, zbrani pri Stanku Gregorecu

Dogodki v dru{tvu Kocil iz Skori{njaka

V Dru{tvu za napredek in razvoj Kocil iz Skori{njaka smo na{e delovno leto za~eli s pohodom. Na pot smo se odpravili na sam velikono~ni ponedeljek, in sicer ob 9. uri izpred trgovine Leska. Okrog tride-set veselih pohodnikov se nas je podalo po glavni cesti do kapele v Spodnjem Leskovcu, kjer smo zavili po cesti za Ljubstavo. Pot nas je vodila po dolinah in manj{ih hribih, vse dokler se nismo povzpeli na ve~ji hrib in se sprehodili med vinogradi. To pa je pohodnike vzpodbudilo k pogovoru o vinogradni-{tvu, saj je ve~ina tudi samih vinograd-nikov. Ko je bilo è nekaj kilometrov za nami, smo prispeli na cilj, in sicer v Maj-ski Vrh, kjer smo obiskali najstarej{o klet v Halozah, to je klet iz leta 1678, kate-re lastnik je Stanko Gregorec. Gospod Stanko nas je povabil v klet in nam jo razkazal, prav tako pa smo poskusili kar nekaj sort vina, med njimi tudi prvaka. Po ogledu kleti in poku{nji vin sta nas Zalika in Janez Bel{ak, ki sta pohod tudi organizirala, povabila na odli~no malico. Tako smo se okrep~ali za pot nazaj proti Leskovcu. Nazaj smo {li skozi Podleh-nik, Gru{kovje in Strmec ter se v poznih popoldanskih urah vrnili v Leskovec. Polni prijetnih vtisov smo si obljubili, da se prihodnje leto spet dobimo na na{em è tradicionalnem velikono~nem poho-du.

OB^NI ZBOR DRU[TVASredi meseca aprila smo se dobili na

è 7. rednem letnem ob~nem zboru. Na samem za~etku ob~nega zbora je vse zbrane nagovoril podpredsednik dru{tva Edi Fric in po izvoljenem delovnem pred-

sedstvu prepustil vodenje ob~nega zbora predsednici delovnega predsedstva. V nadaljevanju je med drugim predstavil poro~ilo tudi predsednik dru{tva Franc Emer{i~, ki je poudaril, da je bilo dru{tvo v preteklem letu aktivno, saj je uresni~-ilo velik del predvidenih na~rtov. Izpo-stavil je dva posebej zanimiva dogodka v preteklem letu, in sicer kresovanje in martinovanje, ki pa sta vsebovana tudi v na~rtu dela za teko~e leto.^lana dru{tva Kocil sta tudi dva svetnika

na{e ob~ine, in sicer sta to Janko Bani~-ek in Brane Orla~, ki sta nam na krat-ko predstavila njuno delo v ob~inskem svetu. Prav tako sta odgovorila tudi na nekaj vpra{anj glede napredka in razvoja samega kraja.Po koncu formalnega dela ob~nega zbo-

ra smo se skupaj poveselili in izmenjali par besed, samo vzdu{je pa je popestrila Anja Orla~, ki je zaigrala par melodij na klaviature. Skupaj smo zadovoljni ugoto-vili, da je dru{tvo aktivno skozi celo leto in da se z delom spla~a nadaljevati.

POSTAVLJANJE PRVOMAJSKEGA DREVESA IN KRESOVANJE Tudi v dru{tvu za napredek in razvoj

Kocil smo letos pripravili postavitev prvomajskega drevesa in kresovanje, na katerega smo se pripravljali è od mese-ca marca. Takrat smo namre~ o~istili drevesa ob cesti in tako pridobili veliko materiala za kres. Tudi letos je omenjena prireditev pote-

kala pri Ivanki in Branetu Orla~u, kjer smo se za~eli zbirati v popoldanskih urah. Zbralo se nas je veliko {tevilo obis-

kovalcev, saj nas je privabil prijeten vonj po pe~enem odojku. Slednjega je pripra-vil Milan Tomani~ z druìno ter ga skupaj z dobro kapljico razdelil med obiskoval-ce. Po tem ko smo se okrep~ali z dobro hrano, so mo{ki postavili prvomajsko drevo na svoje mesto. Ko je padel mrak, pa smo pri`gali {e kres ter se veselili pozno v no~.

OCENJEVANJE VIN Na leto{njem ocenjevanju vin v Sko-

ri{njaku, ki je potekalo 20. maja, se je zbralo 19 vzorcev. Poleg vzorcev rednih trgatev so nekaj vzorcev predstavljala tudi vina posebnih kakovosti. Vzorce je ocenjevala pet~lanska strokovna komisi-ja, v kateri je bil tudi ~lan dru{tva, vino-gradnik Andrej Vidovi~. Tako komisija kot vinogradniki so bili zadovoljni z rezultatom leto{njega ocenjevanja, saj je precej vzorcev normalnih trgatev dobi-lo dokaj dobro oceno. Posebej visoke ocene pa sta prejela Rozalija in Janez Bel{ak za traminec, pozna trgatev, let-nik 2006, in za sauvignon, jagodni izbor, letnik 2006, ter Milan Tomani~ za la{ki rizling, jagodni izbor, letnik 2006.Predsednik komisije, ing. agronomije

Miran Reberc, je po kon~anem ocenjeva-nju povedal, da je povpre~je ocenjevanja dobro in da ne odstopa od ocenjevanj drugod ter da velja z njim nadaljevati tudi v prihodnje. Ker pa so se ocenjevanja letos udeleìli predvsem vinogradniki iz Skori{njaka, rezultat odraà dejansko stanje vinogradni{tva in kvalitete vina v samem Skori{njaku.

Melita Turk

Postavljanje prvomajskega drevesa. Foto: arhiv dru{tva

Stran 22


Folkloristi FD Pobre`je smo leto-{njim {tevilnim nastopom v Slove-niji v prvem polletju 2007 dodali {e zelo odmeven nastop v sosednji Avstriji. Ob ideji etnologinje Jel-ke P{ajd in kulturne delavke Milke Olip iz Slovenskega narodopisnega in{tituta Urban & Jarnik smo se z veseljem odzvali vabilu dr. Walterja Horna, zgodovinarja in filozofa iz Avstrije, ter se 14. aprila udeleìli finalne prireditve v sklopu Umetni-{kega festivala praznika slovenskih umetnikov, ki so svoja slikarska dela razstavljali v pre~udovitem okolju dvorca v St. Georgnu am Langsee ([t. Jurij) v Avstriji. Pomena prireditve zagotovo ni te`ko

ovrednotiti, saj so na festivalu umetnosti razstavljali zelo priznani in uveljavljeni

Folkloristi FD Pobre`je v objemu z gostiteljem prireditve dr. Walterjem Hornom.

Pobre{ki folkloristi nastopili v Avstriji na umetni{kem festivalu praznika slovenske kulture

Pobre{ki folkloristi tik pred tem, da spoznajo kralja Matjaà oziroma pred vstopom v turisti~-ni rudnik svinca in cinka v Meìci.

Foto: arhiv FD Pobre`je

slovenski slikarski umetniki, med drugim tudi Ptuj~an Boris @ohar, Irena Polanec, Anton in Janez Repnik, Marta Jakopi~ Kunaver ter mnogi drugi. Ta nastop nam bo zagotovo {e dolgo ostal v spominu, saj smo ponesli v sosednjo Avstrijo {e del~-ek na{e kulturne dedi{~ine, promovirali na{e kraje ter ustvarjali prijetne spomine skupaj z novo sklenjenimi prijateljstvi na{ih sosedov iz Avstrije, gostiteljem pa seveda obljubili, da se bomo vedno radi odzvali njihovemu vabilu. Dogovorili smo se {e, da se è naslednjo leto spet sre~amo. Prijetno preìveto popoldne v Avstriji smo pri~eli è na slovenski stra-ni, zelo bogat kulturni dan smo namre~ izkoristili {e za ogled rudnika v Meìci ter pod Peco iskali kralja Matjaà, ki pa se nam àl ta dan ni prikazal. Mogo~e pa kdaj drugi~.

Miran Dreven{ek

V Pobre`ju, v folklornem dru{tvu

so uspe{no zaklju~ili {e eno pre-

cej zahtevno raziskavo no{, pra-

`nji no{i, kot jim pravijo, pa so

letos dodali {e povsem nove delo-

vne {tajerske no{e in jih sve~ano

predstavili na sobotni prireditvi v

V Pobre`ju folklorna prireditev z odprtjem etnografske zbirke in predstavitvijo nove no{e

svojem kraju. Ta je sicer pritegnila

manj ob~instva, kot je bilo pri~ako-

vati, vendarle pa je prireditev uspe-

la v vseh pogledih, folklorni skupini

pa so za ta izjemen uspeh poleg

doma~inov ~estitala tudi videmski

ùpan Friderik Bra~i~ in poslanec

DZ Branko Marini~.

Pobre{kim folkloristom pa so se na

prireditvi pridruìli {e ~lani folklorne

skupine KD Rogoznica in najmlaj{i iz

FD Lancova vas, vodja sklada za kultur-

ne dejavnosti, obmo~ne izpostave Ptuj,

Nata{a Petrovi~, pa je ob tej prilo`nosti

Stran 23


Folklorna skupina Pobre`je se je pred dnevi premierno predstavila v novih delovnih {tajer-skih no{ah. Foto: Langerholc

podelila {e jubilejne Maroltove zna~ke in folklorni skupini zaèlela {e dosti uspe-hov in praznovanje okroglega jubileja ~ez slabo desetletje.Folklorno dru{tvo Pobre`je letos obe-

leùje 11. obletnico svojega delovanja. Veliko folklornih skupin jih po staù preka{a, vendar so kljub temu zaradi svoje dejavne vloge v okolju zelo pre-poznavni, je bilo sli{ati tudi v nagovo-ru predsednika FD Andreja Forstneri~a. Zelo natan~no je orisal dogodke, ki so potekali v ~asu zadnje raziskave, omenil mnoge doma~ine, ki so folkloristom in {e posebej etnologinji dr. Mariji Makaro-vi~ pomagali odstirati spomine, brskati med fotografijami in {e ohranjenimi stari-mi obla~ili. Tako je nastala zanimiva raz-iskava, ki se je nadaljevala {e v izdelavo delovnih obla~il in delo je bilo opravljeno v zelo kratkem ~asu. Folkloristi, s plesal-

Etnografska zbirka v Pobre`ju je ena od posebnosti Spodnjega Podravja. Foto: TM

ci in godci sodelujejo tudi ljudske pevke, pa so k novim no{am dodali {e nekaj novosti v samem programu in pripravili dva spleta z naslovom Koùhaje bo è po~akalo! in Joj, kak je v~asih lu{tno blo!, avtor obeh spletov pa je vodja skupine Miran Dreven{ek. Tako so Pobreàni {e bolj nazorno prikazali plesno izro~ilo [tajerske in hkrati radostne trenutke, ki so si jih ljudje neko~ na podeèlju pole-p{ali tudi s plesom.Dobitniki Maroltovih zna~k so: Igor

Peter - bronasta zna~ka, in Miran Dreven{ek, Stanko Fider{ek, Andrej Forstneri~, Boris Ge~, Andrejka Goj-ko{ek, Marko Peter, Suzana Fridauer, Vesna Sodec in Valerija Vidovi~ – vsi dobitniki srebrne zna~ke.

TM

Kulturno dru{tvo Franceta Pre{erna Videm – po pestri sezoni – na dopust

V Kulturnem dru{tvu Franceta Pre-{erna smo preìveli izredno pestro in delavno sezono, ki se je è pri~-ela tako pozitivno, da nam je to bilo dodatna vzpodbuda za delo: vselili smo se namre~ v nove prostore v kleti zdravstvenega doma, kar nam je omogo~ilo {e pestrej{e delo.V na{i Drvarnici, kot ljubkovalno kli~-

emo svoj koti~ek, smo doslej pripravili kar nekaj likovnih razstav. Po otvoritveni razstavi Marije Gregorc so se nam pred-stavili Samo Vrabi~, Sre~ko Vrabl starej{i, Franc Simoni~ in Rozina [ebeti~ - njena razstava je {e zmeraj na ogled.

Glasbeni del na{ega dru{tva - me{ani pevski zbor, obe skupini ljudskih pev-cev (Fantje iz Jurovcev in Vinogradni-ki), tambura{ki orkester in harmonikarji Veseli Joèki - so se skupaj predstavili v Ljubljani na sejmu Turizem - prosti ~as (fotografijo s te prireditve ste videli è v prej{njem Na{em glasu, a je takrat za ~lanek zmanjkalo ~asa), nasploh pa se glasbeni nastopi teh skupin kar vrstijo. Zlasti Veseli Joèki, ki so {ele pri~eli delati v tej sezoni, so redni spremljeval-ci {tevilnih veselih dogajanj po doma~ih krajih. Najbr` pa je bila najodmevnej{a njihova udele`ba na Vlaku zvestobe, ki

ga organizira dru`ba Radio-Tednik, ko so s svojim igranjem dràli pokonci tristo in {e nekaj [tajercev na izletu na Primorsko, razveseljevali pa so tudi Kopr~ane, ki so jih tisti dan sre~ali na ulicah tega primor-skega mesta.Gledali{~niki so po svoji premieri Treh

sester - ta je bila v ~asu kulturnega praz-nika, ki smo ga letos v na{em dru{tvu proslavili s pravim kulturnim troj~kom: razstavo, premiero in pohodom po Sra-ka~evi poti - nastopili na mnogih sosed-njih odrih, ve~krat pa tudi doma.Potem so nas ~lani me{anega pevske-

ga zbora 12. maja povabili na svoj letni

Stran 24


Razstavi{~e Drvarnica je gostilo è {tiri likovne razstave in razstavo del ~lanic Dru{tva podeèlskih èna Videm. Razstavo del Sama Vrabi~a, ki je v kulturni{ko klet prinesel veliko sonca, so si ogledali tudi udeleènci februarskega pohoda po Sraka~evi poti.

koncert v cerkvi Sv. Vida, na katerem so gostili pevke iz Slovenske Bistrice.Tudi tambura{i so za konec sezone 9.

junija pripravili tradicionalni Letni kon-cert, na katerem so predstavili svoje celoletno delo. Tokrat so medse povabili {e mandolinsko skupino Kulturno-umet-ni{kega dru{tva Kolajna iz Zadra. Mladi mandolinisti so bili tri dni na{i gostje, v tem ~asu pa so poleg nastopa na kon-certu imeli prilo`nost spoznati tudi na{e kraje. S svojimi prijetnimi dalmatinskimi melodijami so nas {e dodatno spomnili, da je ~as dopustov pred vrati. Naj se ob tej prilo`nosti zahvalim vsem sponzorjem in donatorjem, ki so njihovo gostovanje pri nas denarno in materialno podprli. To so bili: Perutnina Ptuj, Ob~ina Videm, Nova kreditna banka Maribor - PE Ptuj, Terme Ptuj, Dru`ba Radio-Tednik Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj in nakupovalni center Qlandija Ptuj.Preden pa smo se res odpravili na po~-

itnice, smo {e enkrat odprli svoje raz-stavi{~e: na dan, ko je Videm slavil ob odprtju lekarne in vrtca, smo, kot sem

Gledali{~niki so po februarski premieri s Tremi sestrami nastopili na {tevilnih odrih tako v doma~i kot v sosednjih ob~inah.

Foto: JŠ

è omenil, odprli likovno razsta-vo Rozine [ebeti~, naslednji dan pa smo se podali {e na pohod po Sraka~evi poti. @al tokratni pohod ni bil tako vesel kot prej{nji, kajti pred mesecem smo se poslovili od velikega prijatelja na{ega dru{tva, ~loveka, ki je na{e kraje vpisal na slovenski kulturni zemljevid in ki smo njemu v ~ast posvetili Sraka~-evo pot - od Franceta Forstneri~a. Vendar ne bo nikoli pozabljen, saj bodo v na{i u{esih ve~no zvenele njegove pesmi o Ljubstavi - dale~ in v blatu, pa o dolgi vasici njego-ve babice, ki ji ni nikjer enake, z njegovim Sraka~em bomo iz leta v leto raziskovali Martinekov tunf in odkrivali skrivnosti [turmovca

...V eni svojih pesmi je France

Forstneri~ o svoji babici zapisal:

“Oblekli so te v ~rn gvant,drobno in belo,

v tistega zakma{nega,ki je bil tako ~rn kot vrana,

ko si v nedeljo zarana{la ~ez polje na Videm.”

Tokrat smo v ~rn gvant oblekli Franceta Forstneri~a. Od{el je v ve~nost - a se je v resnici vrnil v svoje ljubljene kraje ob vzno`ju Haloz, saj po~iva na videmskem pokopali{~u - in v na{ih srcih ...

Joè [migoc, KD Videm

Maja so nas pevci me{anega pevskega zbora KD Videm povabili na koncert v cerkev sv. Vida.

Foto: Martin Ozmec, [tajerski tednikTambura{ki orkester se je na svojem letnem koncertu predstavil v novih »uni-formah«. Foto: JŠ

Stran 25


Vidimo vas lahko na veliko prire-ditvah, dogodkih, v ~asu pustnega dogajanja ste s fotoaparatom priso-tni na vseh povorkah tako na Ptuju kot v okoli{kih ob~inah. Predstavite se nam v nekaj besedah.Miran Krajnc: »Moje ime je Miran

Krajnc in prihajam iz Ptuja. Na va{o ob~-ino me veèjo druìnske korenine, saj je mama iz Male Varnice, o~e pa iz Sovi~. V Dravinjskem Vrhu imamo vikend, kamor se ve~krat umaknem pred utripom mesta in tam nastane veliko fotografij narave.«Domnevam, da se s fotografira-

njem ukvarjate è dlje ~asa. Kdaj ste posneli prvo fotografijo?Miran Krajnc: »Za~etki mojega ljubitelj-

skega fotografiranja seèjo v osnovno-{olske dni. Kasneje sem se s fotografijo ponovno sre~al med sluènjem voja{ke-ga roka, in sicer leta 1977 v Splitu, kjer sem bil tri leta. Tam smo imeli fotolabo-ratorij, kjer smo sami razvijali fotografije, jih unov~ili in si tako povrnili stro{ke ter omogo~ili nadaljnje delo.«

Intervju z Miranom Krajncem – ljubiteljskim fotografom

Ena od Miranovih bolj{ih fotografij – Videm pono~i …

Kaj je po va{em mnenju tisto, kar naredi dobrega fotografa?Miran Krajnc: »Te`ko bi rekel, saj

ne gre le za en dejavnik, povezanih je namre~ kar nekaj. Vsekakor je marsikaj odvisno od kakovosti fotoaparata, vendar brez navdiha, brez neke umetni{ke ìlice ne bi {lo. Velikega pomena je tudi biti ob pravem trenutku na pravem mestu, tu pa se ponovno vrneva k tisti ìlici. ûtiti

mora{, kdaj je pravi trenutek in ujeti tisto pravo. Zanimivo je, kako je v naravi mogo~e ujeti na tiso~e tak{nih posebnih tre-nutkov, od majhne pikapo-lonice, ki i{~e mesto, kjer bi si oddahnila, do ka~e, ki skrivnostno leze po kame-nju, sonce, ki gre novemu dnevu naproti … Ne{teto je prilo`nosti, ki se ponujajo, le ujeti jih je treba.«Omenili ste veliko stva-

ri, ki jih lahko fotografi-ramo, ne{teto trenutkov. Koliko je torej v vseh teh letih nastalo fotografij?Miran Krajnc: »V vseh teh letih se je

na podro~ju fotografije marsikaj spre-menilo. Tako sem tudi sam iz klasi~nega fotoaparata presedlal na digitalnega in poskusil z digitalno fotografijo. Slednja nudi ve~ mo`nosti glede same obdela-ve, lahko spreminjamo barvo, kontraste, sivine, velikost, odvzemamo, dodajamo

ipd. Spremenili pa so se tudi na~ini hra-njenja fotografij. Tako se je nabralo ve~ tiso~ fotografij, razvitih na papir, in nekaj deset tiso~ fotografij, shranjenih na digi-talnih medijih.«Imela sem prilo`nost videti va{e

fotografije novega Puhovega mostu. Kar nekaj jih je, kako to, da vas je novi most tako pritegnil?Miran Krajnc: »@e na samem za~etku

sem vedel, da bo novi ptujski most nekaj posebnega, da bo arhitekturno privabil pogled marsikaterega o~esa. Tako sem è v za~etni fazi gradnje spremljal teà-{ko delo gradbincev, spremljal gradnjo temeljev iz vode kot tudi nadaljnja dela. In res je pred mojimi o~mi rasel most in zrasel v nekaj posebnega. Zagotovo je in bo v prihodnosti {e postal znamenitost Ptuja, zato bi ga morali izrabiti kot pre-poznaven simbol Ptuja. Tako pa je tudi v va{i ob~ini Videm marsikatera zname-nitost, ki bi se preko fotografije ali kako druga~e dala predstaviti in bi tako poma-gala pri sami prepoznavnosti kraja.«Kako si {e druga~e zapolnite svoj

prosti ~as?Miran Krajnc: »Koliko ~asa ostane po

slu`bi, resni~no ve~ji del namenim foto-grafiji. Tudi kadar grem na kak druìnski dogodek ali s prijatelji, je fotoaparat moj stalni spremljevalec. Te`ko si predstav-ljam, da bi {el kam brez njega, lahko bi ravno tisti trenutek videl v o~eh dobro fotografijo, pa je ne bi imel s ~im posne-ti.«Kaj bi dodali ob koncu najinega

pogovora?Miran Krajnc: »V ìvljenju se zgodi

obilo stvari, izoblikujejo nas prenekatere izku{nje, ene lepe, druge manj lepe. Ko vse te minejo, ostanejo le spomini. Tudi ti z leti zbledijo …, fotografija je trajen spomin, tudi na tisto, kar je è zdavnaj pozabljeno. Lahko je darilo, lahko je poslikava na majici, lahko je ovekove~-ena v albumu vsakega posameznika, vsem pa je skupen spomin. Na nekaj manj ali bolj lepega. Zato fotografiram …, da bodo ostali trajni spomini.«

Stanka Letonja

Miran na novem ptujskem mostu, katerega gradnjo je s foto-aparatom spremljal vse od za~etka.

Stran 26


Na komercialni televiziji POP TV è nekaj ~asa predvajajo izjemno pri-ljubljeno oddajo z zabavno vsebino in igro na sre~o Vzemi ali pusti s karizmati~nim voditeljem Zmagom Batino oziroma Bojanom Emer{i~-em. Oddaja je zasnovana z obilo zabave, smeha, tudi s predstavlja-njem ljudi in krajev, od koder tek-movalci prihajajo, kot pika na i pa je seveda odpiranje {katel z dolo~-enimi zneski.Sodelujo~i tekmovalci so izbrani iz 8

regij, iz vsake regije po trije. Med te sem bil za eno izmed oddaj izbran tudi sam in priznam, da sem bil najprej prijetno presene~en, kasneje pa se je to spreme-nilo v od{tevanje dni do pri~etka sne-manja. Glede na to, da te oddaje dokaj redno spremljam, sem se v studio POP TV odpravil kar z zanimanjem, da si vse skupaj ogledam v ìvo in doìvim vse, kar ta oddaja dobesedno tudi prina{a. Moja pri~akovanja so bila ve~ kot opra-vi~ena. Pred pri~etkom snemanja smo se tek-

movalci spoznali med seboj in marsikaj zanimivega izmenjali med sabo. Vesel sem, da sem jim lahko predstavil na{o ob~ino Videm in v nekem trenutku smo bili cela Slovenija na enem mestu. In rav-

êstitka Andreju in nato povabilo na »vro~i« stol

Andrejevi utrinki iz priljubljene TV oddaje »Vzemi ali pusti«

[katla mu je prinesla lepo darilo in ga osre~ila. Foto: POP TV

no ta trenutek se mi je zdel na koncu najbolj pomemben; spoznavanje novih ljudi, njihovih krajev … Pri~akali smo tudi pri~etek oddaje in

moram priznati, da z dobr{no mero adre-nalina. Po uvodnem delu voditelja Zma-

ga Batine je sledilo `rebanje tekmovalca za vro~i stol in zgodilo se je to, kar sem si tudi èlel, pri{el sem na vro~i stol in se iz o~i v o~i sre~al z voditeljem, polnim domislic. Potek oddaje je bil vseskozi negotov in na koncu malce dramati~en, vendar zame vseeno sre~en, kajti v celoti gledano je bilo to zame doìvetje poseb-ne vrste.

Vsekakor moram omeniti tukaj ekipo, ki ustvarja oddaje, ki ljudem prina{ajo obi-lo zabave in smeha ter jih zmeraj znova prikujejo pred televizorje. Moram pohva-liti profesionalnost celotne ekipe, tudi izredno prijazno so nas sprejeli, skrbeli

za na{e prijetno po~utje in nas vseskozi tako ali druga~e zabavali. Glavne akterje vsekakor è dobro sami poznate: Zma-geca, Poldeka in Sa{ko in v ìvo jih je prav zanimivo pogledati. Po kon~anem snemanju je bilo prav prijetno klepetati z njimi in spoznal sem tudi, da ostanejo preprosti tudi potem, ko kamere ugas-nejo. In {e en dogodek me je tistega dne zelo

navdu{il – sre~anje in spro{~en klepet z Nino Osenar, sanjsko ènsko, voditeljico Big Brotherja in ~edalje bolj priljubljeno pevko. Z Nino sva se sre~ala ~isto po naklju~ju in je è stekel pogovor. Priznati moram, da je Nina zares nekaj poseb-nega; izredno dinami~na oseba, izjemno komunikativna, polna pozitivne ener-gije in predvsem zelo, zelo nasmejana. V pogovoru mi je {e je zaupala, da jo posebej veseli, da se njen zadnji glasbe-ni komad z naslovom Zelo naglas dokaj pogosto vrti tudi na na{i – ptujski radijski postaji.Ampak tistega dne je ~as preve~ hitro

mineval in h koncu se je bliàla tudi moja dogodiv{~ina, ki mi je prinesla veli-ko lepih trenutkov, novih poznanstev in odprla vrata (vsaj za hip) v svet na{ih doma~ih zvezd, ki marsikomu polep{a-jo kak{en ve~er in privabijo nasmeh na obraz. @ivljenje namre~ postaja ~edalje bolj stresno, ~edalje manj dajemo za svo-jo du{o, premalo se smejemo, ampak smeh je pol zdravja, zato pride prav tudi kak{na tak{na oddaja, kjer se {e nasmeje{ in razvedri{.

Andrej Kmetec

Stran 27


Osrednji praznik v na{i ùpniji je praznik sv. Vida, ki je zavetnik ùpnije, ùpnijske cerkve in mino-ritskega samostana. Sv. Vid goduje 15. junija, slovesno pa ga obhajamo na vidovsko nedeljo, 17. junija. Slovesno ma{o ob 10. uri bo vodil

msgr. Tone Pa~nik, nekdanji misijo-nar, sedaj ùpnik v Kidri~evem. Po ma{i bo pri cerkvi druàbno sre~-anje, ki ga bodo popestrile razli~ne pevske in folklorne skupine. Tako je tudi prav, saj je to osrednji praznik za ùpnijo in celotno ob~ino Videm. Kaj je novega v na{i ùpniji?V petek, 11. maja, je bilo sre~anje zakon-

skih skupin dekanij Ptuj in Zavr~. Zbralo se je okrog 130 udeleèncev. Odmevno predavanje je imel dr. Joè Ramov{, ki je voditelj druìnskega in{tituta dr. Antona Trstenjaka v Ljubljani. Dekanijska Karitas Ptuj – Zavr~ vsako

leto izbere Videm za kraj sre~anja ob

Vidovski zvon

koncu pastoralnega leta. Sre~anje je bilo 20. maja 2007. Na misijonsko nedeljo, 21. oktobra 2007,

bo pri nas nad{kofijsko sre~anje, ki ga bo

vodil {kof. Udeleìli se ga bodo tisti misi-jonarji, ki bodo v tem ~asu doma. Pravijo, da je v Vidmu lepo. Tega prepri~anja jim ne smemo pokvariti, zato bomo povabili

FD »Ro`marin« Dolena je v leto{njem letu nanizalo è vrsto aktivnosti in tudi uspehov, je pred kratkim sporo~ila predsednica dru-{tva Slavica Petrovi~ in k temu dodala, da so v dru-{tvu zelo ponosni, tako na odraslo kot tudi na otro{ko folklorno skupino, ki se je uvrstila celo na dràvno sre~anje.Zelo aktivne so bile ~lanice

aktiva èna vse od velikono~-nih praznikov naprej, ko so izdelovale velikono~ne zaj~-ke in prav posebne koko{i, v dneh razstave Dobrote slo-venskih kmetij pa so s svojimi pekovskimi dobrotami sode-lovale tudi na Ramini stojnici. Odrasla folklorna skupi-

na iz Dolene se je udeleìla medob~inskega sre~anja folklornih skupin, ki je letos potekalo na glavnem odru

Novi uspehi folklornega dru{tva »ro`marin« Dolena

Otro{ka FS »Ro`marin« je pod vodstvom Aleksandre Petrovi~ dose-gla izjemen uspeh in se uvrstila na dràvno sre~anje, ki pa je è bilo v Lendavi.

^lanice aktiva Dolena so poleg velikono~nih zaj~kov izdelovale tudi prav posebne koko{i.

Foto: Petrovi~

prireditve in razstave Dobro-te slovenskih kmetij, kar je za skupino spet velik uspeh, pravi Petrovi~eva, ki ob tem ne skriva zadovoljstva prav vseh ~lanov dru{tva.Zelo pridna pa je bila tudi

otro{ka folklorna skupina pod vodstvom Aleksandre Petro-vi~, ki se je letos uvrstila na dràvno sre~anje otro{kih fol-klornih skupin RINGA RAJA 2007, 26. maja pa so najmlaj{i iz FD »Ro`marin« è nastopi-

li na sre~anju v Lendavi. Na sre~anju so se predstavili s spletom Vo{~imo za debelo repo, strokovna ocenjevalka otro{kih FS Mal~i Moìna pa jih je izmed okrog 200 skupin za dràvno sre~anje izbrala le 10, med njimi tudi Dolen~ane, kar jim mnogi tudi privo{~-ijo, vsi skupaj pa jim lahko le ~estitamo za tako odli~en uspeh.

TM

Stran 28


S pesmijo, ki jo je imel najraje, so se 10. junija pri nedeljski ma{i v cerkvi sv. Vida spomnili na lani umrlega Albina Krajnca, na{ega rojaka, ki pa je ve~ino ìvljenja preìvel na Koro{kem. V videmski cerkvi so mu v spomin zapeli pevci Koro{kega okteta, ob tem pa se spomnili na davno leto 1961, ko je bil oktet usta-novljen, med soustanovitelji pa je bil tudi Albin Krajnc, znani kulturni delavec, skladatelj, ~lan ve~ zborov, spo{tovani zborovodja in avtor oko-li 160 pesmi.Edvard Osojnik, ~lan Koro{kega okte-

ta, je Videm~anom na kratko predstavil zasedbo, oktet, ki deluje v KD Preìhov Voranc Ravne na Koro{kem, in letos so stari è 47 let. Zadnja njihova zgo{~enka nosi naslov Mojcej, sicer pa veliko nasto-pajo in so zelo delavni skupaj s svojo pevovodkinjo Tanjo Krivec, je bilo tudi razbrati iz kratke predstavitve. Edvard Osojnik pa se je z nekaj ganljivimi bese-dami dotaknil tudi njihovega dolgoletne-ga pevskega prijatelja, Albina Krajnca, o njem pa povedal, da je gorel za domo-vino, za Koro{ko, za slovensko pesem, rad se je spominjal svojih rodnih Varej, bil je ponosen na svoje ljudi, sorodnike in prijatelje. A nekaj pa je bilo pri Albi-nu Krajncu vendarle posebno, je dodal Osojnik, obdràl je svoj dialekt, nikoli se ni nau~il govoriti po koro{ko in s tem je dokazal, da je ostal zvest svojim krajem in nare~ju. Pevci Koro{kega okteta pa si bili njegovi

Fotka: Pevcem s Koro{ke (od leve, ob njih je pater Tarzicij Kolenko, so ~lani Koro{kega okteta: Mirko Gerdej, Joè Plohl, Marjan Obretan, Stanko Goren{ek, Florjan Hovnik, Marjan Dirnti{, Bogdan Mandl in Edvard Osojnik) se je za nastop v Vidmu posebej zahvalil tudi farni ùpnik.

Foto: TM

V cerkvi sv. Vida nastopil Koro{ki oktet v spomin na na{ega rojaka Albina Krajnca

prijatelji, ponosni so na njegove pesmi, mnoge od njih so tudi v njihovem reper-toarju, izredno so ga in ga {e spo{tujejo in cenijo, danes pa se ga spominjajo s pesmijo in prav to so z velikim veseljem podarili tudi njegovim rojakom v videm-ski fari. Za ta nastop pa so se posebej zahvalili Albinovi èni Darinki in ne~-akinji Vidi, ki je bila pravzaprav odgo-vorna za nedeljski nastop v Vidmu, za njen trud pa so se ji pevci zahvalili prav s pesmijo.

Pevcem s Koro{ke so se za odli~en nastop in za nekaj pesmi Albina Krajnca z aplavzom zahvalili zbrani poslu{alci in gledalci v cerkvi sv. Vida, posebno zahvalo pa je izrazil tudi farni ùpnik pater Tarzicij Kolenko, ki je v zahvali med drugim dejal, da je bil to izreden nastop, v katerem smo spoznali rojaka Albina Krajnca in nekaj njegovih pesmi.

TM

Utrinek s praznovanja na Vidovo nedeljo.Foto: TM

vse ljudi dobre volje k sodelo-vanju. Mnoge zanima, kako je z

na{imi gradbenimi na~rti. Za gradbena dela v cerkvi prido-bivamo dovoljenja. Upamo, da bomo letos kon~ali papirnato »vojno«. @PS je potrdil odlo~itev, da z

ogrevanjem cerkve na Selih in v ùpnijski cerkvi za~nemo è letos. Na vidovsko nedeljo smo v

ùpnijski cerkvi pridobil novo ozvo~enje. Hvala vsem spon-zorjem. Vsem ùpljanom in ob~anom

èlimo lepo praznovanje praz-nika sv. Vida. Vsem nam pa

vidovska zvona oznanjata: Majhna sva vidovska

zvonova, a vedno je najina pesem

nova: ljudje, ljubite svoj kraj, da vsi imeli bomo raj.

Prepir, zavist, »{petir« naj gredo drugam,

spo{tovanje, dobrota, lju-bezen naj pridejo k nam. Vrednote ~love{ke, druìn-

ske vsi spo{tujmoin ìvljenja pravega se vsi

radujmo.

p. Tarzicij Kolenko

Stran 29


Popis umrlih na Roga{ki (Dona~ki gori) iz ùpnije sv. Vida, 6. avgust 1741.

Strela na Roga{ki (Dona~ki) gori v letu 1741 usodna za romarje (planince) iz Vidma pri Ptuju

Da je Dona~ka gora nekaj izredne-ga, ni potrebno posebej dokazova-ti. Z njo so imeli opravka è Kelti, saj so na vrhu postavljali sveti{~a, nanjo pa so se pozneje vzpenjali tudi Rimljani in Slovani. Rimljani so imenovali dana{njo Dona~ko goro Mons Claudius (Klavdijeva gora), Resenik pa Minor Mons Claudius (Manj{a Klavdijeva gora). Slovenci pa so Dona~ko goro dolgo imenova-li Roga{ka gora (po rogatem vrhu). V novej{em ~asu pa ji mnogi pravijo tudi {tajerski (halo{ki) Triglav, ki je visok sicer samo 883 metrov, je pa zelo podoben Triglavu. Z vrha gore je ~udoviti razgled. Ob ~istem in jasnem vremenu se vidi celo Blat-no jezero na Madàrskem. Prav zaradi tega je ta gora tudi danes tako

vabljiva. Ime Dona~ka gora je dobila po znameniti cerkvici svetega Donata, ki je neko~ stala na najvi{jem sredinskem delu gore. Leto gradnje cerkvice na samem vrhu ni znano. Predvidevamo pa lahko, da je bila zgrajena ob koncu 17. oziroma v za~etku 18. stoletja. S to cerkvico na vrhu Roga{ke, danes Dona~ke gore, je usodno povezano bo`je ljudstvo ùpnije sv. Vida v Vidmu pri Ptuju. Poglejmo, kaj o tem pi{ejo zanesljivi viri. Prve zapise o cerkvi sv. Donata najdemo

v knjigi umrlih (Zv. I., str. 56) nadùpni-je Rogatec in v knjigi umrlih ùpnije sv. Vida (1718-1758, 6. avgusta 1741). V teh dveh knjigah so zapisana imena romarjev iz ùpnije sv. Vida pri Ptuju, `rtev strele 6. avgusta 1741. Od 59 umrlih so jih 28 pokopali pri sv. Juriju (pod Dona~ko goro), 28 v @etalah, 3 pa v doma~i ùp-niji. Tudi v vizitacijskem zapisniku gori-{kega nad{kofa Karla Mihaela Attemsa je omenjen ta dogodek. 3. avgusta 1756: »/…/ je bila vizitirana cerkev sv. Donata na visoki gori. Je pod upravo Roga{kega gospostva. Ni posve~ena, glavni oltar je sv. Donata, drugi sv. Antona Padovan-skega, tretji sv. Izidorja. Ve~ina faranov zahteva, da se ta cerkev opusti ali poru-{i in da se jim dovoli zgraditi novo v ~ast istega svetnika na vzno`ju gore. Ta namre~ leì na samem vrhu gore in je izpostavljena najmo~nej{im nevihtam, kar je bilo dokazano. Precej ljudi, ki so se vzpenjali zaradi romanja na to goro, je umrlo zadetih od strel. Posebej je treba omeniti usoden primer, ki se je zgodil pred pribli`no 18 leti (op. p.

1741). Kaplan iz ùpnije sv. Vida je na sam praznik sv. Donata, tj. 6. avgusta, pripeljal sem procesijo; malo pred slu-`bo bo`jo je pridrvela ~rna in strahotna nevihta, tedaj je strela udarila v cerkev in pobila 57 (op. p. 59) oseb. Tako je bila cerkev polna trupel, ostali so od strahu prestra{eni odhiteli domov. Duhovnik sam, ki je ostal izven cerkve, ni bil zadet od strele /…/ In tako je bila dovoljena premestitev cerkve, ko je gospod ùpnik s svojimi duhovniki zvedel, kar so farani zahtevali.«V zvezi z omenjenimi dogodki je zani-

miv tudi Hacquetov potopis iz leta 1780, v katerem opisuje Dona~ko goro tako-le: »Sedaj sem prispel do apnenaste gore /…/; prebivalci so ji nadeli ime po sv. Donatu. Tega svetnika ~astijo tukaj{nji

prebivalci kot za{~itnika zoper nevihte in zato so tudi njemu na ~ast zgradili na vrhu gore cerkev /…/ Ker pa v tej deèli nikoli ne gradijo cerkve brez stolpa, ki je opremljen z èleznim krièm, tega niso opustili tudi tu. Dobri ljudje niso vedeli, do so zgradili strelni vod brez odvoda in takoj prvo leto je grom krepko udaril in stavba je bila zelo po{kodovana /…/, {kodo so popravili ve~krat /…/, strela je udarjala vedno znova, celo nekaj oseb je pri{lo ob ìvljenje. êprav bi bili mora-li spoznati, da ni Donat ni~ bolj{i ko kdo drugi, da bi jih re{il zla, pa so sedaj prebivalci kljub temu postavili cerkev ob vzno`ju gore.«To je sedaj ta druga cerkev, o kateri

govori legenda, da je postavljena prav tam, kjer se je ob tisti hudi nesre~i zvon

Stran 30


Dragi otroci!

Zgodba oratorija 2007 Preklopi sanje na dejanje! se navdihuje v delu poznanega pisatelja Janeza Jalna Bobri. Ostrorogi Jelen in drugi mosti{~arji iz romana so v 3. tiso~letju pr. Kr. ìveli na obmo~ju dana{njega Ljubljanskega barja. Naslov Preklopi sanje na dejanje! povzema vizionarstvo in delavnost glav-nega junaka zgodbe, Ostrorogega Jelena. Gledal je dale~ v prihodnost – svoje ìv-ljenje je sanjal. Vendar ni ostal pri sanjah, ampak je sanje tudi udejanjil. To je osrednje sporo~ilo tudi za ude-

leènce oratorija: Kot Ostrorogi tudi ti sanjaj svoje ìvljenje, glej dale~ in ne samo na sedanji trenutek. Hkrati pa se vedno trudi svoje sanje uresni~evati z rednim vsakdanjim delom in pogumom. Ostrorogi je zapostavljen od vseh v svoji druìni. Vendarle hudo vra~a z dobrim in je vedno po{ten. S svojo telesno mo~jo, marljivostjo spretnostjo in preudarnostjo »preklopi svoje sanje na dejanje«. Ustvari si novo koli{~e, na katerem zagospodari-

2. do 5. julij, preklopi sanje na dejanje

@upnija Videm pri Ptuju

Oratorij 2007

ta skupaj z eno Jezerno Roò. A komaj je premagana ena ìvljenjska ovira, è gro-zi druga, {e huj{a – z Vzhoda na veliko jezero pridejo tujci, ki se èlijo okoristiti z naravnim bogastvom jezerjanov …

Dragi star{i!

Zahvaljujemo se vam, ker nam v ~asu oratorija zaupate svoje otroke. Zanje bo skrbelo okrog 18 mladih animatorjev. S svojim navdu{enjem èlimo polep{ali poletne dni va{im otrokom.Prosimo, spodbudite otroke, da

izpolnjeno prijavnico oddajo v ùpni{~u do nedelje, 20. junija. S pravo~asno prijavo nam boste pomagali pri pripravi pripomo~-kov in pri tisku majic. Skupaj z izpolnjeno prijavnico naj otroci oddajo tudi prispevek, ki zna{a za enega otroka 10 €, za drugega iz iste druìne 5 € in za tretjega 3 €.

p. Cristian Balint

skotalil z vrha gore in se ustavil prav na tem mestu. Novico o tragi~nem dogodku iz leta

1741 so zvedeli tudi v Rimu. V znamenje so~utja z vsemi prizadetimi so leta 1750, ko je cerkev vodil pape` Benedikt XIV., ùpniji sv. Vida poslali relikvije sv. Dona-ta, ki so jim sestre dominikanke v Stu-denicah izdelale poseben ornat in so {e danes vidne v stekleni krsti pod Marijinim oltarjem v farni cerkvi sv. Vida v Vidmu pri Ptuju. Res je tako. So pa te relikvije z okrasjem vred potrebne temeljite obno-ve. Da ne bo vse skupaj propadlo, bo potrebno z obnovo kmalu za~eti. Ob tem zapisu se mi je porodila zami-

sel, da bi vsako leto na ta dan poromali na Dona~ko goro. Organizacijo bi lahko prepustili PD, za duhovno stran pa bi poskrbeli s strani ùpnije. Za letos je è urejeno. Ma{a ob godu sv. Donata (èg-nanje), ki ga vodi nadùpnija Rogatec, bo na Dona~ki gori 6. avgusta, ob pol enajsti uri. Slovesnost bom vodil p. Slav-ko Sterm{ek iz ùpnije sv. Vida. Po ma{i pa se bomo povzpeli na sam vrh in tam na{im pokojnim pri`gali v spomin sve~-ke ob novo postavljenem kriù v letu 1992, ki nosi napis Up edini. Pri pripravi tega zapisa za ob~insko

glasilo Na{ glas sem izbrskal tudi ime kaplana, ki je vodil svoje »ov~ice« na romanje k sv. Donatu na Roga{ko goro, kjer so po hudi nesre~i mnogi ugledali nebe{ko domovino. Kaplan, ki je takrat vodil videmske romarje in ostal ìv, je bil Gregor Dobrov{ek – Leopold. Doma je bil iz Konjic. Od 3. marca 1737 do maja 1739 je bil kaplan pri sv. Lovrencu na Dravskem polju. Od tam se je preselil v Videm in opravljal kaplansko slu`bo do 23. junija 1746. Od tega leta pa do 28. maja 1763 je ùpnikoval pri Devici Mariji v Podlehniku v Halozah. Prav tam je umrl 23. novembra 1763.V ~asu nesre~e je v Vidmu ùpnikoval

Elija Frost. Od leta 1734 do jurijeve-ga 1736 je bil v Vidmu celo kaplan. Po kaplanski slu`bi pa je postal ùpnijski oskrbnik vse do leta 1780. PA [E TOOb tem dogodku, ki se je zgodil na

dana{nji Dona~ki gori, se je potrebno vpra{ati, ali je resni~no {lo le za versko zadevo ali ni bilo tu vmes {e kaj druge-ga. Nekateri so se prav gotovo odpravili na romanje tudi zaradi planin. Dona~ka gora je le precej vi{ja kot pa ti halo{ki gri~i nad Dravinjo. Iz tega vidika in pa tudi iz zapisa je razvidno, da to niso bili

stari ljudje, ki danes najve~ romajo. To tudi ni ~udno, saj imajo najve~ prostega ~asa. Zdi se mi, da bi lahko mirne du{e te na{e romarje imeli tudi za organizirane planince. ê je temu tako, ima planinsko dru{tvo Videm ~astitljivo zgodovinsko preteklost. V mrli{ki knjigi umrlih na »Monte Roitsch« (Roga{ki gori) je bil N. Gabrovec z devetinpetdesetimi leti naj-starej{i, med najmlaj{imi pa Eva iz Dra-èncev z osemnajstimi leti. Za raziskavo imen vseh umrlih bo potrebno najti stro-kovnjaka, ki bo verodostojno razvozlal vse zapisane podatke.

p. Slavko Sterm{ek,gvardijan in `pk sodelavec

Viri: - Kronika upnije sv. Vida (I. in II. del).- Mrli{ka knjiga upnije sv. Vida (1718-1758) in nad-

upnije Rogatec (Zv. I., str. 56-1741).- Vizitacijski zapisniki, Karel Mihael Attems (1752-1774). Literatura:

- BENEDIK, Metod: Pape i od Petra do Janeza Pavla II. Celje 1989.

- Ho~e – 850 let. Obmo~je ho{ke pra upnije. Ho~e 1996.

- Grobelnik, Andrej: Sopotnica ivljenja. Rogatec 2003.

- GAJ[EK, Lojze: @etale. Celje: CM. 2001.

Stran 31


V ùpnijski cerkvi sv. Vida je bila v nedeljo, 20. maja, slovesnost svete birme. Zakrament svete birme je v prisotnosti nad{kofijskega kancler-ja in kanonika Janeza Lesnika sprejelo 88 birmancev.

V ùpniji sv. Vida slovesno z birmanci in prvoobhajanci

Prvo sveto obhajilo v ùpnijski cerkvi sv. Vida pa je bilo v nedeljo, 3. junija, ko je slovesno ma{o vodil farni ùpnik p. Tarzicij Kolenko. Prvi~ je sveto obhajilo prejelo 14 otrok.

Foto: Langerholc

V podru`ni~ni cerkvi sv. Druìne na Selih je pater Slavko Sterm{ek v nedeljo, 27. maja, vodil slovesno ma{o za prvoobhajance. Prvo sveto obhajilo je letos prejelo 9 otrok; pet deklic in {tirje fantje.

Stran 32


êprav ìvimo v sodobni dru`bi, je veliko ljudi, ki doìvljajo stisko. Mnogo jih je, ki stisko preìvljajo sami, saj ne upajo povedati, kako hudo jim je. Pa vendar niso sami. Obstajajo organizacije, ki vidijo in sli{ijo stisko ljudi ter se trudijo pomagati.Leta 1953 je s svojim delovanjem pri~ela

Zveza prijateljev mladine Slovenije. Gre za prostovoljno, ~lovekoljubno in nepro-fitno organizacijo, ki se trudi dvigniti kakovost ivljenja otrok in mladostnikov, pomagati druìnam, jih zastopati, uve-ljavljati njihove interese ter za{~ititi nji-hove pravice. Tako tudi v ob~ini Videm od leta 1997 deluje Dru{tvo prijateljev mladine Videm, ki ga zadnji dve leti vodi predsednica Nata{a Varnica. Kar nekaj prostovoljcev je, ki so se odlo~ili poma-gati otrokom in druìnam. Gre predvsem za pomo~ otrokom v stiski, organizacijo raznih prireditev, s katerimi zapolnijo otrokov prosti ~as, prav tako pomaga-

Dru{tvo prijateljev mladine Videm ne po~iva

jo pri u~enju (in{trukcije), sodelujejo z ostalimi humanitarnimi dru{tvi ipd. Dru{tvo prijateljev mladine Videm tako

è nekaj let zapovrstjo prireja tradicio-nalne projekte, z èljo pomagati otro-kom ter ustvarjati enake mo`nosti za vse otroke in mladostnike. Po pogovoru s predsednico DPM Videm, Nata{o Varni-ca, sem dojela, kako so nekateri resni~no nesebi~no pripravljeni pomagati, ~eprav v javnosti ni vedno pozitivnih odzivov in ~eprav marsikdo ne verjame v dobrobit tak{nih in podobnih organizacij, ker pa~ sam ni pripravljen pomagati. Kljub temu lahko opazimo, da smo ljudje iz leta v leto vseeno postali bolj ~love{ki in razvili socialni ~ut za pomo~. Otrok ni kriv, ~e je privekal na svet v druìno, ki ga ima neizmerno rada, a mu ne more nuditi osnovnih pogojev za ìvljenje, kaj {e le kak{nih ve~jih dobrin. [e huje, ni sam kriv, ~e te ljubezni sploh ni deleèn. In takim otrokom je treba pomagati. Predsednica dru{tva je povedala, da

nekje v maju, juniju pripravljajo druìn-ski izlet s kolesi. Prvi ponedeljek v okto-bru je obeleèn kot Svetovni dan otroka, zato v tistem tednu pripravljajo »IGRE POD KLOPOTCEM«. [lo bo za zabavno prireditev z raznimi delavnicami za otro-ke, druìne. Na tem mestu je poudarila, da so v lanskem letu naleteli na lep odziv nogometnega dru{tva Videm, ki je nese-bi~no prisko~ilo na pomo~ in pomagalo razveseliti otroke. Za mesec november pripravljajo delavnico izdelovanja novo-letnih vo{~ilnic, izkupi~ek od prodaje pa bo namenjen za »{olo v naravi«, in sicer socialno ogroènim u~encem. V decembru bodo otroke ponovno raz-veselili s »CUKER JAMO«, potekale bodo razne delavnice, med drugim sla{~i~-arska delavnica, kjer bodo otroke u~ili pe~i prazni~no pecivo, ogledali si bodo lahko plesne predstave, obiskali jamo z bonboni ipd. V sodelovanju z dru`bo Radio Tednik Ptuj pripravljajo tudi praz-ni~no otro{ko prireditev »ZA MALE IN

^lanice Dru{tva podeèlskih èna in deklet Lancova vas so se zadnjo aprilsko soboto ponovno zbrale na kuharskem te~aju, ki ga je tudi tokrat vodil priznani kuharski moj-ster Robert Lukas, pripravljale pa so jedi iz testenin.Kuharski mojster Robert Lukas je naj-

prej spregovoril o testeninah, pri tem pa poudaril, da se testenine ne odlikujejo le po raznovrstnosti, ampak tudi po obilici oblik; tako poznamo dolge, tanke teste-nine – {pagete, dolge, ravne rezance, cevaste testenine – makarone, nadevane testenine – raviole, lazanje, poznamo pa tudi druge oblike – svedrce, {koljke, pol`ke … Prav tako so testenine razli~-nih barv in okusov; najpogostej{a barva je zelena, ki jo pridobivajo iz {pina~e, rde~o pridobivajo iz paradi`nikove mez-ge, rumeno iz àfrana, poznamo pa tudi ~rno barvo, ki jo pridobivajo iz sipinega ~rnila. Vendar pa barve le malo vplivajo na okus. Na te~aju so tako udeleènke pripravile

pe~ene testenine, peresnike z lososom, {pagete karbonara, testenine z zelenja-vo, testenine v solati, priljubljeno pico, za konec pa {e sladke njoke s cimetom. Ob koncu, ko so pripravljene jedi tudi poku{ale, pa so bile prav vse mnenja,

Tokrat so lancovova{~anke pripravljale jedi iz priljubljenih testenin. Foto: B. Mlakar

Kuharski te~aj v Lancovi vasi – v svetu testenin

da so testenine {e vedno zelo odli~na in priljubljena hrana. Vsekakor pa morajo biti skuhane »al dente«.Naj za konec dodamo le {e to, da so

v Neaplju ljudje testenine neko~ kupo-vali pri uli~nih prodajalcih in jih sprva jedli kar z rokami. Bile so brez omak, v~asih posute le s sirom. [ele v za~etku

19. stoletja se prvi~ pojavi paradi`nik kot dodatek. Sprva so ljudje sicer menili, da je paradi`nik strupen, kasneje pa je para-di`nikova omaka s sveìmi listi bazilike postala nepogre{ljiva pri pripravi teste-nin.

PK

Stran 33


VELIKE«.Skozi celo leto zbirajo sredstva za

pomo~ ljudem v stiski, pomagajo otro-kom pri u~enju, sodelujejo z drugimi humanitarnimi dru{tvi, skratka se trudijo pomagati tistim, ki pomo~ potrebujejo. S prav posebnim àrom v o~eh je predsed-nica dru{tva govorila, kak{en ob~utek te prevzame, ko vidi{ otroka, ki je lahko

{el s svojimi vrstniki na morje ali si mu na kak{en drug na~in polep{al razigrano otro{ko ìvljenje. DPM Videm {teje deset do petnajst

aktivnih ~lanov, zato na tem mestu pred-sednica dru{tva poziva ljudi, ki so pri-pravljeni pomagati otrokom, druìnam v stiski, da se jim pridruìjo. Na ~lane, ki pa èlijo ostati aktivni, se obra~a s pro{njo,

da pri vodstvu poravnajo ~lanarino, ta je leto{nje leto uvedena na novo in zna-{a simboli~nih 5 €. Poravnana ~lanarina bo {la v skupen sklad k ostalim zbranim sredstvom za pomo~ otrokom.Bodimo ljudje in pomagajmo tistim, ki

so pomo~i potrebni! Morda jo bomo kdaj sami potrebovali …

Stanka Letonja

Letovanje otrok v Punatu – ponudite prilo`nost na{im otrokom

Pred nami je poletje, po~itnice in marsikdo razmi{lja, kako bi preì-vel ~as, da bi bil kar najbolj koristen sebi in drugim. Res je, da so cilji, ki si jih postavljamo v ospredje, pred-vsem namenjeni po~itku, polnjenju energije, pa se vpra{amo, ali se res to lahko zgodi le v brezdelju. Mo`nost, ki so jo mnogi izkoristili, je

letovanje v koloniji Rde~ega krià. Ve~ informacij je mo`no dobiti pri Obmo~ni organizaciji RK Ptuj, ~e pa èlite vse izve-deti iz prve roke, pa se lahko obrnite na Mestno organizacijo RK Maribor. Mestna organizacija RK Maribor organi-

zira letovanje otrok v koloniji RK v Puna-tu, na otoku Krku, v sosednji Hrva{ki. Res je, da ima ve~ina otrok, ki letuje, priporo~ilo zdravnika, ~eprav so tudi samopla~ni{ke mo`nosti. Letovanje, ki traja 14 dni, je zelo pestro in dinami~no, saj je v skupini preko 400 otrok in okrog 50 vzgojiteljev. Vse skupaj {e spremlja pedago{ko vodstvo, zdravstvena ekipa in tehni~no osebje. Otroci, ki so pogo-steje bolni ali imajo kroni~ne zdravstve-ne teàve, teàve z alergijami ali dihali, imajo to letovanje odobreno preko svo-jega zdravnika. Minimalne obveznosti za dopla~ilo pa v nekaterih primerih pokri-jejo tudi ob~inski prora~uni. 14 dni otrokom omogo~a prijetne vzgoj-

ne in razvojne prilo`nosti, ob tem pa okrepitev zdravja. Mnogi tukaj prvi~ pla-vajo in splavajo, si pridobijo nova obzorja v spoznavanju sveta in pogojev ìvljenja in osamosvajanja. Predvsem slednje nudi tisti obliko otrokovega razvoja, na kate-ro premnogi pozabijo. Otroci v dru`bi z vrstniki sodelujejo v mnogih vzgojnih, {portnih, kulturnih, zabavnih in sprostit-venih programih, kar je najbolj popoln na~in doìvljanja prostega ~asa. Delovni dan ima svoj urnik, vsaka sku-

pina ima svojega vzgojitelja. Vse sku-paj se za~ne z jutranjimi aktivnostmi in zajtrkom, nato sledi odhod na plaò in doìvljanje lepot morja. Na plaì je tudi

{ola plavanja ter vrsta samozaposlitvenih aktivnosti. Po kosilu, ki je ob 12. uri, sledi pasiven ali aktiven po~itek z vrsto dejav-nosti, popoldan se pa spet vse nadaljuje na plaì. Po ve~erji je mnogo razli~nih dejavnosti, sprehod v mesto, nato pa sle-di po~itek. K splo{nemu urniku je potrebno dodati

organizirane izlete, sprehode v bli`njo in daljno okolico, spoznavanje otoka, nje-gove zgodovine in {e kaj. Otrok se u~i tudi bivanja ter odgovorno-

sti do sebe, toda z drugimi navadami, z navadami skupine, ki tekmuje v igri in v urejenosti sobe, v znanju in zabavi. Mno-gi spoznajo svojo sposobnost po samo-stojnosti, se u~ijo biti samostojen in to na najla`ji na~in – v dru`bi z vrstniki, kjer so vsi v isti vlogi. Ko govorimo o otrokovi sposobnosti po samostojnosti, naj pove-mo, da to ni lahko, kar nam dokazujejo premnogi star{i, ki kljub svojim letom tega niso sposobni. Vse se najbolj vidi v sodobnem ~asu in mobitelih, toda k temu je prav tako potrebna vzgoja. ê je ni, je pa~ ra~un za telefon toliko ve~ji ali pa emocija prevlada nad spro{~enostjo.

Glede na to, da nekateri otroci v kolo-niji doìvijo svoj prvi ali celo edini stik z morjem, letovanjem in po~itnikovanjem, velja tudi ugotovitev, da moramo pogle-dati okrog sebe in pomagati – odprimo obzorja tistim, ki jim ta prilo`nost ni zna-na ali dana. To ni le informacija, to je tudi na{a naloga, da se ne trudimo samo za sebe, ampak tudi za tiste, ki tega ne zmorejo. Ob vsem tem pa velja ugotovitev, da vse

to, kar se po~ne na letovanju, ni name-njeno le otrokom, ampak tudi tistim, ki se èlijo izkazati v vlogi vzgojitelja in nekaj svoje sposobnosti in pripravljeno-sti nameniti drugim, ki jim bodo za to zelo hvale`ni. Tudi mnogi otroci in vzgojitelji iz na{e

ob~ine so è bili v Punatu in ohranjajo lep spomin za preteklost, toda ta prete-klost za mnoge {e obstaja, je sedanjost in bodo~nost, zato jo velja izkoristiti. Omo-go~imo po~itnice in letovanje tistim, ki si tega tako èlijo.

Mag. Janez Merc

Stran 34


Majhni? Veliki!

Pravljice, igra, ustvarjanje … Ja, tudi pri nas ~as zelo hiti. Zdi se nam, kot da je bil za~etek {olskega leta v~eraj. Vendar se je od ~asa kostanjev, pobiranja pri-delkov in {umenja jesenskega vetra tudi v vrtcu zvrstilo veliko dogodkov. Ta ~as je zaznamoval teden otroka, razne delavnice ali obisk dobrih mo`. Sodelo-vali smo na nate~ajih (naravne nesre~e – nagrajena Doroteja Fridl), Fontko (bili smo iz`rebani in igralci lutkovnega gle-

Utrinki iz ìvljenja vrtca Leskovec

dali{~a Ljubljana so v na{em vrtcu zaigra-li igrico), knjigobube, skrbimo za zdravje (~istimo si zobe), leto kulture, v sklopu katerega smo obiskali ptujsko knji`nico in grad, obiski {olske knjiìce ter bibli-obusa.December smo sklenili s {olsko pro-

slavo, kjer smo zaplesali in deklamirali, izdelovali namizne okraske s star{i in skuhali slastno vro~o ~okolado.V marcu smo za mamice ob materin-

skem prazniku pripravili lutkovno igrico Pal~ek Pohajal~ek.V maju smo se odpeljali z mamicami in

atiji z vlakom v Celje na celjski grad, nato {e v Hermanov brlog, kjer smo iskali lisjaka. êprav smo majhni, vidimo in sli{imo, kar se okoli nas dogaja. ûtimo star{evsko ljubezen, prijateljstvo, toplino doma. Nismo otro{ki, smo le mali odra-sli.

Vzgojiteljice vrtca Leskovec

Veselim se po~itnic

… ker bom veliko ~asa z atijem in mamico. (David)

… ker bomo {li na morje. (Anamari, Toma`, Niko, Klara, Nino, @an)

… ker bova z atijem {la v Egipt. (Maru{a)

… ker bova z atijem {la na morje. (Tamara)

… ker bom {la na po~itnice k sestri~ni. (Valentina)

… ker bova lahko z atijem ve~krat igrala nogomet. (Vid, Timi)

… ker bo tudi ati imel po~itnice. (Karin)

… ker bomo {li v hribe. Praznovali bomo tudi atijev rojstni dan in od obeh bratcev. (Jerneja) … ker bo ati doma in se bom lahko vsak dan kopala v doma~em bazenu. (Nina)

… ker se bomo z mamico ve~krat rolali in hodili na sprehode.(Laura, @iga)… ker bom lahko pomagal mamici. Imel bom pa tudi veliko ~asa za igranje. (Nik)

… da se bom lahko igrala z Jernejo. (Samanta)

… da bomo lahko ve~krat {li v toplice. (Helena)

… da se bomo lahko kopali. (Rok, Eva)

U~enci in u~enke 1. razreda O[ Videm

Volk in sedem pal~kov

Neko~ je ìvel volk, ki je padel v potok. Zagledali so ga pal~ki in ga re{ili. Pri{la je Rde~a kapica in videla je, da je volk celi moker. Rde~a kapica pa je prav danes praznovala rojstni dan. Spekla je torto, prinesla jo je volku in pal~kom. Skupaj so jo pojedli. Rde~a kapica se je morala vrniti domov. Mamici je povedala, kaj vse je doìvela. Naslednji dan je pri-{la k volku. Bil je sam doma. Rde~a kapica je rekla volku: »Volk, zakaj ima{ tako velike o~i?« Odgovoril ji je: »Da lahko od dale~ vidim ìvali.« »Zakaj ima{ tako velika usta?«»Da jih la`je po`rem.«Zno~ilo se je. Sovica Oka je odletela na drevo.Volk, pazi, potok! Volk je zopet padel v potok. Pri{la je

Rde~a kapica in {e pal~ki. Skupaj so ga izvlekli ven in sre~no so ìveli do konca svojih dni.

Po pripovedovanju u~enca Timoteja Krajnca iz 1. r zapisala razredni~arka (O[ Videm, podru`nica

Leskovec)

Stran 35


Snegulj~ico po{lje kraljica v gozd

Nekega dne je kraljica hotela jesti gobe, zato je rekla svoji vrani: »Idi po mojega gozdarja!«, Snegulj~ico pa je poslala po ko{aro za gobe.»Ja, mami,« je odvrnila Snegulj~ica ma~ehi. Gozdar je takoj prispel. Rekla mu je: »Snegulj~ica se ne sme

ve~ vrniti!« In tako sta {la po gobe. Pa je v gozdu rekla Snegulj~ica:

»Stoj, gozdar, tu so lepe gobe. Moja mama se jih bo menda razveselila.«»Povedal ti bom, kaj mi je naro~ila ma~eha, ~eprav ti ne bi

smel. Ne sme{ se nikoli ve~ vrniti!«In je dvakrat usekal po drvi in rekel: »Teci, teci!«Tekla je in sre~ala medveda pod de`nikom, ki je {el na

obisk k svojim prijateljem. Tudi Snegulj~ica je odprla svoj de`nik in se potoìla medvedu: »Ma~eha me mogo~e nima rada, zato je rekla gozdarju, da me naj odpelje v gozd, iz katerega se ne smem nikoli ve~ vrniti.«Medved je Snegulj~ico povabil v svoj brlog in sre~no sta

ìvela do konca svojih dni. Po pripovedovanju u~enke Janje Kozel iz 1. r zapisa-

la razredni~arka (O[ Videm, podru`nica Leskovec)

[ola v naravi v Kranjski Gori

V torek, 10. 4. 2007, smo se sedmi razredi odpravili v {olo v naravi v Kranjsko Goro. Ko smo prispeli z avtobusom, smo se namestili v jedilnici doma Kranjska Gora.Najprej nam je gospa Barbara povedala vsa navodila in pravila doma. Nato smo vzeli svojo prtljago in si pripravili sobe,

v katerih smo bivali naslednje dni. Popoldan smo se razdelili v tri skupine. Na{a skupina je popoldan imela è prvo dejavnost. U~itelj Lojze nam je predstavil osnove gorni{tva. Nato smo se z u~iteljema Lojzetom in Mirom odpravili na strmino. Ko smo pri{li nazaj, smo pove~erjali. Zve~er smo imeli ogled Kranjske Gore, nato pa dodatno kazensko delo. Sledil je no~ni po~itek. V sredo zjutraj smo imeli najprej jutranjo telovadbo, nato pa zajtrk. Po zajtrku se je na{a skupina odpravila na ogled Zelencev. Bilo je malce naporno, vendar zabavno. Ogledali smo si razli~na vodovja. Po kosilu pa smo z u~iteljico Majo raziskovali bli`njo reko in jezero. Zve~er smo si v {portni dvorani Vitranc ogledali ko{arkarsko tekmo, kjer smo vsi navijali za tekmovalke iz Kranjske Gore, zato so te na koncu tudi zmagale. Nato smo {li po~ivat. Naslednji dan smo se po jutranji telovadbi in zajtrku z u~iteljem Mirom odpravili na bli`nje igri{~e, kjer smo igrali

nogomet ter odbojko. Nato smo {li na kosilo. Po kosilu smo z u~iteljico Klavdijo raziskovali gozd. Izvedeli smo zelo zanimiva imena tamkaj{njih rastlin. Ker je bil ~etrtek poslovilni ve~er, smo imeli po ve~erji predstavitev sob, nato pa smo si ogledali Kekca. Spat smo {li zelo pozno. V petek nam je u~iteljica Maja povedala nekaj o rastlinah in zanimivostih tropskih sadeèv. Nato smo se odpravili na ogled Liznjekove doma~ije. Oskrbnik doma~ije nam je predstavil doma~ijo in na~in ìvljenja v preteklosti. Po kosilu smo se poslovili od gospe Barbare in gospoda Romana ter se odpravili iz doma Kranjska Gora. Po~asi smo se z avtobusom odpeljali proti Vidmu.V {oli v naravi sem se zelo zabavala. ê bi imela mo`nost, bi se z razredom ponovno vrnila v Kranjsko Goro.

Barbara Rodo{ek, 7. a, O[ Videm

Stran 36


Dan Zemlje

Ob dnevu Zemlje smo imeli na na{i {oli tehni{ki dan. Najprej nam je u~ite-ljica Darja prebrala pravljico o odpadli vre~ki. Potem smo v razredih odpadli material oìveli.Prvo{olci so izdelali mi{ke iz ~aso-

pisa. Drugo{olci so naredili muce iz tulcev z zasukanim repom. Tretje{olci so izdelali sove iz mle~ne embalaè. V ~etrtem razredu so rezali plastenke. Nastale so lutke. Mi pa smo sestavljali tulce. Nastale so velika biba, drevo in ka~e. Izdelke smo razstavili v pred-prostoru na{e {ole.Po malici smo od{li ven. Peto{olci

smo posadili drevo na {olskem dvo-ri{~u.Mitja in Marko sta skopala jamo. V

jamo smo dali korenine drevesa tuli-panovec. Zagrnili smo ga z zemljo, zalili in mu deblo privezali k oporni-ci.Drevo sadimo pred {olo vsako leto.

@elimo, da bi bilo na{e okolje zeleno in da bi imeli ~isti zrak. To je bilo na{e darilo Zemlji.Na koncu smo {e o~istili na{o {olsko

okolico. Predstavila sem na~rt, kje pobiramo smeti po razredih. Nabrali smo zelo malo smeti. To pomeni, da ljudje e zelo spo{tujemo svoje okolje. Radi imamo ~isto in zeleno okolje.

Teja Jakovi~, 5. r, O[ Sela

Na zaklju~ni ekskurziji

Ko smo pri{li, smo po~akali avto-bus. Prvo smo se ustavili v Ljutomeru. Videli smo konjsko stezo in kasa{ki stadion. Odpeljali smo se z avtobu-som na otok ljubezni. Peljali smo se z brodom prek Mure. Odpeljali smo se k lon~arju. Videli smo izdelke iz gline, ribnik in slamokrite hi{e. Potem smo {li v trgovino. Tam sem si kupil bida-mana in avto. Potem smo se odpeljali {e gledat vrelec radenske. Kon~no smo se odpeljali domov.

Brat Bla` je komaj ~akal, da pridem domov in je videl, kaj sem mu kupil.

Toma` Petrovi~, 3. r, O[ Sela

Na izletu

Zjutraj sem se pripeljal v {olo. Avto-bus nas je odpeljal v Ljutomer. Tam smo malicali. Videli smo konjske dirke in kasa{ki stadion. Avtobus nas je odpeljal na otok ljubezni. Videli smo mlin in se odpeljali z brodom po Muri. Na avtobusu sem sedel s Tomaèm. Peljali smo se {e k lon~-arju v Filovce. Stric nam je pokazal najstarej{o lon~eno pe~ in izdelke. Pokazal nam je, kako se izdelujejo izdelki iz gline. Potem smo kon~no {li v trgovino. Nazadnje smo {li gledat {e vrelec radenske. Potem smo se peljali domov preko Puhovega mostu.

@an Plajn{ek, 3. r, O[ Sela

Morda

Morda tudi pal~ki imajo kragulj~ke,da poveljujejo in kraljujejo.

Morda tudi ribe imajo hrib, da se igrajo in plavajo gor in dol.

Morda tudi {ola ima trlola,da jo zabava, kadar je sama.

In vsem je tako lepo,da je tako.

Simon Murko, 4. r, O[ Sela

Morda

Morda tudi pal~ki pojejo kot mal~ki,ska~ejo in rajajo, da so kot skakal~-

ki.

Morda tudi ribe hodijo kot bibe,rade si prepevajo in okrog pogledu-

jejo.

Morda tudi {ola poje in se rola,ska~e in vriska, da kar vse è piska.

In vsem je tako lepo, da pojejo in rajajo.

[pela Zajc, 4. r, O[ Sela

Prvomajske po~itnice

V petek smo bili doma. Posadili smo razli~na drevesa in rastline. V soboto je imel ati rojstni dan. Pri{lo je ogrom-no ljudi. Pekli smo ~evap~i~e in perut-ni~ke. V nedeljo smo se {li rolat. V ponedeljek smo {li v Maribor. V torek sem naredil doma~o nalogo. Ko sem kon~al doma~o nalogo, smo {li okrog jezera. V sredo smo {li v gore in v Prekmurje. Zve~er smo {li na pohod ob polni luni.

Bla` Lovenjak, 3. r, O[ Videm – podru`nica Leskovec

Koko{ka Piki

Neko~ je ìvel koko{ka Piki. Bila je zelo prijazna in delovna. Malo {e, pa bo izvalila male pi{~an~ke. Tretji dan pa se jaj~ka è tresejo. Koko{ka Piki hitro ste~e pogledat. Potem se ~ez dve minuti izvalijo lepi, mali pi{~an~-ki. Koko{ka Piki je zelo vesela, ker je postala mamica. êz dva tedna je mamica rekla otrokom, da bodo {li na sprehod. Opozorila jih je, naj se pazijo lisice ali ma~ke. Pri sosedovih imajo ma~ko, jim je povedala. Ko so {li na sprehod, so se zelo zabavali. Niso pa videli, da jih opazuje la~na lisica Mica. Lisica Mica je kar planila na koko{ko. Koko{ka Piki je rekla pi{~an~kom, naj se hitro skrijejo. Koko{ka Piki pa je bila spretna in jo je s kljunom udarila po nosu. Lisica se je ustra{ila in hitro od{la. Koko{ka Piki je poklicala svoje mladi~ke. Potem so vsi skupaj od{li domov.

Lucija Vindi{, 3. r, O[ Videm – podru`nica Leskovec

Stran 37


Moja pravljica

Neko~ je ìvel kuà Peter. Znal je ~arati. Nekega dne je {el na sprehod in sre~al psi~ko Nino. Ker je znal ~ara-ti, ji je pri~aral {opek vrtnic. Potem mu je dala poljub~ek. Petra je bilo sram. Nina je od{la. Peter je stekel domov in pripravil mizo. Poklical je Nino, ~e pride na ve~erjo. Nina je odgovorila, da pride. Nina je pri{la na ve~erjo. Preden sta {la jest, je Pet-er pokazal, kaj zna ~arati. Pokazal je, kako se postavi na glavo. Ko sta sedla za mizo, jo je Peter vpra{al, ~e bi se poro~ila. Nina je rekla: Da! Potem sta se poro~ila. @ivela sta sre~no do kon-ca svojih dni.

David Zagoranski, 3. r, O[ Videm – podru`nica Leskovec

Moja pravljica

Neko~ je ìvel volk. Nekega dne je hodil po gozdu in je videl ovco. Ker je bil la~en, jo je hotel pojesti. Ko jo je ugriznil, je videl, da so jo same kosti. Zato jo je pustil pri miru. La~en je hodil po gozdu in takrat je videl lovca. Lovec je bil volkov sovra`nik. Zato se je volk skril. Ko je lovec od{el, je volk videl zajca in ga po`rl. Ko je {el domov, je lovec videl volka in ga obstrelil. Volk je zaklical: Na pomo~! Na pomo~! Naenkrat je pritekla ovca in ga re{ila. Volk ji je rekel: Nekaj sem ti dolàn. Ovca je rekla: Saj si me ti pustil pri miru. Volk in ovca sta postala najbolj{a prijatelja.

Janez Bel{ak, 3. r, O[ Videm – podru`nica Leskovec

Moji zajci

Doma imamo sedem zajcev oziroma kuncev. [tiri mlade in tri stare. Vsak dan jih hranim. Nekaj tednov sem hodil v hlev, da bi jih videl ~isto sveè. In nekega dne sem le zagledal majhno gnezdo. Nekaj slamic se je premikalo. êz pribli`no en teden sem jih v gnez-du tudi videl. Bili so sivi, beli in dva rjava. Ko sem jih naslednji~ pasel, sem na sivem zagledal zaprto levo oko. Sedaj vam bom pa enega opisal. U{esa

ima kot liste, v gob~ku ima dva dolga ostra zoba, na vsaki strani smr~ka so brki, zadnje ta~ke so nekoliko dalj{e od prvih, na njih pa so ostri kremplji. Pod repom ima bel made` oziroma bele dlake. Ostalo na njem pa je tem-no rjavo. Vsi na{i kunci imajo radi deteljo, tra-

vo, korenje, krmila, koruzo, krmno peso in vodo. Upam, da bodo kmalu zrasli in mi ne bodo u{li.

Danijel Herceg, 5. r/8, O[ Videm – podru`nica Leskovec

Stran 38


Vedno polna denarnica

Zdravo, sem Aleksander. Povedal vam bom neverjetno zgodbo. Moja druìna je bila revna. In bil je navaden torek, ko sem

{el v trgovino. Tam je neki moàkar pozabil denarnico. [el sem za njim, ampak on se je è pred tem odpeljal z motor-jem. Obdràl sem jo, saj sem mu jo nameraval vrniti kdaj drugi~, iz denarnice pa sem si sposodil denar. Ampak to ni bila denarnica s samo 50 evri, temve~ je bila ~ude`na denar-nica. Namre~ porabil sem ves denar, ko pa sem jo zaprl in jo spet odprl, ni bila prazna. Zapravljal sem in zapravljal. Iz na{e revne hi{e sem naredil vilo, na{ avto, ki je bil oldtajmer, sem predelal, da je bil kot nov. Imeli smo dovolj hrane in pija~e. No, imeli smo ~isto vse. êz kak teden sem sre~al moàkarja. Pri{el je pe{, saj verjet-

no ni imel denarja za bencin. V trgovini je bil tudi skromen. @e prav smilil se mi je. Ko sem ga {e enkrat videl, sem odhitel k njemu in mu dal oziroma vrnil denarnico. Bil je sre~en, jaz in moja druìna pa tudi, saj smo imeli vilo, avto ter hrano in pija~o za vse ìvljenje. Nisem pa pozabil uteì. êz tri leta sem bil razgla{en za najbolj{ega boksarja sveta, seveda poleg Dejana Zavca.

Robert Koletnik, 5. r/8, O[ Videm – podru`nica Leskovec

êbelica

Jaz sem ~ebelica Maja. Sem rumene barve. Imam ~rne ~rte. @ivim v ~ebelnjaku ob robu gozda. Rada se igram s pikapo-lonico. Najraj{i se loviva. Vsak dan pridno nabiram cvetni prah. Najraj{i sedim na cvetu ivanj{~ice. Zve~er odletim v svoj dom in zaspim.

Sara Gajser, 2. r, O[ Sela

Na avgu{tinovo, 26. avgusta, bo romanje k sv. Avgu{tinu v Halozah.

V avgustu bo v Leskovcu tradicionalni kme~ki praznik, podelili bodo tudi priznanje za najlep{e urejene domove v

ob~ini Videm.TM

Napovedujemo

POBRE@JE

IGRE BREZ MEJAIgre brez meja bodo v Pobre`ju pripravili v nedeljo, 24.

junija, ob 15. uri v [portnem parku.

POBRE[KE VA[KE IGRETradicionalne va{ke igre bodo v Pobre`ju, v [portnem

parku, 18. avgusta, ob 18. uri.

RIBJI PINIK IN KRAJEVNI PRAZNIKV Pobre`je na tradicionalni ribji piknik vabijo 25. avgusta,

ob 15. uri. Veselo bo v [portnem parku.V KS Pobre`je za 1. september napovedujejo tudi prazno-

vanje krajevnega praznika.

LANCOVA VAS

Letos ne bodo praznovali krajevnega praznika, konec juni-ja ali v za~etku julija pa v Lancovi vasi napovedujejo slo-

vesno odprtje novih pridobitev v komunalni infrastrukturi.

SELA

V juliju bo slovesno tudi v KS Sela. Na anino, ko je v podru`ni~ni cerkvi sv. Druìne è po tradiciji ègnanje,

bodo na Selih pripravil ve~ druàbnih dogodkov in osred-njo prazni~no slovesnost.

TR@EC

V juliju oziroma v avgustu v Tr`cu pripravljajo è tradicio-nalno splavarjenje.

V avgustu bo v [portnem parku Trèc turnir v malem nogometu.

Slovesno odprtje obnovljene Djo~anove kmetije pa bo v avgustu.

LESKOVEC

Stran 39


V torek, 5. junija, je bilo v ob~inski dvo-rani v Vidmu zelo ìvahno. Star{i, dedki, babice, mlaj{i bratci in sestrice so pri{li na ogled gledali{kih predstav, na katere so jih povabili u~enci 2., 3., 4. in 5. razre-dov videmske O[. Letos jih v gledali{kem kro`ku sodeluje 28, zato so se morali razdeliti v dve skupini. Prva je pripravila

vsem znano pravlji~no igrico Snegulj~-ica, druga pa si je izbrala za svoje gle-dali{ko ustvarjanje besedilo z naslovom Modri cvet, ki govori o prijateljstvu med gozdnimi prebivalci.Vsi igralci so se zelo potrudili. Kostu-

mi, scena in glasbena oprema so skupno delo vseh nastopajo~ih. Po torkovi pre-

mieri bodo zadnji teden v juniju nastopili {e pred svojimi so{olci, za javnost pa bo ponovitev obeh predstav v prazni~nem mesecu decembru. Vabljeni!

Mentorica: Biserka Selak

Utrinka iz zanimivih predstav majhnih gledali{kih nadebudneèv Foto: Selak

Na odrskih deskah

@upan Friderik Bra~i~ je 12. junija v

ob~inski hi{i pripravil prijeten sprejem

za 14 videmskih odli~njakov, ki so bili

odli~ni v vseh letih osnovne {ole. Ob tej

prilo`nosti jim je podaril posebna spo-

minska priznanja – ùpanove petice in

izbrana knji`na dela, v nadaljnjem ìv-

ljenju pa zaèlel veliko uspehov, novih

znanj in prave izbire poklica. Sprejema

se je udeleìla tudi videmska ravnatelji-

ca Marija [migoc.

PREDSTAVIMO [E ODLI^NJAKE – DOBITNIKE PETIC Maru{a Topolovec, Manuela Forstneri~,

Katja Krajnc, Blanka Kozel, Sa{a Kame-

n{ek, Julija Murko, Tanja Murko, Borut

Novak, Aleksandra Ro`man, Matej

Simoni~, Nu{a Sitar, Luka [kvorc, Sabina

Mlakar in Tadeja Zavec.

Vsem iskrena ~estitka za izjemen

uspeh!

TM

@upanov sprejem in ~estitka odli~njakom

Posnetek, ki bo ostal v lepem spominu.Foto: TM

Stran 40


Svet za preventivo in vzgojo v cest-nem prometu ob~ine Hajdina in O[ Hajdina sta 11. maja uspe{no izpe-ljala 9. medob~insko tekmovanje ekip osnovnih in srednjih {ol Kaj ve{ o prometu za kolesarje in voznike koles z motorjem. Tekmovanja se je udeleìlo 16 osnovno{olskih in 3 eki-pe ptujskih srednjih {ol, najbolj{im pa so tudi tokrat podelili diplome, medalje in pokale. Mladi kolesarji in vozniki koles z motor-

jem so tako znova preverjali teoreti~no znanje prometnih predpisov, pomerili so se v spretnostni vo`nji po poligonu, posebej zanimiva pa je bila prakti~na vo`nja v prometu po Sp. in Zg. Hajdini. Za njihovo dodatno varnost na terenu so skrbeli tudi ptujski policisti in ~lani gasilskih dru{tev v ob~ini Hajdina, ves ~as pa so jih spremljali in ocenjevali in{-truktorji avto{ole Prednost. Med ekipami osnovnih {ol je lanski uspeh ponovila ekipa O[ Videm pri Ptuju, drugo mesto je zasedla O[ Ljudski vrt, tretje mesto pa so osvojili doma~ini – ekipa O[ Hajdina. Pri posameznikih je slavil Niko Obran iz O[ Gori{nica. Ekipa Poklicne in tehni-{ke kmetijske {ole Ptuj je zmagala med srednjimi {olami, pred Ekonomsko {olo in Gimnazijo Ptuj, Damjan Koro{ec pa je bil najbolj{i med posamezniki.

TM

Ekipa kolesarjev O[ Videm pri Ptuju z mentorico Olgo Zelenik je zmagala drugi~ zapored na tekmovanju Kaj ve{ o prometu. êstitamo!

Na Hajdini 9. medob~insko tekmovanje Kaj ve{ o prometu in ekipna zmaga O[ Videm

Previdnost na cesti ni nikoli odve~ …Foto: TM

Tekmovali so tudi kolesarji podru`ni~ne {ole Leskovec, na fotografiji pa skupaj z mentorico Aninio Kodri~.

Stran 41


S poti po Halozah

Stoji vzporedno s hribom kme~ka hi{a, krita je s slamo,

je vsa preperela in jo je veter è mo~no na~el.

Stene so bele in sonce se odbija od njih. Od zemlje jih lo~i

moder pas. Okna so majhna; na spre-dnji strani dve, a podnjima je vhod v klet.

Okoli vrta je bil neko~ plot, sedaj so ostali {e samo koli,

na gredicah rastejo roè. Pod kmetijo je na videz lep in ves pre-

rasel vinograd, tam jesadovnjak in senoèt …

Mag. Ivan Boì~ko

Majhen jubilej – 10-letnica delovanja planinskega dru{tva Haloze

Z odprtjem razstave na Vidovo nedeljo je Planinsko dru{tvo (PD) Haloze pri~elo s praznovanjem prvih desetih let delova-nja dru{tva. Razstavo sta v prostorih ob~-ine Videm 17. junija v navzo~nosti mno-gih ~lanov – planincev odprla videmski ùpan Friderik Bra~i~ in dolgoletni pred-sednik PD Haloze mag. Ivan Boì~ko, kulturni utrinek k odprtju razstave pa so dodali ljudski godci Etnografskega dru-{tva Trèc.Razstavi »PD Haloze skozi fotograf-

ski objektiv«, ki bo v prostorih ob~ine Videm na ogled do 17. julija, pa bo letos sledila {e vzpostavitev spletne strani, na tradicionalnem druìnskem pohodu pa bo tudi slovesna predstavitev dru{tvene-ga zbornika.Vse ~estitke na{im planincem, ljubi-

teljem pohodni{tva.

TM

Planinsko dru{tvo Haloze skozi uspe{no desetletje

@upan Bra~i~ in pred. PD Boì~ko sta razstavo tudi slovesno odprla. Foto: TM

^lani planinskega dru{tva Haloze so nazdravili ob 10-letnici.

Stran 42


V maju, na Florjanovo nedeljo, ko se gasilci radi priporo~ijo svojemu zavetniku, je bilo znova slovesno tudi v ùpniji sv. Vida. Slovesni ma{i za gasilce sta bili v ùpnij-

ski cerkvi v Vidmu in v podru`nici Sela, posebno ma{o za gasilce pa je v Leskov-cu daroval tamkaj{nji ùpnik Edi Vajda.

Uniformirane gasilce iz PGD Videm in Trèc je v mimohodu sprem-ljala godba na pihala iz Podlehnika.

Florjanovo v Vidmu in Selih

Posebej sve~ano pa je bilo na Selih, kjer je med ma{o prvi~ zapel pevski kvartet Sion, v katerem prepeva tudi p. Slavko Sterm{ek, dru`bo pa mu delajo {e Frenk Muzek, Jernej Muzek in Jani Bedra~. Povsod se je zbralo lepo {tevilo gasilcev; nekateri v sve~anih uniformah, drugi v civilni opravi, vsi pa so se poklonili

svojemu zavetniku, sv. Florjanu, ter ga

prosili, da bi jih obvaroval pred ognjem.

Gasilci so po kon~ani ma{nih daritvah

pripravili {e kraj{a druènja s krajani.

TM

Slovesno je bilo tudi v podru`ni~ni cerkvi sv. Druìne na Selih. Foto: TM

V sredo, 23. maja, smo v ob~ini @etale podpisali pogodbo o lokalni gasilski javni slu`bi. Po tej pogodbi ob~ine zagotavljajo gasilcem mate-rialne pogoje za delo, gasilci pa pre-vzemajo obveznosti pri opravljanju gasilske javne slu`be. Zraven rednih stro{kov, ki zajemajo vse materialne stro{ke, stro{ke zavarovanj, izobra-èvanj, opremljanj in druge strokov-ne naloge, je pomembno omeniti tudi nekatere investicije. Tako bo PGD @etale zaklju~ilo investi-

cijo v nadgradnjo gasilskega vozila GVC 24/50, PGD Podlehnik za~enja nabavo manj{ega gasilskega vozila z vodo, PGD Leskovec pa za~enja z investicijo v gasil-sko vozilo GVC 24/50. V ob~ini Videm je tudi dogovorjen vrstni red nabave gasilskih vozil in opredeljena dinamika nabave. PGD Leskovec bi naj prodalo gasilsko cisterno PGD Videm, kar pred-stavlja za~asno re{itev do izpeljave inve-sticije v tem dru{tvu. Ob~ina Videm je v prora~unu zagotovila tudi sredstva za postopno menjavo salonitnih streh na gasilskih domovih.

GZ Videm – v teku mnoge aktivnosti gasilcev ZA IZOBRA@EVANJE ENEGA GASIL-

CA TUDI 400 €Ob podpisu pogodb so bili zbrani vsi

ùpani, ki sprejemajo odgovornost za naloge gasilcev, ki niso le na poàr-nem podro~ju, ampak na podro~ju vseh

naravnih in drugih nesre~. Te nesre~e se neprestano ponavljajo, v manj{ih ob~-inah pa so gasilci tisti paradni konj, ki prevzemajo premnoge naloge javne slu-`be. Premnoge naloge, ki so povezane z velikimi tveganji, se tako prena{ajo

Delovanje GZ Videm je predstavil predsednik zveze mg. Janez Merc.

Stran 43


na gasilce, na njih pa je, da prevzame-jo predvsem tiste naloge, za katere so usposobljeni. Naj navedemo, da uspo-sabljanje ne glede na prostovoljno plat gasilskega dela ni poceni, saj je za uspe-{no usposabljanje potrebno opraviti zdravstveni pregled, zagotoviti prevoz in pokriti stro{ke izobraèvanja na Igu in k temu dodati {e refundacije pla~. Tako lahko izobraèvanje enega gasilca

po eni specialnosti znese tudi do 400 €.

Glede na to, da eden za intervencijo ni ni~ in da je potrebna tudi rezerva, vse skupaj pa ne more brez dobre opreme, lahko zaklju~imo, kak{na je cena gasil-skega dela. In za~udeni se vpra{amo, ko nekateri gasilce me{ajo z vsemi razli~-nimi dru{tvi, da sta cena pripravljenosti za delo in tveganje v delu tako zelo raz-li~na. Kdo ve~ tvega, lahko primerljivo ocenimo takrat, ko vidimo, kaj kdo dela in kaj kdo misli.

SESTANEK GASILK, NA SELIH PRI SVEN[KU PA DRU@ENJE VETERANOVV ~etrtek, 24. maja, je bil v PGD Leskovec

sestanek gasilk v gasilski zvezi Videm. Le-te si zraven ustaljenih oblik dela èli-jo vse ve~ oblik druènja. Tako bi naj v jesenskem delu organizirale sre~anje ~lanic na nivoju zveze, è v juniju pa se bodo udeleìle sre~anja ~lanic v Podrav-ski regiji, ki bo tokrat v Destrniku. Tudi veterani so se leta lotili druga~e,

tako je bilo v petek, 25. maja, sre~anje gasilskih veteranov v gostilni Sven{ek na Selih. Kar 24 udeleèncev sre~anja je v uvodu s spomini pogledalo na prehoje-no pot. Ta je bila sprva zelo te`ka, seve-da pa tudi dana{nja pot, ko je sicer ve~ sredstev kot neko~, ni lahka. Potrebne so nove oblike gasilskega dela, menjajo se temeljne vrednote in {e te`je je pridobiti nove ~lane kot neko~. Tak gasilski teden pa nakazuje priprave

na dan gasilcev in tekmovanje zveze, ki bo v drugi polovici leta. Gasilci pa bodo vmes opravili vrsto nalog na podro~ju izobraèvanja, vaj, urejanja materialnih podlag in preventive. To pa je le del za varnost in sre~o ob~anov, drugi del mora opraviti vsak pri sebi, {ele takrat lahko namre~ upravi~eno pri~akuje{ pomo~ drugih.

Mag. Janez Merc

^lani videmskega dru{tva upo-kojencev, ki bo kmalu {telo è 500 ~lanov, so bili zelo aktivni tudi v pomladnih mesecih. Poleg izletov in tradicionalnega kolesarjenja so 1. junija uspe{no zaklju~ili {e ob~-ni zbor in izvolili novo – staro vod-stvo.Dru{tvo upokojencev Videm je uspe{no

nadaljevalo dru{tveno delovanje tudi v spomladanskem ~asu. V aprilu smo organizirali nakupovalni izlet v Lenti na Madàrsko. Po uspe{nem nakupu in dobri malici, ki so jo pripravile gospo-dinje iz Haloz, smo se podali nazaj v domovino. V Ljutomeru smo imeli orga-nizirano skupno kosilo v hotelu Jeruza-lem. Po kosilu pa smo se podali {e v Lju-tomerske gorice in se ustavili v gostinski kleti v Svetinjah, kjer so nam postregli s pristnim ljutomer~anom. Ob prijetnem vzdu{ju, dobri kapljici in lepi doma~i pesmi smo uìvali in se vsi dobre volje v ve~ernih urah vrnili v doma~i kraj.V maju smo organizirali prvo kolesar-

Dru{tvo upokojencev Videm od aprila do junija

jenje, in sicer okrog Ptujskega jezera. Zbralo se je okrog 45 kolesarjev, pot nas je vodila iz Vidma, skozi Pobre`je, kjer smo se ustavili tudi pri poslancu dràv-nega zbora Branku Marini~u; z èno sta nam ponudila teko~o malico. Tam smo malo poklepetali in pot nadaljevali do Zagreb{ke ceste, do druìne Katice in Rafka Sven{ek, ki sta na{a ~lana in sta za vse kolesarje pripravila obilno malico. Pot nas je nato vodila po novi ptujski obvoznici do Ptuja, kjer smo pri pe{mo-stu naredili lep spominski posnetek in pot nadaljevali ~ez park do Rance, kjer smo imeli kraj{i postanek. Nato smo se ~ez Zabovce in Markovce zapeljali v [turmovce, do ribogojnice Hrga, kjer je bil ribji piknik, ~akal pa nas je doma~i muzikant, ki nam je popestril kolesarski popoldan.

DRU[TVO IMA TUDI SVOJO PEVSKO SKUPINOMaja smo skupaj z novo ustanovljeno

pevsko skupino na{ega dru{tva obiska-

li in skromno obdarili na{o ~lanico, ki je praznovala svoj 99. rojstni dan. To je Ivana Bedra~, sicer doma iz Pobre`ja, vendar sedaj è nekaj let ìvi pri h~erki Roziki v Dravcih. Je {e vedno zelo ìvah-na in {e zmeraj rada zapoje, z nami pa je zapela tisto na{o lepo pesem âsi, zlati ~asi … @elimo ji {e veliko lepih trenut-kov v jeseni ìvljenja.

KLJUB PRIPETLJANU NA OB^NEM ZBORU @ELIJO, DA DELO V DRU[TVU USPE[NO TEÊ NAPREJV soboto, 2. junija, je imelo na{e dru-

{tvo redno letno konferenco, na kateri smo opravili pregled dela dru{tva v pre-teklem letu in naredili delovne na~rte za leto 2007. V letu 2006 je dru{tvo dobro delalo na vseh podro~jih, saj smo orga-nizirali veliko izletov, se udeleìli vseh sre~anj upokojencev, priredili smo kar tri skupinska kolesarjenja, ki so bila dobro obiskana. Ob dnevu èna smo pripravili veselo rajanje za na{e ène in jih ob tej

Podpisniki pogodbe o lokalni gasilski javni slu`bi.

Stran 44


prilo`nosti tudi obdarili. Spet smo mar-tinovali v Halozah in na koncu leta pri-pravili vesel zaklju~ek leta v gosti{~u Pal v Vidmu. @e drugi~ smo izdali dru{tvene koledarje in hvala vsem, ki ste prosto-voljno kaj prispevali za koledar. Seveda je bilo {e veliko drugega postorjenega, da je lahko ìvljenje v dru{tvu normal-no teklo, in potruditi se bo treba, da bi bilo delo v dru{tvu v tem letu {e bolj{e. Letna konferenca je bila zanimiva, tudi po uradnem delu je bilo zelo veselo in ìvahno. Razpoloènje vseh prisotnih

Na ob~nem zboru v Vidmu se je zbrala dobra polovica ~lanov.Foto: Koderman, TM

Novi – stari predsednik dru{tva Franc Koderman je ~estital novemu tajniku dru{tva.

V maju so se s kolesi podali okrog Ptujskega jezera.Videmski upokojenci in predstavniki ùpnijske Karitas sv. Vida so skupaj s farnim ùpnikom p. Tarzicijem Kolenkom obiskali slavljenko Ivano Bedra~ ob njenem visokem ìvljenjskem prazniku, 99. rojstne-mu dnevu.

na konferenci je malo pokvaril »konflikt« med predsednikom dru{tva in predsed-nikom nadzornega odbora. Takih izpa-dov se je treba v bodo~e izogibati in za »pranje perila« poiskati druga~no pot. Osebno se vsem prisotnim na konferenci opravi~ujem, da sem takrat postal malo bolj glasen, vendar ko ti nekdo o~ita take zlorabe in je tri leta sedel z mano in osta-limi v upravnem odboru, enostavno ne more{ ukrotiti ìvcev. @al je sedaj zade-va na{la epilog na sodi{~u. Vendar to ni prav, kajti take neresni~ne in neprever-

jene zadeve vzamejo vsem v upravnem odboru voljo do dela in razvoja dru{tva. S temi neresni~nimi klevetami pa ni uà-lil in prizadel le mene, ampak celi upra-vni odbor, ki je 4 leta po{etno delal in skrbel za pestro ìvljenje v dru{tvu.Kljub temu èlim in se bomo potrudili,

da se ìvljenje stabilizira in da bo dru-{tvo uspe{no pri svoji dejavnosti tudi v bodo~e.Lepo pozdravljeni.

Franc Koderman, predsednik DU Videm

NA OB^NEM ZBORU PODELJENA PRIZNANJA

Franc Koderman in Joìca Klinc sta prejela priznanje DU Videm za dolgoletno delo v dru{tvu.Pokrajinska zveza DU Spodnje Podravje in O[ Videm pa sta podelili priznanja za uspe{no opravljeni 15-urni za~etni te~aj ra~-unalni{tva, priznanja pa so prejeli: Franc Hli{, Joìca Klinc, Marjana Sitar, Joè Emer{i~, Ivan Pernek, Friderik êrnila, Friderik

[imenko in Slavko Kmetec.

Stran 45


@e trinajsti~ smo se ~lani DU Lesko-

vec sestali na na{em letnem ob~nem

zboru, ki je potekal 14. aprila, v

gasilskem domu Leskovec. Trinaj-

sti~ samostojno, kajti pred tem smo

bili zdruèni z DU Videm.

Zbralo se nas je lepo {tevilo, tako da

smo skupaj z na{imi gosti napolnili gasil-

ski dom. Dnevni red je vseboval kar

petnajst to~k. Med ostalim smo izvolili

novo vodstvo, potrdili novi pravilnik in

spremembo naslova dru{tva. Podelili

smo tudi ~astne listine in sprejeli nove

~lane v svoje dru{tvo. Sprejeli smo tudi

program dela za leto 2007, ki je pester

in vsebuje veliko razli~nih dejavnosti ter

sodelovanja z dru{tvi v KS Leskovec in v

ob~ini Videm.

Najve~ji leto{nji projekt bo organizi-

ranje sre~anje dru{tev upokojencev

Videm, Turni{~e, Sela, Podlehnik in

Dolena. Sre~anje bo v mesecu avgustu,

v Leskovcu in è zdaj razmi{ljamo, kako

naj organiziramo sre~anje, da se bodo vsi

udeleènci po~utili dobro. Sre~anje bo

imelo tudi tekmovalni del, kjer se bomo

pomerili v razli~nih zabavnih igrah. Ko

smo iz~rpali vseh petnajst to~k dnevnega

reda, smo se ob prijetni glasbi in dobri

kapljici druìli pozno v no~.

Toni Zagoranski

Ob~nega zbora se je udeleìlo veliko {tevilo ~lanov. Foto: Zagoranski

Trinajsti ob~ni zbor Dru{tva upokojencev Leskovec

Pregovor, da se ~lovek u~i, dokler ìvi, {e kako drì. To so potrdili tudi ~lani DU Leskovec, ki so za svoje ~lane organizirali ra~unalni{ki te~-aj, ti pa so takoj po velikono~nih praznikih pogumno, in kot so nam zaupali nekateri udeleènci malo prepla{eno, sedli v {olske klopi.Izobraèvanje je podprla Pokrajinska

zveza dru{tev upokojencev Ptuj, ki skrbi,

Udeleènci te~aja: Berta, Fran~ka, Ivanka, Toni, Lenka, Vinko, Irena in Mi{o v srediniFoto: NZ

Leskov{ki upokojenci sedli v {olske klopi

da se njeni ~lani nenehno izobraùjejo. Na pomo~ je prisko~ila tudi osnovna {ola Leskovec, saj so ~lanom z veseljem omogo~ili u~enje v njihovih prostorih ra~unalni{ko opremljene u~ilnice. Prav posebno hvale`ni pa so obiskovalci te~a-ja njihovemu mentorju gospodu Robertu Murku, ki je s potrpljenjem in prisr~nim nasmehom tekal od enega do drugega ~lana in jim posku{al ~im ve~ pomagati. Kot nam je povedal eden izmed udele-èncev, se je med te~ajem velikokrat sli{al stavek: »Zdaj sem pa è tako dale~, da ne vem ve~ ne naprej in ne nazaj.« Pri vseh problemih in zapletih jim je s pritiski na tipkovnico z veseljem pomagal Robert in te~ajniki so mu bili zelo hvale`ni, saj so si kar oddahnili, ko so spoznali, da se vsi zapleti lahko enostavno re{ijo. Tajnik DU Leskovec, Toni Zagoranski,

nam je zaupal, da so udeleènci ra~-unalni{kega izobraèvanja v kratkem ~asu osvojili kar precej znanja in da si v bodo~e èlijo {e veliko tak{nih podo-bnih izobraèvalnih te~ajev. Spri~evala o uspe{no opravljenem ra~unalni{kem te~aju pa so ponosno prejeli na ob~nem zboru in vsem svojim ~lanom DU Lesko-vec priporo~ili, naj se v prihodnje udele-ìjo podobnih te~ajev.

NZ

Stran 46


Tudi ribi~i so se druìli v ~asu prvo-majskih praznikov in 2. maja je ribi-{ki pododbor Trèc v Jami v Tr`cu pripravil è tradicionalno majsko ribi{ko tekmovanje. Udele`ba je bila dobra, prav tako vzdu{je.@e zgodaj dopoldan, ko se o zmagoval-

cih {e ni vedelo, smo poklepetali z Mir-kom Galunom, leto{njim koordinatorjem ribi{kega tekmovanja, z èno Bernardo pa sta skrbela za okrep~ilo vseh udele-èncev. Povedal je, da se je leto{njega tekmovanja udeleìlo 25 tekmovalcev, tudi mladinci so bili zraven, posebne pozornosti pa sta bila dele`na mlada ribi~a, videmska osnovno{olca Luka in Peter. Bilo pa je to {e eno od standard-nih ribi{kih tekmovanj s plovcem na è dobro poznani ribolovni trasi Trèc, zmaga pa je pripadla tistemu, ki je imel najte`ji ulov.Letos je zmaga pripadla ribi~u Silvu

Gabrovcu (ulov 4.200 gramov), drugi je bil Edi Klasinc (3.600 gramov) in tretji Stanko Rogina (3.500 gramov). In {e tale zanimivost, ki nam jo je zaupal

dolgoletni in uspe{ni ribi~. Povedal je, da se v jami Trèc najdejo razli~ne ribe; od somov, ki tehtajo tudi nad 80 kilogra-mov, do {~uk, zelencev, rde~ih perk in drugih, ribi{ko znanje in le malo sre~e je potrebno, pa ti lahko uspe teèk ulov.

TM

Prvomajski prazniki ob vodi jame Trèc in z ribi{ko palico v roki

Pogled na ribolovno traso Trèc Foto: TM

Tole pa so najbolj{i trije z najte`jim ulovom (Foto: M. Galun)

Glede na to, da se je v zadnjem ~asu tako na obmo~ju na{e regije kot na obmo~ju dràve zgradilo ve~je {tevi-lo kro`nih kriì{~ (kroì{~) ali po doma~e »RONDOJEV«, vam dajemo napotke, kako voziti skozi tak{na kriì{~a.Kro`no kriì{~e (kroì{~e)Na kro`nem kriì{~u je promet s pro-

metno signalizacijo urejen tako, da ima voznik na kro`nem kriì{~u prednost pred voznikom, ki se vklju~uje nanj.Ko zapeljemo na kro`no kriì{~e, kate-

rega vozi{~e ima dva prometna pasova, se razvrstimo na notranji prometni pas in tako omogo~imo vklju~itev v promet na kriì{~u tudi voznikom na naslednjih

Prometna pravila za varno vo`njo na kroì{~uuvozih, razen ~e nameravamo zapustiti kriì{~e na prvem naslednjem izvozu. Tega nam ni treba storiti tudi, ~e nam prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje. S tem so, razen pro-meta in njegovih zna~ilnosti, mi{ljene zlasti konstrukcijske zna~ilnosti manj-{ih kro`nih kriì{~, na katerih je mogo~ promet le po enem prometnem pasu, ~eprav imajo dva, in pri katerih so uvozi in izvozi tako blizu drug drugemu, da je menjava prometnih pasov prakti~no nemogo~a.

S tem, da se razvrstimo na notranji prometni pas, omogo~imo vklju~itev voznikom na naslednjih priklju~kih.

Stran 47


Ko se vklju~ujemo na kro`no kriì{~e po smernem vozi{~u, ki ima dva prometna pasova, in vozimo po desnem promet-nem pasu, zapeljemo na desni (zunanji) prometni pas kro`nega kriì{~a, ~e pa vozimo po levem prometnem pasu, pa na levi (notranji) prometni pas kro`nega kriì{~a.Preden zapustimo kro`no kriì{~e, se

Nekatera ve~ja kro`na kriì{~a imajo v smereh z gostej{im prometom dvopasovne priklju~ke in izvoze, prometni pasovi pa so zaradi ve~je varnosti lahko lo~eni z nepre-kinjeno lo~ilno ~rto.

Pri zapu{~anju kro`nega kriì{~a ne poza-bimo na smerno utripalko.

razvrstimo na zunanji prometni pas. Na velikih kro`nih kriì{~ih, kot je denimo tisto v Toma~evem v Ljubljani, smemo na izvozu, na katerem prometna uredi-tev to dovoljuje, zapustiti kro`no kriì{~e tudi z notranjega pasu. To je, kot vemo, mogo~e le, ~e je zunanji prometni pas namenjen izklju~no zavijanju v desno. Dovolj velika kro`na kriì{~a omogo~ajo

zlasti ob gostej{em prometu bolj{o pre-to~nost kot klasi~na, vendar ne dovolju-jejo vo`nje z veliko hitrostjo. Upo{tevati moramo tudi, da je na kro`nih kriì{~ih prepovedano prehitevanje. To pa zaradi tega, ker je preglednost ob vozilu in za njim zaradi ukrivljenosti vozi{~a slab{a kot na ravnem vozi{~u (v desnem vzvrat-nem ogledalu opazimo drugo vozilo {ele, ko je è ob boku na{ega, v levem pa prej izgine v mrtvem kotu), poleg tega pa kro`no vozi{~e zaradi la`jega uvoza in izvoza ni nagnjeno navznoter, kot je to obi~ajno na krivinah, ampak navzven. Zaradi tak{nega pre~nega nagiba je pri preveliki hitrosti veliko ve~ja mo`nost bo~nega zdrsa, pri vozilih z vi{jim teì{~-em pa prevrnitve. Kro`nih kriì{~ je tudi pri nas vse ve~,

kajti njihove prednosti presegajo nji-hove slabosti, ne le glede preto~nosti, ampak tudi glede varnosti. Vendar ~e ho~emo biti na kro`nem kriì{~u zares varni, upo{tevajmo njegove posebnosti. Ne prehitevajmo in se izogibajmo veli-ki hitrosti ter naglim ali celo sunkovitim spremembam smeri. ê zgre{imo èleni izvoz, nikar ne posku{ajmo ustaviti ali celo voziti vzvratno, ampak zapeljimo {e en krog. Tudi ~e se nismo pravo~asno pomaknili na prometni pas, s katerega lahko varno zapustimo kro`no kriì{~e, zakroìmo {e enkrat. In ne pozabimo: omogo~imo tudi drugim varno zapusti-tev kriì{~a.

Miran Brumec,vodja policijskega okoli{a

Od vseh nesre~ najla`je prena{a-mo tujo. Naslednji ste na vrsti vi ali pa tudi ne. Ukrepajte pravo~asno - zavarujte sebe in svoj dom.Ker je pred nami ~as dopustov in

s tem povezana na{a odsotnost z domov, vam dajemo nekaj napotkov, kako se za{~ititi pred morebitnim ropom ali vlomom v va{o hi{o ali stanovanje.

ROPARJI NA DOMUV Sloveniji nara{~a {tevilo hi{nih ropov,

ki so izvedeni na nasilen in dobro pri-pravljen na~in. Storilci `rtve vnaprej izbi-rajo in objekte predhodno skrbno opa-zujejo. Napadi so obi~ajno izvedeni na ni~ hudega slute~e ljudi v njihovih hi{ah ali stanovanjih. Roparji uporabljajo tele-

Tuja nesre~a - tuja skrb!sno silo, gro`nje, razne nevarne predmete in oro`je ter tako `rtev prisilijo, da pove, kje hrani gotovi-no in dragocenosti.Pri hi{nih ropih gre za hudo nasi-

lje, pri katerem storilci delujejo v skupinah, so zamaskirani in obo-roèni, `rtev zveèjo, ji grozijo z oro`jem in se nenavadno dolgo zadrùjejo v prostorih. O~itno je, da poznajo razmere v objektih, da v nekaterih primerih celo vedo, kje so skriti prihranki, da ropajo na domovih starej{ih ljudi in ènsk, ki se niso sposobni braniti.

Stran 48


Svetujemo vam: - ve~jih vsot gotovine ni modro skrivati doma. Najbolj zanesljiv naslov za hrambo je banka; - ~e se kljub temu odlo~ite, da dolo~eno vsoto gotovine hranite na “skritem” mestu doma, tega nikomur ne zaupajte. Krog tistih, ki vedo za skrivali{~e, naj bo ~im manj{i; - priporo~ljivo je, da si vgradite zidni ali pohi{tveni trezor; - ~e posojate gotovino prijateljem in znancem, naj za to ve ~im manj ljudi; vhodna, stranska, kletna in gara`na vrata naj bodo vedno zaklenjena in opremljena s kakovostno klju~avnico ter varnostnim {~itom. Pomembne so tudi dodatne klju~avnice; - k varnosti prispevajo tudi rolete in kakovostna okenska zapirala, saj oteùjejo in zadrùjejo dostop vlomilca v va{ dom; - stranska, balkonska, kletna vrata in vrata teras naj bodo zaklenjena, ne pu{~ajte jih priprtih ali celo odprtih, tudi ko ste le kratek ~as zdoma; - klju~ev ne pu{~ajte v po{tnih nabiralnikih, pod predpra`nikom, v cvetli~nih lon~kih, na okenskih policah ali drugih “ skrivali{~ih”; - pred vhodnimi vrati naj bo vedno ustrezna razsvetljava, da lahko vidite, kdo je pred vrati. Zelo priporo~ljiva je senzorska lu~; - na notranji strani vrat imejte vgrajeno veriìco. Vrata odprite le ob zataknjeni veriìci; - preden odprete vrata, poglejte skozi kukalo, ali pa se po domofonu oziroma s pogledom skozi okno prepri~ajte, kdo je pred vrati; - ~e v bliìni svojega doma opazite neznane osebe, jih vpra{ajte, koga i{~ejo oziroma jim dajte vedeti, da ste jih opazili; - alarmne naprave so pomemben element varnosti pred vlomilci, roparji in nasilneì, zato jih policija priporo~a;- policija posebej opozarja: Ne posku{ajte sami prijeti vsiljivca, zlasti ~e ste telesno {ibkej{i. Takoj pokli~ite policijo!

Miran Brumec,vodja policijskega okoli{a

Ob~ina Videm je tudi letos uspe{no izpeljala ~istilno akcijo, po vseh KS pa je potekala 31. marca. Pod naslo-vom »O~istimo re~na obre`ja« se je akcije udeleìla le skromno {tevilo ob~anov, tisti pa, ki so bili zraven, pa so ~istili re~na obre`ja, zbirali so manj{e odpadke in smeti, teh pa je bilo tudi letos na àlost ogromno.V ~istilni akciji je sodelovalo vseh 8 kra-

jevnih skupnosti, tudi nekatera dru{tva in stranke: Zeleni Vidma, ribi{ki pododbor Trèc, Lovska druìna Leskovec in {e mnogi drugi, ki so sploh pokazali inter-es in se vklju~ili v ~istilno akcijo. Kmalu po akciji pa je bilo tudi è znano, koliko odpadkov se je nabralo samo v nekaj urah ob re~nih obre`jih, in ta podatek ni ni~ kaj vzpodbuden v skrbi za ~iste-j{e in bolj zdravo okolje. Videm~ani so namre~ v leto{nji spomladanski ~istilni akciji zbrali ve~ kot 30 kubi~nih metrov odpadkov.

ROKAVI POLSKAVE V LANCOVI VASI POLNI NAVLAKETudi v KS Lancova vas so na dan ~istilne

akcije imeli polne roke dela, predsedni-ka sveta KS Antona Jusa pa zelo moti, da se skoraj vsako leto akcije udeleìjo isti ljudje. Prepri~an je, da s tovrstnimi ~istilnimi akcijami vsaj v KS Lancova vas,

Spomladanska ~istilna akcija ob~ine Videm tudi v po~astitev dneva Zemlje – zbrali 30 m3 odpadkov

ob obre`jih Polskave, ni pravega u~inka, kajti vsako leto znova v rokavih Polska-ve naletijo na ogromne kupe smeti; od gradbenega materiala do {tedilnikov in {e kaj se najde od stare krame. Jezi ga, da so ljudje {e zmeraj tako zelo nevestni in odpadke odlagajo tja, kjer se jim to pa~ zazdi, in po mnenju Jusa bi se moral

vsakdo od teh ljudi zamisliti nad svojim dejanjem. Ker pa je smeti vse preve~, nekateri jih ob Polskavi tudi preprosto èlijo kar skuriti, Jus ob~anom {e pripo-ro~a, da ~e è kurijo, potem naj kurijo tiste odpadke, ki gorijo in tako zelo ne {kodijo naravi.

TM

Na fotografiji so le nekateri od sodelujo~ih ob~anov v leto{nji ~istilni akciji Foto: Ale{ Gregorec

Stran 49


Obre`ja na{ih rek so na àlost {e preve~ onesnaèna in za to smo krivi, kdo drug, kot ljudje.

Tudi v Pobre`ju so se pridruìli akciji, med sodelujo~imi pa je bil tudi poslanec DZ Branko Marini~.

5. junij je Generalna skup{~ina zdru-ènih narodov leta 1972 razglasila za svetovni dan okolja. Razglasitev in praznovanje dneva okolja je eden glavnih na~inov za spodbujanje oza-ve{~enosti o pomenu varstva okolja v svetu.

TALJENJE LEDU – VROÂ TEMATaljenje ledu in snega pospe{uje vplive

globalnega segrevanja in bi lahko imelo resne posledice na ljudi, gospodarstva in naravo, opozarja poro~ilo, ki so ga pred svetovnim dnevom okolja predsta-vili strokovnjaki pod okriljem Zdruènih narodov (ZN). »Sneg in led odbijata 70 do 80 odstot-

kov son~eve energije, medtem ko jo voda absorbira. ê se bosta led in sneg {e naprej talila, bo to okrepilo globalno segrevanje,« je na novinarski konferenci v norve{kem mestu Tromsoe opozoril avtor poro~ila Paal Prestrud. »Koli~ina snega in ledu se zmanj{uje zaradi ~lo-ve{ke dejavnosti in se bo {e naprej, ~e ne bomo ustavili izpustov toplogrednih plinov,« je {e posvaril.Poro~ilo, imenovano The Global Outlo-

ok for Ice and Snow, je nastalo pod okri-ljem Okoljskega programa ZN (UNEP) v okviru prihajajo~ega svetovnega dneva okolja. Poro~ilo ocenjuje, da bi lahko taljenje ledenikov in snega v azijskih gor-skih verigah prizadelo okoli 40 odstot-kov svetovne populacije. [tevilne azijske reke izvirajo v Himalaji in manj snega bi povzro~ilo tudi pomanjkanje pitne vode.Na drugi strani bo nara{~ajo~a morska

gladina prizadela ni`je leè~e obalne

Svetovni dan okoljapredele in otoke in s tem hudo prizadela dràve, kot sta Indija in Banglade{.

KAJ STORITI?Brez oklevanja omejiti izpust toplo-

grednih plinov v ozra~je, kar je tudi cilj kjotskega protokola. Do leta 2012 naj bi dràve, ki so ga ratificirale – med njimi {e vedno ni nekaterih najve~jih onesna-èvalk, ZDA in Avstralije – v primerjavi z letom 1990 za najmanj pet odstotkov zmanj{ale izpuste toplogrednih plinov, kar pa po predvidevanjih strokovne jav-nosti ne bo dovolj za prepre~itev pod-nebnih sprememb. Tudi svet ministrov EU je na podlagi znanstvenih dognanj

opozoril, da bi morale razvite dràve izpuste plinov zmanj{ati tudi do 30, na dolgi rok celo do 80 odstotkov. Spre-membe so nujne tudi na mikroravni – pri posamezniku. Bistveno vpra{anje je, ali dana{nji ~lovek premore dovolj zrelosti in odgovornosti za sistem, v katerem ivi. In ali je pripravljen `rtvovati del udobja, kapitala in ~asa za dobro okolja, od kate-rega je odvisen bolj, kot se zaveda?

Taljenje ledu pospe{uje globalno segrevanje.

Mag. Ivan Boì~ko

Vir: National Geographic

Stran 50


Tudi novo lekarni{ko podru-`nico v Vidmu so odprli ob vidovem, v petek, 15. junija, na kraj{i slovesnosti pa se je zbralo veliko gostov in doma~inov, ki so se {e pose-bej razveselili nove prido-bitve. Lekarna v Vidmu ima vrata odprta è od 3. maja in odziv nanjo je dober in hkra-ti pri~akovan, je bilo sli{ati na slovesnosti, sicer pa je to è sedma lekarni{ka enota Lekarn Ptuj. Prostore nove lekarne je blagoslovil videm-ski farni ùpnik pater Tarzicij Kolenko.Ob odprtju nove lekarni{ke

podru`nice pa je direktorica lekarne Ptuj Darja Poto~nik Ben~i~ dejala, da so prebi-valci ob~ine Videm kmalu

Lekarna v Vidmu zdaj {e slovesno odprta

po odprtju ambulante splo-{ne medicine zaznali potre-bo, da se v ob~ini organizira tudi lekarni{ka dejavnost. Pravzaprav so to na~rtovali kar skupaj, saj so prostore za lekarno predvideli v isti stav-bi, kot je ambulanta splo{ne medicine in zobozdravstvena ambulanta. Ob~ina Videm sicer izpolnjuje kriterije za lekarno, a so se v za~etku dogovorili za podru`nico, je poudarila Poto~nik - Ben~-i~eva, s tem pa je bila tudi investicija nekoliko manj{a in postopek odpiranja je stekel hitreje. Sicer pa med lekarno in podru`nico sploh naj ne bi bilo razlike, je opozorila direktorica è na novinarski konferenci, kjer je med dru-

gim dejala, da v podru`nici ne izdelujejo o~esnih kapljic oziroma sterilnih pripravkov, ki pa jih zdravniki skoraj ve~ ne predpisujejo kot magistral-na zdravila, dobili pa jih bodo zagotovo v ptujski lekarni.Celotna vrednost nalo`be

s strani Lekarn Ptuj zna{a 73.000 EUR (gradbena dela in oprema), 32.800 EUR pa so namenili za zaloge zdravil in ostalega blaga. Svoj dele` je k nalo`bi dodala tudi ob~ina Videm.Lekarni{ka podru`nica je

odprta vsak dan od 7.30 do 15. ure, v sredo od 12.00 do 19.30. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je lekarna v Vid-mu zaprta.@upan Friderik Bra~i~, ki je

zbranim med drugim pove-

dal, da je lekarni{ka enota skupen projekt, ki so ga uspe-{no dokon~ali v poslovno-stanovanjskem objektu, sami lekarni pa namenili natanko 94,9 m2, je ob tem {e ~esti-tal direktorici Lekarn Ptuj in njenim zaposlenim ter zaèlel dobrega po~utja v Vidmu. Med gosti je bila tudi predsednica lekarni{ke zbornice Slovenije mag. Andreja ûfar, ki pa je odgovornim zaèlela pred-vsem ~im ve~ dobrih stikov s pacienti, poslanec Branko Marini~ pa je k temu dodal, da se bo skupaj z Lekarnami Ptuj {e veselil njihovih novih projektov in zaèlel, da bi jih bilo v prihodnje ~im ve~.

TM

V videmski lekarni boste sre~ali vodjo podru`nice Tatjano Ules Kozoderc, mag. farm., in Marjetko Frange`, lekarni{ko delavko.

Foto: TM

Tudi zdravica je bila prisotna ob tako pomembni pridobitvi.

Vrvico ob vhodu v lekarno sta prerezala ùpan Bra~i~ in vodja podru`ni~ne lekarne Tatjana Ules Kozoderc.

Zbrani na slovesnosti od odprtju lekarni{ke podru`nice v Vidmu, ko so za ples poskrbeli tudi plesalci plesnega centra Zdravo.

Stran 51


Veselje in trenutke sre~e so delili majhni in veliki, gostje in doma~ini na slovesnosti v petek, 15. junija, pri videmski O[. Tistega dne so v Vidmu odprli vrata novega, te`ko pri~ako-vanega vrtca in nadeli so mu prav lu{tno ime SONÊK. Slovesnega tre-nutka se je udeleìl tudi minister za {olstvo in {port dr. Milan Zver, ob njem pa {e poslanec DZ Branko Marini~, direktor podjetja Marles hi{e Maribor Bogdan Boèc in {e mnogi drugi, ki so dali velik prispe-vek k novi pridobitvi. Slovesen bla-goslov je opravil farni ùpnik pater Tarzicij Kolenko.Videmski ùpan Friderik Bra~i~ je v

svojem nagovoru med drugim dejal, da ta dan v ob~ini delijo sre~o drug z dru-gim, kajti izpolnili so se jim cilji, zapisani v strategiji razvoja ~love{kih virov, v kar pa seveda spada ureditev oziroma stan-dardizacija pred{olske dejavnosti z ure-jeno prehrano za celotno osnovno{olsko dejavnost. @upan pa je v nadaljevanju med drugim

{e povedal: »Da pa bi se na{a pri~akova-nja ~im prej uresni~ila, smo investicijski projekt razdelili na dva dela. Faza ena je predstavljala adaptacijo v O[ Videm, in sicer preureditev kuhinje, jedilnic in dveh u~ilnic v izmeri 365 m2, in pa grad-njo temeljev za vrtec v vrednosti 775.000 EUR. Od tega je ministrstvo za {olstvo in {port prispevalo 279.037 EUR. Izbrano podjetje na javnem razpisu je bilo GP - Project ing., z deli smo za~eli v oktobru 2006 in jih kon~ali ravno te dni.

@ELIMO POVEÂTI PRIRAST PREBIVALSTVA IN VE^JO RODNOSTFaza dve investicijskega projekta pa

je bila izgradnja 4-oddel~nega vrtca v

Slovesno ob odprtju Son~ka – novega videmskega vrtcazelo kratkem ~asu, kajti nalo`ba za ob~ino Videm ob zagotavljanju prora~-unskih sredstev druga~e ni bila izvedljiva. V ta namen smo na podlagi ustanovitve stavbne pra-vice objavili javni razpis za izbiro izvajalca. Na raz-pisu je bilo izbrano pod-jetje Marles Hi{e Maribor, d. o. o. Vrednost objekta, ki ga je zgradil imetnik stavbne pravice, pa zna{a 708.980,14 EU, mese~na najemnina za vrtec v Vid-mu pa 6.213 EUR. Tak{no zapiranje finan~ne konstrukcije je ob~ini Videm ustrezalo in izgradnja se je za~ela lanskega novembra. Tako smo v ob~ini Videm uspe{no zgra-

dili 4-oddel~ni vrtec za okrog 80 otrok in zagotovili prehrano blizu 400 otrokom. Zavedamo se namre~, da je priprava

zdrave hrane za otroke in organizacija varstva otrok pripomogla k temu, da bomo v ob~ini zabeleìli ve~ji prirast prebivalstva na temelju poselitve in ve~je rodnosti. Star{em pa bomo odvzeli velik del bremena, saj bodo otroci varni.Ob dana{nji otvoritvi Son~ka bi se rad

zahvalil vsem, ki so na kakr{en koli na~in sodelovali pri organizaciji in izvedbi pro-jekta. Bodo~im otrokom in zaposlenim èlim dobro po~utje v novih prostorih z èljo, da poteka relacija star{i-{ola-ob~-ina ~im bolj usklajeno in v zadovoljstvo vseh na{ih ob~anov.«Poleg ministra Zvera je zbrane pred

novim vrtcem nagovorila tudi ravna-teljica O[ Videm Marija [migoc, ki je povedala marsikaj, tudi to, da je za vse to velika in pomembna pridobitev, ki so

Nastopili so mali SON^KI. Foto: R[

se je zelo razveselili. Ob tej prilo`nosti se je {e posebej zahvalila ùpanu Bra~i~u in vsem v vodstvu ob~ine, ki so kakor koli pomagali k uspe{nemu zaklju~ku celo-tne nalo`be, ùpanu pa podarila zibelko, kot simbol rodnosti in vsega lepega, kar se vrti okrog tega. Ob tem pa je ravnate-ljica {e poudarila, da so na {oli izredno zadovoljni, saj imajo navsezadnje poleg vrtca {e novo kuhinjo z jedilnico, pre-urejeno gospodinjsko u~ilnico in prostor za u~enje prakti~nega pouka pri fiziki in tehniki.

IZ MALEGA RASTE VELIKO, SO @ELELI POVEDATI MAJHNI IN VELIKIVrvico pred vrati Son~ka so slovesno

prerezali {olski minister Milan Zver, ùpan Friderik Bra~i~, poslanec Branko Marini~ in direktor podjetja Marles Bog-dan Boèc, prijeten kulturni program pa so tokrat pripravili mal~ki iz vrtca in u~enci O[ Videm, na harmoniko pa je igral osnovno{olec Bla`. Predstavili so se pod sloganom Iz malega raste veli-ko.

TM

Tudi {olski minister dr. Milan Zver je bil med gosti ob odprtju vrtca v Vidmu.

Stran 52


Videmski Son~ek je odprt.

ng200706

Documents