NASLOVNA STRAN NAČRTA PRILOGA 1B OSNOVNI PODATKI O GRADNJI naziv gradnje OŠ Pohorskega bataljona-podružnica KEBELJ, Vrtec KEBELJ kratek opis gradnje Projekt obravnava izgradnjo novega objekta prizidek vrtca v podružnični šoli Kebelj Seznam objektov, ureditev površin in komunalnih naprav z navedbo vrste gradnje. vrste gradnje novogradnja - novozgrajen objekt Označiti vse ustrezne vrste gradnje novogradnja - prizidava DOKUMENTACIJA PZI vrsta dokumentacije (IZP, DGD, PZI, PID) številka projekta ID/PR/36/20/19 sprememba dokumentacije PODATKI O NAČRTU strokovno področje načrta 2/1 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ številka načrta ID/PR/36/20/19-G datum izdelave JUNIJ_ 2019 ime in priimek pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega inženirja Marko JAKOB, univ.dipl.inž.gradb. identifikacijska številka G-0417 podpis pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega inženirja projektant (naziv družbe) IDEAAL projekt naslov Trg OF 13a,1000 Ljubljana vodja projekta Mojca Kraševac, univ.dipl.ing.arh. identifikacijska številka ZAPS 0467 A podpis vodje projekta odgovorna oseba projektanta Igor Kraševac, univ.dipl.ing.arh. podpis odgovorne osebe projektanta NASLOVNA STRAN NAČRTA 2 NAČRT S PODROČJA GRADBENIŠTVA 2/1 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ PODATKI O IZDELOVALCU NAČRTA PODATKI O PROJEKTANTU
45
Embed
NASLOVNA STRAN NAČRTARačunska upogibna trdnost - os 3 fm,3,d = 15.996 MPa Odpornostni moment W3 = 5333.3 cm3 Normalna upogibna napetost okoli osi 3 σm3,d = 5.657 MPa σm3,d
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
NASLOVNA STRAN NAČRTA
PRILOGA 1B
OSNOVNI PODATKI O GRADNJI
naziv gradnje OŠ Pohorskega bataljona-podružnica KEBELJ, Vrtec KEBELJ
kratek opis gradnjeProjekt obravnava izgradnjo novega objekta prizidek vrtca v
podružnični šoli Kebelj
Seznam objektov, ureditev površin in komunalnih naprav z navedbo vrste gradnje.
vrste gradnje novogradnja - novozgrajen objekt
Označiti vse ustrezne vrste gradnje novogradnja - prizidava
DOKUMENTACIJA PZI
vrsta dokumentacije
(IZP, DGD, PZI, PID)
številka projekta ID/PR/36/20/19
sprememba dokumentacije
PODATKI O NAČRTU
strokovno področje načrta 2/1 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ
odgovorna oseba projektanta Igor Kraševac, univ.dipl.ing.arh.
podpis odgovorne osebe projektanta
NASLOVNA STRAN NAČRTA
2 NAČRT S PODROČJA GRADBENIŠTVA
2/1 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ
PODATKI O IZDELOVALCU NAČRTA
PODATKI O PROJEKTANTU
- 1 -
TEHNIČNO POROČILO
SPLOŠNO
Projekt obravnava izgradnjo novega objekta prizidek vrtca v podružnični šoli Kebelj.
OPIS NOSILNE KONSTRUKCIJE
TEMELJENJE
Temeljenje predvidene konstrukcije se izvede na temeljni plošči debeline 25 cm. Pri izračunu temeljev je bila upoštevana nosilnost zemeljskih tal Sigma tal dop.= 0,15 N/mm2,ter modul reakcije tal Kmin= 10 kN/m3. Pod temelji se mora izvesti gramozni tampon, pri čemer se naj upošteva modul stisljivosti Ms ≥ 60 MN/m2, zgoščenost planuma 98 % po SPP. Pred izdelavo temeljenja, se mora izvesti geomehanska raziskava tal, da se potrdi predvidena nosilnost temeljnih tal, oz. se izvede ponovni preračun temeljenja objekta. Temelji se izvedejo iz cementnega betona C 25/30 Dmax 32, XC2, PV-II, ter armirajo z armaturo kvalitete B 500 ( B ) v skladu z armaturnimi načrtI.
NOSILNA KONSTRUKCIJA
Temeljna AB plošča, z izolacijo na spodnji strani.Stene iz Ytong zidakov s tipskimi horizontalnimi in vertikalnimi vezmi.Strop iz tipskih Ytong nosilcev.Ostrešje leseno.
STREŠNA KONSTRUKCIJA
Valoviti pločevinasti paneli s posipom, barvno in oblikovno skladni obstoječi kritini. Zaključki v barvani pločevini.Žlebovi skladni obstoječim.
JEKLEN NADSTREŠEK TERASE
Pred prizidkom in pred obstoječim vrtcem je predvidena pokrita terasa globine 3 m in dolžine 13,4 m v višini pritličja. Kovinska konstrukcija, steklena streha, tlak iz kompozitnih letev.
Opomba k jekleni konstrukciji:
Vsi vgrajeni materiali morajo ustrezati veljavnim standardom in predpisom, za kar je odgovoren izvajalec konstrukcije. Konstrukcijsko jeklo je kvalitete S 355 J2, fy= 355 Mpa,fu = 510 MPa. Izbrani vijaki so kvalitete q 8.8. , sidrni vijaki za povezavo s temelji so kvalitete S 355 J2 ( palice z izvedenimi naknadnimi navoji ).
- 2 -
Pred izdelavo konstrukcije se definirajo posamezni montažni sklopi, kateri se izdelajo v kosih primernih za prevoz in montažo z običajnimi prevoznimi in dvižnimi sredstvi. Varejeni spoji med elementi se izdelajo v obratu, na mestu postavitve so predvidijo, da so večinoma vsi spoji varjeni.
Za varilska dela in zvare veljajo naslednji pogoji:- vsi zvari so kvalitete C ( v skladu s SIST EN 25817 )- varilska dela morajo izvajati usposobljeni varilci z atestiranimi materiali,- zvari morajo biti ustrezno kontrolirani,- varilska dela in vrtanje lukenj se izvedejo v obratu; izdelava lukenj s prebijanjem
ni dovoljena,- vsa mehanska obdelava ( rezanje, vrtanje luknenjm varjenje …. ) morajo biti
dokončana pred izvedbo protikorozijske zaščite.
Vsi ostri robovi morajo biti obdelani. Točnost elementnov se v delavnici preveri s poskusno montažo
Izdelavo in montažo jeklenih delov konstrukcije, je potrebno izvesti v skladu s SIST EN 1090-1 in SIST EN 1090-2. Privzeti je potrebno razred izdelave EXC2. Za pomožne konstrukcije je možno privzeti razred EXC1.
Izvajalec jeklene konstrukcije je obvezen opraviti, oziroma organizirati kontrolo izdelave jeklene konstrukcije in izdelovati dokumentacijo, ki se sestoji iz:- kontrolo dobavljenega in vgrajenega materiala- kontrolo varjenja - kontrolo mer in oblik vgrajenih v konstrukcijo s poudarkom na kontroli rezanja,
upogibanja in obdelavi robov- kontroli izdelave oziroma detajlnega načrta tehnološkega procesa izdelave- kontrole montaže in kontrolo temeljev oziroma sider- kontrolo antikorozijske zaščite
Protipožarna zaščita jeklenih delov konstrukcije se izvede v skladu s študijo požarne varnosti.
Konstrukciji je potrebno antikorozijsko zaščititi z zahtevami investitorja in predpisi ( EN ISO 12944, deli 1-8 ). Če v nadaljnih fazah ne bo drugače določeno, je potrebno upoštvati kategorijo korozijske zaščite C3, z visoko trajnostjo ( razred H ), v skladu z EN ISO 12944-5, tabela A.4 ( glej tudi EN ISO 12944-1 ).
OBODNI ZIDOVI - samonosilne stene
Obodne stene, se izvedejo iz Ytong zidakov z horizontalnimi in vertikalnimi vezmi.
- 3 -
MATERIALI IN ZAŠČITNI SLOJI
Materiali
- cementni beton C 25/30 XC4, Dmax 32, PV-II – temeljna plošča- armatura B 500 ( B ); - jeklo S 355 J2 – jeklena konstrukcija- spojni in sidrni elementi – po delavniških načrtih - opeka v skladu z standardi SIST EN 771-1:2004 in nacionalnega dodatka SIST EN
771-1:2004/ A1:2005;- malta; trdnost malte f m, min = 5 N/m2
Zaščitni sloji
a ) temeljna plošča; pasovni temelji terase 4,0 cm
DIMENZIONIRANJE NOSILNE KONSTRUKCIJE
Statični izračun objekta je narejen v skladu s priloženimi podlogami načrta.
Dimenzioniranje vseh statičnih elementov je razvidno iz statičnega izračuna, ki je priloženk temu projektu. Vse statične analize so izvedene z rač.programi po MKE. Uporabljen je bil program Tower 7.0 s katerim je bilo izvedeno tudi dimenzioniranje konstrukcije.
Vsi statični elementi v obravnavanem projektu so primerno dimenzionirani, po veljavnih predpisih za tovrstne konstrukcije.
Pri izračunu je upoštevana potrebna varnost konstrukcije, ki je določena v predpisih. Vsi statični elementi so zato temu primerno dimenzionirani na maksimalne možne obremenitve, ki bi lahko nastopile v času uporabe objekta.
Pri izvedbi je potrebno brezpogojno upoštevati vse statične karakteristike danega elementa( debelina statičnega elementa, tlačna trdnost betona, vrsta in količina potrebne armature, namestitev armature, zaščitni sloj betona, izbiro kvalitete materiala jeklenih konstrucij, itd.), za kar so odogovorni posamezni izvajalci na objektu. Pri izvedbi vseh statičnih elementov mora biti prisotna nadzorna oseba s primerno izobrazbo in znanjem, ki tudi odgovarja za dosledno upoštevanje naših izračunov.
STANDARDI
Načrt gradbenih konstrukcij je skladno z 8. členom Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti izdelan po pravilih standardov Evrokod.
- 4 -
ZAKLJUČEK
Izvajalec je dolžan pred začetkom izvedbe oz. gradnje izdelati naslednje dokumente:- načrt zagotavljanja kakovosti del,- delavniško dokumentacijo,- elaborat varstva pri delu,- elaborat protikorozijske zaščite ( s točnimi navodili izvedbe in kotrole ),- varilni načrt s planom sestave, delavniškega in montažnega varjenja, projekt
montaže
Pri izvedbi je potrebno paziti na trenutno stabilnost posameznih elementov objekta. Tukaj si pomagamo z začasnim in priročnim premoščanjem in podpiranjem, katero pa mora biti dodatno zavarovano. Pri izgradnji objekta je potrebno upoštevati pogoje gradbišča in pozicije ter sposobnosti nosilnih elementov konstrukcije objekta, ki jih lahko začasno obremenimo.
Za vsako spremembo namembnosti projektiranih prostorov se je potrebno dogovoriti s projektantom konstrukcije oz. pooblaščenim inženirjem, ki poda mnenje o vplivu novih obtežnih pogojev na nosilno konstrukcijo.
Vsi vgrajeni materiali morajo ustrezati veljavnim standardom in predpisom, za kar je odgovoren izvajalec.
OBTEŽBE
Obtežbe upoštevane pri izdelavi načrta projektne dokumentacije so usklajene z zahtevami projektne naloge. Vplivi in obtežbe so privzeti iz standardov EVROKOD. Osnovni so:- določitev gostote teže: SIST EN 1991-1-1:2004 z nacionalnim dodatkom SIST EN 1991-1-1:2004/A101:2005- obtežbe s snegom: SIST EN 1991-1-3:2004 z nacionalnim dodatkom SIST EN 1991-1-3:2004/oA101:2007- vpliv vetra: SIST EN 1991-1- 4:2005 z nacionalnim dodatkom SIST EN 1991-1-4:2005/oA101:2007- potresni vpliv: SIST EN 1998-1:2006 z nacionalnim dodatkom SIST EN 1998-1:2005/oA101:2005.
Pri izdelavi statičnega izračuna so bile upoštevane samo zakonsko določene obtežbe (sneg, veter, seizmika, . V primeru morebitnih drugih obtežb se morajo obravnavati tako,da nimajo vpliva na konstrukcijo. O morebitnih drugih – dodatnih obtežbah mora biti obveščen projektant konstrukcije.
V primeru druge zasnove od predvidenega v statičnemu izračunu, oz. pri spremembi koristnih obtežb na konstrukciji, se mora izvesti ponovna statična presoja!
- 5 -
Stalne obremenitve konstrukcije
Lastna teža konstruktivnih elementov
Upoštevana je lastna teža konstruktivnih elementov s specifično težo. Program upošteva sam obremenitve na podlagi izbranih prerezov konstruktivnih elementov oz. debeline plošč.
Dodatne stalne obtežbe
Streha- sendvič kritina; = 0,30 kN/m2
- razno ( instalacije ); = 0,30 kN/m 2
Skupaj; gs = 0,60 kN/m 2
Streha nadstreška- kritina;steklo kaljeno 2x10 mm = 0,60 kN/m 2
obtežba strehe ........................ 1.47 x 1.00= 1.47 kN/m
PALICA 1-2Monoliten les - iglavci in mehki listavci - C24Eksploatacijski razred 2EUROCODE
FAKTORJI IZKORIŠČENOSTI PO KOMBINACIJAH OBTEŽB 6. γ=0.99 5. γ=0.68 4. γ=0.45 3. γ=0.23 KONTROLA NORMALNIH NAPETOSTI(obtežni primer 6, na 197.5 cm od začetka palice)
Upogibni moment okoli osi 3 M3 = -6.222 kNm
KONTROLA NAPETOSTI - UPOGIBVrsta obtežbe: @1@osnovno - srednjetrajnoKorekcijski koeficient Kmod = 0.800Parcialni koef. za karakteristike materiala
γm = 1.300
Dodatek za elemente z malimi dimenzijami - os 2Kh_2 = 1.084
Dodatek za elemente z malimi dimenzijami - os 3Kh_3 = 1.000
Faktor oblik (za pravokotni prerez) km = 0.700Karakteristična upogibna trdnost fm,k = 24.000 MPaRačunska upogibna trdnost - os 2 fm,2,d = 16.017 MPaRačunska upogibna trdnost - os 3 fm,3,d = 14.769 MPaOdpornostni moment W3 = 426.67 cm3Normalna upogibna napetost okoli osi 3 σm3,d = 14.584 MPa
σm3,d <= fm,3,d (14.584 <= 14.769)Izkoriščenost prereza je 98.7%
obtežba strehe ........................ 1.47 x 4.95 = 7.28 kN/m
PALICA 1-2Lepljen lameliran les - GL24hv smeri zgornjega roba paliceDebelina lamele 2.00 cmEksploatacijski razred 2EUROCODE
FAKTORJI IZKORIŠČENOSTI PO KOMBINACIJAH OBTEŽB 6. γ=0.35 5. γ=0.24 4. γ=0.17 3. γ=0.08 KONTROLA NORMALNIH NAPETOSTI(obtežni primer 6, na 197.5 cm od začetka palice)
5.6 LOKALNO IZBOČENJE ZARADI STRIGAza strig v ravnini z-zVišina stojine d = 14.000Debelina stojine tw = 0.500Ni prečnih ojačitev v srediniKoeficient izbočenja pri strigu kτ = 5.340Ni potrebna kontrola izbočenja zaradi strigaPogoj: d / tw <= 69 ε (28.00 <= 69.00)
5.6.7 Interakcija prečne sile, upogiba in osne sileza strig v ravnini z-zRačunski plastični moment pasnic Mf.Rd = 24.034
Pogoji 5.66a in 5.66b so izpolnjeni
5.7 VNOS KONCENTRIRANIH SIL V STOJINO5.7.7 Uklon pasnice v smeri stojineKoeficient(razred pasnice 1) k = 0.300Površina stojine Aw = 7.500 cm2Površina tlač.pasnice Afc = 7.500 cm2Preprečen je uklon pasnice v smeri stojinePogoj 5.80: (14.00 <= 268.09)
KONTROLA STRIŽNE NOSILNOSTI(obtežni primer 6, začetek palice)
Prečna sila v z smeri Vsd_z = -11.340 kNSistemska dolžina palice L = 440.00 cm
5.7 VNOS KONCENTRIRANIH SIL V STOJINO5.7.7 Uklon pasnice v smeri stojineKoeficient(razred pasnice 1) k = 0.300Površina stojine Aw = 2.400Površina tlač.pasnice Afc = 2.400Preprečen je uklon pasnice v smeri stojinePogoj 5.80: (6.50 <= 268.09)
KONTROLA STRIŽNE NOSILNOSTI(obtežni primer 6, začetek palice)
Prečna sila v z smeri Vsd_z = -4.348Sistemska dolžina palice L = 280.00
Kolodvorska 10, Slovenska Bistrica Občina Slovenska Bistrica,
100
250
100
OSN
O
200
50
200
50
Cev
60.
3/3.
2 m
m
6
5
N-103
horiz. vez 2
Poz.5:
Poz.6:
OPOMBA:Cev 60.3x3.2 mm poz.4 in poz.5 vstaviti vN-103 in hor.vez 2 po položitvi armature pred zalitjem z betonom. Položaj omenjenih cevi v tlorisu je podan na Listu št. 9.Po vstavitvi vijakov je potrebno cev zapolniti z Hilti maso,da ne pride do upogiba Vijaka v območju 125 mmod zunanjega roba fasade do vezi in Nosilca N-103!!!
Kolodvorska 10, Slovenska Bistrica Občina Slovenska Bistrica,
Poz.5:
Poz.6:
Detajl A:Prerez:
1
Poz.1:
350
350
50
250
50
300 50
50 250 50
6
5100
250
100
OSN
O
Cev
60.
3/3.
2 m
m
200
50
200
50
N-103
horiz. vez 2
OPOMBA:Cev 60.3x3.2 mm poz.4 in poz.5 vstaviti vN-103 in hor.vez 2 po položitvi armature pred zalitjem z betonom. Položaj omenjenih cevi v tlorisu je podan na Listu št. 9.Po vstavitvi vijakov je potrebno cev zapolniti z Hilti maso,da ne pride do upogiba Vijaka v območju 125 mm
275125
od zunanjega roba fasade do vezi in Nosilca N-103!!!
Kolodvorska 10, Slovenska Bistrica Občina Slovenska Bistrica,
100
250
100
OSN
O
200
50
200
50
Cev
60.
3/3.
2 m
m
6
5
N-103
horiz. vez 2
Poz.5:
Poz.6:
OPOMBA:Cev 60.3x3.2 mm poz.4 in poz.5 vstaviti vN-103 in hor.vez 2 po položitvi armature pred zalitjem z betonom. Položaj omenjenih cevi v tlorisu je podan na Listu št. 9.Po vstavitvi vijakov je potrebno cev zapolniti z Hilti maso,da ne pride do upogiba Vijaka v območju 125 mmod zunanjega roba fasade do vezi in Nosilca N-103!!!