ng200206

INFORMATOR OB^INE VIDEM[TEVILKA 2* LETNIK 7* JUNIJ 2002

Naj Vam pisana paleta pomladnih cvetovz dvorišèa župnijskega doma sv. Vida v Vidmu

obogati in olepša praznovanje5. praznika obèine Videm in dneva samostojnosti.

Veliko strpnosti, dobrega sodelovanja in predvsem uspehov, Vam želimo

Župan Franc Kirbiš. ingObèinski svet

Obèinska upravaUredniški odbor

5. OB^INSKI PRAZNIK2

Prireditve ob 5. prazniku obèine Videmv soboto 8. junija 2002

- Planinski pohod izpred obèinske zgradbe - PD Haloze ob 8.00 uri

v nedeljo 9. junija 2002

- Športni turnir v Lancovi vasi ob 9.00 uri- Gasilsko tekmovanje v Leskovcu - GZ Videm ob 9.00 uri- Otvoritev razstave Svet na Kajžarju v cerkvi Sv. Janž ob 18.00 uri- Spoznajmo se v plesu in glasbi v veènamenski dvorani OŠ Videm ob 19.00 uri

v èetrtek 13. junija 2002

- Koncert za mlade s Sebastjanom v veènamenski dvorani OŠ Videm ob 16.30 uri

v petek 14. junija 2002

- Otvoritev razstave kmeèkih dobrot, vin in roènih izdelkov v dvorani OŠ Videm ob 17.00 uri- Produkcija filma Svet na Kajžarju v dvorani obèine Videm ob 18.00 uri

v soboto 15. junija 2002

- Strelsko tekmovanje na glinaste golobe - LD Leskovec ob 8.00 uri- Pohod po poteh in snemalnih mestih filma Svet na Kajžarju izpred obèine Videm ob 8.00 uri

0

0

0

0

0

0

0

0

0

OSREDNJA SVEÈANOST OB 5. OBÈINSKEM PRAZNIKU OBÈINE VIDEMV SOBOTO 15. JUNIJA 2002

Prièetek sveèanosti s kulturnim programom ob 16.00 uri: - pozdrav gostov - nagovor župana - podelitev priznanj odliènjakom osnovne šole - podelitev obèinskih plaket in priznanj - beseda gostov - zabava z ansamblom Šeruga

Vabljeni!

Župan obèine VidemFranc Kirbiš, inž.

V dneh, ko so bile priprave na 5. obèinski praznik na omeniti izgradnjo prizidka pri OŠ Leskovec, tam gredo zdaj višku, ko je bila junijska - že 33. seja obèinskega sveta, ko gradbena dela že proti zakljuèku, septembra bomo nove je imela tudi obèinska uprava polne roke dela s pripravo prostore že predali v uporabo, naslednja investicija je tudi novih razpisov, projektov in z dokonèanjem že zaèetih izgradnja vodovodnega sistema v Doleni (v obeh smereh), nalog, ko se je vse bolj govorilo tudi že o poletnem oddihu, kjer projekt peljemo s tremi sosednjimi obèinami. Preprièan si je župan Franc Kirbiš našel èas še za kratek klepet. O sem, da bomo ta projekt zakljuèili v obdobju treh let. èem se bova pogovarjala, je najprej vprašal? Tem za Tudi na preostalih podroèjih komunalne infrastrukture je bilo

kar nekaj postorjenega, najprej moram omeniti izgradnjo razgovor s prvim možem velike ravninsko grièevnate cest, tako smo v tem kratek obdobju dogradili in obèine je namreè kar nekaj, a pred osrednjo praznièno modernizirali ceste Leskovec - Ljubstava, dva klanca v slovesnostjo ponavadi govorimo o tem, kaj se je dogajalo Leskovcu, ploènik in cestišèe v Leskovcu, cesto Vareja - v zadnjem letu v delovanju obèine, katere naloge so že Sovièe, Majski Vrh - Skok, Tržec - Pobrežje - Suha veja - uspešno opravljene, kakšna je razvojna strategija, kje so Videm. V Pobrežju smo na novo izgradili ploènik, prav tako težave in nenazadnje tudi to, kako proslaviti praznik v Lancovi vasi in Tržcu, ob tem smo zgradili še javno obèine. Iztoènic je bilo kar nekaj, zaèela sva pri tistih razsvetljavo v vseh treh vaseh, ob tem pa smo v Pobrežju najbolj aktualnih in spomnila na dogodke, na že javno razsvetljavo razširili še na obmoèje Boršta.opravljeno delo od zadnjega 4. obèinskega praznika.V tem èasu smo v uporabo predali še vodovodni sistem v Belavšku, kjer nam je bila v veliko pomoè sosednja obèina Gorišnica. Najveèji problem še zmeraj obèini ostaja vzdrževanje lokalnih in krajevnih cest, tako letno na ceste zvozimo med 7 in 8 tisoè kubiènih metrov gramoza, s èimer zagotovimo tudi prevoznost cest.Ob vseh prej omenjenih projektih seveda ne pozabljamo na ekologijo, tukaj se še zmeraj ubadamo z divjimi odlagališèi, v zadnjih mesecih smo sanirali dve veèji odlagališèi: v Selih in Leskovcu. V Leskovcu je problem tudi ta, da so obèani skupaj navozili precej navlake, starih avtomobilov, kar 130 smo jih našteli, tako, da ostaja velik problem, kako se rešiti tako velika kupa odpadkov in koliko nas bo ta odvoz dejansko stal.

Župan Franc Kirbiš: »Od zadnjega obèinskega praznika se je v naši obèino dogodilo marsikaj, kar je tudi pogoj za praznovanje, da položimo obraèun opravljenega dela za obdobje med obema obèinskima praznikoma. Proraèun, sprejet lani novembra, in še prejšnji sta na neki naèin

ŠE LETOS PRIÈETEK GRADNJE zagotovila sredstva za najnujnejše investicije, ki so bile in so ZDRAVSTVENEGA DOMAnakazane, seveda pa vsem željam in potrebam v obèini nikoli

ne bomo mogli ustreèi. Potreb je v naši obèini toliko, da Vseskozi pa manjša dela opravljamo tudi na obstojeèi proraèun še zdaleè temu ne zadostuje, pa navkljub vsemu infrastrukturi, velik problem pa nam predstavlja obvezna smo se že dolgoroèno planiranih investicij, zaèrtane so bile javna poraba, kot so podroèja šolstva, zdravstva, socialnega kar nekaj let, uspešno lotili. Tukaj seveda moram najprej varstva, ki pa nam vsako leto vzamejo veè proraèunskega

V Leskovcu je šolski objekt v celoti postavljen, ima ževgrajena okna, narejeni so notranji ometi, kmalu pa sebodo prièela tudi dela na fasadi.

POGOVOR Z @UPANOM 3

Pred 5. obèinskim praznikom klepet z županomFrancem Kirbišem

POGOVOR Z @UPANOM4

denarja. Ob tem pa že lahko napovem tudi nov projekt, poraja vprašanje, koliko denarja sploh pa videmska izgradnjo zdravstvenega doma v Vidmu, za katerega je že obèina v enem proraèunu lahko nameni za podroèje izbran izvajalec, gradnja pa se bo prièela še v tem letu. V komunalne infrastrukture?Vidmu bo tako zagotovljena osnovna zdravstvena oskrba, Župan Franc Kirbiš: »Naš proraèun je težak dobrih 500 zobozdravnik in tudi lekarna. In prav s to investicijo bomo milijonov tolarjev, pa vendar znano, da nam obvezna javna verjetno 4-letni mandat zakljuèili, kaj veè ne bomo mogli poraba iz leta v leto vzame toliko sredstev, da za preostale narediti, kajti jeseni bodo že lokalne volitve in vsak bi programe in investicije ostane le dobrih 150 milijonov verjetno rad èim veè naredil v tem èasu, tudi izkoristil za èas tolarjev. To je vsekakor dosti premalo, èe upoštevamo za predvolilni boj.« dejstvo, da je zaèrtanih investicij iz leta v leto veè, da se Prav na podroèju komunalne infrastrukture se tudi v potrebe veèajo … Ob tem je treba omeniti, da so pri mnogih obèini Videm zadnja leta zelo trudite, predvsem na investicijah svoj delež prispevali tudi naši obèani, predvsem urejanju cestišè, izgradnji vodovodnega omrežja, pri vodooskrbi, pa tudi na doloèenih obmoèjih pri izgradnji verjetno pa je v tako kratkem obdobju delovanja obèine cest, s èimer pa veliko pomagajo pri uresnièevanju vsem potrebam in željam obèanov težko ugoditi. Omenili programov razvoja. Od nedokonèanih nalog nam letos ostaja ste nadaljevanje projekta na vodovodnem sistemu, kdaj še kar nekaj nalog, tako gradnja ploènika v Vidmu, ob tem torej lahko realno prièakujemo, da se bodo nadaljevala tudi zamenjava vodovodnih cevi in cestna razsvetljava, pa dela v Skorišnjaku in potem še naprej v Gradišèah? tudi asfaltiranje krajših odsekov cest, tudi v Šturmovcih.«Župan Franc Kirbiš: »Drži, da je to podroèje še zmeraj najmanj pokrito z vodo, tako Skorišnjak kot Gradišèa pa moèno klièeta po vodovodu. Projekt je že narejen, vendar pa še vodovoda nimajo v Veliki Varnici in še v nekaterih koncih Halozah, žal pa ugotavljamo, da se poleg gradnje šole v Leskovcu ne moremo lotiti nekih drugih investicij, kajti samo v prvi etapi gradnje bomo morali v šolo investirati blizu 230 milijonov SIT, v drugi fazi projekta pa še dodatnih 200 milijonov. Država bo k temu primaknila le še 60 odstotkov sredstev, ostalo moramo zagotoviti v obèini, èeprav je naš proraèun preskromen za tako drage investicije. Torej z nadaljevanjem vodovoda bomo morali poèakati, èetudi bi moral imeti prednost pred vsem drugim za normalno in èloveka vredno življenja. Ob tem naj še omenim, da so bila naša prizadevanja in naš trud skupaj z drugimi obèinami s Ptujskega, ko smo se trudili in obrnili na državo, da bi nam vendarle bolj pomagala, povsem zaman. Problem vodooskrbe v Halozah še ostaja naprej, s tem se bo moral sooèiti tudi novi obèinski svet, pa CESTE IN PRESKRBA Z VODO tudi z mnogimi drugimi problemi, ki se dotikajo podroèja PROBLEMATIKA , KI JI ŠE NI VIDETI kanalizacije in še nekaterih …« KONCA

Slabe ceste, nepokrita naselja z vodovodom so še zmeraj najveèji problem videmske obèine, a poleg teh dveh ostajajo še drugi. Na katere bi kot župan opozorili in kje zanje vidite rešitev?Župan Franc Kirbiš: »Ceste in vodovod sta zares najveèja problema, ob tem pa so nakazani še veliki problemi v ekologiji. Nujno bi morali zaèeti z izgradnjo kanalizacijskega sistema, tudi naši obèani so v nekaterih predelih za to. Išèemo partnerje, ki bi nam pomagali pri financiranju, da bi nam pomagali pri realizaciji le-tega na daljši rok.Velik problem so odlagališèa, za saniranja vsako leto porabimo preveè sredstev, pa vendar se naši obèani tega še zmeraj premalo zavedajo in smeti odlagajo kar v naravi. Za nas bodo velika pridobitev tudi ekološki otoki, prva dva bomo postavili v Tržcu in Vidmu prav kmalu, a kljub pridobljenim dovoljenjem za postavitev otokov se nezadovoljstvo poraja pri nekaterih obèanih, ki postavitvi v

Iz leta v leto se ponavlja stara zgodba o tem, kako svoji bližini nasprotujejo. Ampak zavedati se moramo, da preskromna je proraèunska vreèa, kako drage so bomo že z loèenim zbiranjem odpadkov veliko naredili, pa investicije na vseh podroèjih in kako težko jih je pokriti tudi doma bomo imeli veèji red, ko bomo spravljali smeti v samo z denarjem, s katerim razpolaga obèina. Ob tem se zabojnike.«

Ploènik v Tržcu že dokonèan

Kup avtomobilov v Leskovcu. Za odvoz bo moralaposkrbeti obèina

Ko sva ravno pri ekologiji, pa pri ekoloških otokih, me Sloveniji veliko obetamo. V videmski obèini se podroèje zanima, koliko jih nameravate v prihodnje postaviti v turizma prebuja, nekaj poti je že nakazanih , obèini in kje? pripravljena je strategija turizma, sicer pa je ena od Župan Franc Kirbiš: » Za dva imamo že vse pripravljeno, zadnjih turistiènih pridobitev tudi zloženka, v kateri se omenil sem, da jih bomo postavili v Tržcu in Vidmu, za dva obèina predstavlja skozi zanimivosti in ponudbo. Kakšni pa bi še imeli sredstva, torej v prvi fazi štiri. Ekološke otoke pa so bodoèi naèrti?pa želimo postaviti tam, kjer se zbira veè ljudi; eno od teh Župan Franc Kirbiš: » Omeniti morava naravne danosti, ki mest je prav gotovo pri trgovinah, pa tudi kje v središèu pri nas še zdaleè niso izkorišèene tako, kot bi lahko bile. Ob naselij.« tem bi se obrnil na tiste obèane, ki imajo namen na tem

podroèju kaj storiti, postaviti kak turistièni objekt, da se lotijo tega, da poskusijo, tudi obèina jim lahko pri tem vsaj malo pomaga. Nekateri v turizmu vztrajajo in veseli me, da v nekih doloèenih obdobjih tudi v naši obèini pridobimo kak turistièni objekt. Zloženka pa predstavlja naš turistièni potencial, v njej smo poskušali na kratko predstaviti naše turistièno bogastvo, našo kulinariko in vina naših vinogradnikov. Kaj bo prinesla? Upajmo, da èim veè gostov od drugod, ki se lahko pri nas naužijejo lepot narave in doživijo marsikaj.«

DRUŠTVENO ŽIVLJENJE JE VREDNO POHVALEKako pa je z društvenim življenjem, vsaj po številu društev je to podroèje izredno pestro, delavno in v mnogih krajih povezano s tradicijo. Kako v obèini spremljate društveno življenje in kako se vanj vkljuèujete?Župan Franc Kirbiš: »V obèini se lahko pohvalimo s preko NAÈRTI V DROBNEM GOSPODARSTVU, 30 razliènimi društvi, mnoga od teh so zelo aktivna in KMETIJSTVU IN TURIZMU SO delavna ter seveda uspešna. Vsa društva financiramo iz

PRESKROMNI obèinskega proraèuna, pri èemer upoštevamo njihovo Kako pa je bilo v minulem obdobju na podroèju aktivnost, uspešnost in obseg èlanstva. Nekatera društva drobnega gospodarstva, kmetijstva, turizma. Na kak zelo dobro delajo, tudi izstopajo nekatera v mednarodnem naèin se obèina vkljuèuje v te panoge in kaj od razvoja le- merilu, ob tem pa bi povedal, da si kot župan želim, da bi bilo teh panog prièakuje? povezovanja med društvi in obèino še veè, kajti samo društva Župan Franc Kirbiš: »Vsa leta smo tudi za ta podroèja lahko pripomorejo k dobremu vzdušju v obèini in napredku.«namenjali proraèunska sredstva, sicer bolj malo, vendar Pred nami je osrednja prireditev 5. obèinskega praznika. vzpodbudno za tiste, ki so se želeli razvijati. Vseh ponujenih Kako boste ob tej priložnosti nagovorili svoje obèanke in zneskov naši obèani niso vedno izkoristili, kajti vse je obèane?pogojeno z banko, s katero se dogovorimo o Župan Franc Kirbiš: »V svojem nagovoru bom tudi letos subvencioniranju obrestne mere. Vendar že razmišljamo naredil pregled dela od zadnjega obèinskega praznika, naprej, želimo, da bi v obèini v prihodnje zgradili morda tudi opisati bom poskušal vsa podroèja, kjer smo karkoli uspeli manjšo industrijsko cono, in nekatera obmoèja smo v postoriti, spomnil bom na problematiko v obèini. Želim, da prostorskih sestavinah že predlagali, vendar zakljuèkov še tudi letos z obèankami in obèani proslavimo skupaj nimamo. Želel bi, da bi se na podroèju podjetništva še veè opravljeno delo, se ob tem poveselimo in hkrati naberemo dogajalo. Ravno v dneh obèinskega praznika odpiramo lesno novega elana za prihodnost.predelovani center Marof v Lancovi vasi, kar je za našo Želje ob obèinskem prazniku …obèino vsekakor pridobitev, s tem pa lahko raèunamo tudi na Župan Franc Kirbiš: »Vsem obèankam in obèanom želim nova delovna mesta.« prijetno praznovanje 5. obèinskega praznika, z željo, da V kmetijstvu zadnja leta predstavlja suša kar prevelik skupaj ustvarjamo bodoènost obèine Videm. Èe bo tako, kot problem in tudi s tem se mora obèina ubadati … je bilo doslej, potem bo dobro. Ob tem pa jim želim obilo Župan Franc Kirbiš: »To so za nas dodatna dela že veè let. strpnosti, razumevanja tam, kjer ostaja problematika, tudi Lani so obèani sami vložili vloge, ob tem so veliko raèunali vezana na financiranje.tudi na našo obèinsko upravo, seveda smo jim pomagali s Ob prazniku iskrena èestitka našim obèanom in vsem tistim, tem, da smo jim posredovali telefonsko številko, na kateri so ki se nam bodo pridružili v dneh praznovanja.«

pozneje dobili vse potrebne informacije v zvezi s sušo, še Tatjana Mohorkoposebej pa z obraèuni. Nekatera podroèja v obèini suša vsako

leto znova zelo prizadene, zaradi tega so pridelki manjši, kar pa je že težko sprejemljivo na podroèju kmetijstva, ker èasi niso najbolj ugodni.«Turizem je tista gospodarska panoga, od katere si v

Ploènik in javna razsvetljava - novi pridobitvi Lancovevasi (v ozadju potek gradnje vaškega doma)

POGOVOR Z @UPANOM 5

Vabljeni na prireditve ob5. prazniku obèine Videm

IZ OB^INSKE UPRAVE6

Obèina, velikokrat izgovorjena beseda obèanov …Bila nam je dana z sprejemom Zakona o lokalni samoupravi in pri nas in da so vam vrata odprta. Vsakemu poskušamo po svojih prenosom funkcij iz državne uprave na lokalne skupnosti. najboljših moèeh pomagati v stiski. Vendar vedeti morate, da je Temeljne naloge obèin so: upravljanje obèinskega premoženja, potrebno vaše želje in potrebe posredovati višjim organom omogoèanje pogojev za gospodarski razvoj obèine, naèrtovanje odloèanja v obèini, to je obèinskemu svetu. Ta sprejema prostorskega razvoja, v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja odloèitve na najvišji ravni in daje smernice za delovanje župana in skrbi za lokalne javne službe, pospešuje razvoj vzgojno- in obèinske uprave. Verjamite mi, da bi se tudi obèinski svet in izobraževalnih programov in še bi lahko naštevali. župan odloèil v številnih primerih drugaèe, èe bi imeli na voljo

dovolj sredstev v proraèunu. Smo namreè obèina, ki se ne financiramo sami in smo odvisni od finanène izravnave, ki jo prejemamo od države. Velikokrat pa nas pri našem delu vežejo Zakoni, ki jih seveda pišejo na državni ravni ali kar prepišejo iz zakonov držav Evropske unije, šele kasneje pri izvajanju zakonov pa se pokaže, da nihèe ni mislil, kako bo zakon deloval v praksi. Nemalokrat se nam zgodi, da najbolj posežejo v pravice prav malega èloveka.V takšnih trenutkih vseeno poskušamo ravnati v smeri kodeksa, ki nam javnim uslužbencem narekuje delovanje s smeri strokovnosti in politiène nevtralnosti. Za nami je osmo leto delovanja obèine in menim, da uspešno. Veliko smo skupaj že postorili, èakajo pa nas v bodoèe še veèji projekti: na podroèju kanalizacije, oskrbe z vodo, zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva obèanov, dokonèanje izgradnje OŠ Videm podružnice Leskovec, v polnem teku je uresnièevanje strategije razvoja turizma in še bi lahko naštevali.Nikakor pa na koncu ne morem mimo dejstva, da je 15. junij praznik obèine Videm. » Sveti Vid, èešenj sit » verz, ki nas zavezuje na pogled nazaj in v bodoèe. Tudi to leto je pri nas dozorelo kar veliko plodov in zdi se nam smiselno, da uspehe vsaj enkrat v letu praznujemo skupaj z vami, dragi obèani.Želja vseh nas v upravi, župana, sveta obèine Videm in nadzornega odbora je, da se naših in vaših sveèanosti udeležite v èim veèjem številu. Poskušajte se razveseliti in pozabiti na težave, ki vas tarejo.Vsak obèan je dobrodošel, pozitivna energija v nas samih, lepa Z decentralizacijo državne uprave vse veè funkcij prehaja na beseda, in nasmeh naj bodo dejavniki, ki nas bodo v veliki meri lokalno samoupravo. Prebivalci, 5.700 nas je vseh skupaj, se skupaj z vami pripeljali do reševanja težav v pozitivni smeri.razprostiramo na 80,5 k2 in vsak od nas v sebi nosi svoj

problem.V obèinski upravi nas je skupaj z režijskim obratom Lepo praznovanje vsem vam, dragi obèani, na ta Vidov dan. zaposlenih devet ljudi. Dejali boste, veliko ali malo.Kakorkoli

Direktorica obèinske upraveste se odloèili, glede na izkušnje, ki jih imate z nami, v sebi Darinka Ratajc, dipl. ekon.globoko upam in preprièana sem, da imate obèutek zaželjenosti

milijona tolarjev. Proti koncu so se ustavili še pri vlogi KD 4. JUNIJA ZASEDALI NA 33. SEJI Franceta Prešerna Videm, ki želi s pomoèjo obèine pridobiti OBÈINSKEGA SVETA prostore za svoje delovanje, s ponujenimi pa v vodstvu društva

Na junijski redni seji je obèinski svet z županom Francem niso zadovoljni in se jim zdi dokaj neprimeren. Kirbišem razpravlja kar o 20. toèkah dnevnega reda, zaèeli pa so s pobudami in vprašanji svetnikov ter z razpravo o

DELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V letošnjem 5. obèinskem prazniku. Župan je tudi tokrat svetu predstavil potek nekaterih investicij v obèini, podrobneje BODOÈE?predstavil finanène sklepe, potem pa so se zvrstila poroèila V razpravi so se svetniki dotaknili tudi bodoèega delovanja nekaterih z delovnih teles; odborov in komisij obèinskega krajevnih skupnosti v obèini, po seji pa je župan Kirbiš sveta. povedal: "Smo edina obèina na ptujskem obmoèju, ki ima 8 Pri predlogu sofinanciranja reševalne postaje Ptuj (videmsko krajevnih skupnosti s pravnim statusom, ampak z nekaterimi obèino bi to veljalo 5,7 milijona SIT) so sklenili, da bo ta spremembami, ki zadevajo predvsem ukinitev žiro raèunov, bo odloèitev prešla v proraèun za prihodnje leto. Svetniki niso s 30. junijem potrebno tudi to urediti. Tako bomo krajevnim nasprotovali nakupu posebnega stopnišènega transporterja za skupnostim ukinili žiro raèune in jim bomo vodili v prevoz invalidnega vozièka, kajti že letos jeseni bo OŠ Videm "podpartijah" obèinskega proraèuna. Vse ostalo ostane prièel obiskovati Uroš Grabrovec iz Pobrežja, ki je priklenjen nespremenjeno. KS ostajajo v tisti vlogi, kot so jo imele doslej, na invalidski vozièek, naprava pa mu bo lahko pomagala pri predvsem se bodo lokalne skupnosti ukvarjale s krajevno premagovanju ovir v šoli. problematiko, spodbujale in urejale bodo društveno življenje v V nadaljevanju so potrdili še predlog rebalansa proraèuna svojem okolju."obèine, v katerem so se proraèunski prihodki poveèali za 13,7 TM

OB OB^INSKEM PRAZNIKU 7

Krstnika v Dravinjskem Vrhu.ZLATI PLAKETI:V èasu vodenja župnija Sv. Vida so zgradili tudi župnijski

Za podroèje gospodarstvadom na Selih in gospodarsko poslopje s prostori za

LESKA, Anica Zavec, s.p., Zgornji Leskovec karitas v Vidmu. Zaslužen je za obnovo in ureditev

Za podroèje ohranjanja kulturne dedišèine Franèiškovega parka ob reki Dravinji. Poseben odnos ŽUPNIK V ŽUPNIJI SV. VID pater Emil KRIŽAN ima tudi do okolja, tako, da je bil predlani tudi dobitnik

priznanja za lepo urejeno dvorišèe.PRIZNANJA:Za vse navedeno, še posebej pa za ohranjanje kulturne

Za podroèje gospodarstvadedišèine in spodbujanja turizma prejme p. Emil Križan

RIBOGOJNICA BERLEK iz Pobrežja plaketo obèine Videm.

Za podroèje kulturePRIZNANJE RIBOGOJNICI BERLEK IZ POBREŽJATAMBURAŠKI ORKESTER KD “Franceta Ribogojnica Berlek je ena najveèjih in zelo uspešnih Prešerna” Videm

ribogojnic v Sloveniji. Na veè deset hektarjih imajo svoje Za podroèje kulture objekte za vzgojo in prodajo rib, s to dejavnostjo pa se ANA SELAK iz Vidma pri Ptuju ukvarjajo že vrsto let in imajo veèje število zaposlenih. S

to zdravo hrano oskrbujejo ribji trg po vsej Sloveniji .DOBITNIKI POSEBNIH PRIZNANJ

UÈENCI, KI SO BILI VSEH OSEM LET ODLIÈNI TAMBURAŠKI ORKESTER VIDEMPrimož PERNEK, Rok MARINIÈ, Aneja CAFUTA, Tamburaški orkester Kulturnega društva Franceta Prešerna Karin KENDA, Julija FUREK, Mojca ŠOSTERIÈ, Videm nadaljuje veè kot trièetrtstoletno tradicijo igranja na

tamburico v naši obèini. V njihovih vrstah se je doslej zvrstilo Nataša MURKO, Matjaž ŠMIGOC, Gregorže lepo število glasbenikov. Sedanji orkester sestavlja 16 ROŽMAN, Marko SOREC

tamburašev, ki so nekateri skupaj že veè kot 20 let, vendar LESKA V ZG. LESKOVCU nekateri, ki igrajo šele kako leto ali celo nekaj mesecev. Kot Zaèetki delovanja trgovine Leska segajo v leto 1992, takrat je orkester pester po starostnem sestavu èlanov, tako so sta Jože in Anica Zavec zaèela skupno pot v podjetništvu. razlièna tudi glasbila, saj v njem zvenijo tako Farkaševe kot Zaèela s trgovinsko dejavnostjo, potem sta zgradila Jankovièeve in sremske tamburice. skladišèni prostor, v letu 1995 pa so Zavèevi prièeli z gradnjo Skupina nastopa na domaèih prireditvah, obmoènih in velikega poslovno stanovanjskega objekta. V njem je danes medobmoènih revijah, zadnjih pet let pa tudi na državnih velika samopostrežna trgovina, ob njej kafe bar, v zgornjem sreèanjih, na katera so povabljene le najboljše slovenske delu pa lepo urejena stanovanja, ki jih dajejo v najem., skupine. Tako so sodelovali 1998 v Metliki, naslednje leto v Slovesnost so nov objekt odprli leta 1997. Gorišnici, nato na Borlu, v Murski Soboti in letos v Reteèah Trgovina in bar Leska sta tako iz zaèetne samozaposlitvene pri Škofji Loki. S svojimi nastopi in kvalitetnim igranjem po dejavnosti prerasla v enega najveèjih gospodarskih subjektov vsej državi promovirajo našo obèino in njeno kulturno v KS Leskovec in obèini Videm, kjer je danes zaposlenih 11 življenje, še posebej zato, ker državna sreèanja snemata TV delavcev. Letošnje leto je tudi jubilejno, saj trgovina in kava Slovenija in radio in ime naše obèine lahko spoznajo vsi bar Leska praznujeta 10. obletnico svojega obratovanja, kar slovenski gledalci in poslušalci

predstavlja ne le 10 let uspešnega dela, ampak moèno PRIZNANJE OBÈINE ANI SELAKgospodarsko silo tudi v razvoju kraja. S hitro rastjo Ana Selak, upokojena uèiteljica, rojena 27. junija 1940 v dejavnosti, pa se je hkrati tudi mislilo na koristnike uslug Dolanah, danes stanuje v Vidmu 7 b, je že veè kot štiri trgovine, ki od leta 2000 deluje v franšizi z Mercatorjem, kar desetletja delavna na kulturnem podroèju, saj se je v kulturno omogoèa ustrezno kvaliteto blaga, primerne nižje cene.delo vkljuèila leta 1960, ko je v Leskovcu prièela svojo S trgovino in kafe barom Leska je kraj pridobil tudi službeno pot. Tam je delala v odrasli gledališki skupini in kot pomembne oskrbne možnosti, kar pa predstavlja tudi boljše mentorica šolske dramske skupine. Ko se je leta 1962 preselila pogoje za kvaliteto življenja v kraju. Ob vsem izrednem v videmsko šolo, se je prièelo njeno ustvarjalno delo na razcvetu dejavnosti Trgovine Leska, ta predstavlja v kraju za kulturnem podroèju kot mentorica v šoli in v razliènih vsa društva in organizacije tudi materialno bazo, predstavlja sekcijah KD Franceta Prešerna Videm. Prièela je v gledališki tudi sponzorja, ki omogoèa boljše pogoje za delovanje na skupini kot režiserka in igralka, leta 1980 je bila med prvimi vseh podroèjih društvenega dela in življenja.èlanicami na novo obujene tamburaške skupine, leta 1989 pa Za vse navedeno, poslovno uspešno delo ob 10-letnici se je vèlanila še v videmski pevski zbor. V vseh teh treh delovanja trgovine in kafe bara Leska - prejmeta Anica in sekcijah je delavna še danes, poleg tega pa je tudi èlanica Jože Zavec plaketo obèine Videm, ki naj bo hkrati vodstva KD Videm in predsednica tamburaškega orkestra. Za vzpodbuda za nadaljni uspešen razvoj.svoje delo na glasbenem podroèju je dobila zlato Gallusovo (povzeto po predlogu mag. Janeza Merca, svetnika)

znaèko, za delo na gledališkem podroèju pa zlato Linhartovo ŽUPNIK PATER EMIL KRIŽAN znaèko javnega sklada za kulturne dejavnosti RS. Svoje Kot župnik deluje v fari že od leta 1989. Pod njegovim kulturno navdušenje je prenesla tudi na svojo hèerko in že na vodstvom se je v teh letih obnovila fasada in streha vnukinjo.župnijske cerkve sv. Vida, obnovili sta se tudi obe Menimo, da je Anèka Selak s svojim delom pomembno podružnièni cerkvi sv. Družine na Selih in ena sooblikovala zadnja tri in pol desetletja kulturnega življenja najstarejših cerkva na Slovenskem cerkvica sv. Janeza v Vidmu.

Dobitniki plaket in priznanj ob 5. obèinskem prazniku

V OB^INI NA OBISKU BARBARA BREZIGAR

V slovenski politiki je èas za nove ljudiNa pobudo izvršilnih odborov obèinske organizacije SDS je predlog o predèasnih volitvah dvignil visoko temperaturo. in N.Si se je v petek, 24. maja, pripravila javna tribuna, ki Razlog za predèasne volitve vsekakor vidijo v veliki je potekala v obèinski dvorani na Vidmu. Tema, o kateri proraèunski luknji. Z njimi želijo zamenjati strukturo, ki je na se je razpravljalo, so bile "trenutne razmere v Sloveniji". oblasti, z novo, ki bi poskušala stvari spremeniti. Petan je Na javni tribuni sta sprva nameravala sodelovati oba opozoril še na poplavo referendumov v Sloveniji, kar spet prvaka strank, Janez Janša in Andrej Bajuk, a se zaradi dokazuje, da je èas za spremembe. Referendum opredeljuje zadržanosti tribune nista mogla udeležiti. Gostja veèera kot najvišjo stopnjo demokratiènosti odloèanja in kot zadnje je bila tako Barbara Brezigar, neodvisna kandidatka za sredstvo, ko se lahko glede nekega problema seznani širša predsednico države, ki sta se ji pridružila še poslanec javnost. SDS, Rudolf Petan in poslanec N.Si, Alojz Sok. Pri sprejemu gostov je sodeloval tudi Miroslav Luci, župan mestne obèine Ptuj, javni tribuni pa se je kasneje pridružil še Franc Pukšiè, župan obèine Destrnik in poslanec SDS. Kot sem že omenila, sta bila organizatorja prireditve predsednika obèinskih odborov SDS in N.Si, Stanko Simoniè in Janez Cafuta, program pa je povezoval Branko Mariniè.

Poslanec N.Si, Alojz Sok, je omenil problem nastajanja novih obèin v Sloveniji. Funkcijo posamezne obèine vidi v tem, da mora le-ta v èim veèji meri zagotoviti potrebe svojega prebivalstva. Sok se je dotaknil tudi tematike vstopa Slovenije v NATO. Izpostavil je tudi problematiko podroèja Haloz, ki ima slabo demografsko strukturo. Zraven navedenega je poudaril še pomen dobrega cestnega povezovanja. V zvezi s tem opozori na prepoèasno gradnjo “Brez sanj ni bodoènosti, brez želja in ljubezni ni avtocest v Sloveniji, ki pa so vsekakor pogoj za intenzivno nièesar!"gospodarstvo in turizem.Najprej je spregovorila Barbara Brezigar, neodvisna

kandidatka za predsednico Slovenije, katere kandidaturo sta Petra Krajncpodprli obe, prej omenjeni stranki. V svojem uvodnem nagovoru je Brezigarjeva predstavila svoje videnje funkcije predsednika države. Preprièana je, da bi lahko kot predsednica države pomagala graditi zgodbo o uspehu. Meni, da je potrebno v javno življenje pritegniti ljudi, ki imajo kaj ponuditi ljudem, in ki na ljudi ne gledajo s predsodki. "V slovenski politiki je èas za nove ljudi." Zaveda se, da sami zmoremo zelo malo, skupaj pa zmoremo vse, kar je realno mogoèe; le v skupnem delu je namreè moè, da se stvari spreminjajo na bolje. Poudarila je, da je potrebno državo graditi brez oblasti in napuha in da se morajo ljudje v svoji državi poèutiti varne. Dejala je, da je vloga predsednika države povezovalna, ki ne sme nikogar izkljuèevati. "Brez sanj ni bodoènosti, brez želja in ljubezni ni nièesar!" In te svoje sanje namerava Brezigarjeva uresnièiti na jesenskih predsedniških volitvah.

Na temo aktualnih politiènih razmer v Sloveniji je spregovoril tudi Rudolf Petan, poslanec SDS. Povedal je, da

8

Ob~inski odbor Videm

OBÈINSKI ODBORNOVA SLOVENIJA,VIDEM PRI PTUJU

Ob 5. prazniku obèine Videm in njenemrazvoju èestita vsem obèanom

IZ NA[IH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 9

V Belavšku slovesnost ob otvoritvi vodovodaÈetudi si danes življenja brez pitne vode skoraj ne življenja, je bilo slišati voditelja slovesnosti Vinka Mlakarja. moremo predstavljati, nekaterim ta dragocena tekoèina Dejal je tudi, da bi si èlovek, ki živi v teh krajih, zaslužil še kaj še vedno ni usojena. V Halozah je vse preveè takih veè, kot le vodovod, a morda bo prav ta pridobitev v Belavšek gospodinjstev, do katerih vodovod še sploh ni speljan, a vrnila še koga, ki je pred leti od tod odšel.želja in dolgoletno strpno èakanje se je že marsikje obrestovalo. Tudi v Belavšku, majhnem haloškem naselju v KS Leskovec, kamor so vodovod napeljali že pred nekaj meseci, sveèano pa so ga odprli in v uporabo predali 25. maja, ko je bila pri Jožetu Šmigocu tudi krajša slovesnost. Tja so povabili vodstvo videmske obèine, krajevne skupnosti Leskovec, investitorja in izvajalca del, pa vse domaèine, èlane gradbenega odbora in vikendaše. Zbralo se je mnogo ljudi, ki jim bo dogodek lepega majskega veèera prav gotovo ostal v trajnem spominu.

VODA V 41 HIŠFranc Voglar, prizadevni Belavšèan, ki je dolga leta živel in delal v tujini, a se je vrnil v svoje Haloze, je med vrsticami povedal, da so si v Belavšku kar 12 let prizadevali, da bi dobili vodovod, a se je dolgoletno èakanje tudi splaèalo. Mišo Braèko, eden od èlanov gradbenega odbora, ob njem so se za vodovod trudili še Jože Mihelaè, Franc Voglar, Jože Mlakar in Drago Fariè, pa je povedal, da so imeli pri izbiri trase za vodovod Belavšek kar nekaj težav. Izbrati je bilo treba najboljšo … Sprva se je zdelo, da se bo najbolje prikljuèiti na hrvaški vodovod, pa so potem to rešitev ovrgli, med iskanjem pa se vendarle odloèili za tretjo ponujeno možnost, da vodo pripeljejo iz sosednjih Cirkulan, torej iz gorišniške obèine. S prvimi deli so zaèeli 5. julija 2000, delo je dobro potekalo in kaj hitro je v 41 gospodinjstev tudi pritekla voda.

Da je tistih nekaj ljudi v Belavšku, ki tam še vztrajajo in so ponosni Haložani, do nove pridobitve vodila dobra volja, vztrajnost in pridne roke (tako so zapisali v povabilo na otvoritev), tistega dne prav gotovo ni nihèe dvomil. Vse to jih je vodilo do uspeha, do vodovoda, ki jim je še kako olajšal življenje, èetudi je voda osnovna vrednota èlovekovega

Najstarejša krajanka Elizabeta Šmigoc je simboliènoodprla vodovodno pipo in natoèila prvi kozarec vode, obtem pa se ji je pridružila še najmlajša krajanka Barbara.

Èlan gradbenega odbora Mišo Braèko je na kratko strnildolgoletna prizadevanja Belavšèanov, da bi dobili vodovod

“Vodo znajo najbolj ceniti prav ljudje v Halozah,"je dejal župan Franc Kirbiš.

IZ NA[IH KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Slovesnosti na Belavšku se je pridružil tudi župan obèine Videm IZ BELAVŠKA ŠE VODA V SKORIŠNJAK Franc Kirbiš, ki je med drugim poudaril, da vodo znajo najbolj IN GRADIŠÈA ceniti prav ljudje v Halozah, a je vsem željam in potrebam v nekaj letih obstoja obèine težko prisluhniti. Prav pri izgradnji vodovodnih sistemov v haloških naseljih je še veliko potreb, je dejal župan Kirbiš, se pa obèina trudi tudi na drugi strani, v Doleni, da bi ljudje èim prej dobili vodovod. Z dokonèanjem vodovoda v Belavšku je po besedah župana zakljuèena šele I. faza na dobrih 9 kilometrih (toliko skupaj znašata primarni in sekundarni vod), druga in tretja se bosta nadaljevali v naseljih Skorišnjak in Gradišèa, za oboje pa je že narejena projektna dokumentacija. Naložba v Belavšku je vredna preko 50 milijonov tolarjev, je povedal župan, od tega je 10 milijonov primaknila država, 210 tisoè tolarjev so po prikljuèku prispevali obèani, preostala sredstva pa je morala zagotoviti obèina. Vsaj še dodatnih 20 milijonov pa sta obèini Gorišnica, ki je pri investiciji veliko pomagala, in obèina Videm morali zagotoviti za povezavo vodovodnega sistema iz ene v drugo obèino.

Èestitkam ob novi pridobitvi v Belavšku se je pridružil tudi Jože Zavec, predsednik KS Leskovec, novo pridobitev pa je ob tej priložnosti blagoslovil farni župnik Edi Vajda. Simbolièno so otvoritev vodovoda zaupali najstarejši krajanki in obèanki Elizabeti Šmigoc, ob tem sveèanem trenutku pa se je najstarejši pridružila še mala Barbara, najmlajša v Belavšku. Ob dobri pogostitvi so domaèini pripravili še prijeten kulturni program, v katerem pa sta s harmoniko staro in mlado še ves veèer navduševala Andrej in Matej.

TM

pa sem zadovoljna z aktivnostjo posameznih društev Pred nekaj dnevi je po glavnem cevovodu (Folklornega društva “Rožmarin”, Športnega društva Zg. uradno pritekla pitna voda v Doleno, do meje z Pristava in Društvo upokojencev Dolena). Vsi skupaj

obèino Žetale. skrbimo za kulturno živahnost in druženje obèanov, da tako lažje premagujemo probleme in da se tudi s skromnimi

Veèina naših krajanov misli, da se v naši KS Dolena niè ne sredstvi da nekaj narediti za kraj.dela, saj se niti ne zavedamo, kako velik finanèni zalogaj je to in je sreèa, da smo uspeli v naši obèini Videm podpisati Predsednica sveta KS:sporazum o skupni izgradnji vodovoda z obèinami Francka PetrovièPodlehnik, Žetale in Majšperk.To, da imamo že v glavnem cevovodu vodo, je opravljeno veliko fizièno in finanèno delo, malo potrpljenja za pridobitev finanènih sredstev, pa bo v letošnjem letu in v zaèetku drugega leta dobilo okrog 60 gospodinjstev vodo. Po pogodbah bodo za sekundarne prikljuèke zbrali blizu 13 milijonov tolarjev, ostalo pa bo potrebno zagotoviti iz proraèuna obèine Videm.V programskih smernicah smo si zaèrtali še druge komunalne ureditve, v naselju Popovci in Zg. pristava (asfaltiranje krajevnih cest v zaselkih, cestno razsvetljavo, ureditev avtobusnih postajališè in drugo), vendar smo morali zaradi izgradnje vodovoda to odložiti, ker ni sredstev.

PESTRO DRUŠTVENO DOGAJANJE

A navkljub temu, da se še vedno ukvarjamo s pomanjkanjem sredstev in da se moramo boriti za vsak tolar na vseh podroèjih ter da nekateri aktivni obèani že izgubljajo voljo,

Iz Krajevne skupnosti Dolena

10

Harmonikar Andrej je pesmijo obogatil slovesnost medhaloškimi grièi. Foto: TM

Ob~ankam in ob~anom ~estitamoob prazniku ob~ine Videm

OB^INSKI ODBORLDS Videm

IZ NA[IH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 11

Na pobudo domaèinov Alojza Zajška in Blaža Topolovca so v Ljubstavi, na meji z Majskim Vrhom obnovili Širèev križ, ki je ponos kraja in tam živeèih ljudi. Slovesnost je bila na sonèno majsko soboto, ko se je ob križu zbralo lepo število domaèinov, vikendašev in vodilnih mož iz videmske obèine, zbrane pa je ob tej priložnosti nagovoril predsednik krajeven skupnosti Videm Danilo Skok, in se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri obnovi križa, iskreno zahvalil. O pomenu križa, ki ljudi lahko samo zbliža in je delèek kulturne dedišèine Haloz, pa je spregovoril tudi videmski župan Franc Kirbiš.Pater Emil Križan, župnik župnije Sv. Vida, pa je dejal, da tako kot ima država svoje znamenje, po katerem je prepoznavna, ima svoje tudi kršèanstvo. In najstarejše kršèansko znamenje je prav križ. Ob tej priložnosti se je zahvalil domaèinoma Zajšku in Topolovcu, ki sta opravila veliko delo, potem pa Jožici Breznik iz Strajne, ki je darovala les za novi križ, Jožetu Skledarju za opravljena kleparska dela, Albinu Voglarju, ki je opravil vse potrebne prevoze, ter Igorju Krajncu, ki je križ ob pomoèi Alojza Topolovca tudi obdelal. Slovesnemu blagoslovu je sledilo še druženje vseh zbranih, prišli so ljudje tudi iz sosednjega Majskega in Dravinjskega Vrha, ob dobrotah, ki so jih ponujale mize, in domaèi kapljici, ki je tistega vroèega dne še kako prijala. Križ v Ljubstavi je zdaj “požegnan”, bi dejali nekateri, z željo, da bi takih in podobnih dejanj ter slavij v prihodnje bilo še veè na naših koncih.

TM

Na sonèno majsko soboto blagoslovili Širèev križ

Širèev križ je blagoslovil farni župnikpater Emil Križan

V Leskovcu znova sreèanje starejših krajanov

19. maja letos smo ob dnevu starejših uèenci leskovške šole pripravili kulturni program. Èeprav nas je bilo le deset, smo s pesmijo in igro na inštrumente privabili na utrujene, od dela razbrazdane obraze starejših marsikateri nasmeh in solzo. Sprva otroci nismo imeli treme, a ko smo pokukali izza zavese, smo se skoraj zgrozili. Dvorana je bila nabito polna; okrog sto starejših je nestrpno prièakovalo kulturni nastop.Prièeli smo s programom. Starejšim je najbolj seglo v srce igranje malega, komaj šestletnega harmonikarja Mateja. Na koncu smo vsi, šolski otroci, oba leskovška pevska zbora in naši dedki ter babice, zapeli pesem vsem mamam, babicamm in dedkom. Bilo je velièastno. Haložani smo zopet dokazali, da smo izvrstni pevci.Ob govoru predsednika krajevne skupnosti je najstarejša prisotna obèanka, triindevetdesetletna Marija Krajnc, dobila skromno darilo.Po kosilu so se starejši za kratek èas pomladili ter veselo zapeli in zaplesali. Nihèe ni bi verjel, da imajo že veè kot sedemdeset let. Starejši so le po zunanjosti, po srcu pa s še vedno mladi. Pa naj bo vedno tako.

Sandra Vidoviè, 5. r.OŠ Leskovec

Utrinek iz sreèanja starejših krajanov

e vtjusipode vtjusipod

OD TU IN TAM

V Društvu upokojencev Dolena razvili nov praporV Doleni so si èlani tamkajšnjega društva upokojencev binkoštno soboto 18. Vlado Unuk, Jože in Jerica Letonja, maja izbrali za praznièni dan, ko so redni obèni zbor društva združili še z Zdenka Mariniè, Ernest Ilovšek, Jože razvitjem novega prapora. Slovesnost so pripravili v domu krajanov v Belšak, Anton in Marija Hliš, Marija Doleni, kjer imajo tudi sedež društva, poleg domaèinov, èlanov, Svenšek, Tonèka Šprah, Franèka predstavnikov sosednjih in prijateljskih društev upokojencev, vodstva Verdenik, Ana Vek, Terezija Petroviè, krajevne skupnosti Dolena, pa so se slovesnosti udeležili še župana obèin Jakob Jerenc, KS Lancova vas, Jože in Videm in Majšperk; Franc Kirbiš in Franc Bezjak. Štefka Godec.

Društvo je z letošnjim letom dopolnilo 22 let, po zadnjih podatkih šteje 132 TMèlanov in je uspešno tudi z delovnimi rezultatih v zadnjih letih. Vodenje DU

Dolena je zadnja leta v rokah domaèina Franca Pajnkiherja, ki z vso vnemo in prizadevnostjo skrbi za napredek društva, ob pomoèi prizadevnih èlanov pa ureja društvene prostore in skrbi za družabno plat druženja v tretjem življenjskem obdobju. Ob slovesnem trenutku razvitja novega prapora, je Pajnkiher povedal: “Zelo smo si prizadevali, da bi poleg ureditev svojih društvenih prostorih v prvem nadstropju doma krajanov nabavili še nov prapor. Stari je z leti odslužil svojemu namenu, tudi èasu veè ne ustreza, zato smo se na naših sestankih odloèili, da ga spravimo na èastno mesto - v arhiv ter nabavimo novega. Kar nekaj èasa je trajalo, da smo uspeli zbrati dovolj sredstev in mnogi so nam pomagali, za kar vse jim najiskreneje zahvaljujemo. Ko pa razvijamo nov prapor, predajamo mesto praporšèaka našemu èlanu Jožetu Godecu, ki bo na tem mestu zamenjal dolgoletnega praporšèaka Martina Tominca. Želim, da bi nam naš novi prapor dobro služil, da bi se s ponosom predstavljali z njim, pa da bi ga èim manjkrat morali uporabiti ob žalostnih trenutkih slovesa.”Dolenski upokojenci so na nov prapor simbolièno obesili še 10 trakov z imeni tistih, ki so darovali za prapor, in sicer: obèina Videm, KS Dolena, Obmoèna zveza Društev upokojencev Ptuj, DU Majšperk, DU Ptujska, Gora, DU Podlehnik, DU Videm, Bar Avguštin Dušica Avguštin, Prevozništvo Pajnkiher in PGD Sela, enajsti trak pa je na prapor nadel majšperški župan Franc Bezjak.

DAROVALCI ZA ŽEBLJIÈKEDU Lovrenc na Dravskem polju, DU Kidrièevo, Franc in Marija Pajnkiher, Franc Mariniè, Anica Bedenik, Rudolf Bukviè, Branko in Marija Vidoviè,

Stari in novi praporšèak; MartinTominc in Jože Godec

Vodstvo DU Dolenase zdaj ponosnopredstavlja z novimpraporom

12

@UPNIJSKA KARITAS SV. VIDA

Pregled enajstletnega delovanja Župnijske karitassv. Vida, Videm pri Ptuju

Župnijska Karitas Sv Vida je bila ustanovljena 24.11.1991 z Trenutno dnevno nosimo ostareli gospe kosilo, da ji tako ni 19 èlani in duhovnim vodjem. Vzpodbudilo nas je k temu potrebno prebivati v domu za ostarele. Pred veliko noèjo in meseèno obiskovanje bolnikov in invalidov, ki so ga vestno božièem obišèemo vse naše farane v treh domovih za ostarele opravljali patri duhovniki že leta in leta. Želeli smo in jih skromno obdarimo in se z njimi zadržimo v prijetnem obiskovane še posebej razveseliti z darili pred božièem in pogovoru. Koncem meseca novembra (v tednu KARITAS) veliko noèjo. Sredstva smo zbrali s pomoèjo dobrih ljudi. A zbiramo v trgovinah hrano, na nedeljo KARITAS pa denar , so se stiske še poveèale, predvsem zaradi brezposelnosti. V ki ga odvedemo ŠK (2/3). Nam ostane 1/3. V tem tednu naše kraje so se naselili tudi begunci iz Bosne. Tudi zanje sodelujemo na dobrodelnem koncertu na Ptuju, ki ga smo zaèeli zbirati hrano in denar, saj so bile potrebe zelo priredijo vse ŽK obeh dekanij. Denar namenimo družinam z velike. V preteklih letih smo pomagali s finanènimi sredstvi veè otroki.prizadetim na poplavnih in potresnih podroèjih v Sloveniji. Pred dvema letoma smo se vkljuèili v program botrstva, ki Karitas se redno sestaja meseèno. Skupaj ocenjujemo svoje ga organizira ŠK. Meseèno nakažemo sredstva ŠK. delo in ga naèrtujemo. Tedensko skrbimo za dežurstvo vsak Sodelavci se udeležujemo duhovnih predavanj, torek, vsak prvi torek v mesecu pa je namenjen merjenju organiziramo romanje skupaj s cerkvenim pevskim zborom, krvnega pritiska. To opravlja medicinska sestra prostovoljka. ŽPS in ministranti. Prav tako se udeležujemo romanja na Na meseènem sreèanju si razdelimo dežurstva. V èasu ravni obeh dekanij. Zavedamo se, da je vsakdo dolžan dopustov se ne sreèujemo, dežurstva pa potekajo karitativno delati. ŽK mora biti vzpodbuda vsem za boljše neprekinjeno. delo. O svojem delu letno poroèamo v Župnijskem listu in v Že dve leti obiskujemo farane, stare devetdeset in veè let, na obèinskem glasilu NAŠ GLAS. - Opazno sodelujemo tudi s njihov rojstni dan. Vkljuèili smo tudi obiske pri mladih Centrom za socialno delo na Ptuju.invalidih na invalidskih vozièkih. Na binkoštno nedeljo Bog je ljubezen, zato mora biti v našem življenju in delu pripravljamo tradicionalno sreèanje ostarelih, bolnih in glavni poudarek na naših medsebojnih odnosih. Tako se naš invalidov. S sodelovanjem Obèinskega odbora za socialna odnos do Boga konkretizira, utelesi. Pri karitativnem delu se vprašanja Videm razpošljemo pisna vabila. Sreèanje se zaène sreèujemo z mnogimi ljudmi, posebno s tistimi, ki so v stiski; s sveto mašo, ki jo navadno vodi duhovnik gost. Seveda z njimi smo v partnerskem odnosu. Ni le tistega, ki daje ali le pozdravi domaèi duhovnik vse navzoèe. Bolnikom ob tej tistega, ki sprejema, oba dajeta in sprejemata. Pomembna je priložnosti podelijo v sveto maziljenje. Na kratkem pri našem delu tudi sposobnost svetovanja. Ne smemo v kulturnem programu in pogostitvi se zberemo skupaj s pomoèi potrebnem videti "beraèa", ampak v njem prebuditi povabljenci v obèinski dvorani. Vse tudi pozdravi z prizadevnost, da sam vzame življenje v svoje roke in tudi sam nagovorom župan obèine. Domaèi cerkveni pevski zbor pri prispeva kaj s svojim delom za lepši svet. Saj sama tem veliko prispeva za kulturno in duhovno vzdušje. - Po KARITAS, še tako dobro organizirana, ne more rešiti vseh žegnanjski nedelji je sreèanje za vse sodelavce KARITAS stisk in zadostiti vse potrebe. Nihèe ni tako ubog, da ne bi dveh dekanij, Ptuja in Zavrèa, ki že nekaj let poteka v naši mogel deliti dobro z drugimi. Prav v tej delitvi z drugimi se ŽK. To je seveda družabno sreèanje. Moram poudariti, da dogaja "èudež" pomnožitve kruha, ki daje vsem obèutek, imamo na našem obmoèju sreèanje trinajstih ŽK iz dekanij tistim, ki dajejo, in tistim, ki prejemajo, da so bogatejši.Ptuj in Zavrè vsak drugi torek v mesecu in to vedno v drugi Na koncu bi se zahvalila vsem, ki ste v enajstih letih ŽK. Prisotni smo vodje ŽK in seveda vsi duhovni vodje. karkoli prispevali za župnijsko karitas sv. Vid in s tem Obravnavamo aktualne zadeve, izmenjamo med seboj olajšali marsikatero stisko.sezname potreb, oz. zalog na ŽK. - Sodelujemo pri Mir in dobro!jubilejnem sreèanju zakonskih skupin (25, 40 in 50 let) na zahvalno nedeljo. - Sodelavci ŽK urejamo tudi duhovniški Voditeljica ŽK Sv. Vida:grob na pokopališèu. Bernarda Galun

IZDAJATELJ: ob~ina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax: 02/765 09 00 * e-mail: [email protected] * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNI^NI UREDNIK: Ivan Vili~njak * LEKTOR: France PlanteuOBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklav` na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Kova~ec, Nata{a Zagoranski * Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS {t. 23/90-541/96-12 se za glasilo pla~uje 8,5% prometni davek * Glasilo NA[ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno {tevilko 1332 * Glasilo je brezpla~no * Izhaja v nakladi 1.700 izvodov.

13

Ljudske pevke iz Velike Varnice so izdale svojo tretjo kaseto. Kot z ljudskimi pevkami iz drugih krajev, zato v bližnji prihodnosti nam je povedala Terezija Fošnariè, so zelo hvaležni finanène pripravljajo sreèanje z ljudskimi pevkami iz Cirkulan. Tudi mi jim pomoèi Turistiènega društva Klopotec iz Leskovca in Obèine želimo veliko uspeha in upamo, da nam še bodo naprej tako lepo Videm. Pri izidu kasete pa so jih finanèno podprli tudi razlièni prepevale in poskrbele za dobro voljo.sponzorji in donatorji, Pravijo, da snemanje kasete ni bilo naporno, saj so pred snemanjem imele intenzivne vaje in se na samo snemanje zelo dobro pripravile. Promocijo je kaseta doživela na tradicionalnem domaèem krstu mošta v Leskovcu, kjer so zapele pesmi iz kasete. Za veèino besedil njihovih pesmi poskrbi Terezija Fošnariè, svoje glasove pa prispevajo Julika Vidoviè in Tilika Pernek iz Velike Varnice ter Marija Lesjak iz Gradišè. Družijo se že šesto leto in so prijateljice. Z glasbo so povezane že od malih nog, saj so spremljale svoje starše, sorodnike, ki so si s petjem krajšali èas. Vadijo dvakrat na teden, pred nastopom pa malo veè. Najveèkrat se dobijo pri Treziki, vadijo pa tudi pri drugih èlanicah. Nastopajo v domaèem in širšem okolju. Nastopajo na obènih zborih društev v obèini Videm in drugje, na družabnih prireditvah v Leskovcu… Pri organiziranju nastopov jim pomaga Anica Zavec. Vesele so vsakega povabila in zelo rade se udeležijo in zapojejo na prireditvah ali tudi na kakšnih domaèih zabavah. Tudi v bodoèe si bodo prizadevale, da bi njihovo petje spoznalo veliko ljudi. Pravijo, da imajo že pripravljen material za naslednjo kaseto, a je žal vse povezano s finanènimi sredstvi, ki jih zelo težko pridobijo. Njihova želja je nastopati na reviji ljudskih pesmi, želijo pa se spoznati tudi

Tamburaški orkester Kulturnega društva Videm nadržavnem sreèanju

ste si sliko o tem, kakšna glasba je zvenela tisto sobotno popoldne Tamburaški glas seže v deveto vasin zveèer (koncert je bil v dveh delih, saj je nastopilo štirinajst

skupin), lahko ustvarili, èe ste zadnjo majsko soboto zveèer V Reteèah pri Škofji Loki je bilo 6. aprila državno sreèanje poslušali Radio Slovenija, kjer so predvajali posnetek z reteškega tamburaških in mandolinskih skupin iz vse Slovenije. sreèanja. In tako dober glas videmskih tamburašev ni segel samo v Orkestre so za nastop izbrali strokovnjaki na osnovi nastopov deveto vas, paè pa tudi v deveto deželo.na obmoènih in medobmoènih revijah, vsi orkestri pa so V soboto, 27. aprila, pa so naši tamburaši na povabilo Slovenskih morali prijavi priložiti tudi zvoène posnetke, da jih je posebna železnic (Hvala, Branko Mariniè!) potovali z vlakom v Koper, saj petèlanska komisija znova slišala in za državno sreèanje se je tisto soboto pred prvomajskimi prazniki prièela letošnja izbrala res najboljše.kopalna sezona. S svojim igranjem so razveselili mnoge potnike (seveda tudi domaèine, saj so z vlakom potovale èlanice pobreškega društva žensk), posebej pa zakonca Weilguny iz Celja, ki sta praznovala 40-letnico poroke in sta se z vlakom odpravila k prijateljem v Beograd. Na tamburaše sta potem iz Beograda naslovila razglednico in nanjo med drugim zapisala: "Dragi naši veseljaki! Ko sva vas spoznala, je bil zunaj moker, deževen dan, v vlaku pa polno sonca vaših pojoèih strun. Ko smo se razšli in sva nadaljevala dolgo pot proti Beogradu, je v najinih ušesih še in še odmevala Larina pesem. Hvala vam zanjo!!"Vidite, tudi zaradi takšnih dogodkov je èlovek z veseljem muzikant!Od letošnje sezone pa so se tamburaši poslovili z letnim koncertom, ki so ga pripravili v prostorih šole v nedeljo, 19. maja. Èeprav maloštevilne poslušalce so razveselili s prijetnim nastopom, ki so ga pripravili skupaj s pevskimi gostjami, skupino pevk Spominèice s Ptuja, èlanice DPD Svoboda. Verjamem, da tistim, ki so jim prisluhnili, ni bilo žal popoldneva, preživetega v njihovi družbi; še zlasti ker je koncert tako prijetno povezovala

Manja Vinko.Videmèani so bili veseli, ko so izvedeli, da se lahko udeležijo Seveda pa nastopom v sezoni 2001/02 še ni konca. Po obèinskem sreèanja v Reteèah, in ker so svoje skladbe dobro pripravili, je bila prazniku gredo v Leskovec na odprtje prostorov ob tamkajšnjem trema morda nekoliko manjša kot sicer, èeprav brez nje seveda ne nogometnem igrišèu, sredi poletja pa bodo poleg nastopa za enega gre, kajti še težje je nastopiti v družbi najboljših, ki takoj opazijo, svojih sponzorjev nastopili še na koncertu na gradu Borlu v okviru kdaj je kdo naredil napako. Pa èeprav na nastope ne hodimo iskat Tamburaških veèerov, ki jih pripravljajo njihovi tamburaški napak, paè pa uživat. In v Reteèah so nastopili resnièni mojstri prijatelji iz Cirkulan.tamburaške in mandolinske glasbe tako dobri so nekateri, da kar

verjeti ne moreš, kako hitro jim plešejo prsti po strunah. Sicer pa Jože Šmigoc

Utrinek s “tamburaškega vlaka”

Kaseta je izšla pri založbi “Vejica”, tonski mojster je bilRado Škrjanec.

OD TU IN TAM14

Ljudske pevke iz Velike Varnice izdale svojo tretjo kaseto

RAZPIS, IZ NA[IH O[

Prihaja konec šolskega letaŠolsko leto se nagiba h koncu. Dolgo je in kratko hkrati. pomalem pogrešali šolo in ob prièetku smo si skupaj Kratko za nas, da bi izvedli predpisani program, dolgo pa vzkliknili: »Spet smo tu, v igri sprošèeni, z znanjem morda za katerega izmed uèencev. Novi pedagoški pristopi, obogateni, za šolo razpoloženi«.ki jih pri izvedbi pedagoškega procesa že izvajamo, bodo še Teden ali dva sta morala preteèi, da smo se navadili šolskega bolj uveljavljeni z uvedbo programa devetletnega šolanja, ki ritma.ga poskusno uvajamo v prvem razredu s septembrom In po mesecu dela »TEDEN OTROKA«. Vsebine bolj letošnjega leta. S šolskim letom 2003/2004 pa bodo vse sprošèene kulturni dan z ogledom filma, otroški živ- žav, slovenske šole prešle na tak sistem izobraževanja. Da ta športni dan tradicionalni medobèinski jesenski kros, prinaša kar veliko sprememb, zlasti še v zadnjem triletju, še katerega organizatorica je šola Videm.Ob zakljuèku športno mnogim ni poznano. Kaj pa pomeni za prvošolèke, ki popoldne z uèenci in starši ter uèitelji. Letos je bil v tednu prihajajo eno leto mlajši, smo se pogovarjali z njihovimi otroka tudi svetovni dan starejših. Zato so uèenci pripravili starši in vsi so se odloèili, da svojega šestletnika vkljuèijo v program za dedke in babice ali so jih obiskali na domovih in devetletno šolanje. se jih spomnili z majhnimi pozornostmi.In kako je potekalo šolsko leto: Ob dnevu mrtvih komemoracija ob obnovljenem spomeniku Prvi šolski dan 3. september. Nov zlasti za prvošolce, v parku pri šoli Videm.zanimiv pa tudi za vse ostale uèence. Èe priznamo, smo že vsi V zaèetku novembra velik dogodek v Leskovcu. Položitev

Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2002/03 je izšel 28.5.2002 v èasopisu Delo in Veèer. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, ki so državljani Republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva in letni bruto dohodek njihove družine v l. 2001 ne presega 704.813 SIT na družinskega èlana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10% (775.294 SIT).

Vloge (obr. DZS 1,51- dobijo se v papirnicah in knjigarnah) se že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališèa); za upravno enoto Ptuj: OS Ptuj, Vodnikova ulica 2 (nad novo pošto, v drugem nadstropju), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen èetrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00.

Pred izpolnjevanjem natanèno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo!

Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, doloèen je pogoj glede starosti, pogoj glede statusa (zaposlitev, prijavljenost na zavodu za zaposlovanje....) in pogoj glede prejemanja drugih štipendij oz. posojila za študij - glej razpis.

Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 06. 09. 2002, za študente 04. 10. 2002.

Vloga mora biti vložena do roka. V primeru, da kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). Študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled.

Vloga se ne šteje za zamujeno, èe je bila vložena po roku iz opravièljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazili vložena v 15 dneh od nastanka oz. prenehanja razloga.

Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, èe pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov.

Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oz. umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti.Uèenci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti najmanj povpreèno oceno 8.Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oz. izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemni dosežek, je navedeno v razpisu).

Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: WWW.ESS.GOV.SI, v rubriki AKTUALNO, kjer si lahko ogledate vlogo za republiško štipendijo (jo tudi izpišete), lahko pa naredite tudi okvirni izraèun upravièenosti do republiške štipendije.

Priporoèamo vam, da vloge oddate èimprej, tudi èe so nepopolne. S tem boste sebi prihranili èakanje v vrsti za oddajo vloge (kajti v dneh pred potekom roka so dolge èakalne vrste), nam pa omogoèili tekoèe delo in pravoèasno izplaèilo štipendij upravièencem.

Manjkajoèe priloge (predvsem potrdila o vpisu) lahko pošljete tudi po pošti ali oddate v nabiralnik pri vložišèu Obmoène službe Ptuj, Vodnikova ulica 2. Na vsako naknadno vloženo ali poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo.

OBMOÈNA SLUŽBA PTUJZavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Razpis republiških in Zoisovih štipendijza šolsko leto 2002/2003

15

IZ NA[IH O[

temeljnega kamna zgodovine za Turnerjeva priznanja, iz fizike za Štefanova Dogodek, ki so ga domaèini prièakovali že leta, zlasti še v priznanja, iz angleškega v Vidmu in nemškega v Leskovcu, bojazni, da kraj ne bi zgubil popolne šole. poleg tega še v znanju Vesele šole na obeh osemletkah, v Mesec december mesec praznikov veseli december. Za poznavanju sladkorne bolezni, Kaj veš o prometu?, logika, najmlajše šolske in predšolske smo pripravili ustvarjalne športna tekmovanja. V veèini tekmovanj so uèenci tekmovali delavnice v vseh treh šolah. tudi na državni ravni, kjer so lahko dosegli srebrna in zlata V tem mesecu so predšolske otroke obiskali dobri možje v priznanja.Leskovcu Miklavž, v Vidmu in Selih Božièek, ki je razveselil Omenili bi samo najboljše uvrstitve oz. dosežke.tudi vse šolarje in otroke vrtca v Pobrežju. Luka Škvorc - državni prvak v Veseli šoli;V Selih so zakljuèili koledarsko leto s predstavitvijo projekta Primož Pernek - zlato Turnerjevo priznanje v znanju »DECEMBRSKI PRAZNIKI«. zgodovine;Po božièno novoletnih poèitnicah pa zopet resno delo. Ob Matej Pal - zlato Preglovo priznanje iz kemije:koncu januarja še športni dan, ko so uèenci predmetne Mojca Šosteriè - zlato Cankarjevo priznanje v znanju stopnje Vidma in Leskovca lahko izbirali med smuèanjem na slovenskega jezika in Zlato Turnerjevo priznanje v znanju Rogli, kopanjem v Zreèah in drsanju v Mariboru. zgodovine;Tudi fašenka brez uèencev ni. Vsi so sodelovali, veèina se je Matjaž Šmigoc - zlato priznanje iz logike;našemila in se udeležila povorke v Vidmu, leskovški so se Otroški pevski zbor skupaj s folklorno skupino zlato pred tem predstavili v kraju Tudi selski so se na pustni torek priznanje na državnem tekmovanju Pika poka pod goro;pokazali v domaèem kraju. Najmlajši vrtca v Pobrežju so Turizmu pomaga lastna glava - zlato priznanje;pustna dneva preživeli našemljeni. Mladi pevci so se primerjali na obmoèni reviji otroških

pevskih zborov. Nekoliko izkušnejši pa na reviji mladinskih Za kulturni praznik so uèenci v Leskovcu pripravili kulturni pevskih zborov, in oba Videmska zbora sta bila izbrana za program za krajane. Pa še proslavo ob marèevskih praznikih medobmoèni sreèanji, ki sta bili v Ormožu in Volièini.žensk so za krajanke pripravili leskovški šolarji, proslavo, ki Mladi tehniki so se najprej pomerili na obmoènem je v kraju gotovo najbolj obiskana. Na tej proslavi so tekmovanju v Moškajncih in Ptuju, nato pa še na državni predstavili zakljuèek projekta, ki so ga izvajali otroci do 4. ravni v tekmovalni disciplini spust zmajev in logodacta.razreda z naslovom »MAMA JE ENA SAMA«. Šola Videm je bila skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v V mesecu marcu v šoli Videm osrednja proslava ob 8. dnevu cestnem prometu Obèine Videm letos organizatorica šole. Na njej so otroci predstavili turistiène rešitve državnega tekmovanja »Kaj veš o prometu?«, ker je bil Blaž gramoznice v Tržcu. Horvat 8.r. lanskoletni zmagovalec in po državnih pravilih Pomladni meseci so najbolj primerni za šole v naravi. Letos tega tekmovanja pripada organizacija državnega tekmovanja smo prviè poskusili s šolo v naravi z drugo in tretješolci, po tisti obèini, iz katere je zmagovalec.dva dneva za vsake na Poštarskem domu na Hoèkem Šola kot celota je že nekaj èasa vkljuèena v dva evropska Pohorju. Zadovoljni vsi otroci in spremljevalke njihove projekta mrežo zdravih šol in evropski projekt Eko šola kot uèiteljice. Pa tudi starši verjetno niso bili preveè v skrbeh, ko naèin življenja. Vse veèjo pozornost namenjamo vzgoji za so njihovi malèki dve noèi prespali skupaj s svojimi vrstniki. okoljske vrednote, za boljši odnos do narave, do vsega Otroci iz vrtca v Pobrežju so se v mesecu maju odpeljali na živega, do bližnjega okolja in okolja v najširšem pomenu. Na skupen izlet s starši in vzgojiteljicami v Živalski vrt v temo okoljske problematike smo ob svetovnem dnevu Ljubljano. Zemlje pripravili okroglo mizo z naslovom »Okolje in mi«, Èetrtošolci prav v teh dneh uživajo v petdnevni šoli v na kateri so predstavniki oddelkov predstavili svoja videnja Umagu.Upamo, da bodo vsi zadovoljni. na odnose do okolja, župan pa predstavil aktivnosti, ki jih v Šestošolci so bili pet dni bili v Fiesi,v domu Centra šolskih in obèini za bolj urejeno in zdravo okolje pripravljajo.obšolskih dejavnosti. Veliko novih spoznanj in prijateljstev Tudi raziskovalno delo izdelavo raziskovalnih nalog nam ni je bilo. Ocena: super. To je tudi za starše najcenejša šola v tuje. Letos smo jih z uèenci pripravili kar pet tri v Vidmu in naravi, saj preostale stroške krije Ministrstvo za šolstvo. A le dve v Leskovcu ter jih predstavili na podroènem sreèanju en razred ima možnost koristiti to ugodnost. mladih raziskovalcev Podravja in Prlekije v organizaciji ZRS Mali šolarji se v teh dneh pripravljajo na taborjenje. Bistra Ptuj. Za štiri naloge smo prejeli štiri zlata priznanja, Pa še na male kopalce ne smemo pozabiti na tiste, ki so se kar je najveè od vseh šol s Podravja.uèili plavati. Letos že veèinoma malošolcev, prvi trije razredi V teh dneh se poslavljajo od sošolcev, šole in uèiteljev pa to poènejo že nekaj let. Znanje plavanja smo preverili pri osmošolci. Želimo jim na izbrani življenjski poti veliko peto in sedmošolcih. Z rezultati preverjanja ne moremo biti uspehov in sreèe ter zadovoljstva.zadovoljni. Na skupen zakljuèek šolskega leta s svojimi sošolci, uèitelji Da so se uèenci radi pomerjali v znanju in spretnostih z in starši se pripravljajo tudi vsi ostali uèenci. svojimi vrstniki, ni dvomiti. Najprej v šoli, nato pa so se tisti , Ob vsem zapisanem, upamo, da smo si poèitnice zaslužili.ki so pokazali dovolj znanja, da so se lahko uvrstili na podroèno ali pa kar na državno tekmovanje, pomerili z Naj bodo sprošèene, prijetne, predvsem pa varne.vrstniki v celotni domovini. Na obeh šolah smo izvedli tekmovanja v znanju posameznih predmetov in sicer iz Marija BOŽIÈKOslovenskega jezika za Cankarjeva priznanja, iz matematike Štefan MURKOza Vegova priznanja, iz kemije za Preglova priznanja, iz Marija ŠMIGOC

za prizidek telovadnice in uèilnic.

16

IZ NA[IH O[ 17

11. državno tekmovanje iz znanja“ KAJ VEŠ O PROMETU”

Èlani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu * spodbujanje druženja mladih iz razliènih šol in okolij;obèine Videm smo skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo * preverjanje uspešnosti dela v posameznih okoljih (šolah, v cestnem prometu Republike Slovenije in v sodelovanju z obèinah).OŠ Videm, z njeno ravnateljico gospo Marijo Šmigoc, ki je Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri razliène panoge in bila naša gostiteljica, organizirali 11. državno tekmovanje iz sicer smo najprej preverjali njihovo znanje iz znanja »Kaj veš o prometu« za kolesarje in voznike koles z cestnoprometnih predpisov, nato pa njihove sposobnosti in motorjem (za osnovnošolce in srednješolce). Pokrovitelj spretnosti na poligonu in na cestno ulièni vožnji. Na tekmovanja je bil župan obèine Videm, gospod Franc Kirbiš. tekmovanju je sodelovalo 60 tekmovalcev s kolesom in 24 Državno tekmovanje je bilo v soboto 25. 5. 2002 v obèini tekmovalcev s kolesom z motorjem iz 51 obèin naše Videm, v prostorih OŠ Videm. Slovenije. Najveè znanja, spretnosti in sposobnosti je

Namen tekmovanje iz znanja “Kaj veš o prometu” je: pokazal tekmovalec SILVO BRGLES iz OŠ Ljubno pri * širjenje znanja in poglabljanje že osvojenega znanja tudi Savinji, ki je bil prvi. Na drugo mesto sta se uvrstila dva

nad zahtevnostjo programa za pridobitev kolesarskega tekmovalca in sicer Matej GUMILAR iz OŠ Grad in LEON izpita in usposabljanja za varno udeležbo v prometu vseh IRGOLIÈ iz OŠ Velika Nedelja. V kategoriji kolo z uèencev; motorjem je osvojil prvo mesto ZDRAVKO FICKO iz

* primerjanje znanj med uèenci na podroèju poznavanja obèine Grad, drugi je bil MITJA MAJDIÈ iz OŠ Jurija Vega cestno prometnih pravil, vešèin uporabe kolesa in kolesa z iz Moravè, tretji pa ALEKSANDER BRAÈIKA iz Metlike.motorjem na poligonu, uporabe cestno-prometnih pravil v Na dan tekmovanja je sodelovalo še 73 »pridnih« ljudi, ki prometu, etike udeležencev v prometu… so s svojim delom prispevali, da smo lahko izvedli

* odkrivanje in razvijanje sposobnosti, varnega ravnanja v tekmovanje, zato se zahvaljujem za njihovo pomoè in prometu s posebnim ozirom na vožnjo kolesa in kolesa z sodelovanje. Sponzorji tekmovanja so nam omogoèili, da motorjem; smo izvedli tekmovanje in nagradili vse tekmovalce.

* motivacija za nadaljnje poglabljanje znanja s podroèja Sponzorji so bili: obèina Videm, OŠ Videm, policisti varnosti v prometu; policijske postaje Podlehnik in Ptuj, Cestno podjetje Ptuj,

Zavarovalnica Maribor, Avto šola ZŠAM, Avto šola Herak, Avto šola Štart, Avto šola Prednost, Domaèa pekarna Videm, SEKA d. o. o., trgovina Natura, Irena Stopajnik zdravstvene usluge, Dragica Pal - gostilna Pri treh lipah, Kmetijska zadruga Ptuj poslovalnica Videm, Avtokleparstvo in vulkanizerstvo Ivan Kmetec, Vulkanizerstvo Voyage Markež, SVEÈA d. o. o., Žensko in moško frizerstvo Glorija, Mirko Vindiš maratonec, pps ptujske pekarne in slašèièarne, Moto center Ptuj, Star Time Ptuj, MIP Ptuj, Zavarovalnica Triglav, Tomos Koper, Avtoservis Turnšek Ptuj, Bukvica knjigarna in papirnica, PCS computers, Terme Ptuj, Mesarija Kokol, AH Furman servis in prodaja, PAAM avto, Avto Prstec, DAEWOO motor, Certus Maribor - DE Ptuj, Frizerstvo in avtopralnica Plava laguna, ERA Petlja, Marcedes Benz DC Dominko center, sport$marine Bazar, Avto Zaniè trgovina servis.

Vsem mentorjem se zahvaljujem za njihov trud, vsem udeležencem pa za njihovo požrtvovalno sodelovanje, predvsem pa ravnateljici OŠ Videm, gospe Mariji Šmigoc, uèiteljicam prometnega krožka iz vseh treh šol in uèencem ter delavcem naše šole, ki so zelo pridno pomagali pri izvedbi tekmovanja. Prav tako se zahvaljujem gospodom Antonu, Alešu in Gregorju Kovaèecu za izdelavo Biltena ter za hitro in dosledno raèunalniško obdelavo podatkov.

Na dan tekmovanja sta nas obiskala in pomagala pri delu predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, gospod Ivan Winkler, in tajnik Sveta, gospod Iztok Juvan.

Predsednica organizacijskega odboraAnica Kodriè

IZ NA[IH O[

Utrinki iz tekmovalnega dne

18

V mesecu maju letošnjega leta, tako rekoè na pragu turistiène službe od 5 do 10 km. Pri hitrosti 50 km/h bi 10 km prevozil v sezone smo na obmoèju obèine Videm obravnavali 3 hujše nekaj veè kot 12 minutah. Èe bi vozil malo hitreje ( 70 km/h ), prometne nesreèe, v katerih sta 2 osebi zaradi poškodb na bi potrboval 8,6 minute in èe bi vozil dvakrat hitreje (100 kraju umrli, 8 oseb je zadobilo hude telesne poškodbe, 9 oseb km/h), bi prispel v 6 minutah. Z veèjo hitrostjo se lahko pa je bilo lahko telesno poškodovanih, da o zelo veliki teoretièno prihrani 3 do 6 minut.materialni škodi ne govorimo. Veèina cest, po katerih se vozimo, je v naseljih, kjer so tudi Ker se približuje èas poèitnic, dopustov in s tem povezano pešci, kolesarji in drugi udeleženci v prometu, zato se veèje število potovanj, naj vas le opomnimo na nekatere dejanski èas vožnje bistveno podaljša. Pogosto je potrebno znaèilnosti, oziroma pomembne elemente vožnje. ukrepati, se odzivati na ravnanje drugih in se celo ustaviti. Prihranek, ki ga lahko dosežemo z veèjo hitrostjo, pa se ne UPOŠTEVANJE VARNOSTNE RAZDALJE spreminja.

Raziskava, v kateri sta se na pot dolgo 1450 km podali vozili IN HITROSTI ! A in B, vozilo B je vozilo v skladu s predpisi in omejitvami Neprilagojena hitrost na lestvici vzrokov prometnih nesreè

hitrosti medtem, ko je vozilo A prekoraèilo dovoljene tako v svetu kot v Sloveniji vodi že desetletja.S hitrostjo pa so hitrosti, je pokazala naslednje:nedvomno tesno povezani tudi nekateri drugi vzroki, ko so

denimo prekratka varnostna razdalja, nepravilnosti pri * èasovna razlika prispelosti na cilj je znašala samo 31 minutprehitevanju, nepravilna stran in smer vožnje, izsiljevanje * vozilo A je 700x veè zaviralo, kot vozilo Bprednosti, ter vožnja pod vplivom alkohola ali drugih opojnih * vozilo A je 1350 x veè prehitevalo kot vozilo Bsubstanc.* vozilo A je porabilo 40 litrov goriva veèNaj kot zanimivost navedem, da sta z neprilagojeno hitrostjo

povezani kar 2/3 vseh prometnih nesreè, kar v številkah PREDSTAVLJAJTE SI :pomeni, da je neprilagojena hitrost vzrok 44% prometnih

nesreè s smrtnimi žrtvami, 34% prometnih nesreè s telesnimi Med vožnjo po suhi cesti, kjer je omejitev 50 km/h, se 25 poškodbami ter 22% prometnih nesreè , kjer se kot posledica metrov pred vašim vozilom pojavi otrok......

pojavlja samo materialna škoda. *Èe vozite 50 km/h ali manj , boste lahko pravoèasno ustavili

- otroka ne boste zadeli. ŠE NEKAJ BESED O POTI USTAVLJANJA, * Èe vozite 5 km/h hitreje, boste zadeli otroka s hitrostjo 28 POTI ZAVIRANJA IN REAKCIJSKI POTI:

km/h - otroka boste gotovo huje poškodovali. Pot ustavljanja je pot, ki jo prevozimo od trenutka, ko * Èe vozite 10 km/h hitereje, boste otroka zadeli s hitrostjo 39

opazimo oviro na cesti in do trenutka, ko vozilo km/h - otrok bo verjetno zaradi poškodb umrl.

ustavimo.Zavedati se moramo, da je ta pot DALJŠA od poti * Èe vozite 20 km/h hitreje, boste zadeli otroka s hitrostjo 57 zaviranja, saj obsega zraven le te tudi reakcijsko pot km/h - otroka boste gotovo ubili.oziroma pot, ki jo prevozimo od tedaj, ko opazimo oviro na

cesti, do tedaj, ko stopimo na zavoro.Pot zaviranja je pot, ki Naletne hitrosti so še veèje na mokri, poledeneli ali jo avtomobil prevozi do trenutka, ko stopimo na stopalko zasneženi cesti.

zavore do ustavitve.Ob koncu naj vas ponovno opomnim, da smo pred prièetkom

šolskih poèitnic in dopustov, ko bodo na cestah razposajeni in NEUTEMELJENA PRIÈAKOVANJA O brezskrbni otroci, na katere bodite še posebej pozorni.V èasu

PRIHRANKU ÈASA odsotnosti od doma poskrbite za svoje premoženje, da ob

V prometu pogosto prièakujemo, da lahko s hitrejšo vožnjo vrnitvi z dopusta ne bo neprijetnega preseneèenja.pridobimo veliko èasa. Kako pretirana so prièakovanja poglejmo najbolj pogoste vožnje. Povpreèen voznik ima do VPO Miran BRUMEC

Obèina Videm bo v letošnjem letu poskrbela za postavitev vsaj štirih ekoloških otokov, eden pa že služi uporabi pri Mercatorjevi trgovini v Tržcu. V ekološkem otoku - zbiralnici loèenih frakcij poteka loèeno zbiranje odpadkov:- papirja in drobne lepenke, vkljuèno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke,- drobne odpadne embalaže iz stekla,- plastike,- sestavljenih materialov iz kovin.

Avtor projekta je magister Ivan Božièko.

POLICIJA SVETUJE

Policija svetuje

Postavljen prvi ekološkiotok v Tržcu

19

JUBILEJI, ZANIMIVOSTI20

Družinski izlet v ljubljanski živalski vrtV soboto, 11. maja, se je 160 otrok in staršev iz Ptuja in okolice Na poti domov so otroci narisali vtise iz živalskega vrta. odpeljalo na družinski izlet v ljubljanski živalski vrt. Društvo Nastala je zbirka živahnih risb z motivi živali, ki je bila na ogled prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti sta ob na Pomladni vetrnici. Starše smo èlani DPM Ptuj seznanili tudi mednarodnem dnevu družine organizirala potovanje z vlakom, s pobudo za ustanovitev kluba družin in z akcijo za ureditev kar je bila enkratna priložnost za medsebojno druženje. varnega in sodobnega otroškega igrišèa v Ljudskem vrtu.

Odziv je bil zelo naklonjen, zato upamo, da nam bodo naèrti Zanimanje za udeležbo je bilo veliko, da nismo mogli sprejeti uspeli.vseh, ki so se želeli udeležiti izleta. Udeležba je bila za vse

otroke brezplaèna, odrasli pa so s prispevkom pokrili del stroškov. Izletniki so se v Ljubljano odpeljali z vlakom, spotoma pa so sestavljali uganke o živalih. Nastalo je veliko zanimivih in duhovitih ugank, med katerimi smo izžrebali tri dobitnike nagrad. Vse uganke so bile predstavljene tudi na Pomladni vetrnici, ki se je odvijala v soboto, 8.junija na prostoru Kinološkega društva Ptuj.

Èlani Društva prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti se želimo iskreno zahvaliti podjetjem, ustanovam in njihovim vodstvom, ki so omogoèili izvedbo izleta in omogoèili brezplaèen ogled živalskega vrta za vse otroke.Izlet je bil organiziran s finanèno pomoèjo sponzorjev in donatorjev, katerim se èlani DPM Ptuj iskreno zahvaljujejo. 15. maja, na mednarodni dan družin, pa je bil ustanovljen tako dolgo prièakovan Klub družin kot sekcija DPM Ptuj z namenom vkljuèevanja in informiranja veèjega števila staršev in družin v aktivnosti društva. Namen Kluba družin je V živalskem vrtu so si izletniki ogledali številne živali, povezovanje skupnih interesov otrok in staršev, vzgoja in najpogumnejši so se èisto od blizu seznanili tudi s kaèami. Po samozaupanje, skupne akcije èlanov DPM Ptuj in staršev, ogledih so ptujski otroci napolnili tudi otroško igrišèe v obvešèanje javnosti o problemih otrok in mladostnikov …živalskem vrtu, sestavljeno iz lepih funkcionalnih in varnih Klub družin se je prviè predstavil na Pomladni vetrnici in tako igral za najmlajše, ki se ponaša tudi z dvema otroškima pridobil še veè simpatizerjev.plezalnima stenama.

V živalskem vrtu je bilo marsikaj videti

Ob odhodu s ptujske železniške postaje

90 let AmalijeCafuta iz Soviè

Naša obèanka Amalija Cafuta iz Soviè 7 a je pred dnevi dopolnila èastitljivih 90 let. Rodila se je 9. junija leta 1912. Na njenem domu so jo na dan osebnega praznika obiskali župan Franc Kirbiš, predsednica obèinskega odbora za socialna vprašanja Bernarda Galun, èlan odbora Udo Nendl in direktorica obèinske uprave Darinka Ratajc. Na skupni fotografiji se jim je ob slavljenki pridružila še hèerka Ivanka.

TM

OD TU IN TAM

Sprehod do ribogojnice ŠturmovciNajboljše so sveže, pravi Dušan in nadaljuje: »A ljudje imajo Ribiška sreèa se nasmehne vsakemuše raje, èe si ribo lahko sami ulovijo. Tudi zato sem se odloèil, Ribe so vse bolj iskane na naših jedilnikih, kot zdrava in da ribièem in tistim, ki se želijo nauèiti kake ribiške vešèine, še kako priporoèljiva hrana. Poznamo seveda mnoge vrst ponudim ulov postrvi v neomenjenih kolièinah, po dnevni rib, a ko že govorimo o sladkovodnih, potem v naših ceni, brez posebnih pribitkov. Sliši se morda smešno in ne koncih ne moremo mimo postrvi, ki je z leti postala zares dovolj razumljivo, a nekateri so že bili navdušeni na to priljubljena riba. Še sreèa, bi rekel kdo, da imamo prav dodatno ponudbo. In kaj potrebuje ribiè za tak ribolov? Le na Videmskem lepo urejene ribnike in dve zares uspešni ribiško palico, potem pa si v dogovoru lahko izbere mesto ob ribogojnici; ena od teh je v Zgornjih Šturmovcih, ob ribniku, tam v miru lovi, tudi cel dan, èe hoèe, tisto pa, kar se potoku Studenènica.znajde v njegovem vedru, potem stehtam. Po želji ribe tudi skupaj oèistimo in pripravimo za poznejšo peko. Èeprav smo s tem zaèeli šele letos spomladi, je nekaj odziva že bilo, veliko veè ribièev pa prièakujemo v poèitniških mesecih, ko nam ribe vsem skupaj še bolj teknejo.«

Do ribogojnice Šturmovci je pot iz Vidma kratka, le dober kilometer in pol se vije poti do tja, kjer je narava še zmeraj tako lepa, vabljiva, kjer je pravo malo kraljestvo živali in rastlin, a za vse to je treba imeti oèi na pravem mestu. Dušan

Hrga je lastnik ribogojnice, ljubitelj narave, in že pred Èeprav je Dušan sam kar vešè ribiških spretnosti, pa tistim, ki desetimi leti je prièel z urejanjem nekdaj zelo zapušèenega bodo ribiško palico prviè vzeli v roke, prav tako zagotavlja, prostora on Studenènici. Uspel je s svojimi zares dobrimi da bodo ulovili postrv, kajti v ribniku jih plava lepo število. idejami, zelo dobro je znal izkoristiti naravne danosti in zdaj Ribiška sreèa za vsakogar, bi lahko strnili na kratko, le že nekaj let v èudovitem kotièku Šturmovcev goji postrvi, kot preizkusiti jo je treba. Zato pa priporoèamo, da si kak dan v najbolj zagotovo donosno ribje blago ta èas v naših krajih. prihodnje le vzamete èas, se morda s kolesom odpravite do V ribogojnici, s katero ima še veliko naèrtov, je Dušan vsak Šturmovcev in do ribogojnice, ob Hrgovem ribniku pa dan, njegov delavnik je dolg in pester, in ne mine dan, da ga preizkusite svojo ribiško sreèo. Postrv na postrv, pa bo!ne bi obiskal kak ribiè, ali pa, da bi se kdo oglasil po postrvi. TM

želi ob 5. obèinskem praznikuvsem èlanom in simpatizerjem stranke

ter ostalim obèanom obèine Videmdelovnih uspehov in osebne sreèe.

Slovenska ljudska strankaObèinski odbor Videm

SLS.

21

AVTOPREVOZNI[TVOALBIN VOGLARDravinjski Vrh 1/a

Tel.: 02 764 15 61, GSM: 041 694 113

Gasilska zveza Videm praznovala svoj 6. dan gasilcevKo smo pred leti gasilski zvezi zaèeli s praznovanji dneva delež v delu vseh gasilskih društev, hkrati pa je to priložnost, da gasilcev, nismo mogli mimo tega, da gasilci ne bi zaznamovali je zveza predstavila, kaj se dogaja v gasilstvu. Ker je gasilska tistih svojih simbolnih vrednot, ki so gasilce nekoè bogatile in zveza na delo veteranov ponosna, nam ne more biti žal trenutka, popestrile gasilski vsakdan. Vedeli smo, da bodo prvemu letu ko lahko združimo preteklost v prijetnih spominih in si orišemo sledila naslednja leta, ni pa nam vseeno, kako uspešno jih bomo bodoènost z tistimi, ki so zgradili temelje našega gasilstva.zaznamovali. Tako praznik dneva gasilcev nosi v sebi moto Posebej je bila izpostavljena specifika gasilskega dela, na dela v celotnem letu, kot tudi trenutek, ko se ustavimo, da bi katero mnogi ne pomislijo, celo takrat, ko gasilce potrebujejo, proslavili doseženo, da bi okolje opozorili na naše delo, ki ni kaj šele takrat, ko živijo varno in jih kak gasilec zmoti z samo sebi namen, ampak je namenjeno predvsem krajanom oz. koledarjem ali kakšno akcijo. Velikost gasilskega dela je v obèanom, da bi vsi pogledali v to ogledalo naše sedanjosti, ga povsem drugih vrednotah, medtem, ko je pristop prostovoljen, uspeli doživeti in se uspešno napotiti novim uspehom nasproti. je odgovornost do dela povsem profesionalna. Gasilci svoj V soboto 25.5.2002 so se gasilci Gasilske zveze Videm zbrali prosti èas, delovni èas, èas za družino in dom, èas, ki ga drugi na svojem 6. dnevu gasilcev v Obèini Podlehnik ob njenem 1. namenijo profitnim oblikam dela ali èas, ki ga drugi lahko v obèinskem prazniku in pri Prostovoljnem gasilskem društvu miru prespijo, namenijo drugim, tistim, ki so pomoèi potrebni, Podlehnik, ki je hkrati praznovalo svojo 30. letnico delovanja. pri tem pa se ne vprašajo za svoj strošek, za osebne užitke ali V pregledu opravljenih aktivnosti, ki ga je posredoval plaèilo, za duševni mir ali celo tveganje. Pa kljub temu nekateri, predsednik gasilske zveze mag. Janez Merc, je bilo ki ne uspejo izmeriti èlovekovih vrednot, vse to enaèijo s ugotovljeno, da GZ Videm uspešno oblikuje identiteto gasilske hobijem, športom in kulturo, vsem tistim, kar poènejo druga zveze, saj se vkljuèujemo v vsa podroèja gasilskega dela in društva. Toda gasilci poènejo veè in za to veè tudi odgovarjajo življenja. Ob tem sledi razvoju gasilstva v slovenskem in èe tega ne poènejo, nekdo utrpi škodo, morda celo plaèano z prostoru, kar dokazujemo z vkljuèevanjem v vse aktivnosti življenji. Gasilske zveze Slovenije, Podravske regije in vkljuèitvijo v Velikost praznika dneva gasilcev je namenjena prav najveèjim mnoge razliène programe gasilskega usposabljanja, ki se izvaja simbolnim vrednotam gasilcev, tj. tistim, ko se združi na Igu, v regiji in v naših društvih. prostovoljnost v profesionalnost, pripravljenost v humanost in Gasilska zveza ima izdelan operativni naèrt in druge potrebne izkljuèi mnoge osebne in privatne vrednote v korist pomoèi dokumente za svoje delovanje, v izdelavi pa so še posamezni potrebnim. Vse to pa mora imeti svojo notranjo moè v naèrti v PGD. gasilskem prijateljstvu in tovarištvu.Zelo uspešno je zveza sodelovala z obèinami, s katerimi je Praznik je bil tudi priložnost za izražene zahvale in priznanja podpisala akte o izvajanju lokalne gasilske javne službe, vsem gasilcem, nekaterim posameznikom pa so bila podeljena sprejela je kategorizacijo gasilskih društev ter pridobiva posebna priznanja ali napredovanja. PGD Podlehnik je ob svoji potrebna sredstva za izvajanje nalog požarnega varstva. obletnici prejelo zlato plaketo GZ Videm.Na tekmovalnem podroèju je bilo lani opravljeno tekmovanje PGD Podlehnik je ob svoji 30. obletnici predstavilo svojo GZ pri PGD Sela, na katerem je sodelovalo 19 ekip, katere so kroniko, iz katere je bilo možno razbrati, da 30. obletnica PGD pokazale vrhunske tekmovalne rezultate. Že 9.6.2002 bo Podlehnik, kar sicer v gasilstvu ne predstavlja visoke obletnice, letošnje tekmovanje pri PGD Leskovec, kjer prav tako pomeni za tistega, ki ga preživi in doživi in še v to vloži del prièakujemo izredno udeležbo in dobre rezultate. svoje energije, predstavlja celoto, ki niè manjša od drugih Ob vsem uspešnem delu zveze ni manjkalo težav, katere so se obletnic. Ob tej priložnosti je bila izražena zahvala vsem, ki so izrazile tudi na podroèju kadrovanja v organe zveze. pomagali graditi in soustvarjati teh 30 let, izražen je spomin na

mnoge vložene ure in sredstva in da je vse to namenjeno Izpostavljen je bil dober odnos lokalnih skupnosti do gasilskih nekomu, ki na gasilce pomisli morda šele, ko je ogrožen, a investicij, saj je vozilo z avtocisterno , ki ga PGD Podlehnik hkrati vemo, da je 30 let bolj varen. Ni ga plaèila za teh 30 let, so predaja svojemu namenu, sofinancirala že obèina Videm in z le dobri obèutki za dobra dela, so spomini in so zahvale, tokrat vidnim deležem dokonèala Obèina Podlehnik. Naj omenimo, tudi v imenu Obèine Podlehnik in gasilske zveze Videm.da smo v zadnjih letih v vseh PGD naše zveze realizirali nabave

orodnik gasilskih vozil, da so vsa PGD prikljuèena direktno na PGD Podlehnik je predalo svojemu namenu novo gasilsko ReCO Ptuj in s tem zagotavljamo maksimalno operativno avtocisterno, ki predstavlja veliko pridobitev tako za društvo, uèinkovitost dela. Ob tem pa so gasilci iz PGD Podlehnik že kot za obèane v boju z nevarnim rdeèim petelinom. Župan opozorili na potrebo po novem orodnem vozilu, medtem, ko Obèine Podlehnik g. Vekoslav Fric je predal kljuèe gasilskega PGD Sela izraža potrebo po novem kombiniranem vozilu. vozila predsedniku PGD Podlehnik g. Andreju Belšaku z željo,

da dobro služi gasilskemu namenu, predvsem v nalogah Gasilska zveza je uspela opraviti svoje naloge tudi v novi usposabljanja in vaj. organiziranosti za tri obèine, kar je postavljalo nove zahteve,

nove naloge in hkrati nove izzive. Na koncu prireditve je bila izražena zahvala èlanom godbe iz Podlehnika, uèencem OŠ Podlehnik in harmonikarjem iz Na operativnem podroèju je zraven uspešnih gasilskih Hajdoš, skratka vsem, ki so prispevali da je prireditev uspela in intervencij bilo mnogo uspešnih rezultatov tudi pri prevozih vsem, ki so s svojo prisotnostjo prispevali svoj delež k pitne vode v zadnjih letih in še posebej v lanskem letu. Pri tem sveèanosti. so sodelovala vsa PGP, še posebej pa PGD Žetale in PGD

Podlehnik ter PGD Leskovec. Ob besedah zahvale vsem, ki so sooblikovali in prispevali svoj delež k vsem praznovanjem in pridobitvam, je bilo izraženo Na podroèju preventive je bilo uspešno sodelovanje s šolami in povabilo, da se prikljuèijo gasilcem, da prisluhnejo potrebam okoljem, in so tako vidno prispevali k boljši požarni varnosti. gasilcev.Z dnevom gasilcev je združeno tudi sreèanje z gasilskimi

Mag. Janez MERCveterani, katerim je bila izražena zahvala za ves njihov izjemen

GASILSKA ZVEZA22

ŠD Leskovec odpira nov športni objekt

ŠD Leskovec odpira nov športni objekt

Športno društvo Leskovec in Nogometni klub Leskovec Zelo smo ponosni, da nam je uspelo zgraditi tako lep objekt, vabita vse obèane na sveèano otvoritev novozgrajenega ki ga želimo pokazati tudi vam, spoštovani obèani, zato si športnega objekta v Leskovcu. Prireditev bo v nedeljo iskreno želimo vaše prisotnosti na prireditvi.23.06.2002 s prièetkom ob 14. uri na igrišèu v Leskovcu.V sklopu prireditve boste spremljali bogat kulturni program, skoke padalcev, sreèelov, zabavo s priznanim ansamblom in ŠD Leskovecpriljubljeno pevko ter še marsikaj. NK Leskovec

21. aprila smo organizirali športni turnir v malem pogojih, moramo skozi vse leto trdo delati v delavnih nogometu športnikov veteranov in sponzorjev. Glavni akcijah, urejati igrišèe in èistiti okolico. Sreèo imamo, da nas pokrovitelj tega turnirja je bil Elektro servis Jarnejšek iz nekateri sponzorji razumejo in nam finanèno pomagajo, kajti Kidrièevega, pomagali pa so še nekateri drugi sponzorji. sredstva iz proraèuna ne pokrivajo osnovne dejavnosti V poèastitev 1. maja smo postavili majsko drevo in do društva.ranih jutranjih ur organizirali ob kresu veselo druženje krajanov, posebej pa še mladine.

V mesecu juniju in juliju bodo sledila športna, rekreacijska Mladi športniki smo razoèarani nad delitvijo sredstev športne sreèanja, sodelovanje ekip na obèinskih prireditvah in zveze in obèinskega sveta, ki so dodeli tri èetrtine športnih turnirjih, 15. avgusta pa naèrtujemo turnir v malem proraèunskih sredstev za šport ter športnim društvom. nogometu na našem igrišèu. Èeprav smo naš program aktivnosti predložili na obèino, da Osnovni program društva je rekreacija in druženje krajanov, želimo finanèno podporo za najosnovnejše (sanitarije, posebej pa mladine v prelepi naravni idili ob vznožju Haloz, vodovod in elektriko), pa je za nas žal malo posluha.med reko Dravinjo in ribnikom v Zg. Pristavi.. Darko Jeza, Èe želimo, da športne aktivnosti potekajo v minimalnih predsednik ŠD Zg. Pristava

Zbrana nogometna ekipa

Pravica do zdravega življenjskega okoljaskladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja, ni Slovenski pravni red zagotavlja državljanom pravice do zdravega temeljna ustavna pravica, posledica tega je, da pravica do zdravega življenjskega okolja. Poudarek je predvsem na možnostih

preventivnega okoljevarstvenega delovanja. življenjskega okolja ni uresnièljiva neposredno na podlagi ustave (Èebulj J., Komentar Zakon o varstvu okolja, str.83).Specifikum pravice do zdravega življenjskega okolja je tudi v tem,

da jo je mogoèe uresnièevati le kolektivno; z ekološko smotrnim Pojem življenja v omenjenih ustavnih doloèbah je potrebno ravnanjem do narave in okolja vseh in vsakogar. Iz tega sledi razumeti kot biološki pojav (Strehovec G., Pravna praksa, 19/96, univerzalnost pravice, kar problematizira uèinkovit naèin pravnega str.6-8). V ta namen morajo biti izpolnjeni doloèeni naravni pogoji, varstva. kot so na primer zrak, voda, hrana, streha nad glavo. S tem niso Življenjsko okolje mišljeni kakšni posebno kakovostni pogoji življenja, vseeno pa Ustava Republike Slovenije v 72. èlenu doloèa, da ima vsakdo v lahko govorimo o èloveka vrednem življenju, kar izhaja iz pravice

[PORTNI KOTI^EK, ZANIMIVOSTI

Nogometaši športnega društva Zg. Pristava se tokratpredstavljajo v pisani drušèini športnikov veteranov insponzorjev.

23

do osebnega dostojanstva in varnosti. obremenjevanja okolja v skladu s predpisi. Stroški ne smejo biti S telesno nedotakljivostjo je varovano telo kot celota in njegovi podcenjeni, tako da bi mu prinašali dobièek na raèun skupnosti ali organi v naravnem stanju in pojavni obliki, z naravno funkcijo in obremenjevanja okolja.poèutjem (Šinkovec J., Pravo okolja - naèela in mednarodni prikaz, Omenjeno naèelo izhaja iz mednarodno uveljavljenega principa str.48). Stanje v okolju degradiranost le-tega vpliva na telesno "onesnaževalec plaèa", ki ga oznaèujemo tudi s kratico PPP celovitost, saj je splošno znano škodljivo delovanje na èloveka, kot (Polutter Pays Principle).na primer: onesnažene vode, zrak, zastrupljena zemlja na èloveka. 78.èlen ZVO (povzeto po Strehovec G, Pravna praksa, 17-18/96, Poznavanje vplivov okolja na èloveka in njegovo zdravje pa nas s.4)pripelje do pravice do zdravega življenjskega okolja. Zanimiva je primerjava (razmerje) med 9. in 78. èlenom ZVO. V ustavi ne najdemo podrobnejše opredelitve pojma življenjskega Doloèbe slednjega ne pokrivajo primerov škode, ki je posledica okolja. Pomoè pri interpretaciji zato predstavlja doloèba Zakona o èezmerne obremenitve okolja. Ne sme zavajati, da zakon v obeh varstvu okolja (ZVO), ki življenjsko okolje definira kot tisti del primerih, tako v 9. kot tudi v 78. èlenu, uporablja termin okolja, kjer je vpliv na èloveka neposreden. odškodnina, kot:ZVO med temeljnimi naèeli v 15. èlenu vsebuje naèelo varstva 1. Razlika izhaja že iz same sistematike ZVO. Odškodnine in pravic, katerega vsebina so doloèeni zahtevki oziroma pravice, nadomestila v primeru razvrednotenja okolja oziroma povezani z uresnièevanjem pravice do zdravega in èistega nevarnosti za okolje, ki jih ureja 78.èlen, so konkretizacija življenjskega okolja, kot: naèela onesnaževalec plaèa, utemeljenega v 10. èlenu. Naèelo 1. Vsakdo mora pri odloèanju o posegu v okolje in med njegovim odškodninske odgovornosti povzroèitelja èezmerne

trajanjem ukrepati, kot je predpisano, in izvesti vse predpisane in obremenitve pa ureja 9. èlen.druge razumne ukrepe, s katerimi se zagotavlja uresnièevanje 2. 78. èlen ureja primere dovoljenih posegov v okolje. Tako ne pravice drugih do zdravega in èistega življenjskega okolja, ne da moremo govoriti o nedopustnosti dejanja, ki povzroèi škodo. bi za to zahteval kakršno koli nadomestilo. Prav slednja lastnost pa je bistvena za obstoj odgovornosti v

2. Za uresnièevanje pravice do zdravega in èistega življenjskega smislu 9. èlena.okolja lahko državljani kot posamezniki ali njihova društva, 3. Višina odškodnine zaradi škode, ki je posledica èezmerne združenja in organizacije s tožbo zahtevajo od sodišèa, da obremenitve okolja, se doloèi skladno s splošnimi pravili nosilcu posega v okolje odredi njegovo ustavitev, èe bi poseg obligacijskega prava o odškodninski odgovornosti. Doloèba povzroèil ali povzroèa neposredno nevarnost za okolje, kritièno drugega odstavka 78. èlena pa daje doloèene pristojnosti glede obremenitev ali poškodbo okolja ali èe bi povzroèil ali povzroèa višine odškodnine izvršni oblasti. Vlada ob soglasju državnega neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, oziroma mu zbora namreè predpiše merila za doloèanje najnižjega zneska prepove prièetek izvajanja posega v okolje, èe je izkazana velika nadomestila oziroma odškodnine v primerih razvrednotenja ali verjetnost, da bi povzroèil takšne posledice. nevarnosti za okolje.

3. Sodišèe odredi ukrepe iz prejšnjega odstavka samo, èe posledic 4. Poleg zgoraj omenjenega je izvršna oblast v primerih iz 78. èlena ni mogoèe prepreèiti z drugimi ukrepi. pristojna tudi za opredelitev meril za doloèanje vplivnega

4. Za uresnièevanje pravice do zdravega in èistega življenjskega obmoèja posameznih posegov v okolje. S tem pa vlada posredno okolja imajo osebe iz 6. toèke prvega odstavka 56. èlena doloèi tudi krog morebitnih upravièencev do odškodnine tega zakona pravico biti stranka v postopku, v katerem se odloèa oziroma nadomestila, za kar pa nima nikakršnih pristojnosti v o dovolitvi posega v okolje, èe bi odloèitev o stvari, ki je predmet primerih iz 9. èlena. In nenazadnje, zakon nalaga povzroèiteljem postopka, lahko posegla v to pravico. razvrednotenja ali nevarnosti za okolje dolžnost sklenitve

pogodbe o višini odškodnine že v fazi, ko vložijo prošnjo za dovolitev posega v okolje. Takrat ne more biti nikakršnih Odškodninska odgovornostškodnih posledic, saj sploh še ni prišlo do posega v okolje. Na drugi strani pa dolžnost plaèila odškodnine za èezmerno V prvem odstavku 9. èlena ZVO je opredeljena odgovornost obremenitev okolja nastane šele in samo takrat, ko je pravno povzroèitelja obremenitve okolja. Povzroèitelj èezmerne priznana škoda dejansko povzroèena. Zato ker analizirani obremenitve je kazensko in odškodninsko odgovoren.doloèbi urejata razliène pravne položaje, se zahtevka po 78. in 9. V ZVO je odškodninska odgovornost pogojena s èezmerno èlenu medsebojno ne izkljuèujeta. V primerih odškodnin in obremenitvijo okolja, takrat ko presega predpisane mejne nadomestil iz 78. èlena zbuja doloèene pomisleke pogodba o vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje. S tem zakon višini odškodnine. definira nedopustno škodljivo dejstvo, enega od. elementov

Razvrednotenje okolja ZVO definira kot škodljive vplive in uèinke klasiènega civilnega delikta. Doloèitev mejnih vrednosti emisij ter posegov v okolje, ki povzroèajo degradacijo naravnih vrednot in imisij za posamezne snovi, katerih preseganje loèuje nedopustne naravnih pogojev kakovosti življenja. Iz opredelitve izhaja, da je oziroma èezmerne od dopustnih obremenitev, pa je skladno s prvim nujen pogoj razvrednotenja okolja obstoj doloèenih škodljivih odstavkom 27. èlena ZVO prepušèena izvršilnim predpisom vlade posledic. Višina odškodnine v primerih razvrednotenja okolja pa je oziroma pristojnega ministrstva (mejne vrednosti za goveje in nujno odraz nastalih škodljivih posledic (strokovna ocena prašièje farme še niso doloèene). razvrednotenja in nevarnosti za življenje v poškodovanem okolju-Nedopustno škodljivo dejstvo, èezmerna obremenitev okolja, je v ekološka študija). ZVO in na njem temeljeèih izvršilnih predpisih natanèno Èe je s stališèa posameznika ustrezno tudi civilnopravno varstvo v opredeljeno. Obveznost plaèila odškodnine v smislu klasiènega obliki odškodnin in drugih nadomestil, ko škoda že nastane, pa so z civilnega delikta pa nastane šele ob kumulativnem obstoju vidika ohranitve zdravega in èistega okolja pomembnejši ukrepi, s nedopustnega škodljivega dejstva, škode, vzroène zveze med katerimi se prepreèuje nastanek škodljivih posledic.njima in odgovornosti povzroèitelja (dokaz o škodljivosti emisij in Rešitve bodo znane ko bodo stekli tožbeni postopki na sodišèih in imisij na okolje).nam bo znana njihova odloèitev, torej poèakati moramo na pravno Morebitna škoda, ki je posledica dopustnih obremenitev okolja, ni prakso s tega podroèja.pravno relevantna, zato je v tem primeru odškodninska Nekateri ji odrekajo možnost iztožljivosti pred sodišèem, kar ji daje odgovornost izkljuèena. Podobno zgolj èezmerna obremenitev zgolj deklaratoren znaèaj. Dodatne težave povzroèa doloèitev brez škodljivih posledic ne zadostuje za vzpostavitev jasnih, vsaj doloèljivih ter pravno predstavljivih sestavin pravice. odškodninske odgovornosti ter poslediènega plaèila odškodnine

(Zakon o obligacijskih razmerjih, ZOR) Mag.Ivan BožièkoPovzroèitelj obremenitve krije celotne stroške zaradi

ZANIMIVOSTI24

Nagradna križanka

SREDINAVODE

AFRIŠKADRŽAVA

ODPRTOOGNJIŠÈE

BARVILOZA LASE

NAJVAŽ.TEKOÈINA

AVT. OZN.KARLOVCA

ZNAK ZAGALIJ

RAVNINA,NIVO,

RAVEN

AMERIŠKIFIZIK,

IZUMITELJTRANZI -STORJA,

NOBELOVNAGR.

1956 in 72(JOHN)

RUSKIBIOLOG

(ALEKSAN-DER IVA-NOVIÈ)

SPECIA-LIST ZAOPTIKO

FLAMSKIPESNIK

(PAUL VAN,1896-1928)

BOBNARBEATLOV(RINGO)

ŠTEFANREMIC

IME SL.HUMORI-

STKEPUTRIH

PREBI-VALECPTUJA

Sestavil:Anton

KOVAÈEC

MISICAZUPAN

FIZIK(ALBERT)

DRŽAVNAZALOŽBA

STROJ,NAPRAVA

FRANC.KOMPO -

NIST(CHARLES,1863-1909)

KDORIMA

DIETO

TURÈIJA

OBDELANOPOLJE

SPONA,OKOV

IME IGRAL-KE RINE

PISATELJINGOLIÈ

ZADNJIÈRKI

IMENOVI -NARJA

LIPICERJA

ARIANE, BARDEEN, BORDES, KOO, NEK, OPARIN, OSTAIJEN, TEŽJE BESEDE:

ORGAN.ZDRUŽE -

NIHNARODOV

IMETRINIDADSKEGA

ATLETA, ŠRINTERJABOLDONA

NEODVIS-NOST,

SAMO -STOJNOST

IMEIGRALCASEVERJA

EVELYNASHFORD

UPRAVNAENOTA VSLOV. OD1929 DO

1941

?

ZA RAZVEDRILO

Za sodelovanje pri žrebanju zadostuje geslo, ki ga dobite na osenèenih poljihkrižanke. Pošljite ga skupaj s svojim imenom na naslov: Obèina Videm,

Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, s pripisom nagradna križanka.Nagradi prispeva Ribogojnica Hrga.

PIJAÈAIZ

GROZDJA

OSJEGNEZDO

ITAL. POPPEVEC

BLAGAJNA

LOPAT. ZAÈIŠÈ.

PLUGA

ANTONOV

ÈEZMERNOIZLOÈANJE

SLINE

GOVEJAMAŠÈOBA

VPITJE,KRIÈANJE

HR. OTOKV SR.

DALMA-CIJI

LEVIPRITOK

DONAVE VROMUNIJI

IME IGRAL.STARK

ZVRSTMODERNEGLASBE

KRADLJI-VEC,

ZMIKAVT

RADIOAK.KEM. EL.,ZNAK AT(IZ ÈRKTASTA)

ZAÈETEKOVINKA

PREBIVAL-KA AF.DEŽELE

BOCVANE

VELIKABOJNA

LADJA ZLETALI

PRIKRITPOSMEH

EVROP.VESOLJ -

SKARAKETA

AVTOM.OZNAKACELJA

HEKTO-LITER

NEMŠKISKLADA-

TELJ(JOHANN

SEBA-STIAN,1685 -1750)

ŽENSKOIME

(IZ ÈRKMIRA)

PEVKA(BRANKA)

AM. ZVEZ.DRŽAVA

ÈISTATEŽA

BLAGA

SREDINAVEJE

VARSTVOZA DOJEN-

ÈKE

ANTONNANUT

ŠP. NOVIN.(STANE)

ŽABJI SAMEC

PTICAUJEDA

IZVIR

KDORSODELUJE

PRIKROŽKIH

GOSPOD.DŽUNGLEZ OPICO

ÈITO

25

EnergetskazasnovaobèineVidem

V skladu z zahtevami iz resolucije o strategiji rabe in oskrbe Izhodišèe za navedena dela je seveda analiza obstojeèega Slovenije z energijo in iz Energetskega zakona, se je obèina stanja, ki zahteva po eni strani zbiranje statistiènih podatkov, Videm odloèila, da izdela energetsko zasnovo obèine, ki bo po drugi strani pa anketiranje porabnikov energije. V tej naravnana v skladu s trajnostnimi usmeritvami razvoja zvezi so najpomembnejši veliki porabniki energije, kot so energetike. Zasnova bo služila kot osnovni dokument za šole, stanovanjski bloki, industrijski objekti ter veèji javni in delovanje obèine na energetskem podroèju. poslovni lokali. Svoj delež 50 odstotkov cene energetske Za izvajanje projekta je bila izbrana firma ApE Agencija za zasnove, bo obèina nadomestila z zbiranjem podatkov, ki so prestrukturiranje energetike iz Ljubljane. Za sofinanciranje potrebni za analizo obstojeèega stanja.projekta smo uspešno kandidirali na razpis Agencije za uèinkovito rabo energije (AURE) pri ministrstvu za okolje in Obèinska pisarna v tej zvezi obvešèa, da bo anketiranje prostor, ki je bil objavljen dne 8. marca 2002 in tako uspeli veèjih porabnikov energije opravljeno v juniju. Zato pridobiti 50 odstotkov sredstev cene energetske zasnove. pozivamo vse institucije, ki bodo po pošti prejele V okviru energetske zasnove bo analizirano stanje na anketni list, da izpolnjenega v osmih (8) dneh vrnejo na podroèju rabe in oskrbe z energijo v celotni obèini Videm, obèino Videm.primerjane bodo možne alternative in podani ukrepi za

uèinkovito izboljšanje stanja energetike v obèini na kratki Obèinska uprava

rok in tudi dolgoroèno.

STRANKARSKI KOTI^EK, ZANIMIVOSTI26

27ZANIMIVOSTI

Z Radijem Ptuj smo rajžali po Majskem VrhuÈetrtkove oddaje Rajžamo iz kraja v kraj na radiu Ptuj so me pa spet dobi neke nove vzpodbude. V razliènih krajih je to navdušile. Dobil sem idejo o snemanju podobne, nekje v razlièno, napredujemo pa v celoti.našem delu Haloz. Bil je mesec maj. Za marsikoga najlepši Tako strategija turizma obèine Videm dobiva nove mesec. Idealno izhodišèe; v mesecu maju po majskem Vrhu, dimenzije. Ob pomoèi domaèega medija predstavljamo sva se dogovorila s Tatjano. turizem kot naèin življenja, kot kakovost življenja, kot del V oddajo so se z veseljem vkljuèili pridelovalci odliènih vin. naših perspektivnih usmeritev. Naš turizem je potrebno Ob predstavitvi kleti in izvrstnih vin smo poskusili vzorce predstaviti kot sintezo vseh doživetij, ki bodo prispevale k najboljše kapljice. temu, da turizem ni le gospodarska panoga.

Domaèini naši gostitelji so se tudi tokrat izkazali. Kako toèno vedo kaj pomeni civilna iniciativa brez katere turizma

ni. Tu se uveljavlja slogan "Turizem smo ljudje".Zaèeli smo pri Jožetu Milošièu, se ustavili pri Stanku Gregorecu in se od tam spustili še do kleti Marjana Kramerja. Branko MarinièVsi trije gostitelji so se ob predstavitvi na radiu Ptuj potrudili, da smo mnogoštevilni spremljevalci okusili tudi dobrote, ki so nam ob odliènem vinu dobro teknile. Morda bi med potjo od kleti do kleti opazili še kakšno zanimivost. Tako so pa domaèini bolje opazili nas, saj smo se po majskem Vrhu popeljali kar z vlakom, cestnim seveda. Strojevodja Zvonko Kauèeviè, ki je tudi konstruktor cestnega vlaka ŠTAJERC se je potrudil, da je naša vožnja potekala varno in po voznem redu.Morda smo v oddaji preprièali in navdušili poslušalce, ki so se že ali pa se še bodo podali po haloški poti, kjer se skriva veliko lepega, predvsem pa dobrega. Od odliènega vina do dobrot, ki so prav tako posebnosti teh krajev,.Turizem gre naprej. To je resnièen slogan, ker videmsko haloški turizem gre res naprej. Mogoèe vèasih malo zastane,

V MAJU PO MAJSKEM VRHU

NAŠI RADIJSKI GOSTJE V MAJSKEM VRHU

NAŠI RADIJSKI GOSTJE V MAJSKEM VRHU

Vinogradniki Jože Milošiè, Stanko Gregorec in Marjan Kramer, predsednik KS Videm pri Ptuju Danilo Skok, župan Franc Kirbiš, upokojeni publicist, pesnik, pisatelj in èastni obèan videmske obèine France Forstneriè, Branko Mariniè, njegova skrb pa je turizem v videmski obèini.

ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM28

Rajžali smo po haloških grièih