navojniešk&g-a okraja - dolenjskilist.si · tek naših tovaren. Naš kmet je še mo ...

G r a d i m o svo j d o m Prav vsem je še dobro v spominu,

kakšni smo izšli iz domovinske vojne. Na vsakem koraku razvaline, požgani domovi, razdejane tovarne, uničena polja. Uničene so bile naše zaloge, ob­rabljena ali odvzeta naša osebna imo­vina. Lahko bi rekli: ostali smo v osvo­bojeni domovini goH in bosi pred raz­dejanim domom. Poprijeti smo za delo. Popravili domove, uredili tovarne in ustvarjali boljše življenjske pogoje. In ne samo to. Pripravili smo tudi boljši življenjski standard ljudem, ki niso nikdar in nikoli v kapitalistični Jugoslaviji poznali življenja, vrednega delovnega človeka. Potrebe so bile ve­like, zahteve ogromne. Da bi vse to lahko izvršili in izpolnili obljube, je morala naša ljudska oblast razpisati ljudsko posojilo. Mnogi so tarnali in jadikovali za denarjem, ki so ga imeli po blazinah in nogavicah. Mnogi so ja­dikovali, da bo zopet vojna in zato rahi in potrebuje država denar. Prav nič čudnega ni bilo tako jadikovanje. Navajeni smo bili takega izsiljevanja od strani izkoriščevalskih držav. Vse take države, kakor so bili stara Avstro-Ogrska in Jugoslavija, so razpisale državna posojila le takrat, kadar so bi­le že povsem v razsulu, ko so mogočni oblastniki uvideli, da bodo izgubili svo­je stolčke. Dejali so si: »Bolje je, da ljudstvo izgubi male prihranke, kot pa mi velike profite.« In res: ljudstvo ni nikdar dobilo vrnjena posojila.

Vse drugače je bilo z našim posoji­lom novo ustvarjeni Jugoslaviji. Ne po petih letih, ampak takoj že prvo leto in naslednje leto so dobili nekateri po­vrnjeno ne samo vsoto, ki so jo poso­dili, ampak tudi obresti, mnogi pa tudi nagrado. Iz tega denarja, ki je prišel skupaj pri vpisu posojila, se niso naku­povali kanoni, puške in drugo morilno orožje, ampak stroji, orodja in mate­rial za borbo proti naravnim neprili-kam in težavam. Za borbo, za ustvarja­nje boljših življenjskih pogojev. Tej borbi so že postavljeni večni spomeni­ki: Litostroj, Mariborski otok, Žirov­nica, Brčko—Banoviči, Šamac—Saraje­vo, Dunavski prekop, Avto cesta Brat­stvo in Edinstvo, Rade Končar, Zele-niki, Novi Beograd, Nova Gorica itd., Ud., itd. Vse to nam daje vero v še lepše in še boljše življenje.

Takoj po osvoboditvi smo računali na večno zvestobo in nenehno prija­teljstvo in tovarištvo med borci proti fašizmu. Računali smo, da bomo res­nično po naukih Lenina in Marxa ži­veli pravo socialistično življenje, t. j., da nam bodo večji in bolj razviti na-r°di pomagali v naši borbi za izboljša­nje življenjskih prilik. Toda urezali s ^ o se. Zmotili smo se v svojih raču­nih. Spoznali smo, da je le najboljši življenjski pregovor: »Pomagaj si sam«, oli kakor pravi naš južni brat: »Uzdaj ^e u se i u svoje »kljuse«. In poprijeti

navojniešk&g-a okraja Te dn i je v razs tavn i p i s a rn i poverje-

ništva za l oka lno gospodarstvo v Novem mestu živahen vrvež. P r e d p r i p r a v e za raz­stavo lokalnegiai gospodarstva okra ja , k i bo od1 1, do 10. ju l i j a , so raizigibale v sa okra jna in kraljevina p ro i z vodna podjetja, zadružne delavnice i n večji de l obr tn ikov . V s i t i so z razs tavn im odborom na čelu sk l en i l i , da mora b i t i letošnja razstava v e r n a s l i k a go­spodarske dejavnost i vseh treh sektorjev. Za to v z b u j a napovedana naizstava že sedaj v e l i ko zanimanja , saj obetajo p r i r ed i t e l j i i n razs tav l ja l c i pokaza t i mars ika te ro novost i n zanimivost iz dosedanjega, razvo ja loka lnega gospodarstva.

Novomeški okra j je bogat na surov inah. Z a r a d i predvojne zaostalosti Dolenjske teh mars ik je n iso izkoriščali, mars ika te ra veja obr t i , p redvsem domače, p a je v zadnj ih desetletj ih zaspala. Razstava bo zato p red ­vsem ^pokazala po ta i n možnosti za i z k o r i ­ščanje domačih v i r o v surov in , doslej dose­žene uspehe i n naloge, k i stoije pired l jud­s k i m i odbor i Do len jske p r a v v tem pogledu.

Gozdno bogastvo o k r a j a bo n a razs tav i bogato zastopano. Raznovrs tno prede lavo le­sa ter- izkoriščanje odpadkov za izdelovanje uporabn ih predmetov bodo pokaza la držav­na, zadružna i n p r i v a t n a podjetja. Lesna ' ga­lanter i j a i n siuha roba bosta zastopani p red-

R a z s t a v a l o k a l n e g a g o s p o d a r s t v a N O V O M E S T O - 1. -10. j u l i j a 1 9 5 0 v o s n o v n i šoli

SPORED:

V soboto, 1. j u l i j a ob 4. u r i po­po ldne o tvor i t ev

Zborovanja v sindikalnem domu: V ponedeljek, 3. j u l i j a zborovanje vseh l o k a l n i h podjeti j državnega, z a ­družnega i n p r i va tnega sektorja V petek, 7. j u l i j a zborovanje vseh novator jev, rac iona l i za tor jev i n u d a r n i k o v novomeškega okra ja

Kulturno-prosvetne prireditve: 1. ju l i j a z abavn i večer {gledališče

S K U D »Dušan Jereb«) 2. j u l i j a koncer t (orkester S K U D

»Dušan Jereb«) 3. j u l i j a koncer t vojaške godbe 4. j u l i j a koncer t (pevski zbor S K U D

»Dušan Jereb«) 5. j u l i j a F o l k l o r n i večer 6. j u l i j a z abavn i večer (gledališče

S K U D »Dušan Jereb«)

7. j u l i j a koncer t (orkester S K U D »Dušan Jereb«)

8. j u l i j a z abavn i večer (gledališče S K U D »Dušan Jereb«)

9. j u l i j a pevsk i koncer t (pevski zbor S K U D »Dušan Jereb«)

Vse pr i r ed i t ve na zabavnem pros toru ob 21. u r i

Izleti: 2. j u l i j a Gospodična — b o l n i c a v Pender j e vk i — zadruga Orehov i ca ; odhod ob 6. u r i z jutraj 9. j u l i j a Trška gora; odhod ob 9. u r i dopoldne 10. ju l i j a ob 11. u r i dopoldne z a k l j u ­ček razstave s pode l i t v i j o nag rad i n d ip l om

N a razstav i bo t u d i z abavn i prostor V s t o p n i n a : 20 d i n za ogled razstave,

20 d i n za zabavn i prostor .

smo še močneje za kramp in lopato. Še močneje smo pognali stroje, še bolj smo se zagrizli v delo. Naši rudarji so se zarili v zemljo in dnevno višali ogromne kupe zemeljskih zakladov za tek naših tovaren. Naš kmet je še moč­neje zagrabil za vodke oral in večal površino orne zemlje, naš umski dela­vec je še huje napel možgane in ustvar­jal nove in nove domisleke. Vse to je pripomoglo, »da petletka naša teče ...« Še en napon, še ena vzpetina in prišli bomo na vrh, vrh prve naše petletke. Ali bomo pustili naš voz sredi klanca, ali bomo naš polet sredi višine usta­vili? Ali bomo dopustili, da bi zdrk­nili navzdol? Ali se vam ne zdi, da se nam bodo smejali? »Vrag vas dal, pe­hali ste se in mučili, pritegovati pas, odpovedovali dobrotam. Zakaj? Za nič! Ljubčki moji, ali ste ob pamet?« Ali bi ne bilo tako, kot je na vasi s človekom, ki dan za dnem znaša svoje domovanje, se muči in trudi,, da bi si ustvaril lepši dom in so mu vsi za­vidni, pa se naenkrat ustavi, se usede

v gostilno in pije in zapije vse. Ne sa­mo svoje žule in trud, ampak tudi svoj Ugled.

O ne, prijatelji, z nami ni tako. Ali se spomnite na težke čase leta 1942? Ali se spomnite na hudo uro nemškega vdora leta 1943. in se spomnite na divjanje 1944. leta? »Mi se ne damo!«, smo zakričali v svet. In svet je dejal: »To je pa ljudstvo, to je pa narod!« Pomagajmo mu! In dosegli smo, kar je bila želja naših prednikov. In tudi sedaj se ne bomo dali. Mi gradimo se­bi lepši dom in gradimo svojim zanam­cem lepše čase. Dali bomo v skupnost kar imamo, dali bomo od sebe svoje prihranke in dali bomo državi vse, da bo lahko zadostila našim zahtevam. Bolje je, da v svoji družini zberemo prihranke, kot da bi v drugo hodili na posodo.

Prav zato se bomo odzvali našemu vodstvu, ki razpisuje drugo ljudsko po­sojilo, ki naj zagotovi rast našemu go­spodarstvu, nam pa lepše in boljše življenje.

vsem po Suhokrajnčanih. Iznajdl j ivost K L O Žužemberk za razvoj, l oka lnega gospodarstva bo presenet i la markikakšen l judsk i odbor, k i v svojem l oka lnem gospodarstvu v zadnj ih l e t ih morda n i n a p r a v i l n i t i k o r a k a napre j , a i m a bogate surov ine pred nosom.

K a j vse se da na red i t i iz r a zn ih vrst g l ine — i n te je skoraj povsod v okra ju n a pretek —, bodo pokaza l i pečarji, lončarji in opekarnar j i . Sentjternejsfca domača lončarska obrt se bo topot p reds tav i l a z i z v i r n i m i iz­d e l k i posebno dob m je novomeški okra j za­ložen tud i si kremenčevim peskom. Doslej so našli že 20 vrs t najfinejšega peska, med n j i m i tud i spec ia ln i pesek, k i giai nujno po­trebuje težka indust r i ja . O k r a j že za laga s tem peskom nekatere tovarne — ve l ikane naše pet letke, izvaža pa ga t u d i v ino­zemstvo. £ a pesek — dev ize !

Industr i ja gradbenega mate r i a l a , lesna, čevljarska, m i za r ska , k o v i n a r s k a , t ekst i lna s t roka i n druge, vse se p r i p ra v l j a j o za raz ­stavo, n a ka t e r i bodo pokaza le svoj napre­dek zadnj ih let. N a d 70 obr tn ikov se bo ko­salo v sposobnosti i n iznajdl j ivost v pro iz ­v o d n i i n r epa ra tu rn i de lavnost i . Domača obrt iz Suhe K r a j i n e i n šentjernejske dol ine se bo p r a v t ako p o s t a v i l a L o v c i bodo raz­s tav i l i kože polhov, k i so dragocen i zvozn i predmet, k a k o r tud i kože d r u g i h d i v j ad i . K r a j e v n i l j udsk i odbor i so že pos la l i vzorce r u d n i n , k i se nahajajo v n j ihov ih k r a j i h . Razstavo bodo poživili tudii p r i s p e v k i čebe­lar jev, p lan incev i n športnikov, sodeloval i bosta p a n a njej tud i republiška tovarna igrač i n tekst i lna t ova rna iz Novega mesta.

Izpuščeno ne bo seveda tud i gostinstvo s tu j sk im prometom, saj je Do len jska mnog im delovnim* lj,udem naše domovine še vedno precej nepoznana dežela. P r i r o d n e lepote Roga i n Gor jancev bogate pa r t i z ansk ih spo­men ikov i z bližnje slavne pre tek los t i , čar dol ine K r k e i n vabl j i vast do l en jsk ih v i n s k i h goric, vse to bo h k r a t i s p r i k a z a n i m i uspehi na razs tav i lokalnegai gospodarstva pričalo, da gre Do l en j ska k r e p k o p o pot i , k i s i jo je izbra la ! že v le t ih narodnoosvobodi lne borbe. Razs tava lokalne industr i je , ob r t i , do­mače o b r t i i n komuna lne de javnost i v No­v e m mestu bo zato nova močna vzpodbuda za bodoče de lo i n i zpo ln i t ev nalog, k i j i h p r e d l oka lno gospedarstvo ok ra j a postavl jajo potrebe l judstva T g

Zaprosili smo za 50°/o popust na že leznici za obisk razstave.

Odlikovani sta III. krška in V. novomeška

brigada Za požrtvovalno delo pri izpolnjevanju

plana sečnje lesa je Izvršni odbor Osvobo­dilne fronte Slovenije uvrstil med dosedanje udarne brigade tudi III. krško brigado.

III. krška brigada je presegla na sečišču Lesno industrijskega podjetja Straža pri No­vem mestu svoj plan 6.392 kub, metrov za nekaj sto kubičnih metrov.

V brigadi je bilo živahno tudi politično in kulturno delo.

Izvršni odbor O F Slovenije je podelil naj­boljši brigadi v bazenu prehodno zastavo. Podeljena je bila V. novomeški brigadi, ker je izvrševala dnevno normo stoodstotno, ka­kor tudi za dobro kulturno in politično sta­nje v brigadi.

S t r a n 2 i D O L E N J S K I L T S T « Stev. 19.

P r i v a t n i o b r t n i k i in i n d u s t r i j e in o b r t i

V mrzličnem de lu za rastavo ko la lne indu­str i je i n o b r t i , k i je ptrevzelo vsa novomeška, p a tud i podeželska zadružna in državna- pod­jetja, tud i o b r t n i k i p r i va tnega sektorja ne sto­je ob s t ran i , nego je tempo de la zajel tud i n je i n j i h potegni l v .svoj; vr t inec . K a m o r k o l i , v ka te roko l i obrtniško de lavn ico t i s t ih obrt­n ikov , k i -so se za razstavo p r i j a v i l i , stopiš, vidiš lahko , kako delajo, k a k o l ika jo in ob l i ­kuje jo svoje z a razstavo pr i j av l j ene predme­te. Neka t e r i so svoje izdelke že dogotov i l i p re ­cej p red s tav l j en im rokom, pa zato i z d e l k i že čakajo n a prevoz na razs tavn i prostor , k jer bo čim najbolje p r i ka zana vsa obrtniška de­lavnost. G l a som pri j iavnice, k i j i h je podp i ­salo 5 čevljarjev, 11 krojačev, 2 krojačici, 2 k o l a r ja , 3 k l epa r j i , 4 ključavničarji, 12 mizar ­jev, 2 p l e t i l j i , 1 v r va r , 7 kovačev i n 1 m l i n a r , skupa j 50 obr tn ikov , razberemo, da bo teh 50 obr tn ikov razstav i lo vsega p reko 130 ko­sov r a zn ih predmetov, med k a t e r i m i bodlo ne­k a t e r i p redmet i prave umetnine, p a tud i iz­de l k i , k i bodo tako po i zde lav i a l i zamis l i in samoin ic ia t i vno najdenem mate r i a lu v z b u j a l i v e l i ko zanimanje. Po l eg praktičnih i n za vsak. danjo rabo po t r ebn ih predmetov, bomo- v i d e l i tud i predmete, k i sicer v praktičnem življe­n j u človeku niso nujno po t rebn i , v endar pa j i h človek uporab l ja kot okrasne predmete, d a s i z n j i m i okras i i n polepša stanovanje i n razvesel juje oko. Največ i zb i r e bo seveda v m i z a r s k i s t rok i , k j e r <bo n a v s a k način v z b u ­ja la pozornost m a l a otroška j ed i ln i ca z dlvema m i z i c a m a i n 20 stolčki, ka j p r i p r a v n a za D I D , da ne omenjam k r a s n i h spalnic , kab inetov i n drugega pohištva, k i ga bodo p r i v a t n i m i za jtr razs tav i l i . T u d i »Okno novic« bo vzbuja lo svojevrstno zanimanje, p r a v z a rad i sivojevst-ne i zde lave . Gospodinje p a bodo imele ka j

r a z s t a v a l o k a l n e v N o v e m m e s t u

gledati , kako se poprav l j a stara počena že­lezna posoda, k i jo tako zelo potrebujemo v gospodinjstvu, z last i še n a kmet ih . P r a v go­tovo bo zan imivo pogledat i , k a k o se i z od­padkov pre j i c in volne popravljajo ' razne ple­tenine, k i postanejoi tako poprav l jene uporab-ne še za daljšo dobo. Čevljarji nas bodo pre­senet i l i z vsakovrs tno obutvi jo , k a r bo zani ­m i v o tolikoi bol j , ke r je danes težko dob i t i usnje, kakršno b i b i l o potrebno za izdelavo finejših s tvar i , p a s i bodo nekate r i čevljarji pač pomaga l i n a drug način in se tako pred­s tav i l i g l eda lcem ko t p r a v i s t rokovn jak i , k i znajo včasih i z zelo s k r o m n i h sredstev kaj ustvar i t i . Seveda- ne bodo zaostajal i krojači in krojačke. T u d i tu bo i z b i r a mnogovrstna-. V e l i k o n a m obeta tud i ko larstvo , k j e r naj t i b i l p r i k a z a n nekak razvoj- kolesa-.. Pa- k l e p a r j i i n ključavničarji? O, tud i tu bo m a r s i k a j no­vega i n lepega, p a še bol j praktičnega i n po­trebnega v gospodarstvu a l i gospodinjstvu.. Z l as t i k l e p a r s k i i zde lk i bodo zelo poživili raz­stavo kmečko-gospodarskih predmetov. In ko­vači? Brane , ogreibalni in okopa ln i p lug i , raz­ne p r i p r a v e za gozdarska d e l a i n drugo, bodo priča, da maši podeželski kovači zelo dobro razumejo tok našega časa i n njegov tempo i n bodo s -svojim de lom dokaza l i , da. so vedno p r i p r a v l j e n i kmečkemu l juds tvu izde lat i tako orodje, k i m u -bo olajšalo njegovo težavno delo.

P r i v a t n i o b r t n i k i , -ki se mora jo bo r i t i , k a r se tiče mate r ia la , še vedno z zelo v e l i k i m i težkočami, medtem k o imajo razne zadružne i n državne delavnice nepr imerno več mater ia ­l a na razpolago, bodo k l j u b temiu pokaza l i , d a so enakovredn i z d r u g i m i o b r t n i k i , ter da so absolutno- zmožni izučiti resnično dober obrt­niški kader . -r-

Šentjanški rudarji v borbi za plan 16. jun i j a 1950 ob p o l sedmih zjutraj so

krmelj&fci rudiarji p r i &>t. Janzu l z p o m i n pOur

l e tn i p l an . Dopo ldanska i zmena, k i je p l a n i zpo ln i l a , se je po končanem delu* zbra la k slovesnosti , pridružili soi se j i p a tud i r u -d a r i i dopoid.-usfce izmene.

P r e d separaci jo je vse živo. Rudniška si­r ena je naznan.ua v vroče i n soparno po­poldne štirinajsto uro. R u d a r j i t emnih , za­gore l ih obrazov so posed l i pros tor p r e d se­paraci jo . Tovariš Riček, d i r e k t o r podjet ja, je po pozd ravn ih besedah op i sa l p o m e n delov­ne zmage i n se z ahva l i l vsemi, k i so s svo­j i m t rudom pr ipomog l i , da je rudn ik 14 d n i pred r o k o m i zpo ln i l svojo nalogo.

Šentjanški r u d n i k je eden izmed zao­sta l ih s lovensk ih rudn ikov , k i n i b i l meha­n i z i r a n . Bivši l a s tn ik i soi i m e l i le en c i l j : Izkoriščati delavce i n kopa t i premog tam., k jer je biloi manj stroškov. Z a zaostalost je še danes občutna. Vods tvo podjetja se zelo t rud i , da bo r u d n i k v najkrajšem- časiu za p r vo s i l o opremljen, z m o d e r n i m i naprava ­m i . Sedanje ročno vr tan je p remoga bo na ­domest i l kompresor , električni pogon bo za­menja l težko ročno delo.

K l j u b tehničnim o v i r a m so ruda r j i šent-jan i ikega p remogovn ika i z p o l n i l i p l an štiri­najst d n i p r e d r o k o m i n s tem dokaza l i , da je n j ihova požrtvovalnost Večja od1 vseh ov i r .

Uspeh i mesečnih p lanov so b i l i v p r v i h mesecih s labi . K o p a je vodstvo p revze la nova u p r a v a i n k o so izboljšali de lovno d i ­sc ip l ino, je b i l p l a n v mesecu m a r c u pre­sežen- za 2°/o, v a p r i l u z a 43%>, v maju- za 22 % i n s 16. juni jem z a 25

K večji s tor i lnost i de la so p r ipomog l i tud i Trboveljčani, k i so ods top i l i nekaj sta­r i h strojev, s ka t e r im i so m e h a n i z i r a l i dovoz premoga n a separacijo.

Delovnoi d i sc ip l ino p a še kršijo- nekater i ponede l jkar j i , ' katerim- bo vodstvo, r u d n i k a odvze lo vse ugodnosti , k i j i h imajo ostal i ruda r j i . P r i de lu so v prostem času rudar ­jem- pomaga l i nameščenci r u d n i k a s tehnič­

n i m osebjem, p-red nekaj tedni pai je prišlo na nedel jsko akc i j o v r u d n i k tud'i 36 tova­rišev i n tovairišic i z Rebupdiškega odbora s ind ika ta rudar jev .

Večja stori lnost p r i de lu je pr ipomog la , d a so dosegl i tud i p l a n znižanja polne last­ne cene, tako da se je šentjanški premog p r i ton i pocen i l za 100 d i n

B r i g a d a osemkratnega) u d a r n i k a A l b i n a S i l e , b r i g ad i r j i K a r l a S t i ha i z druge in Iva­na F l a j sa i z trinajste- br igade, b r i g ad i r j i Henr ika i Faibjamai i n v s i os ta l i r u d a r j i p a bedo z mehanično ured i t v i j o r u d n i k a poka­za l i , ka j zmore jo n j ihove roke. Šentjanški r u d n i k se bo k m a l u uv r s t i l m e d srednje-ve l ike slovenske rudn ike .

R u d a r j e m v Krme l ju l pa bo t reba čimprej zgrad i t i kopa ln ico . Sedaj odhajajo z de la neuoniti i n p o l n i p r a h u . P r i p r a v l j e n i so po­magat i v p ros t ih u rah p r i gradnj i , vendar je k red i t , k i je b i l dodel jen za kopa ln ico , premajhen.

T u d i s p r esk rbo n i vse- v redu. Mesa- ne etobijo včasih po t r i tedne. Od 1 Okra jnega l judskega odbora Trebnje pričakujejo več pomoči in uv idevnost i p r i razdel jevanju; živil. Z a prevoz ma t e r i a l a j i m je- b i l ob­l jub l j en av tomobi l , vendar ga k l j u b dv* -k r e tnemu nakaz i l u še nimajo.

R u d n i k , k i je m e d najzar.stalejšimi v re­p u b l i k i i n od katerega pričakujemo še ve-f iko uspehov, se bo z mehanizac i jo i n po o t vo r i t v i novega dnevnega k o p a močno raz­v i l . Šentjanški r u d a r j i bodoi s svo j im napor­n i m , a častnim de lom u t r d i l i dobro ime do­lenjskega rudarja'.. Do l en j sk i p remogovn i ba­zen, k i k r i j e v zeml j i še ogromne količine r javega premoga, bo po zaslugi, naših r u ­dar jev p r i speva l dragocene stotine i n tisoče ton p r emoga za industri joi, promet , podjetja i n gospodinjstva.

S svo j im zadn j im uspehom so šentjanški rudar j i dokaza l i , d a hočejo b i t i zmagov i t i tud i v d rugem po l le t j i i četrtega leta T i to­ve pet letke. Zenja

D e l o l j u d s k e inšpekc i je Delo i n uspehi L judske inšpekcije vedno

znova potr juje jo njeno potrebo i n nujnost obstoja. L jud je z zadovol js tvom i n razume­van jem spremljajo in podp i ra jo delo l jud ­s k i h inšpektorjev p r i odprav l j an ju napak, k i povzročajo nezadovol jstvo m e d l judstvom.

Ugotov i tve posameznih s k u p i n l judske i n ­špekcije nas prepričujejo, da je v naših ustanovah i n podjet j ih, k a k o r tud i na vas i ,

. po k r a j e v n i h l j udsk ih odbor ih , po držav­nem-, zadružnem i n p r i v a t n e m sektorju še vedno precej nerodnost i i n neznanja. Več­kra t izhaja to iz sebičnosti i n škodoželjnosti neka t e r ih posameznikov . S k u p i n e l judske i n ­špekcije so poleg komis i je državne kont ro l e t ist i l j udsk i o rgan i , k i odkr i va jo neprav i lno ­st i , j i h pomagajo reševati, če i z v i ra jo i z ne-rednosf i a l i nepoznavanja, a l i pa j i h jav­ljajo oblastem, da one ukrepa jo prot i namer­n i m škodljivcem. N a ta način l judstvo ne­

posredno v p l i v a na redno poslovanje vseh ustanov, podjet i j , k ra j e vn ih l j udsk ih odbo­rov , predvsem p a t i s t ih , od ka t e r ih zav is i r edna p reskrba in dv i g življenjskega stan­darda delovnega l judstva.

Og le jmo si nekaj p r imerov dela l judske inšpekcije, kakšne napake je o d k r i l a v ne­k a t e r i h podjet j ih i n ustanovah.

L j u d s k a inšpekcija p r i vaškem- odboru O F Brusn i c e je o d k r i l a , da je tehtnica pokvar ­jena, ter da so zato potrošniki oškodovani. P r i i zda jan ju živilskih nakazn ic na kra jev­nem l judskem odboru pa je ugotov i la nekaj slučajev, da upravičenci do zagotovljene pre­skrbe ne pre jemajo živilskih nakaznic , tem­več so j i h p re j ema l i t i s t i , k i niso upravičeni.

L j u d s k a inšpekcija p r i Vaškem odboru O F Smihe l p r i N o v e m ' rnes A , i , k i je ena najbol j ­ših v ok ra ju , je tud i stalno na delu. ' K o n ­cem meseca naprav i p lan za p r ihodn j i me­

sec. Tako je izvršila preglede v podjet j ih, ustanovah, kmečki zadrug i i n n a kra j evnem l judskem odboru. Napake , katere so se po­jav i le , je že v k a l i za t r la .

Iz gorn j ih p r ime rov v id imo , k a k o zelo je l judska inšpekcija potrebna, da se take i n podobne napake odprav i jo . V enda r ugotav­l jamo, da se j i povsod ne posveča dovolj pažnje. Vede t i moramo, da je inšpekcija ena izmed ob l ik politične akt iv i zac i j e množic. V njej p r i d e demokratičnost naše l judske obla­st i najbol j do i z raza , saj je l judstvo u p r a v i ­čeno k o n t r o l i r a t i delo državnih, zadružnih in p r i v a t n i h ustanov, katere mora jo de la t i za skupen smoter. Obenem p a je to ob l i ka na j ­tesnejšega sodelovanja z l judsko oblastjo, k i mora takoj uk r epa t i tam, k jer je potreba, da se napake odprav i jo , k r i v c i pa pokličejo n a odgovornost. S p r a v i l n i m delom si bo l jud­

ska inšpekcija p r i dob i l a najširše množice, k i bodo v njej v ide le poroka , da tisto, k a r j i m pr ipada , dobe, obenem pa , da i z svoje srede izločijo vse tiste elemente, k i hqčejo živeti na račun delovnega l judstva. Zato je treba nud i t i o rgan i zac i j i l judske inšpekcije vso po­moč p r i njenem, delu.

Naročamo vsem grupam l judske inšpekcije, da vršijo preglede n a zahtevo l judstva ter da ne čakajo, kdaj bodo dob i l i p i smen i n a ­log od s t ran i Okra jne kontro lne komis i je za izvršitev preg leda v ustanov i a l i podjet ju.

Tako bo delo p r i vseh g rupah l judske i n ­špekcije uspešno, kot je zaželeno. Dolžnost g rup l j udsk ih inšpekcij je, da sodelujejo p r i l judsk i oblast i , posebno sedaj, k o delajo raz­rez p l a n a p r i oddaj i mast i i n mesa, tako da ne bo nepotrebnih napak, p r o t i k a t e r i m se vs i bor imo. K. M.

Z a 10 k g k o p r i v - 4 p a r e ženskih n o g a v i c Neka j tednov me že bode v oči napis v

izložbi naše kmet i j ske .zadruge: Nabirai jmo zd rav i l na zelišča! »Dolenjski list« sprašuje bra lce : »A l i t u d i t i raaibinalš z d r a v i l n a ze­lišča?« I n n a sestanku je poveda l akt i v i s t , da ležijo v naših gozdovih m i l i j o n i i n m i l i ­j on i d inar jev po t leh. No-, sem s i m i s l i l , v hosto s icer pogosto zahajam, pa mi l i j onov še n isem vidlel. D a b i se pai za lubje k r h l i k e , vrbe, p a za sladke koren in ice , ptavico, ar-n iko , akaci jo , l i po i n d rug ih sto i n ne v em k o l i k o vrst zdravi-krih rož, lub ja a l i k o r en in res dob i lo tako lepe denarce — pa eno. aučjviio n i s em verjeti.

D o k l e r se n isem opekel — z navadno: bo- ' dečo k o p r i v o . . ,

Tako je biilo. Z ženo sva že nekajl tednov računala na levo i n desno, k a k o b i o b r n i l a točke. Z a fanta r a b i v a čevlje, za n jo blago za l ahko obleko, no, zame p a nekaj- p e r i l a . B o šlo? O seveda b i šlo, če ne b i prišle vmes — nogavice.

»Nogavice potrebujem, pia, konec!« je p r i -b i l a žena.

V z d i h n i l sem. B o fant b rez čevljev a l i pa jaz brez srajce, sem računal i n jo sku­šal prepričati, da b i se m o r d a da lo še po­trpet i neka j časa s s ta r im i nogav icami . Nič, pa nič. Nogavice: mora jp b i t i .

T iste dn i so v zadrug i p r e u r e d i l i izložbo; čez noč so pos tav i l i t ja lepo tekst i lno blago, e last iko, čevlje i n — nogavice . . . Z r a v e n p a vab l j i v lepak: Nab i ra j t e zd rav i lna zelišča! In da je b i l a vsa stvar še bolj- vab l j i va , so dek l e ta i z zadruge nasadila- v lončke i n zaibcijčke prave rast l ine. V izložbi j e r a s l a zajčja detel j ica, airnika, ma l e modre plav iee , ve j ica akaci je , črnega bezga, lučnika a l i pa ­peževe sveče, gozdne pres l ice , r m a n se je bohot i l m e d tavžentrožami i n — k o p r i v a m i .

V nedel jo popoldne smo se odločili. Z ženo i n s fantom, sem zav i l n a gmajno; ob l a rku , k i se vleče za vasjo, je celo morje k o p r i v . . . Navadn ih , pekočih k o p r i v . . , Iz­v l e k l i smo vsak po eno desno rokavico, i n začeli smiukiaiti l iste. Najprej- je šlo počasi. V vrečah se je komaj poznalo , d a nabiramo-. No, res smo se n e k a m nerodno siukali oko l i rast l ine, k i smo jo doslej samo zaničevali.

R e s o l u c i j a C e n t r a l n e m u k o m i t e j u K P S

L j u b l j a n a .

D e l o v n i k o l e k t i v G o z d n e man ipu l a ­ci je Po l jane l e s n o i n d u s t r i j s k e g a pod je ­t ja N o v o mesto , z b r a n n a m a s o v n e m ses tanku 17. V I . 1950, je ob ra vnava l naše p l a n s k e zadolžitve i n izvršitev po l l e tnega p l a n a . O d tu V a m pošilja­m o pro tes tno reso luc i jo p r o t i v s em on im , k i n a s ov i r a j o p r i izvrševanju našiih na log .

Z a g o t a v l j a m o V a m , da zavirači p r i nas ne bodo ničesar o p r a v i l i . T o ob­l jub l j amo danes, k o je z a naš k o l e k t i v ve l ik p ravn ik . R a z u m e l i smo p o m e n meseca go zda rs t va i n izvršitev p lana . V r g l i s m o se z vso s i l o n a delo, k a r daje jasno s l i k o današnji dan, k o pro ­glašamo 38 u d a r n i k o v .

T o naj bo> dokaz , d a s t o j i tudi. naš k o l e k t i v v p r v i h v r s t ah za izvršitev p l ana , hkrat j . p a naj bo o d g o v o r v s e m zgagarjeim i n sp l e tkar j em, k i nap ihu j e ­j o z l og lasno reso luc i jo I n f o rmb i r o j a p r o t i naši socialistični u r e d i t v i .

Še napre j borno z d e l o m dokaizoval i , d a s m o zvesiti s i n o v i nove Jugos lav i j e i n b o r c i za čimprejšnjo- i z v edbo p l a n a in i zg radn je soc i a l i zma .

N a j živi de l a vsk i r a z r ed nove Jugo­s lav i je , borec za i z g radn jo s o c i a l i z m a !

N a j živi C K K P S ! • • • N a j živi maršal T I T O , p o d čigar

v o d s t v o m bomo vse naloge: i z po ln j e va l i ! Udarniki gozdne manipulacije Poljane.

Potem se je spomni la žena, da b i vsa reč lahko šla hitre je . Pos la la je fanta poi srp i n nažeta k o p r i v zai nekaj debe l ih košev. O, zdaj je šlo. Ce lo r okav i co smo o d v r g l i i n smiukaJi l ist je k a r z roko. V začetku nas je peklo-, toda tant se n a m a je k m a l u sme­j a l i n kaizal rdečo reko, češ l e h i t i t a ! V treh u r a h smo vreče nabasa l i i n jo u b r a l i domov.

Nap r e j je povest k r a t k a . N a podstrešju' se je k o p r i v a posušila, čez teden d n i p a je žena suho l ist je odhe-sla v zadrugo. Dek l e ta so jo presenečenoi pogledala. N iso j i ver je la , da smo se res l o t i l i nab i ran ja . K o p r i v do danes še n i nihče- oddal v naši zadrug i .

»Ravno prav,« j i je de ja la pos lovodk in ja . »Pravkar sem d o b i l a okrožnico, da bomo za kopr i ve odslej da ja l i 50 odstotkov vrednost i oddane količine v nakazn i cah za indust r i j ­sko b lago po nižjih cenah.«

;>K;aj bom- torej dobila?« je vprašala že­n a v v e l i k e m pričakovanju.

»Za 10 k g kopriv,« je r ek l a poslovod­k in j a , ko je vsula, l istje iz vreče v zaboj na tehtnico, »boste dob i l a 200 din.; poleg tega pa imate p rav i c o n a k u p i t i industr i jskega b laga za 100 din.«

»Bi l ahko dob i la nogavice?« se je ogla­s i la nato mo ja srčna naibiralka k o p r i v i n željno pog ledala n a polico-, k j e r so ležale svetle i n temne nogavice ter sijale v sv i le ­nem b l esku .

»Seveda! K o l i k o , dva , t r i pare?« Z e n a je dahn i l a : »Štiri . . . « Opo ldne so ležali d oma n a m i z i štirje

p a r i nogavic i n še stotaik. Faairt p® bo zdaj dbibil čevlje, jaz sraijco i n • žena blago zta lahko obleko.

»Bomo še šili nad koprive?« smo se v smehu vprašali, fant p a je p r i b i l :

»Sem že i zvoha l , k je raste bodeča neža, srčnai moč i n ba l d r i j an ! V nedel jo se p r i ­pravita!«

T a k o smo zašli m e d zb ira lce zelišč. T i ­stim. Tomažem, k i ne ver jamejo kme t i j sk im zadrugam, cenam i n nagradam, v b lagu, pa priporočam, da se opečejoi s kop r i v o , k a k o r sem se jaz... P o t em bodo ver j e l i , da- ležijo p r i nas m i l i j o n i po t l e h . . . S. Z.

K A K O SMO POSTALI DELOVNI? N a S e l u p r i M i r n i šteje skup ina L judske

m lad ine S loveni je 14 članov, toda žal se to n i n i k j e r poznalo . Zaka j? Odbor |e b i l slab, to je b i l o mnenje nas vseh. Kadar k o l i jie b i l sk l i c an sestanek, j i h je prišlo na sestanek zelo malo , k e r je b i l na, sestanku vedno p r ep i r . Povsem jasnoi je, da. n a takem sestanku n i hote l nihče ostati , zato so edlen za d r u g i m odha ja l i .

S k l e n i l i smo, da izberemo nov odbor. In res tako j , k o je nastop i l n o v odbor , se je začelo življenje v naši s k u p i n i . Ses tank i so b i l i vedno bol je ob i skan i i n začeli smo t študijem. Napoveda l i smo tud i tekmovanj« sosednjemu Zabrd ju , Izvršili smo 60 pro­stovo l jn ih u r de la ter p r i t e gn i l i še vso ostalo neorganiz i rano mlad ino . O r g a n i z i r a l i smo tud i stre lsko družino, kil p r a v lepo- dela,.

Zdaj , k o smo nas top i l i p ravo pot, p a nam je t reba tud i kaj nud i t i . Saj ne zahtevamo ve l iko . Nu jno potrebujemo svojo sobo, kje* bomo i m e l i sestanke, da ne bo. t reba iskat i pros tora šele tedaj, k o bo vsa skup ina zbra­na V tej sobi b o m 0 osnova l i tudi- knjižnico i n i m e l i svoj1 kotiček. Ce opravimo, še- to. potem bomo l ahko s ponosom, g ledal i naše uspehe in se uv r s t i l i med najboljše i lkupine v okra ju . g S-

Z ZDRUŽENIMI MOČMI SE VSE NAHE1?! V St. Janžu so n a p r a v i l i v 8 dneh novo

telefonsko l in i jo v dolžini 3223 m. CepraV je b i l o de lo naporno in deževno vreme, so okoliški kmet je , d e l a vc i , učH-te|js,tvoi, pkr n i r j i i n vse množične organizac i je v z t r a j a 0

i n p r i dno delale. Tovariš Mirko- P r i j a t e l j i * 5

tovarišica Golotbova sta delo dobro o r g ^ n i z i ra la . 23. a p r i l a -so de l a l i 14 ur. Poirur ga-li so tud i te legraf ist i pod: vodstvom to-V-Smoliča. 26. a p r i l a ob štirih popo ldne J e

telefoni zape l . V i d i t e , z združenimi močmi, se. vise J 1 * 1 '

redi . — .Doberničani, Tržiščani! Posnemaj* 6

Sentjanževce, pa bo tud i p r i vas kmial^ telefon B . *'

Stev. 19. > D O L E N J S K I L I S T « S t ran 3

Plodno delo orkestra S K U D „Dušan Jereb" v Novem mestu

E n a najdelavnejših sekci j novomeškega s in­d ika lnega k u l t u r n o umetniškega društva je b i l v sezoni 1949/50 p r a v gotovo orkester . Po l eg pet ih samosto jnih koncer tov je orkester na­stopi l še sedemnajstikrat z daljšimi a l i k r a j ­šimi g lasben imi vložki n a vseh pomembnejših akademi jah, svečanostih i n r a z n i h p r i r e d i t v a h množičnih organizaci j i v Novem 1 mes tu i n en­k ra t v Trebn jem, D a je posta l orkester s s-vojiim r e s n i m de lom i n z: v i d n o rast jo tako v Pogledu kakovos t i k a k o r naraščujoče širine svojega reper toar ja v k u l t u r n e m življenju, me­sta i n okraja 1 nepogrešljiv, je pričal po leg ostalega tud i obisk vseh n j egov ih p r i r ed i t e v .

V torek 13. j un i j a je p r i r e d i l o rkester za­ključni koncer t letošnje i g ra l ske sezone. P o d tak t i rko tov. J a k o b a Mikuliča je znova po t rd i l , da s t r e m i z a umetniškiimi izpopolnjevanjem 1 i n da sega p r i t em t u d i p o zahtevnejših glasbe­n i h d e l i h . Z a uvod je orkester za ig ra l Mende l -son-Bertbo ld i jevo Svatbeno koračnico, Godar -dovo U s p a v a n k o i n pestre Ur ibachovo Spomine n a melodi je . S k l a d b e soi b i l e olbčiutenO izva ja­ne, čeprav b i v p r v i h dveh v neka t e r i h tak t ih b i l o želeti še ma lo več sk ladnos t i . I zva ja lc i so b i l i nagra jen i z navdušenim pr i znan j em, k i je ve l ja lo tud i čutno in tehnično dovršeni i g r i tov. O n d r i s k a za njegov čelo-solo v Uspavanki ' . Nato je zape la a l t i s t ka tov. Mar i ja . Gerde j eva od lomke i z Riufoinsteinove Gozdne samote i n Schuber tove S m r t i n dek l i c a ter Pavčičevo Pada le so cvetne sanje. S svojimi nastopom je osvo j i la poslušalce, k a r l ahko t rd imo tud i iza naslednjega so l i s ta tov. D a n i l a K e r t l a , k i je za i g ra l C. M . Web'rov Konce r t op. 73 za k l a ­r ine t solo. O b a solista je spremi ja l p r i k l a v i r ­j u tov. Stane F i n k .

S l e d i l a je Schuibertova Podoknica , ' katero je zape la tov. Gerde j eva s spremi jevan jem orkest ra . S o l i s t k a i n orkester sta žela za; svoje Umetniško izvajanje zasluženo pohvalo'. Z a zaključek je za igra l o rkes ter Cajfcovskega A n -dante cantaibile .in Leu tne r j e vo S lavnostno uver turo . Obe s k l a d b i sta i z z vene l i po lno i n da l i občotefc vigranega., harmoničnega orke­stra.

O b p o l n e m de lu o rkes t ra je t r eba omeni t i tud i s k r b z a naraščaj1, z a ka te rega s k r b i G las ­bena šola. N j e n a zadnja j a v n a p r o d u k c i j a je pokaza la , da gradi n a t r d n i h temel j ih . Poseb­no p r i znan j e gre članu orkes t ra tov. D r a g u Sprocu , k i uspešno vod i m l a d i n s k i orkester ,na G lasben i šoli i n k i je v k r a t k e m času dosegel

s s v o j i m vzgojnimi de lom lepe uspehe. Skoda le, da de l o vn ih članov o rkes t ra ne posnemajo tud i godben ik i novomeške godbe n a p i h a l a , k i še vedno, samo životari. Čeprav je ok ra jn i s i n d i k a l n i svet l a n i nabav i l za b l i z u 50.000 d inar j ev r a z n i h p i h a l n i h ins t rumentov ter so v mes tu n a razpo lago inštruktorji vojaške godbe, to vprašanje ne p r i d e z mr t ve točke.

K o zaključuje S K U D »Dušan Jereb« svoje k u l t u r n o prosve tno delo v l e tu 1949/50, se ob k o n c u sezone znova postav l ja p r e d njegov or­kester, d ramsko družino i n druge sekcije pe­reč p r o b l e m dvorane z a p r i r ed i t v e . Oder se­danje dvorane v D L P n i p r i m e r e n za insitn> menta lne in voka lne koncer te ; nujno b i b i l o n a p r a v i t i p r i m e r n o školjko i z l esen ih plošč. N a d rug i s t ran i p a je ta dvo rana e d i n i pros tor v mes tu za vse predstave k inematogra fskega podjetja, za gledališke predstave, koncer te , nastope, akademi je i n vse druge pros lave . D v o r a n a je pos ta la za v s e to p rema jhna , po­leg tega p a zarad i pogoste zasedbe t r p i nemo­t en razvo j k u l t u r n e g a i n prosvetnega de l a mesta. U r e d i t e v tega vprašanja naj, b i b i l a ena p r v i h na log mestnega komuna lnega go-gospodarstva. m

Orkes te r — i n d r a m s k a družina poleg pev­s k i h zborov — V t em le tu t u d i n i mogel i zpo l ­n i t i p l a n a gostovanji po< vaseh v ok ra ju i n drugje n a D o l e n j s k e m ter v B e l i K r a j i n i za­rad i p oman jkan j a p r e v o z n i h sredstev, a l i pa so m u b i l a ponu j ena n e p r i m e r n a p r e vo zna sredstva tako za g lasb i la k a k o r za igra lce . P r i m e r e n avtobus, s kater imi b i razpo laga l n . pr . P u t n i k s svojo novomeško' podružnico, b i rešil l a h k o mimogrede t u d i to važno vpraša­nje, po leg tega p a b i b i l s temi storjen za tu j skoprometn i razvoj ' Dolenjske 1 v e l i k ko rak napre j . Lansko, .gostovanje o rkes t r a i n . p r . v Kos tan j e v i c i , St. Jerneju, ter v Šmarjeških i n Do l en j sk i h t op l i cah je ostalo tamkajšnjim pre­b i v a l c e m v p r e l e p e m spomiinu. M n o g i m željam vaških k u l t u r n o umetniških društev, k i p ro ­sijo za gostovanje oirkestra i n d ramske d r u ­žine, p a S K U D letos n i moge l ugod i t i p r a v iz navedenega v z r oka .

Bogat in i sk r en aplavz , s k a t e r i m so b i l i nagra jen i godben ik i novomeškega o rkes t ra ob svo jem zadnjem konce r tu , ,naj bo sk romna za­h v a l a z a njihovo' v z t ra jno i n nesebično delo. Hvaležni smo j im' z a umetnost, k i nam' jo po­sredujejo'. T .

Po končanem nastopu je b i l rod i t e l j sk i sestanek, n a kateremi so b i l i starši opozor­j en i na nekatere napake otrok i n pozvan i , niaij skupno s šolo- vzgajajo svoje otroke. N a ­to je F r o n t a žena pode l i l a 16 m a t e r a m i n n j i h o v i m dojenčkicm pleničke. Razde l i l o p a se je tud i 280 k g m l e k a v p r ahu .

V s e m tistimi, k i se še danes smejejo za našimi h r b t i i n nočejo ra zumet i današnje s tvarnost i p a odgovarjamo.: »Ne bojte se, p u ­st i l i v a m bomo., da. boste sami želi i n po­s p r a v i l ^ k a r v a m bo p r inese l smeh. K l j u b vašemu nasprotovanju, pia. bomo. m i , k i se zavedamo svoj ih dolžnosti db skupnost i , v z t ra ino stopal i naprej ' za izbolišanie živ­l j en j sk ih p r i l i k . Mirtič J u l k a

A L I V T I H A B O J U R E S N I M A M O V S I P R A V I C E D O Z D R A V E P I T N E V O D E ?

Iz naše va s i se še nismo og l a s i l i v Do­l en j skem l i s tu , k e r pač n i smo i m e l i ka j na ­pisat i . Sedaj, p a je prišla tud i k nam suša i n s t em prevažno vprašanje vode. Vse­povsod r a zp rav i jiaimoi o studencu i n vodn jaku i n p r a v je, dlai o t em zvedo tud i d rug i .

K e r n a m p r i m a n j k u j e ob vsakli večji suši v^ode, smo se odločili zapros i t i O k r a j n i Ij.udi-s k i odbor Trebnje , d a n a m odobr i po t r ebn i m a t e r i a l za' pop ravo vaškega studenca. O k r a j n i l j u d s k i odbor je uv ide l nu jno po­trebo p o p r a v i l a studenca i n zato nam- je pos la l po t rebno količino cementa. Tcdla. n a svetu so l judje, k i vedno mis l i jo ' samo n a sebe. Tako se je zgodi lo tud i p r i nas, da m i s l i spodnj i konec vas i a l i bol je rečeno ne­kaj družin samoi n a sebe. Ves cement s i last i jo poses tn ik i spodnje vas i i n prav i j o , da je ce­ment namen jen za vaški vodnjak v spodn jem koncu vas i , k i bo služil v času, suše za slučaj požara.

S k l i c a l i so sestanek, toda na njega niso p o v a b i l i zgorn j i de l Tihaboja-, pač p a K r a r j e vn i l j u d s k i odbor Sv . Kr iž p r i L i t i j i . N a tem sestanku so p o t r d i l i p red log za z idavo vodn jaka v do ln j em de lu vas i . N a ta način bo ostal gorn j i de l v a s i b rez vode.

V s i smo mnen ja : če n a m je O k r a j n i l jud ­s k i odbor dial cement ziai p r epo t r ebn i stu­denec za vso vas, potemi je nep rav i l no , da se upo rab i t a cement za vodnjak, k i bo ust reza l samo manjšemu d e l u vas i . P r os imo l judsko oblast, da u r e d i vse, da. se p r e s k r b i voda v sem vaščanom. Tihobojčani

K J E J E V Z R O K ? K a k o r vs i de lovn i l jud je v državi, tako

tud i m i v Do l e n j s k ih Top l i c ah pre j emamo živilske nakazn ice , n a pod lag i k a t e r i h n a m je zagotov l jena določena količina živil, brez k a t e r i h je r edna p r e h r a n a de lovnega člove­k a nemogoča. V e n d a r p a je to., d a preje­mamo v redlu živilske nakazn ice , vse pre­malo , akoi v redu ne dob imo tud i tega, k a r n a m te nakazn ice zagotavljajo^. Za to se vsak d l in po j a v l j a vprašanje, k je je v z rok , da n.^.m koncem, meseca, ostanejo' ne i z rab l j ene nakazn ice , m i p a uživamo nezabe l j en k r o m . p i r i n solato..

V letošnjem letu smo d o b i l i meso dvar-kra t , 24. miarcai i n 29. a l i 30. a p r i l a v k o l i ­čini enotedenskega ob roka . Z a mesec a p r i l maščob nismoi dob i l i , pač pai p r v e d n i j u ­n i j a 4 0 % maščob z a mesec miaj. Zato. nas je nemalo začudila objava. M T P v dnevnem časopisju, d a se de l i tev maščob za mesec maj zaključi 11. junija.. P o tej ob j av i i z ­gleda, d a smo o p r a v i l i k a r za d va meseca. Kiaij p a z d r u g i m i p redmet i , danes smo 19. junijai, a za miaji še nislmo dobi l i , k o r u z n i h i zde lkov . Z a tekoči mesec p a razen m i l a še nismoi dob i l i ničesar. P r a v zato, keT se to ponav l j a i z meseca v mesec i n n a m otežkoču redno prehrano., p r i ljudleh p a v z b u j a slabo razpoloženje, po d rug i s t ran i p a s l ab i de­lovno sposobnost, upravičeno želimo,, da ob­las tven i org)-ni poiščejo v z roke t eh nered-nost i i n posk rb i j o za redno dobavljanje, vseh predmetov zagotovl jene preskrbe . P i k a

K J E T IČI M A L O M A R N O S T ? M a r s i k d o je upravičenega mišljenja, ko

p r a v i , d a je ma l oka t e r o podeželsko mesto ta ­k o nečisto, (kot je r a v n o naše. T u d i »Pavlina*« je to s tvar že večkrat prežvekoval, aH Novo-iriesčainov se t o p r a v nič ne p r i m e . K d o r k o l i p r i d e n a ob isk v N o v o mesto, je vedno v s t rahu, d a se k j e ne z gub i v k u p i h smeti', k i j i h vidiš k a m o r k o l i stopiš a l i se ozreš.

P a se čudijo i n sprašujejo o d kod toliko podgan, saj j i h preji n i b i l o to l iko . N a vprar šanje je k a j l a h k o odgovorit i 1 . Ugo tov i t i mo­ramo, da jie* zdaj r e d k a hiša, k a t e r a ne b i r e d i l a prašiča, k o j e b i l to. pre j redek po jav v samem mestu. Povsod , k j e r red i jo prašiča, se po laga p r e m a l o pažnje n a snago, odpadkov je povsod več ko t preveč. K j e se po t em re­di jo podgane, p r a v gotovo je v tlakih k r a j i h žarišče t eh nagnusn ih živali.

Novo mesto n i b i l o še n i k d a r v t ak i ne­snag i kot- je danes, čeprav smo v 20. stolet ju. V s e ape l i ran je od r a z n i h s t ran i za čistočo i n red je b rez vsakega uspeha. Dolžnost vsake­ga posamezn ika p a je. d a se za čistočo bo l j p ob r i g a vsa j p r e d svojo hišo i n s tem b i se t a golazen že sanla po sebi zmanjšala. Izgleda, da imajo naši l jud je preveč sočutja s pod­ganami , zato so se po jav i l e v tak i množini-

Samo m a l o t r u d a i n z m a j h n i m denar j em l ah ­k o uničiš podgane- V s a k e m u l a s t n i k u a l i n a j e m n i k u hiše je d a n a možnost, d a se j i h i zneb i . Isto v e l j a to za vse pos lova ln i ce Ok ra jnega mjagazina, Kmečke zadruge t e r ostale ustanove. Strup ' za podgane je vsako­m u r n a razpo lago v o k r a j n i l e k a r n i .

Dolžnost v sakega posamezn ika je, d a se i zneb i te nadloge i n d a se mesto s p r a v i že enkra t n a p r i m e r n o višino čistoče. K d o r r e d i podgane, je p r a v gotovo ma l omaren . K u l t u r a človeka, v a s i i n mes ta je m e r a čistoče.

Na j navedem' samo ery kričeč p r i m e r , k i zbode vsakega mimoidočega človeka. P o t v K a n d i j i p od mostom n a d studenčkom je1 p r a v o k o l e k t i v n o smetišče i n celo še več. P o d hišo p r i bivši KastelčeVi t r g o v in i opaziš p o d r e v j u i n po t l eh rab l j ene mesečne vložke, k a r i z ­gleda ko t novoletna ' j e lka . Odkod padajo, ne v em , p r a v gotovo skoz i okno . T u d i to je odraz ku l tu r e . M . R.

POTROŠNIK I I N S I N D I K A T I V T o p l i c a h je v e l i k o število potrošnikov,

k a t e r i smo odv i sn i le od zagotovl jene pre ­skrbe i n n i m a m o možnosti p r e sk rbova t i si živilske potrebščine n a prostem t rgu , k e r tega v T o p l i c a h n i in tud i n i sredstev za n j i h nabavo po t a k i h cenah ko t so t r enutno v v e l j a v i po mest ih . P r i k m e t i h p a tega ne moreš k u p i t i , k e r kmet je sami a l i n ima jo a l i p a nočejo p roda t i . Večina' teh potrošni­kov je včlanjena v s i n d i k a t i h i n zato se tud i na sestisnkiih o b r a v n a v a v g lavnem le v p r a ­šanje p reskrbe . T a k o smo tud i n a seji naše podružnice ob ra vnava l i t a p r o b l e m in. uigc*-t o v i l i razne nerednost i , k i se more jo od­p r a v i t i le z redno i n ce lotno p reskrbo , po­sebno, ako hočemo odprav i t i nezadovol js tvo i n nergčnje ter zavarova t i zdravje i n de­lovno sposobnost l j ud i , k i so odv i sn i le o d gotovl jene *presikrbe. H . F.

M E S T N I L J U D S K I O D B O R ČRNOMELJ Prišel sem v Črnomelj po službenih op rav ­

k i h i n me je tako zaneslo n a M L O . K a r za­čuden sem b i l , k o sem v i d e l , da se tovariš ta jn ik u k v a r j a s s tanovan j sk im i p r o b l e m i , k a r je gotovo nepotrebno, k e r m i s l i m , da je t a m postav l j en tovariš, k i naj b i se b a v i l s t em.

Po d r u g i s t ran i , tami še do sedaj n i so n a ­p r a v i l i p l a n pomladanske setve i n tako so p l a n i živine i n o d k u p i o d p a d l i i n zaspa l i spanje pravičnega. I n zakaj vse to? M i s l i m , d a b i b i l o t u d i tam t r eba m a l o boljše o r gan i ­zaci je de la i n po t rebno je, d a b i O L O m a l o bo l j k onk r e tno p reg l eda l naloge M L O i n tako t u d i M L O s p r a v i l i enkra t v r ed , d-a ne bo vedno v zaostanku i n d a bo k a z n o v a l l j u d i , k i ne izvršujejo nalog , k i j i h imajo. Težka so danes de la , k a t e r a so pos tav l j ena p r e d razne referente, zato na j b i tova­riš ta jn ik podrobnejše prečita! razne okrož­n ice , ka te re p r iha ja j o i n n e samo razde l j e va l re fe rentom, pač p a j i m sam pomaga l p r i de lu i n tako b i s p r a v i l i s tvar n a tekoče. Z r a v e n tega imajo t a m tud i precej mes tn ih pod>-jet i j , k a t e r a n iso v najboljšem r edu i n po­s l o v a n j u N . pr . : b r i v s k o podjetje, kiii nos i l o k a l n e m u gospodarstvu precej', n i p a t a m resnega človeka, k i b i se bo l j z an ima l za uslužbence tega podjet ja. M L O i m a takega tovariša i n zakaj ne b i b i l o n v b r i v n i c i , če se že v i d i , d a t a m n i energične roke. i u da p r e d sedanjo tovarišico nimajo ' uslužbenci avtor i te te i n zapuščajo službo k a r za neka j dn i . T a k e l j u d i je t r eba poučiti, če pai ne gre, p a t u d i b r e z n j i h ne bo oškodovan zadružni sektor, k e r zavedat i se je' treba., d a so t am učenci i n t em je • t r eba tolmačiti, k a j je zadružni sektor, da postanejo s časom mo j s t r i svojega p o k l i c a .

S t a k i m načinom bomo p o v z d i g n i l i zadruž­ništvo n a deželi i n z g r ad i l i nov k a d e r l j u d i , k i n a m bodo po t rebn i v socialistični družbi.

Stefancič Jože

S E E N A I Z M O K R O N O G A V l a k je v o z i l p r o t i S e v n i c i . M e d p o t n i k i ,

k i so sedel i v m o j i bližini, je t eke l živa­hen , nep r i s i l j en razgovor . S k r a j a se za bese­dičenje n i s e m zan ima la . Ko i p a je v l a k v o z i l p r o t i M o k r o n o g u , s em nehote p r i ­sluhnila..

»So p a tiči, t i mokronoški železničarji! Zadnjič je dob i l m i z a r i z Mokronoga po že­l e zn i c i m a t e r i a l . Železničarji so ga seveda s p r a v i l i v shrambo. P a t i p r ide m i za r j e v s in z obves t i l om, d a b i dv i gn i l ma t e r i a l . »E, ne boš! P r ines t ga en litrček, p a se bomo napre j zmenili !« Poslušen fant pr inese v i n o i n s tvar je v redu. »Kaj hočeš, zna jd i se!«

P a me je gnalai ženska radovednost i n sem pog l eda la n a mckronoški posta j i skoz i c.kno. I n kaj sem v ide la?

V l a k u se približata p r o m e t n i k i n še en uslužbenec. Pozornost sem. ob rn i l a na juna^ škega uslužbenca. H r a b r o je zmetal mlečne vrče i z prtljažnega vozai n a t la , t ako da so revčkom k a r rožički pokaza l i . Ležali so d rug čez drugega nai vse mogoče načine, sa­mo tako niso s ta l i kot b i mo ra l i . O l ep ih , g l adk ih a lum in i j a s t i h vrčih n i duha n i t i s lu­ha. Obtolčeni so čakali, d a j i h bo neusmi­l j en i železničar še enkra t p remeta l .

A l i se tako čuva. l judsko premoženje? P o t n i c i

P I S E J O N A M Z A K A J I N K O L I K O ČASA S E . . ?

K l j u b temu, d a je danes tempo časa prece j nagel , se nekatere s t va r i v endar l e na noben način ne more jo p r e m a k n i t i z mesta'. S i c e r Poznamo zaspanost Novomeščanov, toda po­znamo j i h t u d i z druge, boljše s t ran i ir i ta stran nareku j e vprašanje: Z a k a j i n k o l i k o ča­sa še . . .? — Res, zakaj) i n k o l i k o čaša bomo še i m e l i v Novemi mes tu naše javno stranišče tako z an ik rno ko t je? A l i n i škandal, d a je na zuna j s i c e r še dokaj lična s t a vba javnega stranišča p o d Bregomi p r i mostm znotraj t aka , da te vrže nazaj', k o hočeš v s i l i t j a . . . ? Kaj s i n e k i more m i s l i t i tujec, k i m u je t reba uporabe javnega stranišča? A l i se to res ne da. odpomoči? —

Zaka j še v\se do danes n i zadostne 1 ulične razsvet l jave i n k o l i k o časa bomo še čakali nanjo, saj n a m je b i l a že t o l i kokra t ob l jub­l jena? U b o g i tujec — domačina sp loh ne mo­remo šteti za» človeka, k i b i ulično razsvet­l javo po t rebova l , k o se preobrača po< mestn ih u l i cah , takole o k r o g po lnoč i . . . Dodobra s i Pretrese mozeg , k o k oba l i čez kamen j e i n d r u ­go poulično ropot i jo , k i jo je po naših u l i c ah k a r n e k o l i k o preveč' . . .

_ Zakaj ' b i n . p r . ne b i l o mogoče t l a k o v a t i ' L jub l j anske ceste in G l a v n e g a t rga vsaj. t ja do novomeške postaje? Z a k a j b o d o . t o l ahko i z v ed l i v Črnomlju, k lakor smo p r e d k r a t k i m Čitali v našem l is tu? A l i je to' gorostasen p r o ­b l em? Z d i se, d a b i b i l o t r eba l e m a l o dobre Volje, pa b i šlo.

Zaka j i n k o l i k o časa stoji in bo stal diro-oilec za kamenje t ik p r i v h o d u v Soko l sko u l i co p r i bivši m e s a r i j i Do lenc . Nekdo je zna l podret i de l razb i t e Se id love hiše. P o s p r a v i t i kamenje i n ga na d r o b i l cu zdrob i t i ter nad o v'Se skupaji po sp rav i t i , pa' ne zna nihče. I n tako stoj i t a drob i l ec , k i b i b i l nai k a k e m d r u . geni mes tu m o r d a bol j ' po t reben, s kab l om Vred, k i se v i je po u l i c i , kot kača i n k a r v a b i . da b i si ga k d o »izposodil«, p r e d vhodom v Ulico i n o v i r a v sako no rma lno kre tan je m i -"toidočih.

Zakaj, i n k o l i k o časa še, se bodo poprav ­l j a l i a v t omob i l i i r i mo to r j i na; F l o r j anovem £"gu.. A l i j a ta t rg , k i je namen jen za proda jo Z l V i l , m o r d a vze lo v najlern k a k o av tomob i l ­sko podjet je, da ga t e b i nič m e n i nič upo rab ­n a z a av tomobi l sko de lavnico? Nekaj , časa so •*tal-i po l oml j en i a v t omob i l i samo na pros to ru ^ r t e Se id l ove hiše, sedaj p a se de l avn i ca i n pa rk i ran j e av tomob i l ov razteza že vse t ja pod kostanje, med p roda j a lke živil.

Z a k a j in k o l i k o časa še, bomo g ledal i skoz i v e l i k a polikroižna o k n a okra jnega magaz ina samo p r a z n i n o a l i kvečjemu/ kake zaboje, škatle i n podobno? A l i se vami nič ne z d i ško­da tako lepega, ve l ikega i n svet lega pros tora , d a se upo rab l j a za skladišče s ta r ih zabojev, škatel i n podobnega embalažnega ma te r i a l a , k o b i se da l o tako k rasen prostor u r ed i t i za vse kaji drugega, koristnejšega?

Zaka j še do danes n i m a m o v N o v e m me­stu kopališča za c i v i l n o p r eb i va l s t vo i n k o ­l i k o časa bomo še čakali nanj? Z e dos t ik ra t se je govor i l o o tem, toda n i še prišlo do uresničitve, da b i se kopališče za »te uboge purgarje« ured i lo . V s a k od nas n i tako srečen, d a b i m u b i l o dovoljeno, k opa t i se v vojaškem kopališču), zakaji b i torej mesto ne poskrbe lo t u d i v t e m pogledu, z a tiste meščane, k i ne more jo n a vojaško, kopališče. A l i : ste mnenja , d a t i l jud je nisoi po t r ebn i h lad i lne kope l i ?

Z a k a j i n k o l i k o časa š e . . . ? M a r s i k a j b i se še da l o tu vprašati, p a za danes bod i do­volj'. O b p r i l i k i p a spet ka j . - r -

Z A K L J U C E K T E D N A M I O v A J D O V C U Dne 11. junijai smo v A jdovcu i m e l i p r a v

lep zaključek tedna, matere i n o t r oka s p r i ­srčno pros lavo .

P ros l avo je o t v o r i l a tov. učiteljica, Balant. F r a n c k a s p r a v l e p i m poizdravotm i n raz to l -mačila l judem pomen Tedna matere in o t roka .

Na to je p redsedn i ca Antifašisiične fronte žena s prepričevalnim govorom p o v a b i l a vse žene, k i še n i so o rgan i z i rane , k i sk renemu sodelovanju. S tem b i ajdovske žene stopi le v v rs to gradi te l jev soc ia l i zma. P r i tej pro­s l a v i pa, so sodelovale tud i druge množične organizac i je . S e k r e t a r k a Rdečega križa. A j ­dovec, L o n g a r Boža je p r a v l epa r e c i t i r a l a pesmico o m a l e m detetu. S k ra tk im , nago­v o r o m ie v im*»nu Zveze borcev in otroških negova lk tov. Mirtič p r i k a z a l a s k r b l jud ­ske ob last i za zdravo i n srečno bodočnost naših mate r i n otrok. Potemi so p i o n i r j i na ­s top i l i z d ek l amac i j am i , pe t j em i n igr ico , k a r so v s i udeleženci spre je l i i. v e l i k i m zadovol jstvom. Z a zaključek pros lave so male p i o n i r k e nastopi le še s f i z k u l turno točko. S t emi simboličnimi v a j a m i so p io ­n i r k e m a r s i k a t e r i m a t e r i p r i v a b i l e solze v oči. Spoznale so, da n j i h o v i o t roc i pod; do­b r i m vzgo jn im vods tvom dosegajoi zelo lepe uspehe.

S* ran 4 > D O L E N J S K I L I S T « Stev. 19.

FIZKULTURNI NASTOP SOI, Kafcor vsako leto, tako so tud i letošnje

leto učenci i n d i j a k i šol Iz žužemberškega sektorja pokaza l i celotno de lo na f i zku l tu r -nem po l ju . V v e l i k e m številu se je zbra la m lad ina i z vseh šol, le i z Se l p r i H i n j a h se vodstvu šole n i zdelo v redno in potrebno, d a b i p r i p e l j a l uprav i t e l j svojo mlad ino , kaj še, da b i nastopi la s kakšno f i zku l turno točko.

Pred; t e lovadnim nastopom, se je razv i l a ob godbi i n pet ju ve l ika, p o vo rka po t rgu. P r e d snimim začetkom nastopa je zbrano mladino, v imenu okra ja pozdrav i l tov. M a v -rovič. Nato je šolski uprav i te l j tov. M r v a r v obširnem govoru, vzpodbuja l mladino, k de lu i n l jubezn i do socialistične države in poudar i l , da moramo b i t i hvaležni z a vse našemu v e l i k e m u učitelju maršalu T i t u .

V p r v i točki p r og rama so nastopi le d i ja­k in j e sedemletke z r a znoba r vn im i ru tami . V a j a je b i l a dobro izvedena.. V bodoče je! p r i težjih sestavah (mahanju rok ) p a z i t i na več­jo, skladnost gibov. Z vajo z zastav icami so nas top i l i d i j a k i sedemletke. V s e k a k o r je b i l a za take korenjake va ja p r e l ahka i n b i na ­s top i l i l ahko s kakšno boljšo i n težjo telo­vadno točko. P r a v pr i j e tno so nas presene­t i l e učenke osnovne šole Ajdovec. Skladnost gibov, l j u b k a i zvedba i n pa i z r edna pestrost t e l ovadn ih g ibov so p r ipomog l i , da je b i l a to ena najlepših teloivadnih točk. T u d i učen­c i iz D v o r a , k i so nastopi l i mešano, dekl ice s k i j i , dečki p a s pa l i c ami , so p r i k a z a l i p r a v lepo i n skladno, celoto. Man jka l a je le sproščenost i n večja, prožnost gibov, toda va ja je b i l a i z redno lepa. S led i le so Še razne igre. Z n a r o d n i m i k o l i se je programi za­ključil. P r i r ed i t e v je p r a v dobro uspela , ta­k o da1 so vzgo j i te l j i l ahko p r a v zadovo l jn i . To j i m m l a d i n a p o k l a n j a za plačilo. G le ­da l c i , k i j i h je b i l o l epo število, k a r ne more jo p r ehva l i t i t ruda , k i so ga vzgoj i ­te l j i vložili v p r i r ed i t e v in v p r a v i l n o vzgojo naše mil.Jidine. S. H o i k o

IZ ST. P E T R A K u l t u r n o umetniško društvo St, Peter je

naštudiralo Nušičevega »Navadnega člove­ka« ter ga up r i z o r i l o 28. maja v Št. Pe t ru . 4. jun i ja p a je gostovalo v V a v t i vas i . Obe u p r i z o r i t v i sta p r a v dobro uspel i . K U D ima v načrtu še eno gostovanje ter ponov i tev na domačem odru . Z »Navadnim človekom« smo p r epod i l i pajOce iz domačega odra , k a ­k o r tud i i z odra , k jer smo gostoval i . Ob­enem pa ismo dokaza l i , d a n i res tako, kot n a m je b i l o očitano.

OBVESTILO MOBILIZIRANIM VOZN IKOM

Ker mnogi vozniki, ki so na osnovi Uredbe o dolžnostih v gozdarstvu in lesni industriji v preteklem letu vršili prevoze in spravilo, niso prejeli plačila za svoje

rie!o, poziva Generalna direkcija za lesno industrijo LRS vse te voznike, da do 31. julija predlože pristojnim Lesno-industrij-Kim podjetjem aoKaxiia o svojem delu v

letu 1949 zaradi obračuna in izplačila, in javijo svoj točen naslov.

Generalna direkcija za lesno industrijo LRS

K M E T P A V E L , K L E P A R

T R E B N J E

O K R A J N A M E H A N I Č N A D E L A V N I C A

T R E B N J E

K R A J E V N O Č E V L J A R S K O P O D J E T J E ^ ,

I rebnje

O K R A J N O

ZDRUŽENJE OBRTNIKOV

N o v o mesto

O B R T N A N A B A V N A

P R O D A J N A Z A D R U G A

TREBNJE

O K R A J N A OBRTNIŠKA N A B A V N A P R O D A J N A Z A D R U G A

Z O. J.

Novo mesto

O K R A J N A L E K A R N A

TREBNJE

Tekstilna tovarna

N O V O MESTO T E L E F O N ŠT. 31

»PLANOBNOVA« o k r a j n o g r a d b e n o p o d j e t j e i n p r o j e k t i v n i b i r o

T R E B N J E

Okrajni magazin uprava

TREBNJE

V borbi za petletni plan !

Republiško odkupno podjetje

„ŽIVINO-ODKUP" G R O S U P L J E podružnica T R E B N J E

OKRAJNI MAGAZIN

N O V O M E S T O

z osemnajstimi poslovalnicami

v mestu in z dvanajstimi v okraju

in sicer v:

Straži, Dvoru, Žužemberku, Topli­

cah, Uršnih selih, Stopičah, Birčni

vasi, Mirni peči, Št. Jerneju, Ško-

cjanu, Šmarjeti in Beli cerkvi

O S K R B U J E d e l o v n o l judstvo okraja N o v o mesto z blagom zajamče­ne oskrbe in vsem

prošlim trgom v tekstilu, čevlji, galanterijo, železnino- kurjavo, kemičnimi in elektrotehničnimi izdelki, srebrnino in urami, okraski, pohištvom in drugim

Ureja uredniški odbor. Orgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7, Stev. tekočega računa pri Komunalni banki v Novem mestu 619-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«