ng200203

INFORMATOR OBÎNE VIDEM[TEVILKA 1* LETNIK 7* MAREC 2002

Va{ ùpan Franc Kirbi{, ingOb~inski svet

Ob~inska uprava

Ob prazniku vam podarjamo {opek pomladnega cvetja …Velika no~ pa naj v va{e domove prinese veliko veselja, miru in druìnske sre~e.

KS SOVIÈE-VAREJA-DRAVCIZaèela se je pomlad in spet bo potrebno zaèeti aktivnosti in Med letošnjimi deli naj omenim ureditev strehe na vaškem angažiranja vseh potencialov za zaèetek izvajanja nalog in domu. investicij, ki so zaèrtane v proraèunu obèine za leto 2002,

ta pa je bil sprejet v novembru 2001 in objavljen v glasilu KS POBREŽJE“Naš glas” v mesecu decembru. Nekatere naloge se samo Zaradi dotrajanosti je v letošnjem infrastrukturnem nadaljujejo in so bile zaèrtane že v letu 2001: šola programu predvidena preplastitev cestišèa na lokalni cesti od

Leskovec, ploèniki, ceste, vodovodi in razsvetljava, niso naselja Suha veja skozi naselje Pobrežje do avtobusnih

bile konèane v minulem letu. Z ozirom, da je proraèun postajališè. V naèrtu pa imamo tudi ureditev izgradnjo javne omejen, prosimo obèane, da s svojimi željami in razsvetljave v naselju Pobrežje Boršt.potrebami poèakajo do prihodnjega leta. Do jeseni nameravamo zakljuèiti mnoge zastavljene naloge v KS LANCOVA VASposameznih krajevnih skupnostih, skupaj jih tokrat V Lancovi vasi je predvideno dokonèanje gradnje ploènika predstavljam v uvodnih besedah od KS do KS. ter javne razsvetljave skozi naselje. Zaradi prekopov in

dotrajanosti bo potrebna tudi preplastitev cestišèa na KS VIDEM omenjenem odseku ceste.Na severnem delu obèine Videm smo prièeli z izgradnjo kanalizacijskega sistema, ki se bo prikljuèil na obstojeèo KS SELA

Letos je predvidena ureditev vodovodnega sistema in ceste v èistilno napravo(ÈN), locirano ob osnovni šoli. Ta del smeri Sela lovski dom (ob meji z obèino Hajdina).sistema fekalne kanalizacije predstavlja kanal 1.0, ki vodi od

ÈN proti naselju Videm in predstavlja osrednjo vejo KS DOLENAbodoèega kanalizacijskega omrežja. V marcu se na obmoèju KS Dolena nadaljuje gradnja Po težkem prièakovanju bomo letos v Vidmu zaèeli z gradnjo vodovodnega omrežja.zdravstvenega doma z lekarno. Zdravstveni dom bo lociran v

obèinskem središèu, med cerkvijo in gasilskim domom. V njem bomo uredili prostore splošne zdravstvene in zobozdravstvene ambulante ter lekarno s spremljajoèimi prostori, pa tudi mansardna stanovanja.Ob lokalni cesti skozi naselje Videm na odseku od pokopališèa do kapele Boško v dolžini 500m bomo letos zgradili ploènik. Gradil se bo enostranski ploènik, in sicer na južni strani cestišèa, s tem pa želimo zagotoviti potrebno varnost za vse udeležence v prometu. Hkrati bomo napeljali še javno razsvetljavo na omenjenem odseku. Zaèenjamo tudi z izgradnjo ekološkega otoka (zbiralnica loèenih frakcij). Objekt bo lociran na severni strani reke Dravinje, zraven Mercatorjevega skladišèa. S projektom želimo vzpodbuditi obèane k uèinkovitejšemu varovanju okolja ( z loèenim zbiranjem odpadkov) za nadaljnje celovito reševanje okoljskih problemov in izboljšanju bivalne kulture v naši obèini.

KS TRŽECSkozi naselje Tržec ob regionalni cesti R- 690 smo že na polovici izgradnje ploènika in javne razsvetljave, zaèenjamo pa z gradnjo razsvetljave v Jurovcih. Obnovili oziroma Preprièan sem, da bomo vse zastavljene razvojne naloge, razširili bomo tudi odsek ceste proti kapeli v Tržcu. o katerih sem govoril zmogli izpeljati do konca, in Pri Mercatorjevi trgovini v Tržcu bomo postavili še ekološki raèunam tudi na vašo pomoè, spoštovani obèani. otok.. Materinski praznik je že mimo, pa naj ne bo odveè vošèilo

vsem mamam, babicam in ženam v naši obèini. Vsem KS LESKOVEC vam, drage obèanke in obèani, pa ob velikonoènih V Leskovcu je letos v ospredju dokonèanje prizidka k praznikih želim vse dobro, polno mizo velikonoènih osnovni šoli in telovadnice. Gradnja je pri koncu 3. gradbene dobrot in družinskega miru.faze, v tem letu pa je tudi predviden zakljuèek gradnje in telovadnico bomo predali v uporabo. Vaš župan Franc Kirbiš, ing.

@UPANOVA BESEDA2

Spoštovane obèanke!

POROÎLO O POSLOVANJU OBÎNE 3

Poroèilo o poslovanju obèine Videm v letu 2001Poveèanje razlik v stopnji ekonomske razvitosti je vse bolj PROTIPOŽARNA VARNOST 1,83 %vidno med lokalnimi skupnostmi.

GOSPODARSKE DEJAVNOSTITe razlike povzroèajo v obèini Videm nove in višje zahteve

Javna dela 0,4 %do proraèuna v obliki socialnih transferov, finanènih pomoèi, nadomestil, investicij, ki jih v preteklosti ni bilo ali pa so se Kmetijstvo 0,4 %pojavljale v manjšem obsegu.

Cestni promet 26 %Pri uèinkoviti porabi sredstev se sreèujejo z dvema

Èistilna naprava 3,95 %problemoma. Zaradi obsežnosti proraèuna mora biti jasno opredeljena odgovornost za porabljena sredstva. Poudarjena Turizem 0,4 %je politièna odgovornost, ki vkljuèuje zakonitost in

Elementar 13,29 %demokratiènost. Hkrati pa mora biti jasno opredeljena gospodarnost pri porabi proraèunskih sredstev. Pomembno Vzdrž. Pokop. 0,4 % pa je, kako izoblikovati naèine za uèinkovito porabo javnih

VARSTVO OKOLJA kosovni odpad 0,2 %sredstev.

STANOVANJSKA DEJAVNOST IN PROSTORSKI Ekonomska uèinkovitost in politièna odgovornost sta lahko

RAZVOJnezdružljivi, kadar nastopijo nasprotja pri doloèanju ciljev. Pomemben vidik ugotavljanja rezultatov delovanja je Vzdrževanje stanovanj 0,2 %njihovo finanèno ovrednotenje.

Prostorska ureditev 0,2 % Zakonsko pooblastilo, da opravljajo obèine doloèene naloge,

OSKRBA Z VODOje brez pomena, èe za tem ni finanènih virov za njihovo uresnièevanje Vodovodno omrežje 4,3 %

Obèina Videm je v letu 2001 dosegla 634.248 Mio CESTNA RAZSVETLJAVAprihodkov, kar predstavlja 7 % manjši pritok sredstev od

Izgradnja 3,3 %planiranega proraèuna. Posledica zmanjšanja je manjši pritok sredstev iz regionalnega razvoja, drugih davènih ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 0,3 % prihodkov in prejetih sredstev iz proraèunov lokalnih

REKREACIJA, KULTURA IN ŠPORT 2,69 %skupnosti. Ob tem dejstvu je seveda tudi odhodkovna stran proraèuna manjša za 7 % in predstavlja višino 630.093 Mio IZOBRAŽEVANJE 17,62 %sit.

SOCIALNO VARSTVO 7,91 %V splošnem delu proraèuna predstavljajo strukturo

ANALIZA NAJPOMEMBNEJŠIH DOGODKOV V odhodkov:POSLOVNEM LETU

Plaèe zaposlenih 6,00 %Na podroèju investicij je bil v letu 2001 opravljen javni

Blago in storitve 16,00 % razpis za cestni program v višini 113 Mio sit.

Tekoèi transferji: Od tega smo realizirali zaradi pomanjkanja sredstev 79 Mio sit in v okviru tega izvedli sledeèa dela:Subvencije 13,00 %

Modernizacija ceste Leskovec-Ljubstava, Sovièe-Vareja, Socialni transferji 28 %Majski vrh, preplastitev Sovièe, Majski vrh,

Investicije 35,00 %ploènik Sela, ploènik Pobrežje, ploènik Lancova vas in

Invest transf 1, % ploènik Leskovec, ureditev igrišèa Sela, ureditev manjših odsekov in klancev v Okièu, Trdobojcih.V posebnem delu proraèuna pa je struktura odhodkov

sledeèa: V ta namen smo iz regionalnega razvoja pridobili 8 Mio sit.

JAVNA UPRAVA Izveden je bil razpis in izbran izvajalec za OŠ Leskovec I. faza v višini 189 Mio sit, od tega realizirano v letu 2001 21 Plaèe 4,75 %Mio sit.

Izdatki za blago in storitve in del KS 5,63 %Na podroèju oskrbe z vodo ki se je izvajal v okviru projekta

Plaèe režijski obrat 1,49 % sosednjih obèin Podlehnik in Žetale v višini 77 Mio sit.

Mat str. Rež obrat 0,5 % Obèina Videm je prispevala finanèna sredstva v višini 18 Mio sit, 37 Mio sit pa smo v okviru tega projekta dobili iz Delitvena bilanca 2,17 % regionalnega razvoja in so bila direktno nakazana na obèino

OBRAMBA -civilna zašèita 0,3 Podlehnik kot nosilko projekta.

POROÎLO O POSLOVANJU OBÎNE4

Na podroèju javne razsvetljave, ki se je izvajala na podlagi moèno zavira neurejenost pravnih razmerij z bivšo obèino zbranega najugodnejšega ponudnika v višini 16 Mio sit za Ptuj, ni podpisana delitvena bilanca, kar pa je pogoj, da bi se KS Pobrežje, Tržec in Lancovo vas. obèina lahko zadolžila in nekatere investicije izvedla prej.

Izgrajena je bila na podlagi javnega razpisa èistilna naprava v Leskovcu v višini 24 Mio sit. Izgradnja je bila financirana iz

POROÈILO O DELU OBÈINSKEGA SVETA OBÈINE sredstev ekološke takse.

VIDEMNa podlagi javnega razpisa smo izvedli sanacijo plazu v

Dravinjskem vrhu v višini 11 Mio sit in v ta namen pridobili

Obèinski svet obèine Videm se je sestal na svoji 31. redni seji sredstva iz države za sanacijo plazov.sveta. Razpravljal je o šetnajstih toèkah dnevnega reda.

Opravili smo nakup zemljišèa za igrišèe za potrebe OŠ v Razprava je najprej potekala v smeri ustanovitve delovnega

Vidmu v višini 1, 9 sit. predsedstva, kot ga je v skladu z 69. èlenom Poslovnika o

Na podroèju požarnega varstva smo investirali v nakup delu obèinskega sveta predlagal župan, da je delovno vozila v višini 4,5 MIO sit predsedstvo sestavljeno iz poslanskih skupin zaradi

enakomerne zastopanosti vseh strank in lažjega dela na Na podroèju spomeniškega varstvo smo izvedli prestavitev

poznejših sejah sveta. Svet je na podlagi predloga odbora za in preureditev spomenika padlim borcem v višini 0,7 Mio sit.

Komunalno infrastrukturo potrdil dvig cen za delavce Izvedli smo gramoziranje lokalnih cest in javnih poti s pet režijskega obrata iz 500 sit na 1.000,00 sit. Dvig cen je bil tisoè šeststo m3 gramoza. potreben zaradi izraèuna pokritja lastne cene delovne ure

delavca.Na podroèju kmetijstva smo imeli v obèini Videm izredne težave z posledicami suše, kar je povzroèilo popis prizadetih Veèino razprave je svet namenil prireditvam ob pustu v oškodovancev, ukvarjali pa smo se tudi z razdelitvijo obèini Videm in v ta namen sprejel ustrezne sklepe za sredstev za sanacijo suše v letu 2000, ki je bila našim izvedbo prireditve.oškodovancem razdeljena v petih akontacijah. Pridobili pa

Bolnišnici Ptuj je namenil na podlagi predloga župana smo tudi sredstva za poplave v letu 1998 in jih razdelili med

500.000,00 sit za nakup dializnega aparata.oškodovance.

Svet se je ukvarjal tudi z ureditvijo meja med Lancovo vasjo Izvedli smo razpis in sofinancirali obrestno mero za

in Lancovo vasjo pri Ptuju. Navedena sprememba odloka je pridobitev kreditov podjetnikom. Na podroèju turizma smo

bila potrebna zaradi odcepitve naselja Lancove vasi pri Ptuju izdali zloženko s prikazom kulturnih in turistiènih

in prikljuèitve k obèini Hajdina.znamenitosti v obèini Videm.Sodelovali smo v akciji za najlepše urejen kraj in v ta namen izvedli kar veliko akcij za Svetniki so se seznanili z izgradnjo vojašnice v Apaèah in polepšanje našega kraja. pritožbi krajanov Boleèke vasi in Pristave. Svetniki so si bili

enotni, da bo izgradnja vojašnice povzroèila hrup, Na podroèju socialnega varstva smo dvakrat letno obdarili

potencialno nevarnost, osnesnaževanje podtalnice, s tem pa starejše obèane in jim tudi pripravili sreèanje. Organizirali

je povezan tudi padec vrednosti nepremiènin na tem smo obdaritev otrok ob novem letu. Uspešno izvedli obèinski

obmoèju. Svetniki so pooblastili župana, da zastopa praznik obèine in organizirali povorko sedmega

ogrožane obèane v nadaljnjih pogajanjih in razpravah.tradicionalnega "fašenka". Kar nekaj èasa smo v obèini namenili ureditvi naših meja, pripravili delitveno bilanco z Svetniki pa niso podprli odprtje potrošniške pisarne v Ptuju, obèino Podlehnik in Majšperk. Ugodili smo želji KS ker v ta namen v proraèunu nimamo planiranih sredstev. Leskovec in jih podprli v prizadevanjih za ustanovitev

Svetniki se niso strinjali, da se pristopi k regionalnemu samostojne obèine Zg. Leskovec.

projektu za zašèito podtalnice, vzrok so prevelika finanèna Svetniki so v letu 2001 imeli osem sej sveta in sprejeli dvesto sredstva.triinštirideset sklepov, komisije in odbori kot delovna telesa

Svet obèine Videm pa je potrdil tudi dvig cen za odvoz obèinskega sveta pa okrog petsto sklepov, ki jih je obèinska

komunalnih odpadkov za 10,57 %, ki jih odvaža iz obèine uprava v veèini v celoti realizirala.

Videm Èisto Mesto Ptuj.Ob koncu poslovnega leta lahko na podlagi realiziranega

Na predlog župana je svet obèine potrdil izvedbo programa vseeno reèemo, da smo naredili veliko, vendar

digitalizacije cestne infrastrukture v obèini Videm, kot nujen premalo, da bi zadovoljili vse interese. Žal je v obèini Videm

pogoj za uèinkovitejšo delo v oddelku komunalne moèno vidna nerazvitost haloškega predela obèine, ki bi

infrastrukture.potreboval celotni proraèun samo zase. Ob ugotovitvi dejstev, da vse veè sredstev proraèuna pobere socialno varstvo in šolstvo. nam vse manj sredstev ostaja za Direktorica uprave: investicije, ki pa so v obèini Videm nujen pogoj za

Darinka Ratajcpoveèanje ekonomske razvitosti. Žal nas pri našem delu

Pokrajina - med obèino in državo

Razvoj lokalne samouprave je v naši bo nadrejena obèinam. Tudi pristojnosti se bodo z obèin prenašale navzgor le državi prišel do stopnje , ko je postalo izjemoma, kajti vse drugo bi bilo v nasprotju za naèelom subsidiarnosti. razmišljanje o nujnosti ustanovitve Pokrajina pa bodo seveda sodelovale z obèinami na svojem obmoèju, saj bodo pokrajin že del našega vsakdanjika. urejale širše lokalne in regionalne zadeve. Slovenska vlada se je za ustanovitev Po sedanjem predlogu zakona naj bi v pokrajini delovali predsednik pokrajine, pokrajin odloèila zlasti zaradi številnih pokrajinski svet, in pokrajinski odbor.s t r o k o v n i h m n e n j , š t u d i j i n mednarodnih primerjav. Poleg predloga zakona o pokrajinah s tezami za normativno ureditev, ki je bil obravnavan že leta 1998, in strokovnih študij o pristojnostih, financiranju in teritorjalnih èlenitev pokrajin, so k odloèitvi pripomogla tudi priporoèila Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti v svetu Evrope o položaju lokalne in regionalne demokracije v Sloveniji. Poleg predloga ustavnih sprememb, ki je pomemben predpogoj za ustanovitev pokrajin, je vlada sprejela še izhodišèa za nadaljnji razvoj lokalne samouprave, ki podpirajo decentralizacijo Slovenije. Tako je Ministrstvo za notranje zadeve dobilo nalogo, da skupaj z drugimi pristojnimi resorji pripravi gradivo za ustanovitev pokrajin. Januarja so po Sloveniji potekali strokovni posveti o tem vprašanju in vse našteto je Postavlja se nam vprašanje, kako se bodo financirale pokrajine.zadosten razlog za ustanovitev

Vlada je potrdila izhodišèa, in sicer naj ima pokrajina lastne finanène vire, na to pokrajin.nas opozarja tudi svet Evrope. Prav tako pa je tudi pomembno, da ima zadosti

Postavlja se nam vprašanje kako, daleè sredstev za opravljanje z zakonom doloèenih nalog. Skupaj z prenosom nalog z pa smo s predlogom zakona v Sloveniji države na pokrajino je treba prenesti tudi sredstva za njihovo upravljanje. Za ? pripravo tega dela je zadolženo Ministrstvo za finance.

Zakon o pokrajinah je poslan vsem Zdi se mi, da bo najveè težav z doloèanjem števila pokrajin. Poskušala se bodo ministrstvom v razpravo in mnenje. doloèiti merila za teritorjalno delitev in pri tem upoštevati procese povezovanja, Toda sam zakon je le prvi korak in bo pripadnost, zgodovinske in kulturne vidike.doloèal le okvire prihodnje pokrajine

Projekt ustanovitve pokrajin pa je zelo odvisen ali bomo v letošnjem letu sprejeli npr: okvirne pristojnosti, postopek za ustavne spremembe na tem podroèju. Tako bi dosegli cilj, da se pokrajine ustanovitev pokrajin, organizacijo konstituirajo v letu 2004.pokrajine, organe.Sedaj sledi še

ureditev mnogo odprtih vprašanj glede Direktorica uprave: financiranja pokrajin in njihovih

Darinka Ratajcpristojnosti.

Postavlja se nam vprašanje kakšen bo sploh odnos med pokrajino in obèinami ?

Tu gre seveda za dve popolnoma loèeni, samostojni ravni lokalne samouprave. Pokrajina v nièemer ne

POROÎLO O POSLOVANJU OBÎNE

e vtjusipode vtjusipod

5

Plan dela - investicije v letu 2002V letošnjem letu imamo v naèrtu kar nekaj investicij na obmoèju naše obèine. Nekaj od teh vam na kratko predstavljamo skozi fotografije, narejene sredi marca.

Pri videmski OŠ poteka gradnja prikljuènega sistemana kanalizacijo Videm

Preplastitev ceste, izgradnja ploènika in javnerazsvetljave skozi naselje Tržec; dela so v teku

Ureditev javne razsvetljave v naselju Pobrežje - Borštše letos

Izgradnja ploènika in javne razsvetljave na odseku odpokopališèa do kapele Boško - le ena od letošnjihnaložb

Dokonèanje prizidka k osnovni šoli in telavadnice je vLeskovcu v planu do konca leta

Dokonèanje ploènika ter javne razsvetljave skozinaselje Lancova vas (z deli prièeli že lani)

PLAN DELA NA OBMO^JU OBÎNE6

Predvidena ureditev vodovoda in ceste v smeriSela - lovski dom

PLAN DELA NA OBMO^JU OBÎNE

Žegnan lesŽegnan les, bi naj imel èarobno moè, bil je poln skrivnostnih torej oznaka maziljenec ali mesija lahko nanaša na èloveka, ki èarov, pospeševali je rast na poljih, odganjali zle duhove in ga je Bog izbral za odrešilno poslanstvo. V Novi zavezi pomagal do zdravja ter dobre letine. maziljenje rabi kot podoba, ki opisuje dar svetega Duha ali

Božje besede, ki jo prejme vernik.OljkaKristus - Mesija Maziljenec, Kristus gr. Christos, je maziljeni; Oljka (Olea europaea L.) sodi poleg vinske trte, smokve in preèrkovano v lat. Christus pomeni isto kot hebr. mašiah (izraz, datlja med najstarejše kulturne rastline. Spada v botanièno ki se je prek grškega preèrkovanja v slovenšèini udomaèil kot družino oljkovk (Oleaceae). Arheološke najdbe dokazujejo, da mesija). Prvotno je bil to naziv izraelskih kraljev, velikih je bilo drevo prviè udomaèeno (domestificirano) v vzhodnem duhovnikov in prerokov. Ti so bili maziljeni z oljem; Mediteranu pred nekako 10.000 leti. Oljko so gojili na Kreti že maziljenje je bilo znak njihove nove službe. Zato so kralje pribl. 3.500 pr.n.š. Slike v palaèi v Knososu na Kreti kažejo, da imenovali tudi maziljence. Sveto pismo pravi, da so oljèno olje so Minojci uživali olive in uporabljali olje za kuhanje in uporabljali tudi za maziIjenje èloveka, doloèenega za posebno razsvetljavo. Oljko so prav gotovo poznali že Fenièani, semiti, službokaterih civilizacija je na obalah Sirije zacvetela po I. 1800

pr.n.š. Pribl. l. 1600 pr.n.š so jo Fenièani prinesli na Ciper, v Onstran Cedronske doline, nedaleè od Jeruzalema, je vrt Maroko, Alžirijo, Tunizijo in na grške obale. Znano je, da so imenovan Getsemane. Skrivenèena debla starodavnih oljk okoli I. 1300 pr.n.š. Judje pri zavzetju Kanaana naleteli na spominjajo na Jezusov smrtni boj. Vrt je na Oljski gori gojene oljke. V tem èasu se je oljka pojavila tudi na obmoèju (hebrejsko Har ha-Zetim), miljo dolgem grebenu, ki teèe Grèije. Grki so jo širili naprej. Teofrast poroèa, da je v 8. in 7. vzporedno z vzhodnim delom Jeruzalema, kjer je Jezus molil v stol. pr.n.š. oljka že rasla na jugu Apeninskega polotoka in na noèi, ko so ga prijeli pred križanjem. Siciliji (Sirakuzo na Siciliji so Korinèani osnovali I. 733 Stara legenda pravi, da je bil Kristusov križ napravljen iz pr.n.š.). Približno v istem èasu so zaèeli gojiti oljko tudi v Siriji oljènega lesa in cedrovine.in Egiptu. Rimljani so jo raznesli po svojem imperiju. Oljèno Oljka je tudi priljubljen motiv umetnikov. Van Gogha so olje je postala strateška surovina. Rimski pisec Columella oèarale oljke v Provansi. Skupaj je naslikal 19 platen z oljkami postavlja oljko na prvo mesto med vsemi drevesi. ali oljènimi gaji. Kulturni in religiozni pomen oljke Glavni produkt oljke je oljèno olje, ki je izredno zdravo. Ko so V tem pogledu oljka in oljèno olje nimata para. Geneza: "Proti najstarejšo zemljanko, 121-letno Jeanne Calment iz Arla veèeru se je golobica vrnila in glej, v kljunu je imela zeleno (mesta, kjer je Van Gogh slikal svoje znamenite oljke), vprašali oljèno vejico." (Znak sprave z Bogom). po skrivnosti dolgega življenja, je odgovorila kratko: "Oljèno Stari Grki so verjeli, da je oljèno drevo darilo Atene, Zeusove olje."hèerke, boginje modrosti. Nekoè sta se Atena in Pozejdon, bog Do XVII. stoletja so bile oljne svetilke in sveèe edina svetila. morja, potegovala za èast, kdo bo zašèitnik Aten. Modra Atena Èe je Rimljan rekel: "Uporabljaš premalo olja", je pomenilo, je ustvarila oljko, simbol miru in napredka, Pozejdon pa konja, da premalo študiraš (ponoèi). simbol vojne. Sveti gozdièek v Olimpiji je bil oljèni gaj. Oljka, vedno zeleno drevo ni le simbol miru in zmage, ampak Zmagovalcem so podelili oljène veje. Pri Rimljanih je bila tudi znak blaginje. Bilo je sveto Egipèanom, Grkom in oljka simbol boginje miru (Pax) in je imela dvojen pomen - Rimljanom. Oljèno drevo je simbol miru, rodovitnosti, vojno in mir. oèišèenja, trdnosti, zmage in nagrade. Nobeno drevo ni tako V starem obredu maziljenja so sveto olje zlili na glavo novega intimno povezano s èlovekovo zgodovino in razvojem kralja ali novega velikega duhovnika. Odslej je bila to oseba zahodne civilizacije, kot oljka.Gospodov maziljenec ali mesija. V prenesenem pomenu se Mag.Ivan Božièko

Nadaljevanje gradnje vodovodnega omrežja v Doleni

7

Pripravila: Aleš Gregorec, Tatjana Mohorko

praznike in romanja. Kdor se poda v te kraje, mu z zloženko v Prijazno povabilo v naše krajeroki ne bo dolgèas, zagotavljajo avtorji zloženke, ki so kljub budnemu oèesu zagrešili kakšno manjšo napako, a kot je Po sledeh Turistiène zveze Slovenije, ki je lansko in tudi dejal župan Franc Kirbiš, se tistim, ki delajo, zmeraj pripeti letošnje leto razglasila za leto naravnih vrednot, kulturne kaj neprijetnega, zato si tega ne bi smeli jemati k srcu.dedišèine in turizma, je šla tudi obèina Videm, ki je lanskega decembra izdala novo turistièno zloženko. V Videmski župan je ob predstavitvi zloženke izrazil njej se obèina predstavlja skozi pomnike preteklosti, zadovoljstvo, da je le-ta izšla, kot so naèrtovali, za obèino pa razkriva bogastvo naravne in kulturne dedišèine po vsej pomeni povod k bogatenju nadaljnje turistiène ponudbe. Z obèini, predstavlja zanimivejše prireditve, gostinsko in zloženko bo zdaj videmska obèina skrbela za še boljšo turistièno ponudbo, nagrajence vin in kulinariènih promocijo, da pa bo na podroèju turizma veè uspehov, bo po dobrot ter spominek obèine, ki ga je izdelala Lenka besedah župana potrebno trdo delati, kajti samo sprejeta Krajnc iz Zgornjega Leskovca.strategija turizma do leta 2004 v obèini je premalo, od Zloženko je vodstvo obèine predstavilo 15. februarja v turizma pa si smejo veliko obetati.prostorih Rekreacijskega centra Dravinja, kjer so se ob

bogato obloženi mizi zbrali skorajda vsi, ki so omenjeni v zloženki, predstavniki domaèe obèine, župnije, osnovne šole, med gosti pa sta bila tudi podpredsednik Turistiène zveze Slovenije Anton Rous in predsednik TD Ptuj Albin Pišek.

Dobra tri leta je že, odkar se obèina Videm predstavlja v lièni mapi, ki jo je v roke dobilo že mnogo prijateljev doma in v tujini, znancev, gostov obèine od blizu in daleè, naletela pa je na dobre ocene. Potem je bilo èlanom odbora za gospodarstvo, v katerega spada tudi turizem, težko razmišljati o èem še boljšem, a odloèitev je bila za zloženko. Prvi predlogi zanjo so se pojavili že lansko spomlad, potem so do jeseni prihajali novi predlogi, ideje; zbiral se je material in zloženka je poèasi nastajala. Èetudi je obsežna, je v njej na koncu ostalo premalo prostora za vse turistiène ponudnike, nagrajence vin in kulinariènih dobrot, po èemer lahko sklepamo, da imamo navkljub vsemu kaj pokazati in kam povabiti obiskovalca naše obèine.

Zloženka v TIC-ih, še letos v nemškem jeziku

Branko Mariniè, predsednik komisije za turizem v okviru odbora za gospodarstvo, je ob predstavitvi zloženke poudaril, da ima obèina veliko posluha za vse tiste, ki jo želijo promovirati, predstavljati njene naravne in kulturne danosti. "V zloženki smo želeli le nakazati doloèene smeri v turizmu, dati malo boljši namig za izlet po Halozah in krajih Dravskega polja, bistven poudarek smo dali ponudnikom v obèini. Lahko še trdim, da smo obèina, kjer se kmetijstvo in turizem že združujeta, vsekakor pa si moramo v prihodnje veè obetati od turizma, pomembne veje gospodarstva. Naravne danosti že imamo, pa tudi ljudi, ki imajo v turizmu še velike naèrte. Vesel pa sem, da ideje za turizem v naši obèini prihajajo od najmlajših, do turistiènega podmladka na OŠ Videm, ki dobro in uspešno dela zadnjih nekaj let. Našo turistièno zloženko smo že razposlali po turistièno-informativnih centrih po Sloveniji, letos pa bi jo radi natisnili

še v nemškem jeziku.”Zloženka ponudi pravšnji namig za potep po Dravskem polju in Halozah, odkriva skrite in zanimive kotièke v obèini, ob TMpraznikih vabi na tradicionalne prireditve, turistiène

ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM8

Obèina z novo turistièno zloženko

Pogled na bogato obloženo mizo dobrot, ki so jihpripravili v Rekreacijskem centru Dravinja

V novo videmsko zloženko sta z veseljem pogledalatudi Albin Pišek, predsednik TD Ptuj in Anton Rous,podpredsednik TZS

OBÈINA VIDEM

Na osnovi 14. èlena Odloka o priznanjih Obèine Videm (Ur. list RS št. 36/98) objavlja Obèina Videm

razpis za podelitev priznanj Obèine Videm

I Razpis daje za naslednja priznanja obèine Videm, ki bodo podeljena ob obèinskem prazniku1. Èastni obèan obèine Videm2. Plakete obèine Videm3. Priznanja obèine VidemII: Podroèja, za katera se podeljujejo obèinska priznanja, plakete in naziv èastni obèan: podroèje gospodarstva, kulture,

športa, vzgoje in izobraževanja, znanosti in humanitarne pomoèi.III. Drugi podatki, ki morajo biti zajeti v vlogi:1. vrsta priznanja, za katero se predlaga,2. natanèni podatki (naslov, datum rojstva-ustanovitve),3. kdo je pobudnik,4. za katero podroèje se predlaga,5. v predlogu za podelitev priznanja morajo biti zajeti naslednji kriteriji (utemeljitev):- opredelitev življenjskega dela, posebne zasluge in izjemni dosežki,- dolgoletno in uspešno delo pri izvajanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti, pomembni dosežki

na razvojnem in raziskovalnem delu, hrabra dejanja ali drugi izjemni rezultati,- prikaz dosedanjega dela, izraz sedanjih rezultatov in prikaz razvojnih možnosti za izraženo dejavnost,- pomen dejavnosti in podelitev priznanja, za rezultate dela v obèini, RS ali tujini.

Pri pobudi je potrebno upoštevati kriterije zastopanja in predstavljanja obèine, vrhunske rezultate na doloèenem podroèju dejavnosti. V predlogu morajo biti natanèno in kronološko opredeljeni uspehi in posebej predstavljene izjemnosti doseženih rezultatov.

Predloge je potrebno posredovati najkasneje do 22. maja na naslov:

Obèina VidemKomisija za priznanja in odlikovanjaVidem pri Ptuju 542284 Videm pri Ptuju

KIRBIŠ Franc, ing.Župan obèine Videm:

OBÈINA VIDEM Komisija za priznanje in odlikovanja

PRIJAVNICA

Na podlagi vašega razpisa vam posredujemo podatke o kandidatih za podelitev plakete obèine, naziva èastnega obèana in priznanj obèine Videm ob 4. obèinskem prazniku

PRIZNANJA IN PLAKETA ZA LETO 2002 (predlog obkroži)

PREDLAGATELJ:______________________________________________________________________________

Za podroèje (gospodarstva, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja, znanosti, humanitarne dejavnosti).

Predlog dajemo za: ___________________________________priznanje____________________________________ (ime in priimek) (naslov)

Utemeljitev: (upoštevajo se kriteriji razpisa)__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Dodatne utemeljitve priložiti.

M.P. Podpis:

JAVNI RAZPIS 9

Skorišnjaèani iz KS Leskovec so zopet potegnili V ta namen je društvo organiziralo strokovno najkrajšo. Domaèa obèina Videm jim je iz proraèuna izpopolnjevanje èlanov, s kmetijsko svetovalno službo iz èrtala vodovod osnovno življenjsko dobrino. In to v èasu, Ptuja je organiziralo seminar, osem predavanj o ko so vodovod, položili do praga Skorišnjaka. Da je vinogardništvu in kletarjenju. Seminar redno obiskuje vseh razoèaranje še veèje, vidijo, da razvoj ni tako obšel niti 55 èlanov, ki so zelo zadovoljni s predavanji Mirana Reberca, sosednjih krajev na Hrvaškem. Tam so vse hiše, tako ing. agr.. S svetovalno službo bo društvo tudi organiziralo rekoè preko ceste, dobile vodovod že pred štirimi leti. Za degustacijo vin na sedežu društva. petdeset hiš v Skorišnjaku še vedno nosijo pitno vodo s V okviru KS Leskovec je društvo navezalo stike in zaèelo puto iz grabe. Èe ni suše! sodelovati z drugimi aktivnimi društvi, predvsem s Tudi tokrat si Skorišnjanèani skušajo pomagati sami. Med turistiènim, vinogradniškim društvom iz Repišè, sicer pa bo drugim so ustanovili društvo za razvoj in napredek, društvo sodelovalo tudi pri veèjih projektih v Leskovcu in imenovano KOCIL, poimenovali so ga po najvišjem hribu v drugod. Glede na možnosti so aktivni tudi odbori društva. Skorišnjaku. Želijo sodelovati pri pripravi razvojnih Gradbeni odbor: Brane Orlaè, Janko Banièek in Dejan programov, predvsem infrastrukturnih in tudi v Skorišnjaku Emeršiè, že ugotavlja, kako je zima prizadela cesto v bi radi imeli vsaj podobne pogoje za življenje, kot jih imajo v Skorišnjak. Polovica ceste po Skorišnjaku je že leta ostalem delu obèine. Skorišnjak naj ne bo veè samo kraj, neprevozna. Predvsem naprej od kapele. K dvajsetim hišam kamor so "obèinari" vozili kazat predstavnikom iz Ljubljane, od petdesetih se pripelje le po okoliški cesti skozi Belavšek. kako so Haloze nerazvite. Društvo se trudi dopovedati Vlogo za finanèna sredstva, potrebna za ureditev ceste, so že svetnikom obèine Videm in prepoèasnim pripravljalcem dali na obèino.regionalizacije in regijskega razvojnega programa BISTRA iz Ptuja, da so tudi krajani Skorišnjaka upravièeni vsaj do pitne vode in ustrezne poti do svojih domov. Prav bi bilo, da bi obèinski svetniki prisluhnili želji društva in še enkrat razmislili, ali je objektivno v obèinskem proraèunu v celoti èrtati vodovod v Skorišnjaku in še nekaterih sosednjih krajih na raèun gradnje tudi prepotrebne telovadnice v Leskovcu. Želeli bi strpno sodelovanje in in objektivno presojo o razvojnih vprašanjih v obèinskem svetu. Skorišnjak zastopajo le trije svetniki, ki so bili pri štetju glasov hitro preglasovani.Društvo je sklenilo podpreti tudi novi samoprispevek, èe ga bo KS Leskovec nameravala podaljšati, sedanji se namreè izteka. Svoje èlane društvo vzpodbuja k raznim dejavnostim, predvsem v vinogradništvu, kletarstvu, uvajanju turizma na kmetijah. Tudi v Skorišnjaku obnavljajo vinograde, v nekaterih kleteh pa je že usteklenièeno vino, dobrih sort, z analizo in etiketo.

Tonèek Cafuta in Edi Fric, ki sta v društvu zadolžena za turizem, že organizirata strokovno ekskurzijo v ormoško vinsko klet. Ogledali si bodo tudi nekaj kmeèkih turizmov. Blagajno društva vodi Brane Orlaè, ki pa pravi, da je ta skoraj prazna. Èlane društva tolaži na sestanku z veèjo dotacijo od obèine Videm. Janez Belšak, ki v društvu vodi odbor planincev-pohodnikov, je bil z njimi že na dveh pohodih po prelepi bližnji in daljni okolici. Naèrtuje še veè izletov, med drugim tudi na Donaèko goro.

Letos ob prvem maju kres v Skorišnjaku

Prvi maj bo društvo proslavilo v Skorišnjaku ob velikem kresu, ki ga je že pripravil Franc Zavec s sosedi. Ob ognju obljubljajo pravo veselico, najveè pa bo petja, saj Franc rad in

Od leve v zadnji vrsti: F. Emeršiè, J. Zavec, J. Kozel inše nekateri drugi, ki ne morejo razumeti prekinitveizgradnje vodovoda pred Skorišnjakom

Do kapele v Skorišnjaku po stopnicah

KOCIL Skorišnjak, društvo za razvoj in napredek


lepo poje, pravijo mu celo Skorišnjaški Pavarotti. Naèrtuje tudi že naslednja sreèanja ob postavitvi klopotca in snemanju klopotca, kajti Franc ima daleè naokoli najveèja klopotca.Skorišnjaèani se kljub problemom v okviru društva radi družijo in poveselijo. Predsednik društva Franc Emeršiè in predsednik vinogradnikov Jože Kozel sta v letnih poroèilih o delu društva v lanskem letu zelo pohvalila organizacijo martinovanja v Skorišnjaku. Potekalo je pod naslovom "Odprte kleti Skorišnjaka". Skorišnjaèani so v kleteh postregli s pijaèo in jedaèo domaèinom in gostom. Nad tovrstnim martinovanjem so bili zelo navdušeni, še posebej "prišleki" od drugod, in morda je to pravi naèin in zaèetek turizma v Skorišnjaku. Na koncu društvo KOCIL iz Skorišnjaka najavlja in prosi za sprejem pri županu obèin Videm. V konstruktivnem dogovoru bi radi dopovedali, da je tudi Skorišnjak v obèini Videm. Sedanje in bodoèe vodstvo obèine bo moralo upoštevati tudi haloška razvojna vprašanja, kar so žal še komaj osnovne in nujne življenjske dobrine.

Roman Zavec

Kako ste v Leskovcu sprejeli dokaj neugodno odloèitev V parlamentu niso dali zelene luèivlade in državnega zbora, ki nista podprla vaše želje po Zanimivo, na èase že prav dolgoèasno, je bilo poslušati in samostojni obèini? Kako ste po tem ukrepali?Jože Zavec: hkrati spremljati razpravo v državnem zboru na temo "Vsekakor smo ogorèeni, kajti ta odloèitev prav gotovo ni v nove obèine. Podanih je bilo kar 52 predlogov slovenskih prid naši pobudi, našim krajem. Preprièani smo namreè, da bi obmoèij za ustanovitev samostojnih obèin, vlada in se z novo nastalo obèino kraj lahko mnogo bolje razvijal, državni zbor tega nista podprla, a predlagatelji novih menimo, da bi to bil mnogo bolj enakomeren razvoj obèin zdaj ne bodo odnehali. Tudi v Leskovcu pravijo, da podeželja, ki ga sicer v državi zagovarjajo, v vladi pa delajo ne mislijo odnehati in zadevi želijo priti do konca, èetudi ravno nasprotno. obèine ne bodo dobili. A zdaj bodo najprej poèakali na Po odloèitvi smo hitro ukrepali, iniciativni odbor združenja odloèitev ustavnega sodišèa, tja je bila namreè podana pobudnikov za nove obèine, v katerega smo vkljuèena vsa pritožba. O tem ter o prizadevanjih za novo obèino slovenska obmoèja, ki si želimo svoje obèine, je predal Leskovec nasploh, smo se pogovarjali z Jožetom Zavcem, pritožbo na ustavno sodišèe. Upamo, da bo sodišèe odloèilo v predsednikom KS Leskovec.naše dobro.”

Zelo natanèno ste spremljali vse razprave o novih obèinah v državnem zboru. Ste na koncu tako odloèitev tudi prièakovali?Jože Zavec: "Na neki naèin smo tako odloèitev prièakovali, saj smo že pred samo razpravo v državnem zboru v pogovoru z nekaterimi poslanci izvedeli, da je bistvena koalicijska pogodba vladajoèe koalicije, ki pa, kot vemo, ne podpira majhnih obèin pod 5000 prebivalcev. V KS Leskovec tega števila seveda ne dosegamo, zato smo slutili, da odloèitev ne bo nam v prid. Vendar pa smo na drugi strani bili preprièani, da bodo poslanci, ki se zavzemajo za razvoj podeželja odloèili drugaèe, pa ni bili tako. Poslanci z našega obmoèja so nas podprli, vendar je bilo to premalo."Na potezi je zdaj ustavno sodišèe, odgovor je prièakovati kaj kmalu. Kaj èe tam ne boste uspeli? V sosednjih Cirkulanah pravijo, da bodo šli naprej, tudi na evropsko sodišèe in še kam, èe bo potrebno.Jože Zavec: "Tista slovenska obmoèja, ki so dala pobudo, med njimi smo torej tudi Leskovèani, so se združila v poseben iniciativni odbor, ki zadeve pelje skupaj. Zdaj smo podali pritožbo na ustavo sodišèe, šli bomo tudi na evropsko

Nova obèina Leskovec - da ali ne?

Jože Zavec, predsednik KS Leskovec

ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM 11

in še dlje, a o tem je zdaj še preuranjeno govoriti." potem razvoj celotnega obmoèja? Kaj bo v prioriteti? Jože Zavec: "Tudi o tem smo se že velikokrat pogovarjali, "V MAJHNIH, SAMOSTOJNIH OBÈINAH VIDIMO vendar vemo, kako je bilo do sedaj z razvojem v Halozah. Pri RAZVOJ"nas še zmeraj ostaja najveèji problem vodooskrba, kajti vsa Pripravili ste kar precej obsežno obrazlago o tem, zakaj si naselja še niso pokrita, to so drage investicije. Tudi pri želite novo obèino, kakšna naj bi ta bila, kako naj bi se urejanju cest smo v zaostanku … Nove šolske prostore razvijala kot samostojno obmoèje …telovadnico zdaj gradimo, tudi to je za naš kraj velika Jože Zavec: "Novo obèino Leskovec si po tej utemeljitvi pridobitev. Na žalost pa je izgradnja vodovodnega omrežja predstavljamo takšno, kot jih že nekaj poznamo v Sloveniji. za našo KS bistvenega pomena, tega se najbolj zavedamo in v Predvsem so to majhne, slabo razvite obèine, ki pa navkljub tej smeri bi radi naredili najveè." vsemu uspevajo. Veèkrat smo že povedali, da se v Leskovcu Ljudje pa si postavljajo tudi vprašanje, kaj èe v teh zavzemamo za svojo obèino, kajti prav v majhnih, prizadevanjih za novo obèino ne boste uspeli? samostojnih obèinah vidimo razvoj kraja, predvsem pa

razvoj infrastrukture, ki krepko zaostaja za ostalimi deli v državi."Èe pogledava nekoliko nazaj, ko ste v obèini Videm predstavili svojo željo, zahtevo za samostojno obèino. Kakšni so bili prvi odzivi na to vašo odloèitev, so se pojavila nasprotovanja?Jože Zavec: "V naši obèini so nas podprli pri naših prizadevanjih v želji, da bi imeli svojo obèino. Za nas so se zavzeli in nam dajejo veliko podpore. Sicer pa župan in obèinski svet vidijo, da bi vsak na svojem lažje gospodarili, pa preprièani smo, da bi iz države veè pridobili. Obèina je zdaj razdeljena na ravninski del in hribovitega, težko se prilagajamo in verjamem, da bi veliko lažje delali kot sosedje."Èe pride do referenduma, kakšno odloèitev prièakujete?Jože Zavec: "Vsekakor prièakujemo moèno odloèitev, èeprav se tu in tam še najdejo ljudje v naši okolici, ki ne razumejo naši prizadevanj. V KS se zavzemamo za skupno dobro, za boljši napredek, saj smo preprièani, da bi s

Jože Zavec: "Pripravljeni smo na eno in drugo. Èe ne bomo samostojno obèino lahko povrnili življenje v Leskovec pa uspeli? Tudi taka vprašanja dobivamo. Ostali bomo v obèini tudi v okoliška naselja."Videm , kjer smo sedaj, življenje in delo pa bo teklo povsem Èe boste uspeli v svojih prizadevanjih, èe bo zaživela normalno naprej, v to sem preprièan."nova obèina Leskovec, v kateri smeri lahko prièakujemo

TM

Leskovec - nova obèina?

IZDAJATELJ: ob~ina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax: 02/765 09 00 * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNI^NI UREDNIK: Ivan Vili~njak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklav` na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Kova~ec, Nata{a Zagoranski * Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS {t. 23/90-541/96-12 se za glasilo pla~uje 8% prometni davek * Glasilo NA[ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno {tevilko 1332 * Glasilo je brezpla~no * Izhaja v nakladi 1.700 izvodov.

URADNE URE OBÈINE VIDEM IN UPRAVNE ENOTE PTUJ

PONEDELJEK od 8. - 12. ure in od 13. - 15. ure

SREDA od 8. - 12. ure in od 13. - 16.30 ure

PETEK od 8. - 12. ure


Slovenijo lahko geografsko opredelimo kot evropsko v realni demokraciji. Da je do tega cilja še dolga pot, malem, njeno pokrajino pa kar filigransko razèlenjeno. V dokazujejo trditve, da je veèina majhnih obèin gospodarsko to raznoliko pokrajinsko sliko je odtisnjen zgodovinski, prešibkih za uèinkovito delovanje. S takimi pogledi se kulturni, gospodarski pa tudi jezikovni razvoj. Le katera vraèamo v komunalni sistem ali celo v srednjeveški država se lahko odlikuje s tolikšnim številom nareèij in avtarkizem. Manjkajo še samo mitnice ob vstopu na govorov ter etnografskimi posebnostmi kot Slovenija? obèinsko ozemlje! Državno ozemlje ni homogen Katera država v gospodarsko razvitejšem delu sveta je gospodarski prostor, ampak mozaik gospodarskih središè, tako razpršeno poseljena? osi in obmoèij na eni strani in gospodarsko šibkih obmoèij na Povojni komunalni sistem je pretrgal ali vsaj zmalièil drugi. Modra politika se skuša z naèinom (so)financiranja koncept lokalne samouprave; le-ta se je v omejeni obliki obèin èim bolj približati realnemu stanju. Vsaj z neèim pa se ohranila v delovanju krajevnih skupnosti. Ob uvajanju na podroèju lokalne samouprave želimo približati "Evropi": lokalne samouprave državljani niso bili dovolj seznanjeni z z velikostjo obèin. Evropske obèine se združujejo, evropske njenim bistvom; še danes pogosto slišimo izjave, ki obèine so velike, poslušamo kar naprej. Gospodarsko razviti dokazujejo, da imajo ljudje nepravilne (nejasne) predstave o del Evrope res že nekaj desetletij oblikuje novo podobo tem, kaj naj bi predstavljala obèina. Celo obèinska uprava v (veèjih) obèin, vendar je sklicevanje na to dejstvo le marsikateri novi obèini še nima prave slike o ciljih, nalogah papagajstvo, èe ne upoštevamo širših (tujih in domaèih) in možnostih, ki naj bi jih ponujala nova samouprava. Tudi razmer.med politiki se obèasno pojavljajo mnenja o lokalni Na Norveškem ugotavljajo, da se je po združevanju obèin samoupravi, za katera ni povsem jasno, kam bi jih uvrstili: izboljšalo delovanje v približno 70 odstotkih obèin. Treba pa med nepoznavanje problematike, zavajanje ali je vedeti, da je prišlo do združevanja obèin po skoraj manipuliranje. poldrugem stoletju razvijanja lokalne samouprave. Do

združevanja obèin prihaja torej šele, ko dozorijo razmere. Da pa obèine niso èisto anahranizem, dokazujejo obèine v vsaj nekaterih obmoèjih Francije in Italije.Èe povemo nekoliko karikirano, je zahteva po velikih obèinah v Sloveniji podobna potniku, ki želi vstopiti na drveèi vlak. Zakaj ta potnik ne bi pogledal nazaj in naprej; ko bi ugotovil, kje je postaja, bi tam poèakal na vlak in vstopil nanj ob pravem trenutku.Poglejmo naprej in nazaj.Slovenska družba se mora šele priuèiti lokalne samouprave, posebno glede na naravo povojnega politiènega sistema.Pokrajinska raznolikost nakazuje smotrnost obstoja manjših obèin.Podeželje, ki ima v slovenski družbi izjemno velik pomen, že v izhodišèu zahteva manjše obèine v primerjavi z mesti. Družbenogospodarski razvoj dobršnega dela slovenskega podeželja, predvsem v vzhodnem delu države, ki zaostaja za razvojem v drugih delih države, ima še moène poteze tradicionalistiène družbe; takšne razmere pa (še) ne prenesejo velikih obèin.

IN POGLED NAPREJ …Omenili smo skandinavske države kot primer zavzetega razvijanja lokalne samouprave. Ne moremo vstopiti v

Samouprava. Tako poznan in še bolj zlorabljen pojem! njihove èevlje, ker so preveliki; hoja v njih bi bila naporna, Skoraj štiri desetletja so bila podjetja samoupravljana v poèasna in opotekajoèa se. Razvijajmo (tudi) male obèine in imenu delavcev (in zanje). Upajmo, da se kaj podobnega ne jim pomagajmo predvsem z izobraževanjem in bo zgodilo z lokalno samoupravo. Samoupravljamo pa lahko vzpodbujanjem razvoja.le, èe imamo s èim. V primeru obèin je to višina sredstev, ki "Evropa" je že zdavnaj spoznala, da je za uèinkovit razvoj jim jih osrednja oblast prepušèa v upravljanje. Pa smo pri treba vkljuèiti lokalne vire ter upoštevati in podpirati lokalne enaèbi: samouprava in delež BDP je demokracija. Stopnjo (samo) pobude. Uèinkovita pa je le tista lokalna skupnost, ki demokracije lahko merimo z višino vložka obeh dejavnikov. se poèuti notranje povezana in vrašèena v svoje okolje; torej Èe išèemo zgled po Evropi, bi jih morali prav posebno na tem tista z lokalno identiteto. Ob sedanjem hitrem gospodarskem podroèju. Skandinavske države bi nam lahko bile pravi in tehnološkem razvoju nam ne bo treba èakati stoletja, da bi primer, kako in v kakšni meri zaupati "demosu". Z razvojem bile obèine zrele za združevanje. Morda bo pravi èas za to že samouprave država prehaja od manipuliranja k servisiranju èez desetletja?državljanov ali drugaèe: od (demokratiènega) centralizma k Branko Mariniè

Razmišljamo, komentiramo evropske ali slovenske obèine

Branko Mariniè

RAZMI[LJAMO, KOMENTIRAMO 13

France Forstneriè je postregel z zanimivimrazmišljanjem o slovenskem jeziku

Utrinek iz bogatega kulturnega programa

Nekoga moraš imeti rad, "JEZIK JE VELIKA PAMET”pa èeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, Tako je dejal slavnostni govornik France Forstneriè, ki je da se, laèna, nasiti bližine, … postregel z zanimivim razmišljanjem O pomenu

slovenskega jezika za obstoj slovenskega naroda. Da Osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku slovenski jezik na poti v EU èakajo pasti in zanke, je in dnevu samostojnosti je KD Franceta Prešerna Videm Forstneriè samo spomnil, pa vendar se nam Slovencem ob pripravilo 3. februarja. Proslava je potekala pod tem ni potrebno bati za obstoj jezika. O jeziku je Forstneriè naslovom Nekoga moraš imeti rad, zbrane v Vidmu pa sta povedal, da je zamotan, na èase demokratièen, sposoben ob tej priložnosti nagovorila župan Franc Kirbiš in izraziti tudi globoka spoznanja in lepote. književnik France Forstneriè, tudi èastni obèan naše Forstneriè je spomnil, da smo Slovenci skozi stoletja imeli obèine. Ob odliènem gostu, dobrem programu pa bi si med znanstveniki ugledne jezikoslovce, v prvi ligi zbrane kulturniki zaslužili le malo veè pozornosti domaèega slovnièarje, prav v vrhu pa je zdaj akademik dr. Jože obèinstva, kajti videmska dvorana je bila tistega dneva Toporišiè.na pol prazna.

Forstneriè pravi, da je slovenšèina vedno priljubljena tema, saj nekateri (prav posebej med pismi bralcev) opozarjajo,

èeš, da premalo ljubimo svoj jezik, pa se Forstneriè s tem ne V spomin na Franceta Prešerna, na velièino njegovega strinja. Sam se zavzema za pravilen, uèinkovit jezik, v dela so Videmèani pod vodstvom Marije Èernila katerem naj ne bo nikoli preveè "cukra", še posebej pa ni pripravili proslavo recitalov, prijetne glasbe in plesa. navdušen nad tistimi, ki slovenšèino vse preveè èokoladijo in Recitatorji kulturnega društva so predstavljali pesmi sladkajo, kar je mnogokrat že na meji neokusnega. V Prešerna, Kajuha, Pavèka, Minattija, Grafenauerja in nagovoru je še spomnil, da je po zadnjih raziskavah kar 70-Forstnerièa, v tej vlogi pa so se predstavili Metka Letiè, odstotkov Slovencev funkcionalno nepismenih, glede Milena Gabrovec, Andrej Forstneriè, Mirko Rihteriè, slovenšèine pa ostaja optimist. Po njegovem bi morali ljudje Biserka in Anèka Selak, Aleš Rihtariè, Aneja Cafuta, Jože v prihodnje veè brati, se bolj izobraževati, gojiti pamet in Šmigoc, Boris Novak, Sandra Skuk, Marjan Perger, duhovno razgledanost.Tomaž Galun in Daniel Badraè. Nastopil je tudi

TMinstrumentalni trio KD Videm v sestavi Dejan Rihtariè, Mojca Šosteriè in Julija Furek, ter vokalni kvartet KD Videm v sestavi Mateja Purg, Tamara Èrnila, Dejan Krajnc in Matej Èrnila.

Vprašanja, kako ohranjati kulturo in slovenstvo, se je v svojem nagovoru dotaknil tudi župan Kirbiš. Z zadovoljstvom je dejal, da je splošna kulturna "ponudba" v obèini zadovoljiva, da imamo lepo število kulturnih društev, zagnanih, nadarjenih kulturnih ustvarjalcev. Med vrsticami je župan omenil, da ima država dolg do kulture, zato ji mora prisluhniti, zbranim pa položil na srce, da naj bo kultura tudi v bodoèe del našega vsakdana.

Ob slovenskem kulturnem prazniku v Vidmu

e vtjusipode vtjusipod


Karnièniki so bili mogoèen rod, znan po svoji ošabnosti, Po koncu lanske sezone so se gledališèniki KD "France trdovratnosti in samoljubnosti.Karniènik je imel dva sina. Prešeren" Videm odpravili na enodnevni izlet po Logarski Najstarejši je bil Ožbej, ki naj bi podedoval Karnice, zato ga dolini. Na zakljuènem sreèanju vedno okvirno izberejo novo je oèe nauèil brati in pisati. Ko je bilo Ožbeju dvajset let, je gledališko delo za naslednjo sezono. Predlog režiserke, da bi prišla v hišo za deklo Hudabivška Meta... v novi sezoni zaigrali Voranèeve SAMORASTNIKE, se je

zdel velik izziv, a težko uresnièljiv cilj.Samorastniki so po dobrih dveh mesecih resnih vaj bili pripravljeni za premiero, ki je bila 2. marca 2002 v dvorani na Vidmu. V predstavi sodeluje 34 igralcev in 5 tehniènih delavcev. Ker je videmski oder majhen, so problem scene rešili tako, da so oder podaljšali v dvorano. Z uvodnim delom v cerkvi in pred njo so gledalce nastopajoèi popeljali v èase, ko se je igra dogajala. Tekst je dokaj aktualen tudi za današnji èas, saj opažamo v svetu in tudi pri nas vedno veè SAMORASTNIKOV. Sicer pa dobiva aktualen pomen tudi Karniènikov govor Hudabivški Meti, ko pravi:"Kdor ima zemljo, ima kruh. Kdor ima veliko zemlje, ima moè!”Predstavo si je v treh dneh ogledalo okrog 500 gledalcev v videmski dvorani. 24. 3. 2002 bo ob 17. uri ponovitev SAMORASTNIKOV v okviru MEDOBÈINSKEGA SREÈANJA GLEDALIŠKIH SKUPIN. Prisrèno vabljeni vsi, ki igre še niste videli, pa tudi tisti, ki vam je bila všeè.

META: Vi niste kakor drugi otroci vi ste SAMORASTNIKI. Vaše zibelke so bili razgoni, brazde, zare, kjer vas je žgalo sonce

in vas je moèil dež. Svetila vam je strela, budil vas je grom...

Samorastniki - uspela premiera videmskih gledališènikov

V vlogah nastopajo:

KARNIÈNIK, gospodar na karnicah Andrej FORSTNERIÈKARNIÈNICA, gospodinja na Karnicah Milena GABROVECOŽBEJ, karniški najstarejši sin Mirko RIHTARIÈVOLBENK, karniški drugi sin Dejan KRAJNCMETA, dekla na Karnicah Biserka SELAKHUDABIVKA, Metina mati Anèka SELAKŽUPNIK Franc KODERMANGOSPOD na grašèini Marjan PERGERSERŽANT Danijel BEDRAÈSOSED Sandra SKUKGOSPODINJA, pri kateri služi Meta Metka LETIÈMLADA KARNIÈNICA Mateja PURGMIHA, grobar Anton SEDLAŠEK

METINI OTROCI: Aleš RIHTARIÈ, Aneja CAFUTA, Uroš PIMENKO, Matjaž ŠMIGOC,David BELOGLAVEC, Urška OSTROŠKO, Vid OSTROŠKO, Alen KODERMAN

HLAPEC na Karnicah Bojan TRAFELADEKLI Tamara ÈRNILA

Manja VINKOBERAÈ Jože MILOŠIÈ

ŠEPETALKI: Tamara ÈERNILA, Sandra SKUKSCENA: Matej VAUPOTIÈ, Boris NOVAK; Marija ÈERNILALUÈ: Mirko ÈERNILAGLASBA: Bojan TRAFELA, Mirko ÈERNILAMASKA: Vida PERNEKFRIZURA: Marija KRAJNCKOSTUMI: skupinsko delo

REŽIJA: Marija ÈERNILA

Gledališèniki na izletu po lanski uspešni sezoni

USPE[NI LJUBITELJSKI GLEDALI[^NIKI 15

Na prvi letošnji seji OBÈINSKEGA SVETA se je potrdil program dela med drugim tudi za ODBOR ZA SOCIALNA VPRAŠANJA in sicer:

1. Vletošnjem letu bomo obiskali ostarele, ki bodo dopolnili 90 let in najstarejšega obèana ali obèanko. Veè starim in mlajšim invalidom na vozièku bomo poslali vošèilnice.

2. Obiski in obdaritve pred veliko noèjo in božièem ostanejo3. Sreèanje ostarelih, bolnih in invalidov tradicionalno na

BINKOŠTI ostane4. Razdelila se bodo sredstva za humanitarne organizacije5. Prisluhnili bomo socialnim težavam naših obèanov in jih

po zmožnostih rešili6. Vedno še bo povezava OBÈINA CENTER ZA

SOCIALNO DELO PTUJ

Tako smo obiskali Jožefo LETONJA, roj. MERKUŠ, roj. 08.03.1912 v Zg. Pristavi, stanuje v Doleni 10, kjer jesen življenja preživlja s sinom Rajmundom. Obe hèerki pa stanujeta v Mariboru in jo zelo radi obiskujeta, prav tako tudi

5 vnukov. Èlovek je sreèen, da živijo v lepem družinskem Predsednica odbora za socialna vprašanja

vdušju, kar danes marsikje manjka.Obèine Videm

Bernarda Galun

Program Odbora za socialna vprašanja

Ga. Jožefa Letonja v družbi sina in hèerke ter MiranaMariniè, predstavnika obèine Videm in KS Dolena.Obiskala jih je tudi Bernarda Galun, ki je ta posnetektudi napravila.


Mlakar) se je rodila 12. marca 1932 na Majskem Vrhu, ženin Zlatoporoèenca LahStanislav pa 19. oktobra 1928 v Paradižu. Njuno skupno življenje je teklo na haloškem Majskem Vrhu. V zakonu se Po petdesetih letih sta svoje skupno življenje še enkrat jima je rodilo osem otrok, danes pa je družina bogatejša še za potrdila Justina in Janez Lah iz Pobrežja 152 a, ki sta se 16 vnukov in dva pravnuka.poroèila 23. januarja 1952, prav tako v Vidmu pri Ptuju.

Zlatoporoèenca Jus

23. februarja 1952 sta se na Ptujski gori poroèila Justina in Viktor Jus iz Dolene 4. Natanko po petdestih letih ju je videmski župan Franc Kirbišv soboto, 23. februarja, razglasil za zlatoporoèenca. Slovesnost je bila v poroèni dvorani obèine Videm, zatem pa sta skupno življenje še enkrat potrdila v farni farni cerkvi sv. Vida.

Zlatoporoèenka Justina (rojena Štrucl), se je rodila 6. aprila 1931 v Pobrežju, zlati ženin Janez pa 13. junija 1927, prav tako v Pobrežju, kjer je tekla tudi njuna skupna življenska pot. Rodila sta se jima dva otroka, ob njiju ju danes razveseljuje še pet vnukov.

Zlatoporoèenca Fajt

Pet desetletij skupnega življenja sta praznovala Matilda in Zlata nevesta Justina (roj. Vidoviè), je bila rojena 4. oktobra Stanislav Fajt z Majskega vrha 53 v obèini Videm. 1926 v Koèicah, ženin Viktor pa 9. marca 1928 v Doleni. V

zakonu sta se jima rodila 2 otroka, danes pa se veselita tudi štirih vnukov in enega pravnuka.

Èestitkam in dobrim željam se pridružuje tudi uredništvo Našega glasu.

Zlatoporoèenca sta stopila na skupno življenjsko pot 9. februarja 1952 v Vidmu. Zlata nevesta Matilda (rojena

Zlate poroke v obèini Videm

Zlatoporoèenca Justina in Janez Lah iz Pobrežja152a s prièama, hèerko Nado in sinom Janezom.

Zlatoporoèenca Matilda in Stanislav Fajt s prièama,hèerko Matildo in sinom Francem

Zlatoporoèenca Justina in Viktor Jus s prièama,vnukom Igorjem Majcnom (desno) in neèakomMiranom Marinièem.

NA[I ZLATI ZAKONCI 17

NAGRAJENCI NOVOLETNE KRIŽANKE

Rešitev nagradne novoletne križanke:Veliko sreèe v novem leti vam želi Obèina Videm

Nagrajenci:

Katarina FLAJS, Lancova vas 45, 2284 Videm pri Ptuju

Ana ZAJŠEK, Ljubstava 25, 2284 Videm pri Ptuju

Jože STOKLAS, Zg. Leskovec 20, 2285 Zg Leskovec

Èestitamo!O nagradah bodo nagrajenci obvešèeni po pošti.

Rekreacijski center Dravinja uspešno na poti

Društvo prijateljev mladine Videm v letu 2002

8. julija 2001 je Rekreacijski center Dravinja odprl svoja hrbtih. Otroci so navdušeni nad šetlandskimi poniji, najbolj vrata za obiskovalce. Z raznoliko ponudbo rekreacije, je priljubljen poni po imenu Poldi, ki jih z veseljem ponese na kulinariènih dobrot in s prenoèitvenimi zmogljivostmi je svojem hrbtu.popestril turistièno ponudbo obèine Videm.

Rekreacijski center Dravinja je sodobno urejen gostinski lokal z veliko letno teraso, ki svojim gostom zraven odlièno pripravljene domaèe hrane nudi tudi rekreacijo in sprostitev. Ponudba jedi je pestra. Zraven klasiènih jedi pripravljamo tudi domaèe jedi, ki so znaèilne za te kraje. Zraven pa vam ponudimo pristno haloško kapljico.Možnosti za rekreacijo je veliko. Lahko se odpravite na prijeten sprehod ob Dravinji ali po bližnji haloški planinski Trudimo se, da se pri nas vedno kaj dogaja. Gostili smo poti. V bližini se ponuja možnost ribolova in kolesarjenja. oddajo Dobro jutro Slovenija, pri nas je potekala predstavitev Posebnost rekreacijske ponudbe pa so konji. Na pašnikih nove zloženke obèine Videm, obiskalo nas je tudi nekaj lahko opazujete konje dveh pasem, ameriške kasaèe in turistov iz tujine. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da šetlandske ponije. Ljubitelji konj lahko preizkusijo spretnost turistièni utrip pri nas ne bi zamrl. V prihajajoèih toplih dneh jahanja v ogradi, malo bolj spretni pa si lahko okolico že pripravljamo prireditev z naslovom Zaplešimo v pomlad. rekreacijskega centra Dravinja ogledajo kar na konjskih Valerija Zaranšek

Videmsko DPM se je sestalo na delovnem sestanku 12. januarja šolo Videm bodo pomagali prostovoljci voditi poèitniške natanko eno leto po ustanovitvi društva. Iz poroèila, ki ga je delavnice.pripravila predsednica društva, so èlani ugotovili, da so za razne projekte skupaj opravili 821 ur in pomagali s 655.500 tolarji za dobrodelne namene in pomoè uèencem v šoli v naravi.Sprejeli so program dela za leto 2002, ki je vsebinsko bogat. Sestavljen je tako, da lahko v njem najdejo nekaj zase razliène skupine mladih, seveda pa bodo prostovoljci nudili materialno pomoè pri dobrodelnih akcijah in pomoè pri uèenju.

Kratek povzetek programa:

- POMLADNI ŽIV-ŽAV kulturni nastop mladih- IZLET DRUŽIN- KONCERT ZA MLADE ob obèinskem prazniku- POHODI v okviru poèitniških delavnic- 2. IGRE POD KLOPOTCEM športne igre- IZDELOVANJE NOVOLETNIH VOŠÈILNIC izkupièek

bomo namenili za pomoè v šoli v naravi- DOBRODELNI KONCERT- PRAZNIÈNI TEDEN ZA OTROKE praznovanje Problem DPM Videm je prostor, kjer bi lahko vodili pomoè decemberskih praznikov, v okviru katerega bo potekal tudi uèencem, razgovore in kjer bi se mladi lahko sestajali. Mladi so projekt PEKA PRAZNIÈNEGA PECIVA ZA MLADE na šolskem parlamentu izpostavili problem prostora, kjer bi se Prostovoljci DPM so vedno pripravljeni na pogovor v stiski. Ob lahko sestajali. Moèno si ga želijo in upajo, da jim bodo DNEVU DRUŽIN bodo s pomoèjo gledališke skupine KD odgovorni odrasli pri tem pomagali.Videm poklonili predstavo SAMORASTNIKI. V dogovoru s Predsednica DPM Videm: Marija Èernila


Foto: R. Škrjanec

Selski gasilci naredili obraèun svojega dela

Èlani TD Klopotec iz Leskovca in njihovi gosti so se zbrali društvu uspešno nadaljevanje dela in sodelovanje z gasilci, na rednem letnem obènem zboru prvo soboto v mesecu vodja leskovške podružniène šole Štefan Murko pa je pohvalil februarju. Na zaèetku je predsednica društva Ida Vindiš sodelovanje društva z uèenci in uèitelji šole. Predsednica Belšak pozdravila vse navzoèe in predala besedo delovnemu društva je ob tem povedala, da so v lanskem letu uspešno izvedli predsedstvu, ki so ga sestavljali Tonèka Vidoviè, Lenka veè prireditev in tudi za letošnje leto so si zadali veliko razliènih Kranjc in Vinko Mlakar, ki je obèni zbor tudi vodil in nalog. V sodelovanju z Društvom vinogradnikov Repišèe so v pohvalil vse èlane, ki so skozi vse leto požrtvovalno zaèetku marca izvedli ocenjevanje vin, ob velikonoènih sodelovali v vseh akcijah in prireditvah. praznikih pa ponovno pripravljajo razstavo pisanic, presmecev Sledili so pozdravi gostov. Branko Mariniè, predsednik in velikonoènih jedi. Pripravljajo tudi strokovno ekskurzijo, komisije za turizem v videmski obèini, je izrazil zadovoljstvo, tradicionalni kmeèki praznik v mesecu avgustu, razne teèaje, da vidi toliko mladih v društvu. Pohvalil je tudi društvo, saj martinovanje v novembru, … Za kulturni program na obènem meni, da je eno izmed najbolj aktivnih v obèini Videm. zboru so poskrbele ljudske pevke in prosvetno-cerkveni zbor Predsednik krajevne skupnosti Leskovec Jože Zavec je izrazil pod vodstvom Sreèka Zavca. Po uradnem delu je bilo nekaj željo po veèjem sodelovanju društev med seboj, saj ni èasa namenjenega tudi neformalnemu druženju. Za glasbo sta zadovoljen z razvojem kraja, za katerega smo odgovorni vsi poskrbela Janko in Joži. Društvu želimo tudi v letošnjem letu krajani. Prisotne je pozdravil tudi farni župnik Edi Vajda, ki se veliko uspehov.strinja in želi, da bi sodelovanje ponesli v svet. Priporoèal je slogo. Predsednik PGD Leskovec Tonèek Stopajnik je zaželel N. Zagoranski

Èlani prostovoljnega gasilskega društva Sela so se 3. izobraževanje smo poslali tri naše èlane, teèaj za izprašanega februarja zbrali na rednem obènem zboru v prostorih gasilca je potekal v Tržcu, dva èlana sta opravila teèaj za kulturnega doma, kjer so jih s pesmijo naprej pozdravile strojnike in vodjo enot. Vsem so se zahvalili za vložen trud in ljudske pevke domaèega kulturnega društva. Med zaprosili, da nas podprejo tudi ob novih akcijah, saj imamo v številnimi zbranimi èlani in gosti so bili župan obèine Videm programu zamenjavo avtocisterne z novim in sodobnejšim Franc Kirbiš, predsednik GZ Videm mag. Janez Merc, vozilom, ki ga potrebujemo na našem precej razgibanem terenu.predsednik KS Sela Martin Beraniè, predstavniki PGD Leskovec, Podlehnik, Žetale, Hajdoše, Draženci, Apaèe, KD Sela in DU Sela.Vlado Avguštin, delovni predsednik obènega zbora, je zbor vodil dobro in po pravilih, ta pa je kot najvišji organ potrdil poroèila upravnega odbora, blagajnika in nadzornega odbora društva. Vsi smo pozorno prisluhnili poroèilu upravnega odbora, v katerem smo zasledili, da se je društvo lani sestalo na osmih rednih èlanskih sestankih, UO in poveljstvo pa sta se sestajala redno vsak mesec. S skupnimi moèmi smo s krajevno skupnostjo in kulturnim društvom organizirali postavitev majskega drevesa, udeležili smo se sreèanja prebivalcev vasi Sel iz vse Slovenije, bili so zraven ob odprtju športnega parka v Selih. Tudi na dogovor o izvedbi Florjanove nedelje nismo pozabili, prav tako pa smo se udeležili vseh prireditev v okviru gasilske zveze. Na operativnem podroèju smo bili precej delovni, saj smo pogasili dva požara na gospodarskem poslopju v Zg. Pristavi in dimniškega v Doleni. V juniju smo organizirali gasilko tekmovanje v okviru GZ Videm in se tekmovanja tudi sami

ZAHVALA JOŽETU JERENKU IN FRANCU udeležili s štirimi ekipami, ki pa so se uvrstile zelo dobro.

EMERŠIÈU

V nadaljevanju obènega zbora smo razrešili stari upravni odbor LANI JE BILA USPEŠNA EKIPA ÈLANOV Ain poveljstvo ter izvolili novega, ki pa je ostal v veliki meri v Posebna zahvala gre prvi ekipi èlanov A, ki je tekmovala na enaki sestavi. Sprejeli smo nove èlane in sveèano podelili številnih meddruštvenih tekmovanjih in dosegla zelo dobre priznanja za 50 let dela v gasilstvu Jožetu Jerenku, naš èlan rezultate. Prav posebej pa velja poudariti, da je naša èlanska Franc Emeršiè pa je bil deležen posebne pozornosti, saj na zboru desetina sodelovala v ligi gasilskih tekmovanj Gasilske zveze prejel gasilsko plamenico II. stopnje. V upanju, da se nam Slovenije in ob koncu zasedla dobro 10. mesto. V oktobru smo zadani plani uresnièijo, smo zakljuèili letošnji 52. obèni zbor se udeležili gasilske vaje v Tržcu in si ogledali sejem zašèita in PGD Sela in nadaljevali z družabnim sreèanjem.reševanje v Kranju. V lanskem letu nismo pozabili na našo

dotrajano cisterno, saj smo v celoti zamenjali zavorni Slavko Steiner, tajnik PGD Selamehanizem ter opravili varilska dela na sami cisterni. Na

Obèni zbor TD “Klopotec”

ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM

Na obènem zboru PGD Tržec

19

Aktiv kmeèkih žena v Leskovcu

V Leskovcu na obisku vinska kraljica Tjaša Koroša

KS Sela v radijski oddaji “Rajžamo iz kraja v kraj”na Radiu Ptuj

Ob pomoèi mojstra kuhe Vlada Pignarja (mimogrede skupaj z ženo Nado sta konec lanskega izdala izredno odmevno kuharsko knjigo Sodobne domaèe jedi) so žene in dekleta iz Leskovca na enem izmed kuharskih teèajev pripravljale jedi iz perutninskega mesa. Zbrale so se v kuhinji pri Zavèevih, kjer so izpod njihovih spretnih rok nastajale prave male mojstrovine, ki pa so bile še najboljše ob koncu, ko so si z njimi postregle. Na teèaju so se nauèile veliko novega, predvsem pa bistvo, da je iz perutninskega mesa mogoèe pripraviti najrazliènejše jedi in z njimi obogatiti domaèo mizo. Ena od udeleženk teèaja nam je zaupala, da so se ob pomoèi Vlada Pignarja dobro znašle v kuhinji, jedi so jim uspele, še najbolj pa jim je bilo lepo ob koncu, ko so sedle za obloženo mizo in jedi tudi pokušale.

Na povabilo pesnika iz Zavrèa Marijana Brunca je kraje v Halozah v zaèetku letošnjega leta obiskala tudi aktualna vinska kraljica za leto 2002 Tjaša Koroša, doma iz Kljuèarovcev pri Ljutomeru. Najprej so vinsko kraljico sprejeli v završki obèini, potem pa se je oglasila še v videmski, v krajih KS Leskovec. Sreèanje je bilo pristno, Tjaša Korošaje bila v družbi svoje mame prviè v teh krajih, zato je bila toliko bolj preseneèena in navdušena, a zanjo so v Leskovcu dobro poskrbeli. Pri Zavèevih v Leski se je zbrala vesela družba, v kateri ni manjkal tudi domaèi muzikant Vlado, oglasili so se še v kleti pri Stopajnikovih, vmes pa prijetno klepetali in navezali nova prijateljstva. Prviè po sreèanju v Leskovcu so se sreèali v Prlekiji, v Veržeju, kamor jih je povabil pesnik Marijan Brunec na predstavitev svoje nove knjige. A v Leskovcu dodajajo, da bodo vinsko kraljico Tjašo Koroša še povabili v svoj kraj, in to takrat, ko se bo ponudila prva prava priložnost.

V marcu so se na valovih radia Ptuj predstavili tudi krajani podeželskih žena Sela pa Romana Pukšiè. Za glasbo so v KS Sela, tam je namareè nastala radijska oddaja Rajžamo iz oddaji poskrbeli še mladi muzikantje: Katja Godec, Davorin kraja v kraj. O delu krajevne skupnosti in naèrtih je govoril Horvat in Primož Krajnc, nekaj ljudskih so zapele domaèe predsednik Martin Beraniè, ki je hkrati tudi predstavil vseh Ijudske pevke, v oddaji pa smo se spomnili tudi ansambla pet naselij, ki spadajo v to skupnost, o odmevih iz Adija in Hinka Krèka, bratov, naših rojakov iz Sel, ki že videmskega obèinskega sveta in o pogledih na razvoj Sel in dolgo let živita v Švici in s svojim ansamblom ter domaèo celotne KS je govoril èlan obèinskega sveta Sreèko Svenšek, glasbo razveseljujeta ljudi po vsem svetu. O oddaji so ljudje potem pa smo v oddaji lahko poslušali še pogovore o razlièno razmišljali, a najvažnejše je, da so jo dobro sprejeli v kulturnem društvu Sela z Francem Tomincem, o gasilstvu v domaèem okolju, sicer pa je bila dobra promocija kraja, Selih z Vladom Avguštinom, o druženju upokojencev s krajevne skupnosti in nenazadnje obèine Videm.predsednikom »mladega« društva Francem Emeršièem, ljudske pevke je predstavila Tonèka Kauèeviè, sekcijo TM

Zbrana vesela družba ob obisku vinske kraljice


MladidopisnikiPrispevki u~encev O[ Videm, Sela in Leskovec

NAŠA RAZMIŠLJANJA OB EVROPSKEM LETU JEZIKOV

Veè jezikov znaš, veè veljaš. Znanje tujih jezikov je potrebno, kajti brez tega znanja si v tuji državi kot ptica brez kril.

Izredno pomembno za vsakega posameznika in narod je gojiti materinšèino, hkrati pa je potrebno poznati jezike sosedov, le tako bomo sosede in njihovo kulturo razumeli. Znanje tujega jezika omogoèa spoznavati tudi bolj oddaljene kulture in nam omogoèa sprejemati razliènost.

Najlepša roža vseh planin je mili jezik materin.

Materinšèina mi je kot mati, z nikomer je noèem zamenjati. Tudi slovenskega jezika ne bi zamenjal z nobenim, še tako modernim jezikom.

Našim prednikom so hoteli velikokrat vsiliti tuj jezik. Morali so ostati moèni, da se to ni zgodilo. Danes nam ga ne more nihèe vzeti.

Še vsaka ptica je dobila svoj glas in nikomur ne pride na misel, da bi zahteval od slavca, naj žvižga po kosje.

Slovencev nas ni veliko, zato moramo še toliko bolj spoštovati svoj jezik.

Na svetu je veliko lepih stvari: lepa morja, èudovite gore, mogoène pušèave in velièastne piramide. Najlepši pa je vsakemu èloveku njegov rodni kraj in v njem neprecenljive vrednosti materina beseda, ki nam je bila podarjena ob rojstvu.

IZ NA[IH OSNOVNIH [OL 21

Pomlad mi je nadela nasmehPrinesli so jo kurenti, odšla bo s poletjem, v nas bo spet pustila prijetne in manj prijetne

spomine. In spet se bo vrnila èez približno eno leto. Ne, na obisk ni prišla moja teta. K nam je prišla … pomlad. Letos spet polna energije, novosti, sonca, cvetja… in hoèeš ali noèeš, spet me

je prevzela, mi nadela nasmeh na usta in skupaj sva odšli novim, sonènim dnem naproti. Na najini poti sva pobrali še nekaj mojih prijateljic in naša avantura se je zaèela.

Najprej smo se skozi zasnežene in puste zimske pokrajine prebile do norega pustnega rajanja. Nekako smo že slutile, da je vse pripravljeno, da na naši poti poberemo še vse ostale ljudi tega vesolja, pa smo spoznale, da nekateri za to še niso pripravljeni. Zato smo se odloèile, da bomo

na naši poti vse, ki jih imamo rade, osreèile za Valentinovo. Vsi zaljubljenci so bili že kar precej pomladno razpoloženi in so se nam kar hitro pridružili. Vendar velika veèina še vedno ni hotela

pripraviti kovèkov in oditi za nami. Pa smo poèakale še do praznika vseh žena. Vse ženske predstavnice so bile navdušene in v hipu so pripravile kovèke, svojim možem napisale obvestila,

da se vrnejo do poletja in odšle z nami. Torej… Bili smo vsi. Najstniki, ki so odšli že za Valentinovo, žene, ki jih je omehèal osmi marec, majhni otroci, ki so jih s seboj vzele mame,

oèetje, ki so pridrveli za nami, ker so se zbali za veèerjo… Še kdo manjka? Lahko še pridrviš za nami. Èe ne prej pa ob prazniku dela, ko ti bo zaradi brezdelja strašansko dolgèas. Pridi!

In kaj še je sploh ostalo doma? Niè … In kaj poènemo? Pod vodstvom predsednice Pomladi 2002 se smejimo, delamo na vrtu in polju, se zaljubljamo, imamo akcije spomladanskega

èišèenja, se z zadnjimi moèmi borimo za lep izgled v redovalnici, èakamo velikonoènega zajèka, se poskušamo rešiti spomladanske utrujenosti in polni upanja živimo in življenje zajemamo z

veliko žlico!KATJA

NAJLEPŠA JE MAMAMoji mamici je ime Helena in je zelo dobrega srca. Ko ni v službi, jo zelo skrbi, kje sem jaz. Vèasih se krega, potem pa je spet dobre volje. Zelo se razveseli, èe kaj naredim namesto nje.Imam jo zelo rada. Mamica mi pomaga pri uèenju in domaèih nalogah. Zelo je prijazna.Svoje mamice ne bi zamenjala za noben zaklad na svetu.

Nina Vindiš 4.a

NAJLEPŠA JE MAMAMoji mami je ime Hermina. Mama me ima zelo rada, èe sem žalosten ali vesel. Tudi jaz imam njo zelo rad.Najbolj vesela je, èe prinesem iz šole kakšno dobro oceno. Moja mama ima tudi najboljše srce. Vedno mi reèe, da sem priden in se nasmeji, ko kaj dobrega storim. Èe pa naredim škodo, je malo jezna, vendar je spet kmalu dobre volje. Takšno mamo hoèem imeti za vedno.

Murko Dominik 4.a.MOJA MAMICA

Moja mamica ni velika in ne majhna. Je vesela in rada bere, je zelo dobra po srcu in zato jo imam zelo rada. Ima zeleno-modre oèi, ki se ji zelo prilegajo. Njen obraz je vedno nasmejan in je zelo nežna. Rada pomaga, tudi meni, èe sem kdaj bolna. Je manjša od atija, ampak ima veliko srce in zato jo imam zelo rada.Najbolj žalostna je, ko jo razjezim, ko je kdo bolan, èe se kdaj zgodi kakšna nesreèa in èe sem jaz bolna.Njene pridne roke se nikoli ne ustavijo, saj vedno lika, pomiva posodo, pere, kuha. Dela vse, kar zmorejo njene pridne roke.Imam jo iskreno rada, zato ji želim, da bi bila vedno vesela, zdrava, najbolj vesela ženska.

Ban Petra 2.a

RAD BI JI POVEDAL

* Da jo imam rad in da mi pomeni vse na svetu. Èe je ne bi imel, ne bi nihèe tako lepo skrbel zame in mi pomagal v stiski.

* Da jo imam zelo rada, da bi si zaupali, da bi mi pomagala pri uèenju, da bi imela vèasih veè èasa za pogovor z mano.

* Da je najboljša mama na tem svetu. Ima me rada, skrbi zame. Ona je moja mama in niè ni narobe, èe ni znana bogata osebnost, saj jo imam rada takšno kot je.

* Pogrešam jo vsak trenutek, ko nisva skupaj. Je moja najveèja prijateljica, je kot roža, ki sveti v vsakem trenutku mojega življenja.

* Da je najboljša mama, boljše si ne bi mogla želeti. Zelo sem vesela, kadar mi v težavah in potrtosti prisluhne; vedno bom jo imela rada ter ji bom v dobrem in slabem stala ob strani v. Mama, ostani takšna kot si.

* Mama, sreèna sem, ker te imam. Rada jo imam kljub napakam. Hvala za vse, kar stori zame, hvala, ker mi stoji ob strani.

* Da jo imam rada in bom jo vedno imela. Vsak otrok si želi tako mamo. Si sonèek, vèasih tudi, vendar tudi kadar se jeziva, te imam rada, ker si in boš vedno samo moja, najdražja mami.

* Da je najboljša mami in da jo imam rad.

* Da sem hvaležna za èudovite veèere ob knjigah o poklicih, vesela sem, ker upošteva moje želje o izbiri šole ter da se bojim dneva, ko bom stopila v srednjo šolo. Rada jo imam kot mamico in prijateljico, ki mi velikokrat svetuje. Hvala za skrivnosti, ki jih imava in da na govori oèetu o mojih napakah.

* Kako rada jo imam in kako sem ji hvaležna za vse, kar je storila zame. Vem, da me tudi ona ima rada in mi želi le najboljše. Vèasih sem jezna, ker mi ne kupi vsega, kar si želim, vendar se takrat spomnim, da je ona tista, ki me je rodila in vzgajala. Velikokrat se od nje tudi kaj nauèim. Vsega se ne da povedati, saj je globoko v srcu.

* Da sem hvaležna, ker mi je podarila življenje, ker vem, da bi zame naredila vse. Imam jo zelo zelo rada.

* Da je naj, naj, najboljša mami na celem svetu. Vedno se je trudila, da vzgojila dobro punco, ki bi se znašla v nesramnem svetu. Ne vem, kako naj ji vse povrnem. Zelo zelo jo imam rada.

* Da je najboljša izmed vseh mam na svetu. Želim ji sreèo, zdravje, zadovoljstvo. Veliko je naredila zame, zato jo imam rad. Mami, poboljšal se bom.

* Da sem najsreènejši otrok na svetu, ker imam takšno mamo kot je ona - razumno in prisrèno.

* Da sem hvaležen za ves njen trud. Zato jo imam zelo rad, èe je dolgo ne vidim, jo zelo pogrešam. Vem, da jo bom imel vedno v svojem srcu.

* Da sem ji hvaležna za vse, kar je storila zame, da jo imam rada in da ji to težko povem. Svet brez nje bi bil dolgoèasen. »Rada te imam, mami.«

IZ NA[IH OSNOVNIH [OL22

IZ NA[IH OSNOVNIH [OL 23

IZ NA[IH OSNOVNIH [OL24

Suzana HOJSAK, 5.r.

IZ NA[IH OSNOVNIH [OL

PODOBA LESKOVŠKE ŠOLE

Šolstvo v Leskovcu je staro približno 350 let. Prva šolska stavba še vedno stoji pri farni cerkvi. Zgraditi jo je dal borlski gašèak Attems, v njej pa so prvotno stanovali njegovi uradniki. A kmalu je postala tudi ta stavba premajhna in pretesna za tedanje potrebe.Leta 1911 se je zaèela gradnja današnje šole. Polovico sredstev je dala država, polovico pa krajani sami. V enem letu je bila šola zgrajena. Veljala je za eno najlepših in najveèjih šol v okolici. V avli so postavili spominsko plošèo vsem veljakom, ki so sodelovali pri gradnji. Na žalost so plošèo med drugo svetovno vojno unièili nemški vojaki. Do zapleta pa je prišlo ob izbiri napisa na šoli. Hoteli so ga napisati v nemšèini in slovenšèini, a se je temu uprl tedanji župnik, ki je trdil, da naj bo napis v slovenšèini, saj bodo šolo obiskovali le slovenski otroci. Takrat je le malo manjkalo, da ni prišlo do pretepa med župnikom in krajani. Ker potem vsi otroci niso hodili v šolo, je tedanji ravnatelj Vinko Stoklas pobiral od staršev odškodnino in jih s tem prisilil, da so otroke pošiljali v šolo.Danes dobiva naša šola novo podobo. Gradijo novo telovadnico in štiri dodatne uèilnice, v naèrtu pa je tudi obnovitev notranjosti šole. Èeprav se šola na pogled spreminja, bo za vedno ostala vzgojiteljica mnogih uspešnih generacij.

Domen Vidoviè, 8.r., šola Leskovec

25

BABICA SANJA

Babica v dnevni sobi sedi

sanja, da z letalom v Grèijo leti.

Ko tja prileti, prostora veè ni.

`

A ko Aleš jo zbudi, se zaèudi govori:

“Glej ga šmenta, obale in letala veè ni,

verjetno le sanja se mi.”

Aleš Sitar4.r., OŠ Sela

Koranti iz Lancove vasi na gostovanju na Madžarskem

V Vidmu fašenk sedmiè zapovrstjo

Skoraj ne mine leto, da se folkloristi iz Lancove vasi ne bi so v petek in soboto pripravili manjša pustno obarvana druženja odpravili na kako gostovanje preko naših meja in zaèetek in karneval. Prviè so bili dokaj uspešni v organizaciji pustne letošnjega leta je že bil obetaven. Le nekaj dni potem, ko smo povorke, a do prihodnjega leta, ko naj bi znova pripravili pustno si v naših krajih oddahnili od pustnih norèij, naužili dobre zabavo v mestu, se bodo še kaj nauèili. Kdo ve, morda pa se bo zabave ter pokopali pusta, so se koranti iz Lancove vasi posebna skupina ljudi iz Szentesa prihodnje leto zares oglasila odpravili odganjat zimo in zganjat norèije na Madržarsko, na fašenku v Lancovi vasi in tam dobila kakšno dobro idejo. S v mesto Szentes, kjer pa o pustu razmišljajo povsem drugaèe prijetnega potepanja po Madžarski veliko povedo fotografije, od nas. A to Lancovovašèanov ni ustavilo, da bi ostali doma, zato jih nekaj zanimivejših predstavljamo.temveè so se odzvali na prijazno povabilo in odpotovali v zgodnjih jutranjih urah 1. Marca.

V svojo družbo so vzeli še pokaèa, mladenièa, ki sta na gostovanju predstavila pustni lik "baba, ki nosi deda" in Imreta Varju, ki je tudi tokrat potoval kot prevajalec in uradni predstavnik skupine. Domov so se vrnili po treh dneh napornega gostovanja, s prijetnimi vtisi, dobrimi obèutki in pohvalo gostitelja, ki je bil na njihovim nastopom izredno navdušen.Mesto Szentes na jugovzhodu Madžarske je vsaj po zgodovinski plati mesto vredno ogleda. Leži ob reki Köröa, naseljeno je že od kamene dobe, mesto je polno kulturno-zgodovinskih znamenitosti, sicer pa je to mesto sonca in termalnih kopališè, kar na Madžarskem sploh ni redkost. Szentes je le malo veèje od Ptuja, v njem pa danes živi blizu 35.000 prebivalcev. Mnoge od teh so glasni zvonci korantov iz Lancove vasi in pokanje bièa uspeli zvabiti na mestne ulici, kjer TM

Veselemu in norèavemu pustnemu utripu, ki je kar šest dni napoveduje, da bo sedmi povorki sledila še osma prihodnje vladalo v centru Lancove vasi pod velikim prireditvenim leto.

V povorki 7. fašenka v Vidmu so nastopili: muzikanti FD šotorom, smo v Vidmu dodali še tradicionalno fašensko Lancova vas, pokaèi iz Tržca, oraèi iz Majskega Vrha, Okièa, prireditev s povorko. Sedmo leto zapovrstjo se je Fašenka v Leskovca, mali in veliki oraèi Etnografskega društva Lancova Vidmu udeležilo veliko nastopajoèih iz domaèe in sosednjih vas, maškare iz OŠ Videm, podružnic Leskovec in Sela, lucije obèin, nastopilo je kar 28 skupin in blizu 1000 maškar, mask FD Lancova vas, pobreški plesaèi FD Pobrežje, FD "Rožmarin" in pustnih likov, obèina Videm kot osrednji organizator Dolena s plesalci, jurekom, raboljem, Haloška gostija iz povorke pa je za najbolj izvirne, zanimive in domiselne Leskovca, Maškare iz Ivanca na Hrvaškem, KTD Sovièe-pustne skupine pripravila šest lepih nagrad. Gost Dravci s prikazom Rimljanov in tlake, KD Sela, sekcija videmskega fašenka je bil princ ptujskega karnevala Zlatko podeželskih žena je pokazala kuharski teèaj na nekoliko šaljiv Don III. s svojim spremstvom. Povorko v Vidmu si je z naèin, krajani iz Apaè so predstavili vojašnico Apaèe in prvo velikim zanimanjem ogledalo mnogo ljudi, kar že


Bojno vozilo, iz Stojncev je pripotoval velik Titanik, krajevna skupnost Pobrežje je predstavila bionergetsko elektrarno, društva žensk Pobrežje pa življenje v svojem kraju. Na fašenku v Vidmu so zimo preganjali koranti Poetovio iz Ptuja, koranti iz Hajdine, Soviè-Dravcev, Pobrežja, Lancove vasi, Šturmovca in Turnišèa-Dražencev.

TMFotografije: Tatjana Mohorko


NAGRADE DOMISELNIM PUSTNIM SKUPINAM

1 nagrada: KTD "Klopotec" Sovièe-Dravci; Delo Rimljanov, prikaza tlake ob gradnji gradu

2.nagrada: Društvo žensk Pobrežje; prikaz življenja v Pobrežju

3.nagrada: Titanik iz Stojncev4.nagrada: KD Sela, sekcija podeželskih žena; Kuharski

teèaj5.nagrada: Vojašnica Apaèe6.nagrada: Bioenergetska elektrarna Pobrežje

NAGRADE SO PRISPEVALIKrajevna skupnost Videm, KZ Ptuj, Zavarovalnica Maribor, Certus Ptuj, Nova KBM d.d., poslovna enota Ptuj, Okrepèevalnica Majolka

27

Dober glas je vabil v Lancovo vas lanskega leta in po naši oceni s pripravami uspeli. V èasu od

7. do 12. februarja je bila Lancova vas ponovno na nogah. So kraji, ki so prepoznavni po svojih lokalnih prireditvah, in Lahko smo obèudovali veliko število pustnih likov (koranti, èe danes nekomu v bližnji in daljni okolici omenite Lancovo oraèi, pokaèi, …) in lepo število karnevalskih mask, ter vas, kaj hitro pogovor nanese na fašenk, na šotor, na prijetno ponovno uživali v prijetno pripravljenem in okrašenem vzdušje, na korante, oraèe, folklorno društvo, vztrajne prireditvenem prostoru šotoru, dobri glasbi in dobri organizatorje prireditev FAŠENK v Lancovi vasi.gostoljubnosti, postrežbi organizatorjev in gostilne Kozel.Za vse to je bilo potrebno veliko trdega dela, pri katerem so sodelovali èlani naših društev iz Lancove vasi, ostali krajani in mnogi drugi, v veliko pomoè pa so bili tudi letos naši sponzorji in donatorji. Èisti prihodek tudi od letošnjih prireditev bo v celoti namenjen gradnji veènamenskega doma s kulturno dvorano, odloèili pa smo se, da z gradnjo priènemo letos.

Èas mineva zelo hitro in letos smo se v pustnih dneh v Lancovi vasi družili že šestiè. Že ob prvem fašenku 1997, ki smo ga zaèeli naèrtovati v folklornem društvu Lancova vas, smo se odloèili, da bi društva v vasi na tak naèin lahko prišla do svojih prostorov namenjenih delovanju in druženju, da bi ustvarili pogoje za organiziranje kulturnih, športnih in drugih prireditev. Že prvi fašenk je potrdil pravilno programsko

Vsem, ki ste tudi letos pomagali pri pripravi in izvedbi naših usmeritev teh prireditev, in sicer, da ponudimo obiskovalcem prireditev »Fašenk 2002« se iskreno zahvaljujemo, kajti pustno izroèilo Lancove vasi in okolice, prijetno zabavo preprièani smo, da brez vas te prireditev ne bi uspele, hvala dobro poèutje in solidno postrežbo, vse to pa v prijetnem tudi vsem vam, ki ste bili naši gostje in veseli bomo, èe nas domaèem okolju. Pohvale, ki smo jih dobivali od tistih, ki so boste pohvalili, èe pa je bilo kaj narobe, pa raje povejte samo bili gostje na naših prireditvah so postajale vedno bolj nam. Hvala vsem sponzorjem in donatorjem in za konec naš obvezujoèe za nas.še znani rek: Dober glas vabi v Lancovo vas!Za »Fašenk 2002« smo se zaèeli pripravljati že v oktobru

Janko Jerenko

POVABILO NA VELIKONOÈNO RAZSTAVO V LESKOVCU

Turistièno društvo Klopotec Leskovec v Halozah in Osnovna šola Leskovec vabita na otvoritev razstave velikonoènih presmecev, pisanic in velikonoènih jedi. Otvoritev bov petek, 29.3.2002 ob 19. uri v prostorih gasilskega doma Leskovec. Razstava bo na ogled:- v soboto, 30.3.2002 od 8. ure do 18. ure- v nedeljo, 31.3.2002 od 8. ure do 18. ure- v ponedeljek, 1.4.2002 od 8. ure do 13. ure.

Vabljeni!

“Fašenk 2002” v Lancovi vasi


Turistièno društvo “Klopotec”

Tako je potekalo ocenjevanje …

Ocenili 54 vzorcev

Turistièno društvo Klopotec iz Leskovca je 5.marca letos organiziralo ocenjevanje vin. Prinesenih je bilo 54 vzorcev, od tega 25 zvrsti, 22 sortnih vin in 7 predikatov. Ocenjevalno komisijo so sestavljali èlani kmetijsko-pospeševalne službe Ptuj: ing. Miran Reberc, dipl. ing. Andrej Reberinšek , Pišek Milan, ter Jurij Cvitaniè, Bojan Lubaj in Jože Krajnc.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obèine Videm in Osnovne šole Videm

R A Z P I S U J E T A

Tekmovanje "KAJ VEŠ O PROMETU" za kolesa in kolesa z motorjem, ki bo v TOREK 07.05.2002 OB 14. URI v Osnovni šoli Videm.

Razpisni pogoji:- za kolesa lahko tekmujejo uèenci od 5. do 8. razreda, ki imajo opravljen kolesarski izpit;- za kolesa z motorjem lahko tekmujejo uèenci in dijaki (osnovnošolci in srednješolci), ki imajo opravljen

izpit kategorije H.

Prvo uvršèena tekmovalca iz obeh kategorij se bosta udeležila 11. državnega tekmovanja "KAJ VEŠ O PROMETU", ki bo letos 25.05.2002 v Vidmu.

Prijave sprejema Aleš Gregorec:Obèina VidemVidem pri Ptuju 542284 Videm pri Ptuju (do 03.05.2002)

Vabi Organizacijski odbor


Ocenjevalna ekipa

Najvišje ocene posameznih sort: Zvrst: 17,87 Jože in Tatjana Krajnc, Repišèe 9 laški rizling: 18,10 Janez Orlaè, Repišèe 4 b Chardonnay: 17,67 Benjamin Vidoviè, Repišèe 1 a renski rizling: 18,12 Bojan Lubaj, Repišèe 9 c rumeni muškat: 17,82 Franjo in Marija Bratušek,

Strmec 52 Sauvignon: 18,30 Bojan Lubaj, Repišèe 9 c,žametna èrnina: 16,82 župnijski urad sv. Andraž,

Zg.Leskovec, laški rizling-izbor: Stanko Bedraè Repišèe 11c.

Stanko Bedraè

29

Obèni zbor športnega društva Leskovecpoleg tega sta ekipi igrali na številnih turnirjih v velikem in malem nogometu, Naša prioriteta ostaja nov organizirali smo velik nogometni turnir za Haloški pokal v Leskovcu (v mesecu športni objektjuniju 2001), mali nogometni vaški turnir (v mesecu avgustu 2001), ekipi sta sodelovali in nastopali v dvoranski ligi obèine Videm, ekipa veteranov NK

Èlani Športnega društva Leskovec Leskovec se je udeležila nekaj nogometnih turnirjev, organizirali smo

smo se dne 23.02.2002 zbrali na medobèinski šahovski turnir posameznikov (v mesecu februarju 2001) in še bi

rednem obènem zboru društva. V lahko naštevali. Poleg vseh teh aktivnosti, smo èlani ŠD aktivno sodelovali tudi v

prisotnost i b l izu 40 è lanov, nekaterih projektih drugih društev in organizacij v kraju.

simpatizerjev in gostov smo analizirali delo preteklega 2001 leta in zastavili cilje za tekoèe 2002 leto. Pri oceni opravljenega dela v preteklem letu smo si bili enotni, da je bilo to eno najuspešnejših in najbolj plodnih let v zgodovini obstoja Športnega društva.

V poroèilu o delu smo se navezali na leto 2000, v katerem smo zaèeli z najpomembnejšim projektom doslej, namreè z gradnjo športnega objekta, okrog katerega se vse vrti in kateri je trenutna prioriteta vseh naših aktivnosti. Gradnja v letu 2000 je bila izpeljana do faze, ko je objekt dobil svoje obrise, v letu 2001 pa smo zaèeli z instalacijami in opremljanjem. Do zaèetka novega nogometnega prvenstva v jeseni lanskega leta je bilo potrebno urediti najnujnejše stvari v treh slaèilnicah, saj je bil to pogoj, da smo sploh lahko tekmovali, zato smo v istem letu uredili: 2 slaèilnici za nogometne ekipe in slaèilnico za sodnike, 3 tuš kabine, 3

stranišèa v objektu, zasilno opremili

NAŠI ŠPORTNI CILJI IN PRIÈAKOVANJA V LETU 2002klubsko sobo in zaèeli z gradnjo prizidka k objektu.

Za leto 2002 smo si na obènem zboru zopet zadali visoke in pogumne cilje. Predvsem smo se odloèili popraviti slab rezultatski vtis, ki sta ga pustili obe Postorjeno je bilo ogromno stvari, za nogometni ekipi v ligi MNZ v letu 2001. Temeljna dejavnost društva pa je tudi v uresnièitev katerih je bilo potrebno tekoèem letu usmerjena k dokonèanju športnega objekta in ureditvi nogometnega vložiti veliko truda, prostega èasa, igrišèa. Naši poglavitni cilji v letu 2002 so: dograditi prizidek k stavbi, zapreti volje, zagnanosti, denarja in še èesa. zgornji del objekta, narediti fasado na objektu in urediti okolico ter na Seznam tistih, ki ste vse to prispevali, je nogometnem igrišèu postaviti 3 "utice". Vse to bi bila podlaga za uradno otvoritev dolg, za kar se vam je Upravni odbor športnega objekta, ki se je vsi èlani že zelo veselimo in ki jo predvidevamo izvesti Športnega društva Leskovec na za praznik obèine Videm. Otvoritev objekta ob obèinskem prazniku bi bila tudi obènem zboru iskreno zahvalil. pomembna pridobitev obèine Videm, zato v tej zvezi upravièeno prièakujemo Èlani smo se strinjali, da smo bili manj dodatno finanèno pomoè obèine, saj redna obèinska proraèunska dotacija našemu uspešni pri delu z nogometnimi društvu komaj zadošèa za plaèilo vseh sodniških stroškov na tekmah mladinske in ekipami, kar je posledica prevelike èlanske ekipe, za vsa dodatna sredstva pa moramo poskrbeti sami. vneme in posveèanja gradnji in manj Preprièani smo, da smo v letu 2001 dobro delali, za kar velja zahvala mnogim tekmovalnemu delu. Kljub temu pa je pridnim posameznikom, èlanom in neèlanom društva. Odloèeni smo, da tudi v tem, tekmovalnem delu, bilo nadaljujemo zaèrtano pot, istoèasno pa verjamemo, da bomo ob taki vnemi dosegli storjenega kar nekaj. Èlanska in zastavljene cilje, zato vas spoštovani obèani pozivamo k sodelovanju in pomoèi mladinska ekipa sta s spremenljivim tudi v tekoèem letu.uspehom redno igrali v ligi MNZ Ptuj,

Vinko MLAKAR kjer sta odigrali skupaj preko 40 tekem,

Novi športni prostori ŠD Leskovec

[PORT V OBÎNI30

Tekmovanje Vulkanizer leta 2002 na celjskem sejmuV petek, 15. marca 2002 se je v prostorih Celjskega sejmišèa na sejmu AVTO VZDRŽEVANJE odvijalo tekmovanje VULKANIZER LETA 2002.Sodelovali so vulkanizerji iz cele Slovenije, pa tudi iz naše obèine smo imeli svojega predstavnika. Robert Markež, ki ima vulkanizersko delavnico v Tržcu je preizkusil svoje znanje in spretnosti na tem tekmovanju. Tekmovanje je obsegalo teoretièni in praktièni del. Najprej so morali tekmovalci pokazati poznavanje Zakonodaje s podroèja pnevmatik, vulkanizerstva, varnosti pri delu in seveda kako pravilno svetovati stranki. Sledil mu je praktièni del, ki je predstavljal ocenjevanje vzorènih pnevmatik. Za vsako pnevmatiko je moral oceniti ali je poškodovana ali ne ter za poškodovano še posebej doloèiti, kaj se je toèno zgodilo, ugotoviti vzroke poškodbe, kaj je treba narediti s poškodovano pnevmatiko , ali in kakšen je potreben poseg na vozilu in ne nazadnje ali in na kaj je potrebno opozoriti voznika glede uporabe pnevmatike.

Dejansko je tekmovanje predstavljalo preizkus vsega tega, kar

Rezultat, ki si zasluži èestitke tudi iz naše strani!prièakujemo od dobrega vulkanizerja. To pa ne pomeni le

S tem je dokazal, da ni le vulkanizer, ampak tudi oseba, ki mu menjavo pnevmatik, temveè tudi svetovanje in pravoèasno lahko brez skrbi zaupamo svoje konjièke kar se tièe njihove opozorilo, da ne bo nepotrebnih težav z "gumami".obutve in dodatne opreme ter se brezskrbno podamo v nov dan.

Ob tem naj povem še to, da je Robet Markež v tej veliki množici tekmovalcev iz cele Slovenije dosegel uspešno 6. mesto in

Pripravila: KMdosegel pisno priznanje za pokazane spretnosti in znanja.


Original BUTOLEN HarmonikaRobi ButolenDravinjski Vrh 70, 2284 Videm pri PtujuTel.: 02 764 41 01, Mobitel: 041 803 549

* izdelava diatoniènih harmonik* servisne storitve* pouèevanje diatoniènih harmonik

- Vsaka harmonika se izdela po želji naroènika, kar je posebnost harmonike- Harmonika se izdeluje iz prvovrstnega resonanènega lesa- Harmonika ima kovinsko diskontno mehaniko- V harmoniko so vgrajene najboljše glasilke TIPPO A MANO- Harmonika ima regulator basnega jermena- V ceno harmonike so vkljuèeni moèni podloženi jermeni, blazina na hrbtni strani harmonike in kovèek.- Za harmoniko velja kratek dobavni rok- Garancija za harmoniko je 1 leto, servis je zagotovljen

NAROÈNIK LAHKO IZBIRA: - barvo harmonike in meha - število in postavitev trobent - dvoglasno ali triglasno uglasitev

Na željo naroènika se izdela harmonika posebnih dimenzij.

31

Lani policijsko pisarno obiskalo 108 obèanovV minulem letu smo policisti PO Podlehnik v sodelovanju s države, kakor tudi na ravni PU Maribor, kjer se odstotek policisti drugih enot na obmoèju obèine Videm izvedli vrsto udeležencev, ki so udeleženi v prometni nesreèi pod vplivom aktivnosti in nalog ter pri tem dosegli naslednje rezultate. alkohola giblje med 8 in 10%, na obmoèju PO Podlehnik pa

14%. Iz doloèil Zakona o varnosti cestnega prometa smo v letu 2001 na obmoèju obèine Videm obravnavali 1555 oseb, Varnostne razmere lahko na vseh podroèjih policijskega dela zoper katere smo Sodniku za prekrške podali 138 predlogov na obmoèju obèine Videm ocenjujemo kot zadovoljive, saj za uvedbo postopka o prekršku, 14 oseb je bilo pisno ne beležimo porasta kaznivih dejanj, pri tem pa smo uspeli opozorjenih, 1403 osebam pa je bila na kraju prekrška poveèati preiskanost kaznivih dejanj z lanskih 58% na 61%.izreèena denarna kazen.Prav tako smo z naèrtnim delom uspeli ugotoviti veè èrnih

odlagališè smeti in ostalega odpada, ter izslediti storilce, zoper katere smo ustrezno ukrepali. S svetovanjem, Pri varovanju državne meje je bil dan velik poudarek na opozarjanjem in nenazadnje tudi z represivnim ukrepanjem prepreèevanje ilegalnih prehodov meje, odkrivanje ilegalnih smo uspeli zmanjšati število tako imenovanih travniških kanalov za vodenje oseb preko državne meje, kakor tudi požarov, kateri so nastajali predvsem zaradi nedovoljene in odkrivanju ilegalnega vnosa orožja, eksplozivnih snovi in neustrezne uporabe odprtega ognja na prostem. Še vedno ne streliva ter tihotapstvu ostalega blaga preko meje. V tem moremo biti zadovoljni s stanjem varnosti na podroèju sklopu smo obravnavali 2 skupini oseb, ki so ilegalno prišle cestnega prometa, saj ugotavljamo, da so posledice sicer iz R Hrvatske v R Slovenijo in sicer 13 državljanov Irana in manjše, medtem ko se je število vseh prometnih nesreè skupino 11 oseb (7 Kurdov, 2 Pakistanca in 2 Afganistanca), ponovno nekoliko poveèalo. kateri so s pomoèjo vodièev državno mejo prestopili na

obmoèju Cirkulan, skupaj s 4 vodièi pa so bili prijeti na obmoèju Vidma. Zoper vodièe smo na Okrožno državno Pri opravljanju nalog s podroèja varovanja državne meje pa tožilstvo Ptuj podali kazenske ovadbe, tujce pa predlagali v ugotavljamo, da se je število ilegalnih prehodov zmanjšalo, nadaljnji postopek pri sodniku za prekrške na Ptuju.kar pa je delno tudi posledica preusmerjanja “ilegalnih

kanalov” na druga obmoèja izven policijskega oddelka Podlehnik (npr.Ormož, Središèe). Na podlagi usmeritev GPU, PU Maribor in PP Ptuj smo v

preteklem letu usmerili veliko našega dela v preventivno dejavnost na obmoèju obèine Videm.Tako smo v preteklem Prav tako na podroèju javne varnosti v preteklem letu letu izvajali aktivnosti, katere so se kazale v obiskovanju in beležimo upad kršitev veljavne zakonodaje, poveèali smo opravljanju razgovorov z žrtvami kaznivih dejanj in nadzor nad delom gostinskih objektov, pri èemer je bilo v prometnih nesreè s hujšimi posledicami ter v opravljanju primeru ugotovljenih kršitev zoper odgovorne podanih veè razgovorov s kršitelji povratniki, v neposrednem predlogov za uvedbo postopka o prekršku pri Sodniku za sodelovanju na ravni policije in obèine, delo v SPVCP obèine prekrške Ptuj, s èimer smo posledièno tudi zmanjšali število Videm in preventivno delo v vseh treh osnovnih šolah.kršitev v javnih lokalih.

Nazadnje bi omenil še delovanje policijske pisarne, ki se Odrivanje in preiskovanje kriminalitete kot ena izmed nahaja v prostorih obèine Videm, za katero pa lahko trdimo, osnovnih dejavnosti policije je na obmoèju obèine Videm da se je med obèani dokaj dobro uveljavila, saj se obisk iz leta glede na leto 2000 v upadu za 4 kazniva dejanja, saj je bilo v leto poveèuje.Tako je v letu 2001 policijsko pisarno Videm skupno obravnavanih 42 kaznivih dejanj, v letu 2000 pa 46.obiskalo 108 strank, v letu 2000 pa 82 strank, ki so prosile za Od vseh navedenih kaznivih dejanj smo v letu 2001 uspeli storitve policije ali iskale nasvet.preiskati 28 kaznivih dejanj.

Ker so vremenske razmere ugodne, se veliko imetnikov koles Stanje javnega reda in miru na obmoèju obèine Videm z motorjem z njimi odpravi na vožnjo. Naj vas opozorimo, da ocenjujemo kot pozitivno, saj se je zmanjšalo število vseh vedno med vožnjo uporabljajte varnostno èelado in da se kršitev po razliènih predpisih. Od tega smo v letu bliža prvi maj, ko bodo morala biti registrirana tudi kolesa z 2001obravnavali 74 kršitev Zakona o prekrških zoper javni motorjem, zato pravoèasno poskrbite za tehnièno red in mir (v letu 2000 pa 77).brezhibnost vozil in njihovo registracijo.

Kot je že bilo navedeno, da so posledice prometnih nesreè na Bližajo se velikonoèni in prvomajski prazniki, zato vas kakor obmoèju obèine Videm v razmerju s predhodnim letom že nekaj let, tudi letos pozivamo k mirnim praznikom in ugodnejše, pa ne moremo biti zadovoljni s številom vseh praznovanju brez pokanja petard, možnarjev, pokanja s prometnih nesreè, ki so v porastu. Tako so se v letu 2001 na karbidom in drugimi pirotehniènimi izdelki. Ne dovolimo, cestah obèine Videm skupno zgodile 103 prometne nesreèe v da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti in preizkušanje letu 2000 82. Od tega 1 (3) s smrtnim izidom, 7 (12) oseb je poguma in znanja, prekinil mir, sreèo ter ogrozil naše zdravje bilo hudo telesno poškodovanih in 56 (26) oseb je zadobili ali zdravje in mir naših najbližjihlahko telesno poškodbo. V vseh ostalih prometnih nesreèah

pa je nastala le premoženjska škoda. Kot sekundarni vzrok v prometnih nesreèah je vožnja pod vplivom alkohola, pri katerem moèno odstopamo od povpreèja tako na ravni Miran Brumec, VPO Videm

POLICIJA SVETUJE32

SLS SKD Slovenska ljudska stranka OO Videm

Redna letna konferenca OO SDS Videm

Med drugimi je dejal predsednik stranke, g. Friderik Braèiè:" Posebno bi omenil obèinske volitve, na katere se moramo dobro pripraviti. Izbrati kandidate, kateri morajo imeti èim veè sposobnosti in volje za delovanje v obèinskih organih in takšni kandidati, bi si prav gotovo pridobili zaupanje volilcev. Imamo dobre kratkoroène in dolgoroène razvojne programe. Prav s tem programi se moramo predstaviti obèanom ob zagotovilu, da jih bomo tudi realizirali. Predstavili bomo kandidata za župana, za katerega smo preprièani, da bo uspešno vodil in predstavljal našo obèino.

Stranka je imela 22. februarja 2002 redni letni obèni zbor. Udeležimo se predsedniških volitev! Z udeležbo bomo Udeležila sta se ga tudi obèinska odbora iz Majšperka in izpolnili svojo dolžnost in s tem dali možnost, da zmaga Ptuja ter g. župan Franc KIRBIŠ. kandidat, za katerega smo glasovali.Udeležba naših èlanov je bila številna, kakor tudi Z dobrim delom bomo pridobivali zaupanje obèanov, nove simpatizerjev stranke. Pri poroèilih: predsednika, blagajnika èlane in simpatizerje naše stranke. Pomembno je, da z našim in tajnika je bilo podano delo prejšnjega leta. Za letošnji naèrt delom nadaljujemo, zato prosimo za udeležbo na sestankih in dela si je stranka zadala veè aktivnosti za obèinske, aktivnost pri volitvah.”predsedniške in volitve v državni svet. Tajnica stranke, Bernarda Galun

Tudi letos smo se èlani obèinskega odbora SDS Videm in naši Drugaèe pa je konferenca potekala v znamenju letošnjih simpatizerji zbrali na redni letni konferenci, ki je bila v petek, volitev. Predstavljen je bil bogat naèrt dela, ki je zastavljen 1. februarja 2002, v prijetnih prostorih Rekreacijskega centra predvsem na osnovi letošnjega volilnega leta. Naša prva Dravinja v Dravinjskem Vrhu. naloga je vsekakor aktivno delovanje izvršilnega odbora v Da je naš obèinski odbor živ in aktiven, potrjuje dejstvo, da je pripravi na jesenske volitve in medsebojno sodelovanje vseh bila letošnja konferenca po številèni udeležbi najmoènejša èlanov. Leto 2002 bo vsekakor zaznamovalo politièno sceno doslej. Z veseljem smo prisluhnili besedi gostov: in mi si že sedaj prizadevamo, da bi šli na volitve s podpredsedniku sveta stranke g. Miroslavu Luciju, kakovostno pripravljenimi kandidati.podžupanu obèine Kidrièevo, g. Zvonku Holcu in Pridobivanje novega èlanstva je naša konstantna naloga. predsedniku OO SDS Kidrièevo g. Marjanu Petku. Tako smo na konferenci z veseljem èestitali petim novim Najprej so bila podana poroèila. Predsednik Stanko Simoniè èlanom in jim v spomin na ta trenutek poklonili vrtnico.je v svojem poroèilu poudaril aktivno delovanje izvršilnega Za sklep naj dodam le še to, da se ni potrebno bati za odbora skozi vse leto. Pohvalil je tudi novo obliko prihodnost slovenske pomladi, saj je vedno veè takih, ki si medsebojnega informiranja naših èlanov preko internega želijo "ustvarjati Slovenijo vrednot"!glasila Informator. Petra Krajnc

Narava se je prebudila iz zimskega spanja,zlati sonèni žarki jo odevajo v najlepše barve in pisane podobe.

Cvetje, zelenje, pomladanski veter inptièje petje… vse to nam prièa o ŽIVLJENJU!

Pred nami je èas velike noèi. Želimo vam mirne in doživete praznike, z željo, da bi mogla vsaka roka poseèi po zvrhanem košu velikonoènih dobrot in pisanih pirhov!

OBÈINSKI ODBOR SDS Videm

SDS

Socialdemokratska stranka SlovenijeOO SDS Videm

Ob~inski odbor Videm

STRANKARSKI KOTIÊK 33

Praznièno velikonoèno razmišljanje

“O, vi, ki ste vredni daritve boga rana in da so bile te rane zastrupljene z mnogimi stvarmi in da so te stvari služile za muèenje svojega Stvarnika. Toda stvari

niso bile krive. Kriv je bil èlovek in še vedno je.

Kriv je bil èlovek. Kriv vse od dne, ko je poslušal satana v Èe bi primerjali našo nepopolnost z Jezusovo popolnostjo in zemeljskem raju. Vse do tistega trenutka stvari stvarstva niso Njegovo boleèino z našo, bi morali spoznati, da nas Oèe ljubi imele ne trnja, ne strupa, ne krutosti za èloveka, kot izbrano bolj, kot je Njega v tisti uri, in morali bi Ga ljubiti z vsem bitje. Bog je èloveka postavil za kralja. Ustvaril ga je po svoji svojim bitjem, kot Ga je Jezus ljubil kljub vsej Njegovi podobi, sebi sliènega, v svoji oèetovski ljubezni pa ni želel, strogosti. da bi stvari postale èloveku past. A satan je nastavil past.

Kršèanstvo ni nauk, temveè osebno sreèanje z Jezusom Najprej èloveku v srce, s kaznijo za grehe pa mu je ta rodila Kristusom, živim in proslavljenim. Ne, da nam posreduje trnje in trpljenje.neko veèje znanje, temveè da nas uvede v skupno življenje z

Roka, ki jo je Bog dal èloveku, da bi se razlikoval od divjih Njim. Samo tisti, ki sliši glas, trkanje, ki odpre, bo deležen živali in ki naj bi jo rabil, kakor ga je Bog pouèil, se je sobivanja in kraljevanja z Jezusom. V veliki meri že tu na dvignila nad Sina Božjega in mu dala zaušnice, udarce s zemlji, saj zavedati se Njegove navzoènosti in nenehno živeti pestjo, se oborožila z bièi, zgrabila klešèe, zato da izpuli lase v tem zavedanju, kljub premnogim težavam, pomeni radost, in brado, ter zgrabila veliko kladivo, da zabije žeblje. Noge mir, ljubezen, gotovost, prihodnost…To pa je že kraljevsko èloveka, ki bi morale teèi izkljuèno zato, da bi èastile Božjega stanje. Sina, so hitele le zato, da ga ujamejo, so ga suvale in vlaèile

Zaradi vsega tega nas Velika noè klièe k radovanju. Radujmo po poteh do njegovih krvnikov, ga zasule z brcami, kar se ne se, toda resnièno. Vstali Jezus je med nami, v nas in z nami. sme poèeti niti s trmoglavo mulo. Usta èloveka, ki bi morala On je naš mir, naša sreèa, naša veèna rešitev. Vsako trpljenje uporabljati besedo, ki je kot dar dana izkljuèno èloveku med in nesreèa, vse boleèine in življenjski križi, ki nas zvijajo, vsemi ustvarjenimi bitji, da bi z njo hvalil in slavil Božjega imajo svoj smisel, ker samo po muki in križu se gre gotovo Sina, so se napolnila s psovkami in lažmi in jih skupaj s svojo naproti slavi vstajenja.slino izpljuvala Nanj. Razum èloveka, ki je dokaz

èlovekovega nebeškega izvora, je samega sebe utrujal, ko je Naj te letošnja Velika noè napolni z radostjo, naj bo za vse izumljal skrajno prefinjeno trpinèenje. sreèna in naj Kristusov mir vlada v vseh nas!

Èlovek se je v celoti poslužil sebe in vsakega posameznega dela svojega telesa za muèenje Božjega Sina. In pri muèenju

Frenk Muzekje na pomoè poklical zemljo in vse stvari na njej. Iz potoènega kamna je naredil izstrelke, da ga ranijo, iz drevesnih vej palice, da bi ga tepli. Da bi ga vlekli, so iz konopljine vrvi naredili zanko, ki ga je rezala v telo, iz trnja so spletli krono, ki ga je žgala na njegovi utrujeni glavi, iz mineralov pekoèi biè, iz trstike orodje za muèenje, iz cestnega kamenja pasti za opotekajoèe noge Njega, ki se je umirajoè vzpenjal, da umre križan. Zemeljskim stvarem so se pridružile še stvari z neba; mraz zore na njegovem telesu že izmuèenem od smrtnega boja v vrtu, veter, ki se je zasekal v rane, sonce, ki mu je še poveèalo vroèino in mrzlico, ter prineslo muhe in prah, kar je zaslepljalo utrujene oèi, saj jih ujetnikove roke niso mogle veè zastreti. In stvarem neba so se pridružila še vlakna, ki so bila dodeljena èloveku, da z njimi prekrije svojo goloto, usnje, ki je postalo biè, volnena obleka, ki se je lepila na rane od bièanja in je ob drgnjenju in trganju ran zadajala nove boleèine. Vse, vse, vse je prišlo prav za muèenje Božjega Sina. Njemu, ki je vse te stvari ustvaril, so v uri, ko je bila žrtev darovana Bogu, vse postale sovražne. Utehe ni našel v nobeni stvari. Kot strupene kaèe se je obrnilo, da mu ujeda telo in da še poveèa boleèino.

Na to bi morali misliti, ko trpimo. Tako zelo malo razmišljamo o tem. Premalo. Ne mislimo na to, koliko smo Ga stali in s kakšnimi mukami je doseženo naše rešenje. Pritožujemo se že zaradi odrgnine, zaradi udarca ob rob, zaradi glavobola, ne pomislimo pa, da je bil Jezus ena sama

O PRAZNIKIH34

Videmsko kulturno društvo pripravilo proslavoob marèevskih praznikih posveèenih ženskam

Za vaš praznik … je bil naslov kulturno-zabavne prireditve, ki so jo èlani KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju pripravili v nedeljo, 17. marca v videmski obèinski dvorani v poèastitev obeh »ženskih« marèevskih praznikov. V kulturnem programu so se najprej predstavili gledališèniki z enodejanko Tekoèe zadeve, potem pa so nastopilI: ljudski pevci Vinogradniki z Vidma, Fantje iz Jurovec, ljudska godca Jože in Jožek Milošiè iz Vidma, muzikanta FD Lancova vas, lovski oktet Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, harmonikar Davorin Horvat, videmski tamburaški orkester, za popestritev programa pa sta poskrbela še mlada pevca Dušanka Hrga in Andrej Vaupotiè. Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorila Jože Šmigoc, predsednik KD Videm, v imenu videmskega župana pa Boris Novak, tudi predsednik odbora za družbene dejavnosti, ki jo svoj nagovor zakljuèil z mislijo »gradimo svet kot eno samo ljubezen, zaupanje, spoštovanje«.

TM

Dragi otroci in starši!

Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti vas vse skupaj vabita na družinski izlet! Povod za druženje je svetovni dan družine, ki ga uradno praznujemo 15. maja.

Za cilj letošnjega potovanja smo si izbrali ljubljanski živalski vrt. Ker prièakujemo veliko družbo, smo za prevozno sredstvo izbrali vlak. Na izlet se bomo odpeljali v soboto, 11. maja 2002, ob 6.45, vrnili pa se bomo popoldan.

Izlet je za vse otroke brezplaèen, cena za odrasle pa je 3000 SIT in vkljuèuje prevozne stroške in vstopnino.

Informacije dobite na sedežu Društva prijateljev mladine Ptuj, Miklošièeva 5, vsak delavnik od 8. do 11. in od 12. do 14. ure in na telefonskih številkah 774 27 81 in 031 356 845. Kontaktna oseba je Mojca Bezjak.

Prijave sprejemamo do 26. aprila 2002. Otroci brez spremstva staršev se izleta ne morejo udeležiti.

Veselimo se veselega druženja ob svetovnem dnevu družin!

Milovan Miluniè, l.r.Nataša Zagoranski, l.r.Vodja projekta Predsednica DPM Ptuj

O PRAZNIKIH

Povabilo na družinski izletPovabilo na družinski izlet

35

IZ NA[IH KRAJEV36

V Tržcu prvo ocenjevanje kvintona in domaèih salamŽlahtnina z brajd, tako nekateri pravijo domaèemu kvintonu, najveè mešanega rdeèega, nekaj manj èistega kvintona in le spet dobiva na veljavi. Kvinton premorejo skorajda še pri trije so bili vzorci šmarnice, ob vinu pa je komisija ocenila še vsaki hiši na našem obmoèju, ob kvintonu pa se prileže še 12, po okusu razliènih salam.domaèa salama, in prav to dvoje je èlane gasilskega društva Kvinton so pokušali Zvonko Arneèiè, Edi Hojnik in Konrad Tržec vodilo k pripravi ocenjevanja domaèih dobrot. Janžekoviè, salame pa Jože Cvetko, Jože Orlaè in Sreèko Ocenjevanje so pripravili v nedeljo, 17. marca, ob kvintonu, Sitar. Na koncu je bilo zanimivo prisluhniti še rezultatom šmarnici in rdeèem mešanem, pa so ocenjevali še domaèe ocenjevanja, dogodek pa so s pesmijo popestrili tudi Fantje iz salame. Jurovcev in muzikantje FD Lancova vas.Pobudnika za ocenjevanje sta bila Franc Novak in Bogomir Hliš, èlana PGD Trèec, sicer oba znata pridelati dober ŠTIRJE ŠAMPIONIkvinton in tudi salame, tako pravijo njuni prijatelji, za pomoè Komisija je doloèila, da si priznanje za najboljšo domaèo pa sta skupaj z gasilci naprosila obèino Videm in župana salamo zasluži Jože Klinc iz Lancove vasi, odloèitev pri Franca Kirbiša, ki tega družabnega dogodka nikakor ni želel šmarnici je bila med tremi v prid kletarja Franca Novaka iz zamuditi. Tržca, najboljši žlahtnino med kvintoni ima po ocenah Z ocenjevanjem kvintona in domaèih suhomesnih izdelkov komisije Stanko Vidoviè iz Lancove vasi, mešano rdeèe pa so v Tržcu prièeli že v nedeljo dopoldan, ko sta komisiji imeli sta znala najbolje pridelati Barbara in Rudolf Tušek iz Tržca.polne roke dela s pokušanjem in zapisovanjem ocen. Prinesenih je bilo kar 39 vzorcev domaèe kapljice; od tega TM

Najboljši kletarji in pridelovalci nagrajenih dobrot Za dobro vzdušje so poskrbeli s kulturnim programom

ng200203

Documents