Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

N A R A V O V A R S T V E N I M O N I T O R I N G S E Č O V E L J S K I H S O L I N

IZTOK ŠKORNIK

2 0 1 5

s t r o k o v n o p o r o č i l o

N A R A V O V A R S T V E N I M O N I T O R I N G S E Č O V E L J S K I H S O L I N

2015

IZTOK ŠKORNIK

Strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring

Seča, 2016

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN 2015

Avtor: Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring

Fotografije: Iztok Škornik, Aljoša Grbec, Barbara Sovinc, Breda Ogorelec

Oblikovanje: Iztok ŠkornikIzdajatelj: SOLINE Pridelava soli d.o.o.Tisk in vezava: SOLINE Pridelava soli d.o.o.

20 izvodovPortorož, 2016Letno poročilo

Publikacija “Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin” je letno poročilo ali poročilo za obdobje dveh let, ki ga pripravi strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS in povzema rezultate opravljenih dejavnosti v preteklem letu ali obdobju.

1Podnebje

2 Biodiverziteta

3Obiskovalci

N a r a v o v a r s t v e n i m o n i t o r i n g S e č o v e l j s k i h s o l i n 2 0 1 5 | 5

» str.30

7 Spremna beseda

13 Projektno delo

13 LIFE MANSALT

15 CARS-OUT

17 Monitoring ptic

17 UVOD

17 METODE

21 REZULTATI IN RAZPRAVA

21 Vrstna pestrost 22 Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo 50 Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem času 50 Vrste, ki na obravnavanem območju pojavljajo na preletu 54 Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času 59 Redke vste 60 Vrste v letu 2015

65 Monitoring habitatov

VSEBINA POGLAVJA

» str.71

» str.86

» str.88

» str.65

» str.25

6 | N a r a v o v a r s t v e n i m o n i t o r i n g S e č o v e l j s k i h s o l i n 2 0 1 5

POGLAVJA

71 Monitoring vremena

72 Podnebne značilnosti leta 2015 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

79 Monitoring obiskovanja

83 Spremljanje izvajanja varstvenih režimov po uredbi o KPSS

86 Ostalo v sliki in besedi

90 Brez besed

93 Literatura


Spremna besedaPrve aktivnosti, ki jih lahko označimo za začetek varstva narave na ozemlju Slovenije, segajo v konec 19. stoletja in začetek

20. stoletja. Tedanje deželne oblasti Avstro-Ogrske monarhije so izdale prve varstvene predpise in okrožnice o varstvu koristnih ptic ter o varstvu ogroženih rastlinskih vrst.

Začetniki varstva narave v Sloveniji so bili naravoslovci, ljubetelji narave in planinci. Začetne korake so zmogli napredni posamezniki, ki so z opisovanjem naravnih lepot, opozarjanjem o njihovi ogroženosti ter z javnimi pobudami za njihovo varovanje, poskušali obvarovati posamezne dele narave. Za prvo, zavestno naravovarstveno dejanje pri nas, štejemo izločitev dela starih kočevskih gozdov (Rajhenavski Rog) iz gospodarskega izkoriščanja. Načrt je leta 1892 pripravil Leopold Hufnagel. Leta 1908 je seizmolog in naravoslovec Albin Belar predlagal zavarovanje doline Triglavskih jezer. Med najpomembnejše naravovarstvene programe sodi vsekakor Spomenica. Spomenica je na pobudo Ferdinanda Seidla nastala leta 1920. Pripravil jo je Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Ljubljani. S Spomenico je bil podan predlog za ustanovitev več zavarovanih območij, za zavarovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, za zavarovanje jam in jamske favne ter izdelan je bil program za popularizacijo varstva narave. V naslednjih letih je bil uresničen le del programa Spomenice,

verjetno predvsem zato, ker še ni bilo poklicne službe za varstvo narave, ki bi izvajala za to potrebne operativne naloge.

Takoj po vojni (1944) je bila ustanovljena prva poklicna strokovna služba za varstvo narave v okviru službe za varstvo kulturne dediščine. Sledilo je več predpisov o zavarovanju območij, med drugim tudi odlok o zavarovanju Doline sedmerih jezer za narodni park (odlok o TNP, 1961).

Leta 1970 ugleda luč sveta Zakon o varstvu narave, na podlagi katerega sta bila 1976 sprejeta odloka o zavarovanju redkih rastlinskih in živalskih vrst. Istega leta Zavod za spomeniško varstvo pripravi inventar najpomembnejše naravne dediščine.

Leta 1981 dobimo Zakon o naravni in kulturni dediščini. Le-ta je nastal pod vplivom Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine in posledično je prišlo do nastanka pojma naravne dediščine ter skupnega obravnavanja naravne in kulturne dediščine v enem zakonu, kar je vsekakor pomenilo korak nazaj od celovitega varstva narave. Od sprejetja tega zakona pa vse do leta 1996 ni bilo zavarovano nobeno območje narodnega pomena.

Leta 1993 država z vladno uredbo izda razširjen seznam zavarovanih živalskih vrst (vse ptice, ris, volk, medved).

Leta 1993 Zakon o varstvu okolja uvede naravne vrednote, kot tiste dele narave, ki izkazujejo posebne vrednostne lastnosti.

V letu 1994 pride do reorganizacije varstva narave in prenosa pristojnosti na MOP (Uprava RS za varstvo narave, ARSO)

Leto 1999 predstavlja prelomno leto sloven-Slušatelji usposabljanja za NN v Gotenici (Foto: B. Ogorelec).

Praktični del usposabljanja NN v Gotenici (Foto: B. Ogorelec)

skega naravovarstva, saj je bil v tem letu izdan Zakon o ohranjanju narave (ZON), ki je v pravni red vnesel najširšo možno pravno regulacijo tega področja, kar jih je Slovenija kdajkoli imela.

Leta 2002 država ustanovi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, na kratko ZRSVN, ki je strokovna državna institucija s sedmimi območnimi enotami. Skladno s pooblastili, ki mu jih daje slovenska zakonodaja, natančneje Zakon o ohranjanju narave, skrbi za ohranjanje slovenske narave, pri čemer posebno pozornost namenja naravovarstveno najvrednejšim območjem.

Tudi leto 2004 je bilo za slovensko naravovarstvo prelomno leto, saj je naša država vstopila v EU. Pogoj za vstop v EU je bila med drugim tudi uskladitev z evropsko zakonodajo ter uvedba Nature 2000. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Na varstvenih območjih želimo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Evropska unija je omrežje Natura 2000 uvedla kot enega od pomembnih delov izvajanja direktive o habitatih in direktive o pticah. Slovenija je ob pridružitvi Evropski uniji določila seznam naravnih območij, ki ustrezajo merilom obeh direktiv. Direktivi podpirata trajnostni razvoj, ki lahko zadovoljuje potrebe sedanjih rodov, hkrati pa ne škoduje potrebam prihodnjih. Na varstvenih območjih Natura 2000 direktivi ne izključujeta človeške dejavnosti. Vendar pa moramo zagotoviti, da te dejavnosti ne bodo ogrozile narave, temveč bodo, kadar bo to mogoče, njeno ohranjanje podpirale. V Sloveniji je več kot 37 % površine pod Naturo 2000 (29 % je v zavarovanih območjih).

Leta 2004 z dopolnitvijo Zakona o ohranjanju narave (ZON) država uvede Register naravnih vrednot. S Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot smo določili 6.519 naravnih vrednot in 8.382 jam–naravnih vrednot, ki so prikazane posebej. V Sloveniji je 2.092 (32,09 %) naravnih vrednot državnega pomena in 4.427 (67,91 %) lokalnega pomena. Vse naravne vrednote znotraj zavarovanih območij, ki jih je ustanovila država, so ne glede na strokovna merila državnega pomena, saj lahko le tako zagotovimo enotno upravljanje z njimi. Med te sodijo nedvomno tudi Sečoveljske soline.

V letih 2013 in 2015 pride do dopolnitve omrežja Natura 2000 (sprememba uredbe).Začetki nadzorne dejavnosti v naravi v Sloveniji segajo v leto 1954, ko je na pobudo

Angele Piskernik prišlo do ustanovitve Koordinacijskega odbora Gorski stražar, v katerem so bili Zavod za spomeniško varstvo, Planinska zveza Slovenije, Zveza tabornikov, Lovska zveza, ribiška zveza, turistična zveza in zveza hortikulturnih društev. Vključeni so bili tudi lovski čuvaji. Z Odlokom o Triglavskem narodnem parku iz leta 1961 so pooblastili člane posamezne organizacije ali druge osebe za neposredno opravljanje nadzorstva v Narodnem parku. Poskus sistemske ureditve že leta 1970 uvaja Zakon o varstvu narave. Leta 1981 predpišejo izvajanje neposrednega nadzora v TNP ter dve leti kasneje izvedejo tudi prvi tečaj za prostovoljne nadzornike v TNP.

Danes je sistemsko neposredni nadzor v naravi urejen z modernim Zakonom o ohran-janju narave (ZON, 111. člen). Država določi organiziranost varstva narave v Sloveniji in zavarovana območja s predpisanim izvajanjem neposrednega nadzora (TNP, Park Škocjanske jame, KP Goričko, KP Sečoveljske soline, KP Strunjan, KP Kolpa in KP Ljubljansko barje.

Z vidika procesnih sklopov sprejemanja in izvajanja odločitev, se naloge ki jih izvajajo različni subjekti varstva narave delijo na oblastne naloge, upravne naloge, upravno-strokovne, strokovne naloge, nadzorne naloge ter upravljavske naloge. Slednje tri izvajamo tudi upravljavci znotraj zavarovanih območij.

Kako varujemo naravne vrednote, kamor sodijo tudi Sečoveljske soline in reka Dragonja? Že v Zakonu o ohranjanju narave je opredeljeno, da z naravnimi vrednotami nihče ne sme ravnati tako, da ogrozi njihov obstoj. Osnovno načelo varstva naravnih vrednot je, da se posegi, dejavnosti in druga ravnanja na naravni vrednoti ali na območju vpliva na naravno vrednoto izvajajo na način, da se naravna vrednota ne poškoduje ali uniči. To določajo varstvene usmeritve, varstveni režimi in razvojne usmeritve. Uresničujemo jih z izvajanjem ukrepov varstva, kamor sodi tudi neposredni nadzor v naravi.

Neposredni nadzor v naravi zajema nadzor nad spoštovanjem prepovedi, določenih z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakonom o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04 in 61/06 – ZDru-1) ter predpisi


s področja varstva narave, izdanimi na njunih podlagah. Izvajajo ga naravovarstveni in prostovoljni nadzorniki, ki so za to posebej usposobljeni in imajo pooblastilo ministra, pristojnega za ohranjanje narave.

Naloge neposrednega nadzora so:• neposredno spremljanje stanja,• nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov *,• ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi iz Zakona o ohranjanju

narave in njegovi podlagi sprejetih predpisov ter obveščanje pristojnih inšpekcijskih organov *,

• opozarjanje oseb na varstvene režime zaradi kaznivih ravnanj *./* - naloge, ki se izvajajo na podlagi javnega pooblastila./ NARAVOVARSTVENI NADZORNIKI imajo službeni znak in izkaznico ter predpisano

uniformo. Ustavijo lahko voznika, od njega zahtevajo dokumente in/ali zasežejo vozila na motorni pogon (153.a člen zakona) in zasežejo predmete, ki so uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom. Pri opravljanju svojega dela lahko ugotavljajo istovetnost fizičnih oseb in dokumentirajo dejansko stanje storjene kršitve. V nekaterih posebej določenih primerih lahko izterjajo globo na mestu storitve prekrška.

PROSTOVOLJNI NADZORNIKI imajo enake pristojnosti kot naravovarstveni, razen

izterjave globe ter ustavitve voznikov, zahteve za dokumente ter zasegov vozil in predmetov. Za svoje delo niso plačani.

Izvajanje naravovarstvenega nadzora je organizirano v javnih zavodih in pri koncesion-

arjih za upravljanje z zavarovanimi območji ter v Zavodu za gozdove Slovenije.

Za usposabljanje in preverjanje znanja za izvajanje neposrednega nadzora v naravi skrbi ustrezno Ministrstvo. Potek usposabljanja in preverjanje znanja za izvajanje neposrednega nadzora v naravi določa Uredba o strokovnem usposabljanju in prever-janju znanja naravovarstvenih in prostovoljnih nadzornikov (Uradni list RS, št. 56/15)

Zakon o ohranjanju narave (ZON) je doživel dopolnitve v letih 2002 in 2004 ter zadnjo dopolnitev v letu 2014. Pri slednji novelaciji gre predvsem za odpravo administrativnih ovir in bremen, povečanje učinkovitosti ukrepov varstva narave s poenostavitvami postopkov in deregulacijo, za manjšo uskladitev s pravom EU, uskladitve z drugimi sistemskimi zakoni, druge manjše spremembe ter ureditev vožnje v naravnem okolju.

Prvo preverjanje znanja za izvajanje neposrednega nadzora v naravi je potekalo junija 2008, v prostorih Ministrstva za okolje in prostor. Po dolgoletnem premoru in zadnji novelaciji ZON-a pa bolj obsežno in celovito še v letu 2015.

MOP je poleg tega, da je zagotovil ustrezno preverjanje znanja pri usposabljanju NN, zagotovil tudi dodatna usposabljanja. Pri usposabljanju novih nadzornikov je pomembno vlogo odigral Vadbeni center Gotenica, kjer je v letu 2015 potekalo obvezno tridnevno usposabljanje za operativne postopke. Usposabljanje je v letu 2015 zaključilo skupno 87 kandidatov za NN, kolikor so jih v Gotenici usposobili od novembra 2015 dalje. Med njimi sta bila tudi oba kandidata iz KPSS.

Naravovarstveni nadzorniki lahko po novem voznika motornega vozila tudi ustavijo (Foto: B. Ogorelec)

1 0 | N a r a v o v a r s t v e n i m o n i t o r i n g S e č o v e l j s k i h s o l i n 2 0 1 5

Naravovarstveni nadzorniki lahko po novem voznika motornega vozila tudi ustavijo (Foto: B. Ogorelec)

N a r a v o v a r s t v e n i m o n i t o r i n g S e č o v e l j s k i h s o l i n 2 0 1 5 | 1 1

Zapornica na vhodu v kanal Pichetto (Foto: I. Škornik).


PROJEKTNO DELO

LIFE MANSALT

Konec septembra smo v KPSS zaključili petletni evropski projekt LIFE MANSALT ''Človek in narava v Sečoveljskih solinah''. Projektne aktivnosti, katerih glavni cilj je bil ohranitev biotske pestrosti v območju Natura 2000 Sečoveljske soline, so potekale od oktobra 2010. Na projektu je sodelovalo preko 40 zaposlenih v podjetju SOLINE d.o.o.

Rezultati LIFE+ MANSALT projekta:

- Več kot 500 ha KPSS je zavarovano pred visokim plimo-vanjem (obnova več kot 4.000 m nasipov)- Izkopanih je več kot 8.000 m robnih jarkov ob robovih solnih bazenov za preprečevanje dostopa lisicam in kunam do kolonij solinskih ptic- Urejen habitat za želvo sklednico- Smernice za okoljsko prijazno ureditev privezov v Jerne-jevem kanalu- Dvig zavesti o pomenu varstva biodiverzitete v obmo-čjih Natura 2000 (preko 100.000 natisnjenih zgibank, 80 izobraževalnih delavnic, 2 filma o biodiver-ziteti solin, spletna stran, prispevki v občinskem glasilu) - Izmenjava izkušenj o ekološki obnovi z upravljavci obal-nih mokrišč Zahvaljujemo se celotni ekipi, ki je sodelovala v procesu izvajanja projekta!

V petek, 16.10.2015 smo organizirali zaključno tiskovno konfe-renco projekta LIFE MANSALT. Na tiskovni konferenci so bili pred-stavljeni rezultati petletnega LIFE+ MANSALT projekta, ki se je zaključil s 30. septembrom 2015.

V sklopu projekta »LIFE MANSALT - Človek in narava v Sečovelj-

skih solinah« je bilo za črpanje predvidenih 7.056.366 EUR (48,75% prispevek EU, 48,27% prispevek sofinancerjev Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije in družbe Telekom d.d. ter 2,89% podjetja SOLINE d.o.o.). Ministrstvo za okolje in prostor je obveznosti sofinanciranja projekta LIFE izvajalo prek Sanacijskega programa Vlade Republike Slovenije »Program odprave posledic neposredne škode na stvareh – objektih vodne infrastrukture, na-ravnih vrednotah in kulturni dediščini na območju krajinskih par-kov Sečoveljske in Strunjanske soline po poplavi zaradi visokega plimovanja morja z dne 1. decembra 2008«.Z izvedenimi aktivnostmi je bilo v petih letih počrpanih okoli 95% razpoložljivih sredstev.

V začetku avgusta so se na območju LIFE končala ureditvena dela na gnezdišču za redke in ogrožene ptice, ki so potekala v okviru projekta LIFE MANSALT.Z manjšim gradbenim strojem smo na omenjenem območju »po-stavili« 45 novih otokov različnih oblik, višin in velikosti. Največji med njimi meri več kot 50 m, širok pa je dobrih 6 m. Na tem ob-močju gnezdijo številne navadne in male čigre, sabljarke, poloj-niki in rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. Od blatnih otokov, ki so ostali po gradbenih posegih nekdanjega podjetja HIDRO Koper v začetku osemdesetih let, se jih je do danes ohra-nila le peščica. Ker so nam v letošnjem letu razmere omogočile, da smo se lahko z manjšim bagerjem prebili v osrednji del območja LIFE (manj padavin, drugi gradbeni posegi …), smo se odločili za izgradnjo novih blatnih otokov, na katerih si bodo lahko že v na-slednji sezoni novo gnezdišče poiskale številne solinske gnezdilke. Območje bo zaradi novo nastalih otokov lahko povsem zalito z morsko vodo, ki bo preprečevala dostop do gnezdišč kopenskim plenilcem, kot sta lisica in kuna.

Evropska Direktiva o habitatih je direktiva o ohranjanju naravnih

Tiskovna konferenca ob zaključku. Zgibanka LIFE MANSALT.


habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (The Coun-cil Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora - »The Habitat Directive«). Sprejel jo je Ministrski svet 21. maja 1992. Direktiva je bila večkrat dopolnjena, nazadnje leta 1995 ob pridružitvi Avstrije, Finske in Švedske.Direktiva nam je v pomoč in vodilo pri ugotavljanju stanje ohranje-nosti naravnega habitata, kot tudi pri popisu naravnih habitatnih tipov v interesu Skupnosti, za katere na ozemlju iz člena 2 velja, da: so v nevarnosti, da na svojem naravnem območju razširjeno-sti izginejo, ali imajo majhno naravno območje razširjenoti zaradi zmanjševanja ali omejenosti območja samega, ali predstavljajo iz-jemne primere tipičnih značilnosti ene ali več biogeografskih regij.V letu 2007 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420), sestoji metličja Spartini-on maritimae (1320), Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarco-cornetea fruticosi (1420), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).V okviru projekta HABIT-CHANGE so bili od leta 2010 naknadno popisani in ovrednoteni vsi na solinah pojavljajoči se habitatni tipi. Opravljeno je bilo tudi kartiranje njihovega ničelnega stanja.Eden od glavnih ciljev projekta LIFE MANSALT je ohranjanje ugo-dnega stanja habitatov. V okviru tega projekta je bil izdelan tudi osnutek Habitatnega akcijskega načrta v KPSS, s katerim smo z nekaterimi izvedbenimi deli zagotovili približno 50 ha površine

namenjene okopninam ali občasno poplavljenih bazenov, na ka-terih smo pričakovali ugodno sukcesijo halofitov in halofitne ve-getacije. Po dveh letih od vzpostavitve okopnin na Fontaniggeah, so rezultati zaraščanja slonoljubnih rastlin in vegetacije več kot pričakovani, saj so se nekatere površine povsem zarasle. Kot je bilo pričakovati, se je na suhih površinah solinskih bazenov na Fontani-ggeah množično razrasel sicer vedno pionirski osočnik (Salicornia europaea), takoj za njim pa še primorski slanorad (Suaeda mariti-ma). Veseli pa nas tudi dejstvo, da se na omenjenih območjih širijo tudi halofitne trajnice, kot sta grmičasta členjača (Arthrocnemum fruticosum) in ozkolistna mrežica (Limonium angustifolium).Julija je bila v trgovini Lera na ogled fotografska razstava avtorice Anje Čop, ki je ob pomoči strokovnjaka za metulje in kobilice Sta-nislava Gomboca v objektiv ujela številne žuželke. Po predhodno izvedeni raziskavi je bilo v Sečoveljskih solinah najdeno skoraj 1000 vrst metuljev, kar je izjemno za območje s prevladujočimi vodnimi površinami. Gomboc pravi, da je upravljanje s habitati v okviru MANSALT projekta, s katerim se zagotavlja ustrezen delež kopenskih površin za razvoj halofitnih združb, pomembno prispe-valo k takšni pestrosti metuljev.Učenci osnovne šole iz Murske Sobote, ki so se 29.6.2015 udeležili izobraževalne delavnice v okviru LIFE MANSALT projekta v KPSS, so že 81 skupina, ki je pridobila znanje o pomenu solinskih habitatov za gnezdenje ogroženih ptic, predvsem čiger. S tem je že preseže-no v projektu LIFE določeno število izobraževalnih delavnic, s kate-rimi se dviguje zavest in znanje o pomenu ustreznega upravljanja z naravnimi okolji za potrebe ohranjanja biotske raznovrstnosti.Študentka Nola Obersnel iz Univerze v Mariboru, Fakultete za ma-

Skupina otokov na območju Colombera (I. Škornik). Del kanala Pichetto po končanih izvedbenih delih (Foto: B. Sovinc).

Otoki za čigre na območju Life (Foto: I. Škornik). Solinarke (Foto: I. Škornik)


tematiko in naravoslovje, je v zaključni nalogi pod mentorstvom prof. dr. Lovrenca Lipeja in sodelavcev preučila ekološke dejavni-ke, ki vplivajo na stanje populacije ribe solinarke v KPSS. Dokazala je, da upravljavski ukrepi, ki jih izvajamo v okviru LIFE MANSALT projekta, pripomorejo k ugodnemu ohranitvenemu stanju za ribo solinarko.Med temi ukrepi je med drugim izkop jarkov, ki povezujejo posa-mezne plitvine in slane mlake s kanali z globoko vodo in stalnim pretokom. Solinarki zelo ustrezajo kanali, v katerih so tako plitvine kot odseki z večjo globino vode. Celotna naloga, iz katere izhajajo izhodišča za upravljanje s habitati za zagotavljanje razmer za ob-stoj solinarke v KPSS, bo kmalu na voljo na spletni strani KPSS.Na Zavodu za ribištvo so v okviru obveznosti spremljanja po-pulacijskega stanja in trendov za živalske vrste, katerih ugodno ohranitveno stanje je v interesu Evropske skupnosti, izvedli ana-lizo spremljanja stanja ribe solinarke v Sloveniji. Ta vrsta ribe živi v slanih in brakičnih vodah ob slovenski obali. Rezultati spremljanja stanja populacije v KPSS so spodbudni.

Poročilo je v celoti dostopno na:

h t t p : / / w w w. n a t u r a 2 0 0 0 . g ov. s i / i n d e x . p h p ? i d = 8 7 & n o _cache=1&tx_ttnews[tt_news]=500&tx_ttnews[backPid]=50

V okviru projekta je bil posnet tudi film z naslovom »Življenje na visoki nogi«.

Izdelana so bila Tehnično-varstvena navodila za varstvo ciljnih vrst in habitatov, ki so uvrščene na dodatke direktive o ptičih in direkti-ve o habitatih Pri ureditvenih delih na jernejevem kanalu.Izdelan je bil naravovarstveni program »Življenje po življenju«.V okviru projekta so bile izdelane tudi študije »Pregled floristične pestrosti v krajinskem parku sečoveljske soline«, »Poročilo o mo-nitoringu ciljnih vrst ptic v projektu LIFE MANSALT«, »Monitoring ribe solinarke v Sečoveljskih solinah«V okviru projekta LIFE MANSALT smo pripravili še drugi, daljši film z naslovom ''Človek in narava v Sečoveljskih solinah''. V filmu je obširneje predstavljen preplet človeka in narave v tem prostoru skozi stoletja.Podano je zaključno poročilo projekta LIFE MANSALT. Vsi dokumenti so dostopni pod LIFE dosežki na naši spletni strani na naslovu:http://www.kpss.si/si/o-parku/naloge-parka/projektno-delo/life

Ob otvoritvi lesenega mostovža na Leri.

CARS-OUT

V projektu CARS-OUT! se srečujejo tri partnerska zavarovana ob-močja z različnimi problemi, ki jih povzroča motoriziran obisk (ce-stni, morski in zračni). Cilj projekta je ohranjati naravo prek njene dostopnosti na okoljsko sprejemljiv način. Prijavitelj bo z izvedbo infrastrukturnih ureditev postal prvi slovenski upravljani krajin-ski park brez dostopa obiskovalcev z motornimi vozili, norveški partner išče podporo za izvajanje že izdelane strategije okolju prijaznega dostopa, slovenski partner pa šele pripravlja takšno strategijo.

Druge aktivnosti obsegajo nabavo opreme, zbiranje podatkov za strateške analize in pridobivanje podpore splošne javnosti, obiskovalcev območij, lokalne skupnosti in zaposlenih za okolju prijazne rešitve prometa. Med ključnimi rezultati so ureditev 4.480 m dostopnih poti, nabava električnega vlaka in 8 koles, pomožni objekti za nadzor obiska, TV film, interaktivne in spletne vsebine, dva študijska obiska med partnerji in tri tiskovne konference.Biotska raznovrstnost in ekosistemiCilj programskega področja Ohranjanje in oživljanje kulturne in naravne dediščine, kamor spada tudi projekt CARS-OUT!, je ohra-nitev kulturne in naravne dediščine za prihodnje generacije.Pričakovani rezultati tega programskega področja so:• naravna dediščina je dostopna javnosti,• kulturna dediščina je obnovljena in zaščitena

Projekt se izvaja s sredstvi Finančnega mehanizma EGP, ki ga finan-cirajo Islandija, Norveška in Lihtenštajn.www.eeagrants.org / www.eeagrants.si / www.svrk.gov.si

V juliju smo zaposleni v KP Sečoveljske soline in KP Strunjan v okvi-ru projekta CARS-OUT! obiskali norveškega projektnega partnerja


Na obisku narodnega parka Jotunheimen.Priprave na protiprašno zaščito ceste, ki vodi na Thalasso Spa Lepa Vida.

v Narodnem parku Jotunheimen. Prijazno osebje parka nas je vodilo preko najbolj zanimivih točk parka in nam med tem razložilo, kako je organiziran motorni promet v parku.

Narodni park Jotunheimen je gorsko območje na vzhodnem Norveškem, ki meri 3500 km2. Park je poznan po številnih slapovih, rekah, jezerih, ledenikih in zelenih dolinah. V parku se nahaja tudi najvišja gora Norveške Galdhøpiggen (2469 m). NP Jotunheimen je zelo popularen med pohodniki, smučarji, kolesarji in vsemi, ki radi svoj prosti čas preživljajo v neokrnjeni naravi. Številni obiskovalci tega velikega parka se zavedajo, da dostop z motornimi vozili ni možen do vseh točk in svoja vozila puščajo na za to urejenih velikih parkiri-ščih na robovih parka in na premišljeno določenih parkirnih prostorih znotraj parka. Obiskovalci so zelo osveščeni in spoštujejo pravila obnašanja. Obisk je bil uspešen, pridobili smo veliko zanimivih in koristnih informacij o organizaciji motornega prometa znotraj naših dveh parkov, ki bodo služile kot vodilo tudi pri izvajanju projekta CARS-OUT!

Projekt CARS-OUT! izvajamo od januarja 2015 in prvi rezultati so že vidni. Ekipa delavcev, ki izvaja terenska dela, marljivo dela in tako je protiprašna zaščita in utrditev obstoječe poti na Lero že skoraj zaključena, prav tako so dela za ureditev nove pešpoti na Lero v polnem teku. Izvedba teh del je zelo pomembna za dosego najpomembnejših ciljev projekta, to je popolno opustitev dostopa v park z motorni-mi vozili in okoljsko sprejemljiv obisk KPSS.

5.9.2015 je piranska podžupanja ga.Meira Hot svečano odprla leseni mostovž, ki je del infrastrukture za obiskovanje Krajinskega parka Sečoveljske soline, s katerim bo naš park postal prvi upravljani park pri nas, ki ga bomo obiskovali izključno peš, s kolesom ali z električ-nimi vozili.

»Avtomobile je treba puščati zunaj parkov« - tako se imenuje projekt (CARS-OUT!), ki ga izvajamo skupaj s KP Strunjan in partnerji iz Nor-veške, NP Jotunheimen. Ta projekt ne bo le pripomogel k učinkovitejšem varovanju narave, pač pa bo tudi obiskovalcem omogočeno doživljanje narave s čim manj motnjami. Projekt financira finančni mehanizem EGP in je vreden dobrih 998 tisoč EUR. Do naslednjega leta bo v KPSS iz projekta urejena še pot ob nasipu Dragonje, kjer bo novo električno vozilo prevažalo obiskovalce do Muzeja solinarstva, v KP Strunjan pa bodo kupili nekaj koles za obiskovalce.


Mladi na Mrežijadi 2015 (Foto: I. Škornik).

MONITORING PTIC


MONITORING PTIC

UVODMonitoring ptic se na območju Sečoveljskih solin redno

in po ustaljeni metodi izvaja izvaja vse od leta 1983. Zbrani podatki nam služijo predvsem za ugotavljanje stanja nekaterih redkih in ogroženih vrst ptic, kot tudi ohranjenosti življenskega prostora v katerem te vrste živijo. Ptice so vsekakor dober indikator sprememb v okolju. V zadnjih par letih se nekatere vrste pojavljajo redko ali pa jih sploh ne opažamo več, medtem ko so druge, prej redke, čedalje bolj pogoste.

METODEMonitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje

dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca.

Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne naslednje vrste: rumenonogi galeb Larus michahellis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sternula albifrons, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, mali deževnik Charadrius dubius, rumena pastirica Motacilla flava, rjava cipa Anthus campestris, brškinka Cisticola juncidis, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, rdečenogi martinec Tringa totanus in duplinska kozarka Tadorna tadorna.

Popisno obdobje je obdobje tekočega leta ali več let. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij.

Pri vnašanju podatkov monitoringa neposredno na terenu, smo uporabljali Samsung Galaxy S4 Active z GPS sprejemnikom ter program Pocket Bird Recorder. Za vnos, shranjevanje in

obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder. Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje.

Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno.

V letu 2015 smo izvedli tudi sistematični lov z mrežami in obročkanje ptic na območju obročkovalske postaje Stojbe, izvedli pa smo tudi prvo Mrežijado - strokovno srečanje obročkovalcev iz vse Slovenije in lov v znanstvene namene. Pri nekaterih ciljnih vrstah (beločeli deževnik, polojnik, sabljarka ter navadna in mala čigra) smo nadaljevali z označevanjem z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda.

Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji le-teh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004).

Tudi v letu 2015 smo nadaljevali z zbiranjem neobjavljenih podatkov.

V letu 2015 smo opravili 535 ur monitoringa.

Zbiranje gnezditvenih podatkov

Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DECURE MONITORINGA 59 48 57 63 10 8 42 40 71 55 43 39

0

10

20

30

40

50

60

70

80

štev

ilo u

r

Število ur monitoringa ptic v letu 2015.


kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2015 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini, primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje. Pri delu na terenu smo občasno uporabljali tudi plovilo. Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo GPS sprejemnika, smo prav tako prenesli v popisno mrežo 100 x 100 m, ali pa smo jih uporabili za izdelavo konkretnih najdišč gnezd posameznih vrst ptic.

Kvantitativne popise dopolnjujejo rezultati v okviru rednega tedenskega monitoringa, ki se v okviru upravljanja s Sečoveljskimi solinami izvaja na območju KPSS.

Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2015 nabrala množica podatkov o preletnikih, prezimovalcih ter podatkov pred in po gnezditvi. Za obdobje 1983–2004 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 20145 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju.

Zbiranje negnezditvenih podatkov

Tudi izven gnezditvenega obdobja smo redno popisovali na celotnem območju Sečoveljskih solin. Pri spremljanju pojavljanja vrst, ki se zadržujejo na odprtem (vodne površine, nasipi, suhi bazeni, travniki ...), smo uporabljali različne optične pripomočke (daljnogledi, teleskopi ...) in naprave za digitalno zajemanje slike (digitalni fotoaparati). Pri težje odkrivnih vrstah pevk (penice, trstnice ...), smo sliko preletnega in pognezdit-venega dogajanja dobili iz podatkov o ulovu ptic z mrežo.

Lov in obročkanje ptic

Lov in obročkanje ptic smo na območju Sečoveljskih solin izvajali predvsem v namene proučevanja pojavljanja težje odkrivnih vrst na obravnavanem območju. V letu 2015 smo na območju Stojb na Fontaniggeah redno lovili vse leto, na drugih območjih solin pa zgolj priložnostno. Nekatere ciljne vrste (beločeli deževnik, mala in navadna čigra, polojnik in sabljarka), smo lovili s posebnimi vzmetnimi pastmi ali z vršami. Ulovljene ptice smo sistematično označevali z barvnimi in kovinskimi obročki.

Statistična obdelava podatkov

Vrstno diverziteto smo v tem delu izračunali s Simpsonovim in Shannon-Wiennerjevim indeksom, ki poskušata opredeliti povezavo števila osebkov neke vrste znotraj skupnosti vseh obravnavanih vrst in njihovega števila.

Shannon–Wienerjev diverzitetni indeksShannon–Wienerjev diverzitetni indeks je najbolj razširjena

mera za diverziteto. Na osnovi tega indeksa je mogoče interpretirati tudi pestrost območja ali neke skupnosti. Višja

je vrednost H’, večja je pestrost. Funkcijska vrednost H’ bo enaka nič, kadar bodo v vzorcu organizmi ene same vrste, maksimum pa bo dosegla tedaj, ko bo imela vsaka izmed S vrst enako število osebkov.

Kadar nas zanima, kako so podatki o abundanci ali obilju porazdeljeni po posameznih vrstah (in /ali habitatih), govorimo o enakomernosti porazdelitve osebkov med vrstami (ali po vrstah), ki jo lahko izrazimo z indeksi vrstne poravnanosti. Različne indekse poravnanosti je najlažje računati z diver-zitetnimi (Hillovimi) števili. Kadar imajo vse vrste iz vzorca enaka obilja, bo indeks vrstne poravnanosti največji. Njegova vrednost pa se bo zmanjševala, kadar bodo vrstne abundance različne. Računanje indeksa poravnanosti, ki smo ga uporabili, navaja Pielou (1984) kot razmerje E = H / log( S ).

Diverzitetni indeks smo izračunali po naslednji enačbi:H = - S pi ln ( pi ), kjer je:H’ - diverzitetapi - delež taksona i v vzorcu (relativna obilja, abundance)S - število vseh opaženih vrst na obravnavanem območjuShannonova entropija določa, koliko informacije v povprečju

pridobimo pri meritvi določene količine. Določa količino negotovosti, ki jo imamo o količini, preden jo izmerimo. Za izračun smo uporabili naslednjo formulo:

H = - S pi log2 ( pi ) pi = verjetnost za i dogodkov.

Simpsonov indeksPogosto uporabljene mere diverzitete temeljijo na

Simpsonovem indeksu D, ki ocenjuje verjetnost, da dve naključno izbrani enoti pripadata isti vrsti: D = S pi2

Indeks, ki ga je prvi razvil Simpson leta 1949, opredeljuje tri različne načine raziskave. Prvi korak za vse tri je izračun Pi, ki predstavlja število osebkov določene vrste, deljeno s skupnim številom evidentiranih organizmov.

1. Simpsonov indeks: D = sum (Pi 2)Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka

v skupnosti spadata v isto kategorijo (npr. vrsto). Pri tem 0 predstavlja neskončno raznolikost, 1 pa nobene raznolikosti. To pomeni, da večja kot je vrednost D, manjša je raznolikost.

2. Simpsonov indeks raznolikosti: 1 - DPredstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v

skupnosti spadata v različne kategorije (npr. vrste). Vrednost tega indeksa se prav tako giblje med 0 in 1, vendar je v tem primeru ob večjem vzorcu raznolikosti večja vrednost, kar je bolj smiselno. V tem primeru predstavlja indeks verjetnost, da bosta dva naključno izbrana osebka v vzorcu pripadala dvema različnima vrstama.

3. Simpsonov vzajemni index: 1 / DPredstavlja število enakih kategorij (npr. vrst), ki tvorijo

Simpsonov indeks. Vrednost tega indeksa se začne z 1, ki je najmanjši možni rezultat. Ta rezultat predstavlja skupnost z eno samo vrsto. Višja kot je vrednost, večja je raznolikost. Največja vrednost je število vrst v vzorcu (če obstaja pet vrst v vzorcu, je najvišja vrednost 5).

ANOSIMPodobnost določenih skupin (časovna obdobja, območja,

habitatni tipi, združbe, odseki ...) smo preverili s pomočjo


analize podobnosti (ANOSIM). Ta določa način preverjanja, ali obstaja statistično pomembna razlika med dvema ali več skupinami vzorčenja (Clarke & Green, 1988). Če sta dve skupini vzorčnih enot res različni v svoji vrstni sestavi, potem bi morale biti razlike med skupinami večje od tistih znotraj skupine. Anosim (R) temelji na razliki povprečnih rangov med skupinami (r_B) in znotraj skupine (r_W):

R = (r_B - r_W) / (N (N-1) / 4)ANOSIM generira vrednosti R, ki ležijo med -1 in 1, vrednost

nič predstavlja nulto hipotezo (ni razlik med serijo vzorcev). Gre za primerjavo R vrednosti skupin, s katero merimo, kako ločene so skupine na lestvici od 0 (ni mogoče ločevati) do 1 (vse podobnosti znotraj skupine so manj kot katera koli podobnost med skupinami). Rezultat nam pove, kakšna je razlika med skupinami. Če je podobnost znotraj skupine večja kot pa med skupinami, bo R>0. V ekoloških združbah je redko R<0. Če je R=0, razlik med skupinami ni.

Bray-Curtisov koeficient podobnostiPodobnost v vrstni sestavi toponimov in pogostosti pojav-

ljanja posameznih taksonov ptic na posameznih vzorčnih mestih in (ali) v določenem časovnem obdobju, smo vrednotili z multivariantno klastrsko analizo (Pielou, 1984).

Posamezna območja (toponime) smo glede na prisotnost in pogostost vrst primerjali s pomočjo Bray-Curtisovega indeksa podobnosti. Vsakemu paru območij smo določili indeks podob-nosti, s katerim smo ocenili podobnost abundanc ptičjih vrst.

Indeks podobnosti predstavlja vrednost med 0 in 100 %. Če toponima nimata skupne niti ene vrste, je indeks podobnosti enak 0 %. Če pa so v toponimih prisotne enake vrste z enako abundanco, je indeks podobnosti enak 100 %. Toponimi, ki so si najbolj podobni, tvorijo klastre (skupine). Klastre smo predstavili s pomočjo diagrama drevesaste struk-ture - dendrograma. Isto analizo smo naredili tudi po letih za obdobje 1983-2014.

Za vse statistične analize smo uporabili računalniški program BioDiversity Proffesional 2.0.

TRIMPri pomembnih gnezdilkah smo oceno populacijskega trenda

na območju Sečoveljskih solin izračunali s pomočjo programa TRIM - Trends and Indices for Monitoring data, različica 3.54, ki je bil izdelan posebej za računanje indeksov in trendov. Program pretvori multiplikativen celoten naklon v eno izmed naslednjih šestih kategorij trenda (kategorija je odvisna od naklona in njegovega 95 % intervala zaupanja – naklon ± 1.96 SE naklona): velik porast, zmeren porast, stabilen, nezanesljiv, zmeren upad in velik upad števila preštetih osebkov/gnezd/parov (poenostavljeno populacije proučevane vrste). Trend praviloma lahko izračunamo po približno petih zaporednih popisih, zato je v primeru obravnavanega monitoringa to mogoče v glavnem le za vrste, ki jih spremljamo vsako leto.

Območje FontaniggeObmočje Lere


Rezultati in razprava

Zbrani so bili vsi že objavljeni podatki in številni še neobjavljeni iz osebnih ornitoloških beležnic. Nekaterih podatkov, kljub želji, nismo uspeli pridobiti. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973–2015 nabrala množica podatkov iz obdobja prezimovanja (od novembra do marca), spomladanske selitve (marec-maj), gnezditvenega obdobja (maj–julij), pognezditvenega obdobja (julij in avgust) in podatki iz obdobja jesenske selitve (september–november).

Zbrali smo 31.057 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti, na določenem kraju, ob določenem času), ki govorijo o 1.277.144 opazovanih osebkih.

Skupaj je evidentiranih 301 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870–2015 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. Od vseh registriranih vrst je kar 87 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega je kar 30 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev (Škornik, 2012).

V letu 2015 je bilo zabeleženih 185 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 167 vrst, na območju Lere pa 74 vrst ptic.

V letu 2015 je bila največkrat opazovana vrsta mlakarica s 81 zapisi, sledita mu beločeli deževnik s 68 zapisi ter labod grbec s 58 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2015 je rumenonogi galeb s 7.974 registriranimi osebki, sledita mu mlakarica z 7.906 registriranimi osebki ter kreheljc s 3.157 osebki.

V letu 2015 je bila opažena 1 nova vrsta za območje Sečoveljskih solin–italijanski vrabec Passer italiae. 23.8.2015 je na območju Stojbe 1 osebek ulovil T. Mihelič.

V let 2015 smo na območju Stojb nadaljevali z rednim lovom in obročkanjem ptic. V 86 lovnih dnevih v letu 2015, v katerih je sodelovalo več kot 30 obročkovalcev, je bilo ujetih in obročkanih 2.322ptic, ki so pripadale kar 62 različnim vrstam.

V dneh od petka 18.9.2015 do nedelje 20.9.2015 je v okviru rednega dela KPSS na obročkovalski postaji potekalo izvajanje biološkega monitoringa (spremljanje stanja in številčnosti ptic), ki se ga je udeležilo 27 ljubiteljev ptic iz vse Slovenije. 20 ornitologov z dovoljenji za izvajanje lova oz. označevanja (obročkanja) ptic, skupaj s predstavnikom KPSS ter Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki organizira to dejavnost v Sloveniji, je postavilo 60 najlonskih mrež v dolžini 1 km.

Dejavnost monitoringa je potekala vse dni, podnevi in ponoči. Udeleženci so bili nameščeni v šotorih, ki so bili postavljeni na poljski poti, tik ob obročkovalski postaji. Skupaj je bilo ulovljenih 743 ptic, ki so pripadale 42 različnim vrstam. Najbolj številna je bila po pričakovanju črnoglavka (348 ulovljenih osebkov), takoj za njo pa srpična trstnica (121 ulovljenih osebkov). Povsem nas je presenetil veliki skovik. Teh, sicer zelo ogroženih nočnih sovic, se je ujelo kar 17. Najbolj pridni obročkovalci so bili Jože Bricelj in Žan Pečar (423 ulovljenih ptic) ter starosta med obročkovalci Jože Gračner (135 ulovljenih ptic).

Ciljne vrste (polojnik, beločeli deževnik, sabljarka, mala in navadna čigra) smo zaznamovali tudi z barvnimi obročki.

Vrstna pestrost

Pri interpretaciji vrstne pestrosti smo uporabili podatke za obdobje od 1.1.1983 do 31.12.2015. V tem obdobju je bilo ugotovljenih 288 vrst. Podatki kažejo, da se število vrst v zadnjih 10 letih bistveno ne spreminja, je pa razviden upad števila osebkov.

Za območje Fontanigge je bilo v letu 2015 ugotovljenih 167 (90,2 %) od skupaj 185 ugotovljenih vrst, medtem ko smo na Leri našteli le 74 (40 %) vrst ptic.

102 vrsti smo registrirali le na Fontaniggeah, medtem ko je bilo 9 vrst opaženih samo na Leri. Pestrost ptic je na Leri

0

50

100

150

200

250

300

IZLI

V

VELI

KA L

AMA

PICC

IA

COLO

MBE

RA

MO

RJE

PRED

FO

NTA

NIG

GEA

MI

OB

MO

RJU

GIA

SSI-C

URT

O

LIFE

MEZ

ZAN

A

CURT

O-P

ICHE

TTO

CORS

OLO

NG

O

MAL

A LA

MA

SKAN

SEN

ALTO

DRAG

ON

JA

DRU

GO

IZHL

APEV

ANJE

KAN

AL S

V. JE

RNEJ

A

PRVO

IZHL

APEV

ANJE

SLAN

A TR

ATA

RUDN

IK-K

ORE

A

KAN

AL C

URT

O

KAN

AL G

IASS

I

STO

JBE

LETA

LISC

E

MO

RJE

PRED

LER

O

LAG

UN

A SV

. JER

NEJ

A

SKO

LJCI

SCE

PRED

RAKC

I

KRIS

TALI

ZACI

JA

TRET

JE IZ

HLAP

EVAN

JE

RAKC

I

KAN

AL G

RAN

DE

KAN

AL L

ERA

CAN

EDO

VELI

KA L

AMA

Število vrst po mesecih in območjih 2015

DEC

NOV

OKT

SEP

AVG

JUL

JUN

MAJ

APR

MAR

FEB

JAN

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst po območjih (toponimih) v posameznih mesecih v letu 2015.


v primerjavi s Fontaniggeami manjša, kar ne preseneča. Do podobnih rezultatov je prišel tudi Škornik v Favnističnem in ekološkem pregledu ptic Sečovelskih solin, kjer trdi, da se je zaradi postopnega spreminjanja ekoloških razmer na območju Sečoveljskih solin v zadnjih desetletjih spremenila več kot polovica vrstne sestave združbe ptic med Lero in Fontaniggeami (Škornik, 2012).

Zanimiva je primerjava indeksa podobnosti zadnjih 8 let do leta 2014, ki kaže na visok odstotek podobnosti v primerjavi s prejšnjimi obdobji oz. leti, medtem ko leto 2015 povsem izstopa. Podatki kažejo največjo podobnost z letoma 1993 in 1994. Vremenski zapisi teh dveh let kažejo na podpovprečno namočenost, prav tako je bilo tudi leto 2015. Podobnost se kaže tudi v diverzitetnih indeksih in poravnanosti.

Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo

Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. V letu 2015 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali.

Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2015 evidentiranih 24 vrst gnezdilcev.

Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije. Osem vrst smo izbrali za cilnje vrste in sicer: duplinsko kozarko Tadorna tadorna, polojnika Himantopus himantopus, sabljarko Recurvirostra avosetta, beločelega deževnika Charadrius alexandrinus, rdečenogega martinca Tringa totanus, malo čigro Sternula albifrons, navadno čigro Sterna hirundo in brškinko Cisticola juncidis.

V letu 2015 je spet uspešno gnezdila brškinka, ki je kot gnezdilka zaradi polarnega mraza leta 2012 povsem izginila iz severnega Jadrana.

V letu 2013 je bilo najdenih 127 gnezd.Leto 2015 se uvršča med najtoplejša leta pri nas. To je bilo

leto toplotnih rekordov, poplav in suš. Povsod po državi je bila povprečna letna temperatura za več kot 2°C nad povprečjem 1961–1990.

Prevladovali so meseci s skromnejšimi padavinami od dolgoletnega povprečja.

Zaradi vremenskih razmer ter gradbenih del v okviru projekta LIFE MANSALT so bile soline blj ali manj brez vode. Bazeni, kjer gnezdijo večina solinskih ptic so bili sredi gnezditvene sezone popolnoma brez vode, tudi robni jarek se je zaradi pomanjkanja vode povsem skrčil in tako omogočil dostop nekaterim kopenskim plenilcem, predvsem lisici. Lisica je bila glavni vzrok za povsem neuspešno gnezditveno sezono za malo in navadno čigro. Izplenjena so bila vsa legla in požrti vsi mladiči na gnezdišču. Nekaj parov navadne čigre je poskusilo v drugo na ombočju tretjega izhlapevanja, vendar tudi tu neuspešno. Nekoliko bolje so jo odnesli beločeli deževniki, polojniki in sabljarke. Beločeli deževnik predvsem zato, ker gnezdi precej razpršeno, polojnik in sabljarka pa ker sta ti dve vrsti v letu 2015 gnezdili na območju drugega in tretjega

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DECFONTANIGGE 2015 55 58 82 80 45 9 31 42 57 20 16 45LERA 2015 25 18 28 28 15 4 19 5 5 5 1 4

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Število vrst po mesecih za območji Lere in Fontanigge v letu 2015.

Udeleženci prve Mrežijade 2015 na Stojbah (Foto: I. Škornik).

Pregled mrež v nočnem času (Foto: I. Škornik).

Par na gnezdu znotraj varovalne mreže (Foto: kamera)


Vrednosti ANOSIM (R=0.5839822) izračunane po letih za obdobje 1983-2015.

Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzorčna obdobja od 1983 do 2015.


0

2

4

6

8

10

12

14

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

0

0.2

0.4

0.6

0.8

1

1.2

1.4

1.6

Simpsons Diversity (1/D) Shannon H' Log Base 10.

0

50000

100000

150000

200000

250000

020406080

100120140160180200

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

Število vrst Število osebkov

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

0

0.1

0.2

0.3

0.4

0.5

0.6

0.7

0.8

Shannon J'

Število vrst in število osebkov od 1983 do 2015.

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna leta od 1983 do 2015.

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna leta od 1983 do 2015.


Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vzorčna območja (toponimi) od 1983 do 2015.

Začetek del pri izgradnji otokov za čigre (Foto: I. Škornik). Isto območje tokov za čigre po končanih delih (Foto: I. Škornik).

Z manjšim gradbenim strojem smo oblikovali otoke za čigre (Foto: I. Škornik). Kontrola del na gnezdišči čiger (Foto: I. Škornik).


0

2

4

6

8

10

12

0

0.2

0.4

0.6

0.8

1

1.2

1.4

1.6

Simpsons Diversity (1/D) Shannon H' Log Base 10.

0

0.1

0.2

0.3

0.4

0.5

0.6

0.7

Shannon J'

0100020003000400050006000700080009000

0102030405060708090

Št. vrst Št. osebkov

Število vrst in število osebkov po območjih (toponimi) za leto 2015.

Diverzitetni indeksi ptic za posamezna območja (toponimi) od 1983 do 2015.

Poravnanost vrst (Shannon J’) za posamezna območja (toponimi) za obdobje 1983 do 2015.


Gnezditvena zasedenost v obdobju (2015).

All Species

7

6

5

4

3

2

1

Vrst v (kvadratih)

Leglo navadne čigre na splavu (Foto: I. Škornik).

izhlapevanja, v katerih je bilo dovolj vode. Skupaj s študenti PU smo izvedli pilotno raziskavo in več

kot mesec dni trajajoča neposredna opazovanja na terenu čez ves dan. Na gnezdišča smo namestili tudi lovske kamere, ki so beležile vsa dogajanja na gnezdiščih čiger. Poizskusno smo postavili tudi mrežno zaščito na 2 gnezdi navadne čigre in eno gnezdo male čigre. Zaščita naj bi preprečevala plenjenje legel s strani zračnih plenilcev (siva vrana, sraka), vendar so opazovanja in posnetki pokazali, da do poskusa plenjenja sploh ni prišlo. Srake, ki so se pojavile na gnezdiščih čiger, so se pojavile takoj po plenjenju lisic. Mrežnate zaščite smo pravočasno odstranili.

V juliju 2015 so se na območju LIFE končala ureditvena dela na gnezdišču za redke in ogrožene ptice, ki so potekala v okviru projekta LIFE MANSALT. Z manjšim gradbenim strojem smo na omenjenem območju »postavili« 45 novih otokov različnih oblik, višin in velikosti. Največji med njimi meri več kot 50 m, širok pa je dobrih 6 m. Na tem območju gnezdijo številne navadne in male čigre, sabljarke, polojniki in rdečenogi martinci, kot tudi beločeli deževniki. Od blatnih otokov, ki so ostali po gradbenih posegih nekdanjega podjetja HIDRO Koper v začetku osemdesetih let, se jih je do danes ohranila le peščica. Ker so nam v letošnjem letu razmere omogočile, da smo se lahko z manjšim bagerjem prebili v osrednji del območja LIFE (manj padavin, drugi gradbeni posegi …), smo se odločili za izgradnjo novih blatnih otokov, na katerih si bodo lahko že v naslednji sezoni novo gnezdišče

poiskale številne solinske gnezdilke. Območje bo zaradi novo nastalih otokov lahko povsem zalito z morsko vodo, ki bo preprečevala dostop do gnezdišč kopenskim plenilcem, kot sta lisica in kuna.

Lovske kamere so bile v letu 2015 postavljene na gnezdišču čiger (Foto: I. Škornik).


J F M A M J J A S O N D

STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 599099 Število opazovanj / Number of Sightings: 1932Prvo / First: 26.9.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 30.12.2015, Morje (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2014, Ob morju (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2015, Morje (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015TRIM: Zmeren porast (p <0.05) / Moderate increase (p<0.05)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 55 ha% SLO: 50 %

RUMENONOGI GALEBLarus michahellis

Gnezditvena razširjenost rumenonogega galeba (2015). Gnezdenje rumenonogega galeba ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: zmeren porast, p<0.05).

0

20

40

60

80

100

120

0

50

100

150

200

250

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

št. parov TRIM

Larus michahellis

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Rumenonogi galeb je v KPSS celoletna vrsta. Pogost je v pognezdi-tvenem času, ko se tu zbere nekaj tisoč galebov, sicer je nekaj sto osebkov tu prisotnih čez vse leto.Populacija gnezdečih rumenonogih galebov v KPSS je od leta 2005 strmo padla vse do leta 2010, ko je dosegla svoj minimum. Od takrat število gnezdečih parov rahlo narašča, vendar se je število gnezdečih parov v letu 2015 spet zmanjšalo. Vzrok zato je najverjetneje dejstvo, da na običajnih območjih gnezdenja v letu 2015 ni bilo vode. Večji del solin je bil suh.Kot gnezdilec ni več tako pogost na večjih nasipih, kjer je bil la-hek plen lisicam in kunam belicam. Še vedno gnezdi kolonijsko na osrednjem nasipu Colombere ter na gnezditvenih otokih na Picci, posamič pa tudi na območju Curto-Pichetto, Mezzane ter ponekod v ruševinah solinarskih hiš na Fontaniggeah. Zanimivo bo spremljati njihovo število v bodoče, če bomo na območju KPSS ustrezno upravljali z vodami.

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011121314151617181920212223242526272829303132333435363738394041424344454647484950515253

rumenonogi galeb

2015

Pojavljanje rumenonogega galeba po tednih v obdobju 2013-2015.


!"!"!1*++-+'(*.0"!"!"!#


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 6865 Število opazovanj / Number of Sightings: 815Prvo / First: 23.5.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 30.6.2015, Life (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 25.3.2005, Tretje izhlapevanje (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 6.9.2005, Kistalizacija (Lera, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015TRIM: Močan porast (p <0.01 / Strong increase (p<0.01)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 56 ha% SLO: 48 %

NAVADNA ČIGRASterna hirundo

Gnezditvena razširjenost navadne čigre (2015). Gnezdenje navadne čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: močan porast, p<0.01).

0

0.5

1

1.5

2

2.5

3

3.5

0

10

20

30

40

50

60

70

80

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

N of pairs TRIM

Sterna hirundo

9 - 12

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Na Sečoveljskih solinah redno gnezdi na nasipu območja Curto--Pichetto ter na območju Life Občasno gnezdi tudi drugod, na s halofiti poraščenih nasipih in otokih. V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo 53 parov navadne čigre, vendar je bil uspeh speljave ničen, saj sta dve lisici izplenili vsa le-gla in požrli mladiče. Čigre so gnezdile večinoma na območju Life, ki pa se je posušilo. Zaradi gradbenih del ni bilo mogoče nalivati vode na gnezdišče, zato je le-to postalo dostopno tudi kopenskim plenilcem. Pred plenjenjem zračnih plenilcev smo izvedli tudi po-izkus postavitve zaščitnih mrež na gnezdo čiger, ki pa se je izkazal kot nepotreben ukrep, saj v času gnezdenja na gnezdišču ni bilo opaziti sivih vran in srak. Po izvalitvi mladičev smo mrežno zaščito odstranili, saj starša nista znala krmiti mladičev skozi mrežo.V letu 2015 smo obročkali 25 mladičev navadne čigre, vendar ni-smo opazili, da bi se kakšen mladič navadne čigre tudi speljal.Po plenjenju se je nekaj parov navadnih čiger premaknilo na ob-močje tretjega izhlapevanja, kjer so gnezdili v drugo.V bodoče je potrebno oblikovati standardne metode za proučeva-nje navadne čigre, izdelati načrt in izvajati monitoringe navadne čigre v Sečoveljskih solinah in Sloveniji ter izvajati načrtni lov in obročkanje z barvnimi obročki v znanstvene namene.

Vzrok za pogin teh mladičev navadne čigre ni znan (Foto: I. Škornik).


Čigre so znotraj varovalne mreže nemoteno opravljale svoje gnezditvene dolžnosti (Foto: kamera)

Prihodi na in iz gnezda čigram niso predstavljali posebnih težav (Foto: kamera)

Na gnezdišču postavljene varovalne mreže z odprtino zgoraj omogočajo navadnim čigram nemoteno valjenje (Foto: kamera)

Par na gnezdu znotraj varovalne mreže (Foto: kamera)

Študenti Primorske Univerze so v letu 2015 sodelovali pri raziskavah varovanja malih in navadnih čiger pred plenilci iz zraka (sraka, siva vrana) na območju Sečoveljskih solin (Foto: kamera)


Kamere so bile postavljene na gnezdišču skoraj 2 meseca in so beležile dogajanje tudi ponoči (Foto: kamera)

Hranjenje partnerja se je pričeli v zgodnjih jutranjih urah (Foto: kamera)

Na gnezdišču navadnih čiger ... (Foto: kamera) ... je bilo kljub postavljenim zaščitnim košaram vselej pestro (Foto: kamera)

Navadna čigra z rumenim obročkom je bila kot mladič obročkana leta 2010 na gnezdišču Curto-Pichetto, v letu 2015 pa je gnezdila na območju Life na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik).


Srake so se pojavile na gnezdišču, šele po tistem, ko so lisice povsem izplenile legla navadnih čiger. (Foto: kamera)

Pred plenjenjem lisic na gnezdišču nikoli ni bilo srak in ne sivih vran, kar so potrdili tudi študenti s svojimi rednimi opazovanji (Foto: kamera)

.... zato smo ob izvalitvi mladičev zaščitne košare umaknili (Foto: kamera) Ker je bil večji del solin zaradi gradbenih del povsem suh, je bil dostop do gnezdišč čiger povsem enostaven. To so izkoristile tudi lisice. (Foto: kamera)

Kljub žičnati oviri je hranjenje partnerja potekalo nemoteno, hranjenje mladičev pa ni bilo tako uspešno ... (Foto: kamera)


!"!"!"!.*+*.*(*.!"!"!"!#


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 3092 Število opazovanj / Number of Sightings: 568Prvo / First: 18.5.1975 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 9.7.2015, Curto-Pichetto (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 15.4.2004, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.8.1985 (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1975, 1977, 1983, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 47 ha% SLO: 100 %

MALA ČIGRASternula albifrons

Gnezditvena razširjenost male čigre (2015). Gnezdenje male čigre ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: močan porast, p<0.01).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

0

10

20

30

40

50

60

70

80

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

N of pairs TRIM

Sternula albifrons

9 - 11

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

V Sečoveljskih solinah prične gnezditi v maju. Gnezdi na nizkih neporaščenih nasipih ali na dnu osušenega solinskega bazena. Stalno gnezdi na območju Curto-Pichetto, skupaj z navadno čigro Sterna hirundo. Občasno na območju Piccie in Mezzane. Zadnja leta redno gnezdi tudi na območju Life. Izjemoma gnezdi tudi drugod.V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo 23 parov male čigre, ven-dar je bil uspeh speljave ničen, saj sta dve lisici izplenili vsa legla in požrli mladiče. Čigre so gnezdile večinoma na območju Life, ki pa se je posušilo. Zaradi gradbenih del ni bilo mogoče nalivati vode na gnezdišče, zato je le-to postalo dostopno tudi kopenskim ple-nilcem. Pred plenjenjem zračnih plenilcev smo izvedli tudi poizkus postavitve zaščitnih mrež na gnezdo čiger, ki pa se je izkazal kot nepotreben ukrep, saj v času gnezdenja ni bilo opaziti sivih vran in srak na gnezdišču. Mrežnato zaščito smo pri mali čigri takoj odstra-nili, saj jo je očitno bolj motila, kot navadno čigro..V letu 2015 smo obročkali le enega mladiča male čigre. Tudi pri mali čigri nismo opazili, da bi se kakšen mladič speljal.

Leglo male čigre na dnu suhega bazena (Foto: I. Škornik).


Večkrat so poskušale na gnezdo vstopiti skozi mrežo (Foto: kamera) Mala čigra je priletela v košaro le enkrat, zato smo košaro umaknili z gnezda (Foto: kamera)

Postavitev lovskih kamer na gnezdišču malih čiger (Foto: kamera) Male čigre so bile na začetku precej nezaupljive do mrežaste zaščite (Foto: kamera)

Postavitev zaščitne košare na gnezdišču malih čiger (Foto: I. Škornik)


Večino jajc je požrla takoj ... (Foto: kamera) ... nekaj jajc pa je zakopala (Foto: kamera)

Isto legko, kot na zgornji sliki je obiskala lisica ... (Foto: kamera) ... in iz gnezda pobrala vsa jajca malih čiger (Foto: kamera)

Gnezdišče malih čiger na območju Life (Foto: kamera) V začetku junija je bilo na gnezdišči še precej živahno (Foto: kamera)


!"!"-+(*+*+'+*+*+-"!"!#


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 8216 Število opazovanj / Number of Sightings: 1091Prvo / First: 1.5.1974, 2. izhlapevanje (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 9.9. 2014, Piccia (Lera, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 12.3.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 10.10.2005, Corsolongo (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1974, 1976, 1977, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 140 ha% SLO: 85 %

POLOJNIKHimantopus himantopus

Gnezditvena razširjenost polojnika (2015). Gnezdenje polojnika ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: močan porast, p<0.01).

0

5

10

15

20

25

30

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

N of pairs TRIM

Himantopus himantopus

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Sečoveljske soline so polojnikovo najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji, čeravno število gnezdečih parov narašča tudi v NRŠZ. Več deset parov gnezdi v solnih poljih ali na manjših nasipih, ki jih preraščajo slanuše. V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo 21 parov polojnikov. Uspeh speljave je bil zadovoljiv. Večinoma so polojniki gnezdili na območju drugega in tretjega izhlapevanja, saj na drugih območjih ni bilo vode.V letu 2015 nismo obročkali polojnikovih mladičev.

Mladič polojnika s PVC obročkom (Foto: I. Škornik).


!"!.-('.-.*+*+'.-101!"!#


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 1423Število opazovanj / Number of Sightings: 269Prvo / First: 22.5.1961 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 12.8.2015, Slana trata (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 24.2.2006, Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 28.10.2004, (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1961, 1987, 1989, 1991, 1994, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 20 ha% SLO: 100 %

SABLJARKARecurvirosra avosetta

Gnezditvena razširjenost sabljarke (2015). Gnezdenje sabljarke ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: močan porast, p<0.01).

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

90000

100000

0

5

10

15

20

25

30

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

N of pairs TRIM

Himantopus himantopus

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Sabljarka v Sečoveljskih solinah redno gnezdi od leta 2009 dalje. Število gnezdečih parov pa strmo narašča. Gnezdo si naredi na rastlinskem šopu, kupu alg in morske trave ali pa si v tla izdolbe kotanjico in jo obloži s finejšim gnezdovnim gradivom. Redno gnezdi na območju Life, v letu 2015 pa je večina gnezdečih parov gnezdila na območju 2. in 3. izhlapevanja. Vzrok temu, da je na Fontaniggeah gnezdila le peščica sabljark je isti, kot pri poloj-niku. Gnezdišča so bila brez vode, saj so bili bazeni prepozno zaliti z vodo, kar kaže na neustrezno ravnanje z vodnimi režimi za ptice.V letu 2015 smo barvno označili 3 mladiče sabljarke, ki so bili ujeti 20.5.2015, na makadamski poti ob letališču.

Leglo sabljarke na nasipu (Foto: I. Škornik).


'('('+*.*.-+*+*.*+*"'(')


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 6453 Število opazovanj / Number of Sightings: 1104Prvo / First: 5.2.1974 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 22.12.2015, Life (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.2004, Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1995 (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2015TRIM: Močan porast (p <0.05) / Strong increase (p<0.05)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 192 ha% SLO: 100 %

BELOČELI DEŽEVNIKCharadrius alexandrinus

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika (2015). Gnezdenje beločelega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: močan porast, p<0.05).

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

0

10

20

30

40

50

60

70

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

št. parov TRIM

Charadrius alexandrinus

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Beločeli deževnik na območju Sečoveljskih solin gnezdi večinoma razpršeno. Gnezditvena kolonija, kjer je gnezdilo večje število pa-rov skupaj, je bila znana le na območju slane trate pred muzejem solinarstva na Fontaniggeah (Makovec, 1994; Škornik, 2005), ven-dar tam zadnja leta gnezdi le nekaj posamičnih parov.V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo 37 parov beločelih de-ževnikov. Vrsta zaradi pomanjaknja vode na solinah ni bila priza-deta, kot obe čigri. Je pa nekaj legel tudi beločelemu deževniku izplenila lisica.V letu 2015 smo ulovili in barvno označili 7 odraslih beločelih de-ževnikov.Od leta 2007 v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS) beloče-le deževnike lovimo načrtno in jih označujemo z barvnimi obročki s kodo. V obdobju 2007-2015 smo označili 106 ptic, od tega 55 samic, 32 samcev in 18 mladičev.Zanimiva je zgodba o v Sečoveljskih solinah obročkanem mladi-ču, ki je bil v KPSS obročkan 17.6. 2005, tri leta kasneje, 4.5.2008 pa je kot samica gnezdil v Italiji (Sacca di Bottonera, Porto Tolle), 120 km od mesta obročkanja. 22.4.2015, deset let kasneje, smo jo ponovno ujeli pred Muzejem solinarstva na Fontaniggeah, kjer je gnezdila. Ker je nosila precej obrabljen aluminijasti obroček, smo ga zamenjali z novim in ji nadeli še barvnega s kodo SEK.

Leglo beločelega deževnika na robu gramozne poti (Foto: I. Škornik).


!"!"0.-.-.-.-.-.-"!"!"!#


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 385Število opazovanj / Number of Sightings: 171Prvo / First: 21.3.1976, 2. izhlapevanje (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 7.8.2015, Piccia (Lera, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 5.3.2004, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 8.9.2011, Mezzana (Lera, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1979, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015TRIM: Stabilen / StablePovršina gnezdenja / Breeding Surface: 45 ha% SLO: 1.2 %

MALI DEŽEVNIKCharadrius dubius

Gnezditvena razširjenost malega deževnika (2015). Gnezdenje malega deževnika ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: stabilen).

0.9

0.95

1

1.05

1.1

1.15

1.2

0

1

2

3

4

5

6

7

8

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

št. parov TRIM

Charadrius dubius

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

V Sečoveljskih solinah od leta 1992 dalje bolj ali manj redno gnezdi le nekaj parov. Večinoma gnezdi na območju Piccie, občasno pa tudi drugje. Trend gnezdeče populacije je stabilen. V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo 5 parov, večinoma na gramoznih nasutjih na Colomberi, ki so nastala s sanacijskimi deli projekta LIFE MANSALT.V zadnjih petih letih nismo opazili speljanih mladičev, kar daje ve-deti, da je njegov gnezdilni uspeh izredno slab ali pa ga sploh ni, saj so ves čas gnezditvene sezone prisotne sive vrane, ki izplenijo jajca malega deževnika, še preden se iz njih izležejo mlčadiči. Ne-malokrat imajo mali deževniki nadomestna legla, vendar tudi ta brez uspeha.

Mali deževnik gnezdi tudi na gramoznih nasutjih (Foto: I. Škornik).


'(*+'('(''.-.*1-(*)


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 7680 Število opazovanj / Number of Sightings: 475Prvo / First: 13.2.1977 Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 22.12.2015, Morje (KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2014, Ob morju (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1977, 1978, 1979, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015TRIM: Nezanesljiv / UncertainPovršina gnezdenja / Breeding Surface: 5 ha% SLO: 100 %

DUPLINSKA KOZARKATadorna tadorna

Gnezditvena razširjenost duplinske kozarke (2015). Gnezdenje duplinske kozarke ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: nezanesljiv).

0

5

10

15

20

25

0

1

2

3

4

5

6

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

št. parov TRIM

Tadorna tadorna

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Tak trend je opa-ziti šele v zadnjem desetletju, pred tem je bila le naključni zimski gost ali izredno redek preletnik (Škornik et al., 1990; Škornik, 2009). Tu je tudi edino znano gnezdišče te vrste v Sloveniji. Gnezdi v lu-knjah nasipov ob večjih solinskih kanalih, priložnostno tudi v zave-tju ruševine. V Sloveniji je prvič gnezdila leta 2005 (Škornik, 2006). Pri gnezditvi ni vedno uspešna in le redki mladiči poletijo. Trend gnezdeče populacije je še vedno nezanesljiv. V letu 2015 je na območju KPSS gnezdil le 1 paro, s precejšnjim številom spelja-nih mladičev, drugi par pa naj bi domnevno gnezdil na skalnatem pobočju Rujevca (Hrvaška), saj smo tam večkrat opazovali par teh ptic ali pa samo samca na straži.

Pojavljanje duplinske kozarke po tednih v letu 2015.

020406080

100120140160180

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

duplinska kozarka

2015


(-.-.-('+((


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 8929Število opazovanj / Number of Sightings: 346Prvo / First: 30.9.1973 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 30.6.2015, Life (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993, (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015TRIM: Močan porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 4 ha% SLO: 45 %

RDEČENOGI MARTINECTringa totanus

Gnezditvena razširjenost rdečenogega martinca (2015). Gnezdenje rdečenogega martinca ter trend populacije v obdobju 1983-2015 (TRIM: močan porast, p<0.01).

0

5

10

15

20

25

0

1

2

3

4

5

6

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

št. parov TRIM

Tringa totanus

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

V Sečoveljskih solinah se zadržuje posamič čez vse leto. V večjem številu se pojavlja na prezimovanju in na preletu (Makovec et al., 1998). Prezimujoči rdečenogi martinci predstavljajo v Sečovelj-skih solinah pomemben del severnojadranske populacije (Sovinc, 1994).Od leta 2005 gnezdi en par teh ptic tudi v Sečoveljskih solinah, vendar neredno (Škornik, 2009). Tu je gnezdil že v 19. stoletju (Schiavuzzi 1882, Schiavuzzi 1883).V Sečoveljskih solinah gnezdi na nizkih in s halofiti poraščenih nasipih, skupaj z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo, polojniki Himantopus himantopus in sabljarka-mi Recurvirostra avosetta. V letu 2015 sta najmanj 2 para je gnezdila na območju Life, vendar speljanih mladičev nismo opazili. Najverjetneje so bila tudi ta legla lahek plen lisic.

Pojavljanje rdečenogega martinca po tednih v letu 2015.

0

2

4

6

8

10

12

14

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

rdečenogi martinec

2015


(*(


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 56815Število opazovanj / Number of Sightings: 949Prvo / First: 26.9.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 20.12.2015, Colombera (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2014, Ob morju (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015TRIM: /Površina gnezdenja / Breeding Surface: 1 ha

REČNI GALEBCroichocephalus ridibundus

Gnezditvena razširjenost rečnega galeba (2015). Gnezdenje rečnega galeba ter trend populacije v obdobju 1983-2015.

0

0.2

0.4

0.6

0.8

1

1.2

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

št. parov

V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta, vendar tu v preteklosti ni gnezdil. Pogost je v zimskem obdobju in v času preleta (Škorik et al., 1990). V obdobju 1983-1997 se je v nekaterih zimah na obmo-čju Sečoveljskih solin zadrževalo tudi do 1000 in več osebkov, kar predstavlja več kot polovico vseh prezimujočih rečnih galebov ob našem morskem obrežju (Makovec et al., 1998). Prvič smo njegovo gnezdenje zabeležili v letu 2010, ko sta se uspe-šno speljala 2 mladiča, medtem ko je drugič gnezdil v letu 2014 na istem otočku na obmolčju Life, vendar gnezditev zaradi močnega deževja ni bila uspešna, saj je gnezdo z jajci zalila voda.V letu 2015 ni gnezdil, kar gre spet pripisati slabim vodnim razme-ram na gnezdišču Life.

020406080

100120140160180

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

rečni galeb

2015

Pojavljanje rečnega galeba po tednih v letu 2015.


0.0"010.-.-.-.-.-.-.-.02


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 585 Število opazovanj / Number of Sightings: 292Prvo / First: 21.11.1973 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 24.11.2015 Rakci (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 23.12.2008, Corsolongo (Fontanigge, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1998, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015TRIM: Stabilen / StablePovršina gnezdenja / Breeding Surface: 2 ha% SLO: 100 %

BRŠKINKACisticola juncidis

Gnezditvena razširjenost brškinke (2015). Gnezdenje brškinke ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: sta-bilen).

0.88

0.9

0.92

0.94

0.96

0.98

1

1.02

0

5

10

15

20

25

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

št. parov TRIM

Cisticola juncidis

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

V Sečoveljskih solinah in okolici je stalnica (Škornik et al., 1990). Na-seljuje večje, široke nasipe in zarasle poti, predvsem ob Dragonji, v Stojbah in ob večjih kanalih. Kot izrazito turkestansko-medite-ranska vrsta je občutljiva na ostrejše zime. Hude zime lahko popu-lacijo brškinke povsem uničijo (Geister, 1985). Pozimi 1985/86 je bila zaradi ostre zime populacija brškinke katastrofalno prizadeta (Geister, 1985; Škornik et al., 1990). V tistem obdobju je iz nekaterih dolin, kot tudi iz Sečoveljskih solin, povsem izginila in se ponovno pojavila šele septembra, kar kaže na doselitev (Geister, 1995). Populacija brškinke je na območju Sečoveljskih solin v obdobju 1983-2014 doživljala precejšnja populacijska nihanja, vendar izra-čun trenda populacije kaže, da je le-ta stabilna.Z zaraščanjem grmovja na nasipih postopoma izgublja primerna gnezdišča. V primerjavi s preteklim in predpreteklim obdobjem, se je njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin bistveno spremenila in gnezdi večinoma le na območju Alto ob letališču. Ostra zima v letu 2012 je povsem uničila populacijo brškink v ce-lotnem predelu Jadranskega morja vse do Balkanskega polotoka, kar so potrdili številni strokovnjaki, vendar se je južneje pojavila kot gnezdilka že leto kasneje, pri nas pa je ponovno gnezdila v letu 2014, kar kaže na dokaj hitro doselitev.V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo najmanj 5 parov brškink. Opazili smo tudi gnezdenje v drugo, saj je znano, da so gnezditve sposobni že prvoletni osebki, ki so se tam izvalili v istem koledar-skem letu. Vsekakor bomo spozorno premljali njeno ponovno naselitev.


!"!"-(*.-+-1-10+-10"!#


STATISTIKA / STATISTICS:Število osebkov / Number of Individuals: 8578 Število opazovanj / Number of Sightings: 246Prvo / First: 29.4.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 23.10.2015, Colombera (Fontanigge, KPSS)Najbolj zgodnje / Earliest: 5.3.2004, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 6.11.2007, Kristalizacija (Lera, KPSS)Opazovanja / Seen in: 1976, 1978, 1981, 1983, 1985, 1989, 1991, 1992, 1993, 1998, 1999, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015TRIM: Zmeren porast (p <0.01) / Moderate increase (p<0.01)Površina gnezdenja / Breeding Surface: 55 ha% SLO: 2,5 %

RUMENA PASTIRICAMotacilla flava

Gnezditvena razširjenost rumene pastirice (2015). Gnezdenje rumene pastirice ter trend populacije v obdobju 1983-2014 (TRIM: zmeren porast, p<0.01).

0

0.5

1

1.5

2

2.5

3

0

2

4

6

8

10

12

14

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

št. parov TRIM

Motacilla flava

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Rumena pastirica je na območju Sečoveljskih solin stalna gnezdil-ka in preletna vrsta, ki se v naše kraje iz prezimovališč vrne sredi marca. Največ jih je na preletu aprila, pa vse do sredine maja. V Sečoveljskih solinah gnezdi na območju slane trate pred muze-jem solinarstva, posamič pa tudi ob Dragonji, na Picci ter na obmo-čju Alto ob letališču. Tudi pri rumeni pastirici je opaziti precejšnja nihanja v številu gnezdečih parov. V letu 2015 je na območju KPSS gnezdilo kar 13 parov, kar je največ v zadnjih 30 letih, kar lahko povežemo s precej sušnim letom ter številnimi suhimi površinami.


Gnezditvena razširjenost črnega hudournika (2015).

Apus apus

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost zelenonoge tukalice (2015).

Gallinula chloropus

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost kobilarja (2015).

Oriolus oriolus

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost goloba duplarja (2015).

Columba palumbus

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies


Gnezditvena razširjenost srpične trstnice (2015).

Acrocephalus scirpaceus

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost velike sinice (2015).

Parus major

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost rakarja (2015).

Acrocephalus arundinaceus

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost svilnice (2015).

Cettia cetti

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies


Gnezditvena razširjenost malega slavca (2015).

Luscinia megarhynchos

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost brškinke (2015).

Cisticola juncidis

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost rumene pastirice (2015).

Motacilla flava

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost črnoglavke (2015).

Sylvia atricapilla

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies


Gnezditvena razširjenost velikega strnada (2015).

Emberiza calandra

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost plotnega strnada (2015).

Emberiza cirlus

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost poljskega vrabca (2015).

Passer montanus

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost skalnega strnada (2015).

Emberiza cia

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies


Gnezditvena razširjenost mestne lastovke (2015).

Common House Martin (Delichon urbicum)

9 - 16

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost mestne lastovke (2015).

House Sparrow (Passer domesticus)

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies

Gnezditvena razširjenost kmečke lastovke (2015).

Barn Swallow (Hirundo rustica)

9

8

7

6

5

4

3

2

1

Frequencies


Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem obdobju

Med letujočimi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju (julij in avgust), je mnogo takih, ki tu nimajo ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo, se tu zadržujejo zaradi ustreznejših prehranjevališč ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev.

Med vsemi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju, moramo posebej izpostaviti vranjeka Phalacrocorax aristotelis, črnoglavega Ichthyaetus melanocephalus in rumenonogega galeba Larus michahellis. Vse tri vrste se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v večjem številu. Najštevilčnejši med vsemi je prav gotovo rumenonogi galeb Larus michahellis, ki izpolnjuje več IBA in SPA kriterijev (Škornik, 2008).

Gnezdišča vranjekov so v Dalmaciji, pognezditvena prenočišča pa v severnem Jadranu. Vranjeki se v severnem Jadranu v večjem številu pojavijo že avgusta. Prenočujejo v Beneških lagunah, na školjčišču pred

Sečoveljskimi in Strunjanskimi solinami ter na školjčiščih vse od Debelega Rtiča do izliva reke Timave v morje. V Tržaškem zalivu se v pognezditvenem obdobju zbere tudi do 4000 osebkov, kar predstavlja več kot polovico vse jadranske populacije.

Poleg vranjeka se v večjem številu v pognezditvenem času pojavlja tudi črnoglavi galeb, ki je po Zakonu o ratifikaciji konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (MKVERZ) po dodatku II. razglašen za strogo zavarovane živalske vrste.

Vrste, ki se na obravnavanem območju pojavljajo na preletu

Na splošno se spomladanska selitev začne že februarja, ko se ptice odpravijo iz prezimovališč, vračati pa se nekatere vrste začnejo že julija (Snow & Perrins, 1998).

Slovenijo selitveni val zajame z zamikom. Zaradi pojavljanja izbranih značilnih selivskih vodnih ptic, ki se ustavljajo v Sloveniji, lahko sklepamo, da se spomladanska selitev pri nas odvije med koncem marca in začetkom junija, z vrhom selitve v začetku aprila, torej skupaj v treh mesecih. Jesenska selitev je nekoliko bolj razvlečena in traja približno štiri mesece, od konca avgusta do začetka novembra. Pticam se na prezimovališča jeseni namreč manj mudi kakor spomladi na gnezdišča, ko je pred njimi naporno gnezditveno opravilo (Vrezec idr., 2006).

Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem, jesenski prelet pa poteka od avgusta do oktobra. V obdobju (1983–2009) je bilo evidentiranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983–2009), ki poteka od avgusta do novembra, pa 211 vrst. Mnogo vrst se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno (Škornik, 2012).

V letu 2015 je bilo evidentiranih 152 vrst. V času spomladanskega preleta 2015 je bilo evidentiranih 129 vrst, v času jesenskega preleta 2015, ki poteka od avgusta do novembra, pa 77 vrst. 75 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 23 vrst pa samo v jesenskem času preleta.

Sredi letošnjega septembra sta bila na območju obročkovalske postaje Stojbe ulovljena dva čebelarja, ki sta na nogi nosila nemške kovinske obročke. Najdba je vsekakor izjemna, saj tujih najdb te vrste v Sloveniji še nismo imeli.

0

50

100

150

200

250

300

350

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

črnoglavi galeb

2015

Pojavljanje črnoglavega galeba po tednih v letu 2015.


975639

617428

305254252

207180176

0 200 400 600 800 1000 1200

Mlakarica (Anas platyrhynchos)Duplinska kozarka (Tadorna tadorna)

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)Mestna lastovka (Delichon urbicum)

Bela pastirica (Motacilla alba)Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus)

Mala bela čaplja (Egretta garzetta)Močvirski martinec (Tringa glareola)

Kmečka lastovka (Hirundo rustica)Rumenonogi galeb (Larus michahellis)

št. osebkov

872469

343310

3015959

5146

30

0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000

Črnoglavka (Sylvia atricapilla)Vrtna penica (Sylvia borin)

Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus)Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus)

Bela pastirica (Motacilla alba)Taščica (Erithacus rubecula)

Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus)Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus)

Plavček (Cyanistes caeruleus)Mali slavec (Luscinia megarhynchos)

št. osebkov

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na jesenskem preletu v letu 2015.

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na spomladanskem preletu v letu 2015.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

togotnik

2015

Pojavljanje togotnika po tednih v letu 2015.


0

20

40

60

80

100

120

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

močvirski martinec

2015

0

5

10

15

20

25

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

mali martinec

2015

Pojavljanje močvirskega martinca po tednih v obdobju 2013-2014.

Pojavljanje malega martinca po tednih v letu 2015.

0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

zelenonogi martinec

2015

Pojavljanje zelenonogega martinca po tednih v obdobju 2013-2014.


0

10

20

30

40

50

60

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

spremenljivi prodnik

2015

0

1

2

3

4

5

6

7

8

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

mali prodnik

2015

0102030405060708090

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

mala bela čaplja

2015

Pojavljanje male bele čaplje po tednih v letu 2015.

Pojavljanje malega prodnika po tednih v letu 2015.

Pojavljanje spremenljivega prodnika poi tednih v letu 2015.


0

10

20

30

40

50

60

70

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

reglja

2015

Pojavljanje reglje poi tednih v letu 2015.

Čebelarja sta ulovila zunanja sodelavca PMS Žan Pečar in Jože Bricelj, ki sta na obročkovalski postaji lovila v okviru rednega spremljanja selitve ptic v KPSS. 12. in 14.9.2015 sta se med maloštevilnimi ujetimi čebelarji Merops apiaster ulovila tudi dva čebelarja, ki sta imela na nogi kovinski obroček z oznakama HIDENSEE SA 38058 in HIDENSEE SA 42365. V obeh primerih je šlo za odraslo samico. Pred dnevi pa so iz Nemčije prišli podatki o obročkanju obeh ptic. Ena ptica je bila 5.7.2014 obročkana blizu kraja Grozbig na Saškem (Nemčija), druga samica pa leto kasneje, 17.7.2015 nemalo stran blizu kraja Wiendorf, prav tako na Saškem (Nemčija). Obe sta bili prepoznani kot drugoletni ptici. Kraj obročkanja čebelarjev je več kot 700 km oddaljen od ponovnega ulova na Stojbah. Čebelarji se v času spomladanskega in jesenskega preleta redno ustavljajo tudi na območju KPSS, od kod pravzaprav priletijo pa do letošnjega ulova nismo vedeli.

Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času

Čeprav zimo koledarsko označujemo kot časovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do začetka februarja, ko so temperature najnižje, sneži, dnevi pa so kratki (Sovinc, 1994). Čeprav prvi prezimovalci priletijo v Sečoveljske soline že novembra in jih zapustijo marca, nekatere tudi aprila, pa s pojmom prezimovalec označujemo ptice, ki se pri nas v zimskih mesecih (december, januar) zadržujejo daljše obdobje. Med zimske goste uvrščamo tiste vrste, ki zaradi vremenskih in drugih vplivov pozimi priletijo k nam, njihova prezimovališča pa so ponavadi drugje. V obdobju 1983–2009 je bilo na prezimovanju opaženih 143 vrst. 70 vrst na območju Sečoveljskih solin redno prezimuje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov (Škornik, 2012).

Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Sečoveljske soline, s 123 pozimi opazovanimi vrstami

30451608

788611

535503

463319

260250

0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500

Mlakarica (Anas platyrhynchos)Kreheljc (Anas crecca)

Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)Liska (Fulica atra)

Raca žličarica (Anas clypeata)Kormoran (Phalacrocorax carbo)

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

Žvižgavka (Anas penelope)Labod grbec (Cygnus olor)

št. osebkov

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu januarju 2015.


02468

101214161820

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

čopasti ponirek

2015

0

5

10

15

20

25

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

polarni slapnik

2015

Pojavljanje polarnega slapnika po tednih v letu 2015.

Pojavljanje čopastega ponirka poi tednih v letu 2015.

1724438

302260250

200177168

146124

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000

Mlakarica (Anas platyrhynchos)Kreheljc (Anas crecca)

Rumenonogi galeb (Larus michahellis)Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus)

Ščinkavec (Fringilla coelebs)Žerjav (Grus grus)

Labod grbec (Cygnus olor)Kormoran (Phalacrocorax carbo)

Raca žličarica (Anas clypeata)Mala bela čaplja (Egretta garzetta)

št. osebkov

Prvih 10 najštevilčnejših vrst na prezimovanju v mesecu decembru 2015.


02468

101214161820

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

črnovrati ponirek

2015

Pojavljanje črnovratega ponirka po tednih v letu 2015.

0

20

40

60

80

100

120

140

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

kormoran

2015

Pojavljanje kormorana po tednih v letu 2015.

0

10

20

30

40

50

60

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

velika bela čaplja

2015

Pojavljanje velike bele čaplje po tednih v letu 2015.


0

2

4

6

8

10

12

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

srednji žagar

2015

Pojavljanje srednjega žagarja po tednih v letu 2015.

0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

siva čaplja

2015

0

10

20

30

40

50

60

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

labod grbec

2015

Pojavljanje laboda grbca po tednih v letu 2015.

Pojavljanje sive čaplje poi tednih v letu 2015.


0

100

200

300

400

500

600

700

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

mlakarica

2015

Pojavljanje mlakarice po tednih v letu 2015.

0

20

40

60

80

100

120

140

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

žvižgavka

2015

020406080

100120140160180

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

žličarica

2015

Pojavljanje race žličarice po tednih v letu 2015.

Pojavljanje žvižgavke poi tednih v letu 2015.


0

50

100

150

200

250

300

350

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10111213141516171819202122232425262728293031323334353637383940414243444546474849505152

kreheljc

2015Pojavljanje kreheljca po tednih v letu 2015.

najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994).V letu 2015 je na območju KPSS prezimovalo 65 vrst. V

januarju 2015 je prezimovalo 48 vrst, v decembru 2015 pa 50 vrst. Januarja 2015 je bilo 15 takih vrst, ki so prezimovale samo v januarju in ne v decembru, 17 vrst pa takih, ki so prezimovale samo v decembru in ne tudi v januarju.

Ponovno smo na podlagi večkratnega ulova istih osebkov v času prezimovanja potrdili redno prezimovanju rdečeglavega kraljička Regulus ignicapilla. Prav tako zanimiv jer bil ulov rumenoglavega kraljička Regulus regulus in vrbjega kovačka Phylloscopus collybita z našim obročkom, ki se je vrnil na prezimovanje v Stojbe.

Število osebkov nekaterih vrst se je v zimskem času zmanjšalo. Med njimi največ pri žvižgavki Anas penelope.

Redke vrsteStatus redkosti posameznim vrstam določa Komisija

za redkosti, ki deluje v okviru Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS na podlagi dejanskega števila opazovanj vrste v Sloveniji (Vrezec idr., 2006). Kot redke so določene tiste vrste, ki so bile v zadnjih 50-tih letih opažene manj kot desetkrat. Podoben kriterij redkosti (do 10 opazovanj) smo uporabili tudi za območje Sečoveljskih solin. Toda če je neka vrsta na tem območju obravnavana kot redka, še ne pomeni, da je redka izven območja Sečoveljskih solin ali na območju Slovenije.

Do leta 2009 je bilo od 292 registriranih vrst na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline 125 takih vrst (42.8 %), ki so bile opažene manj kot desetkrat. 39 vrst (13,3 %) se je tu pojavilo le enkrat in je njihov pojav v Sečoveljskih solinah le splet okoliščin. Od tega so za 9 vrst podatki s konca 19. stoletja (zgodovinski podatki), med katerimi je za 7 vrst malo verjetnosti, da bi se tu ponovno pojavile (Škornik, 2012).

V letu 2015 sta bili opaženi 2 novi vrsti za območje Sečoveljskih solin in sicer 10.03.2015 moškatna bleščavka Carina moschata, ki ni avtohtona vrsta ter 23.8.2015 italija-nski vrabec Passer italiae, ki ga je na območju Stojb v mrežo Laški škrjanec fotografiran na gramozni poti (Foto: I. Škornik).

ujel T. Mihelič .1.9.2015 se je v eno od mrež ulovila tudi pisana penica

Sylvia nisoria. Ulovljen je bil prvoletni osebek. Podatek je zanimiv predvsem zato, ker gre za šele drugo najdbo te vrste na območju KPSS. Prvič sta jo na Stojbah ujela Rudi Tekavčič in Vojko Havliček 15.8.2011. Tudi takrat se je ujel prvoletni osebek.

20.05.2015 je bil na makadamski poti ob kanalu Grande v predelu Corsolonga opazovan in fotografiran osebek laškega škrjanca. Gre nedvomno za prvo opazovanje te vrste v Sečoveljskih solinah, saj ga je ob Dragonji, najverjetneje na hrvaškem Krasu Rujevca, daljnjega leta 1881 opazoval Bernardo Schiavuzzi. Laški škrjanec Melanocorypha calanadra je stepska ptica. Poseljuje južno, jugovzhodno in vzhodno Evropo. Največje evropske populacije živijo v Španiji, Turčiji in Rusiji. Po letu 1950 je bil laški škrjanec v Sloveniji opazovan le enkrat. Glede na bližino gnezdeče populacije v hrvaškem Kvarnerju so možna opazovanja predvsem v submediteran-skem delu Slovenije.


Siva gos (Anser anser) 06/01/2015 10:44 04/05/2015 11:23 62 11Labod grbec (Cygnus olor) 05/01/2015 12:06 28/12/2015 11:01 809 56Črni labod (Cygnus atratus) 04/02/2015 12:57 04/02/2015 12:57 6 1Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) 05/01/2015 12:06 21/12/2015 11:56 1314 51Moškatna bleščavka (Cairina moschata) 10/03/2015 16/03/2015 3 2Konopnica (Anas strepera) 05/01/2015 12:06 28/12/2015 11:01 77 13Žvižgavka (Anas penelope) 05/01/2015 12:06 28/12/2015 11:01 699 20Mlakarica (Anas platyrhynchos) 05/01/2015 12:06 28/12/2015 11:01 7838 79Raca žličarica (Anas clypeata) 05/01/2015 12:06 28/12/2015 11:01 1102 33Dolgorepa raca (Anas acuta) 14/01/2015 10:10 18/02/2015 11:28 14 5Reglja (Anas querquedula) 10/03/2015 12:10 29/04/2015 20:00 138 9Kreheljc (Anas crecca) 05/01/2015 12:06 28/12/2015 11:01 3119 41Sivka (Aythya ferina) 13/02/2015 10:14 08/12/2015 10:28 5 3Kostanjevka (Aythya nyroca) 30/03/2015 12:35 07/04/2015 08:23 4 2Čopasta črnica (Aythya fuligula) 08/12/2015 10:20 08/12/2015 10:28 1 1Rjavka (Aythya marila) 07/03/2015 10:13 07/03/2015 10:14 3 1Zvonec (Bucephala clangula) 12/01/2015 10:23 12/01/2015 10:24 1 1Srednji žagar (Mergus serrator) 05/01/2015 12:06 16/12/2015 10:28 110 20Prepelica (Coturnix coturnix) 11/09/2015 20/09/2015 1 1Fazan (Phasianus colchicus) 05/01/2015 12:57 20/09/2015 9 6Rdečegrli slapnik (Gavia stellata) 06/01/2015 10:51 06/01/2015 12:17 1 1Polarni slapnik (Gavia arctica) 06/01/2015 10:51 21/12/2015 11:54 106 12Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) 17/01/2015 11:13 20/03/2015 12:18 17 3Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus) 14/01/2015 10:18 02/02/2015 11:12 8 4Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) 02/02/2015 10:21 02/02/2015 11:12 1 1Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) 06/01/2015 10:48 28/12/2015 10:58 96 16Črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis) 06/01/2015 10:51 28/12/2015 10:58 128 13Plamenec (Phoenicopterus roseus) 13/11/2015 08:42 28/12/2015 11:01 26 7Črna štorklja (Ciconia nigra) 18/03/2015 10:21 18/03/2015 10:21 1 1Kormoran (Phalacrocorax carbo) 05/01/2015 12:56 14/12/2015 10:22 789 26Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) 06/01/2015 10:51 16/07/2015 07:22 693 8Pritlikavi kormoran (Phalacrocorax pygmeus) 14/01/2015 10:10 20/11/2015 08:49 2 2Čapljica (Ixobrychus minutus) 28/04/2015 09:32 11/05/2015 14:25 2 2Siva čaplja (Ardea cinerea) 05/01/2015 12:56 28/12/2015 11:01 255 40Rjava čaplja (Ardea purpurea) 13/04/2015 07:36 29/04/2015 19:57 3 3Velika bela čaplja (Ardea alba) 05/01/2015 12:06 28/12/2015 10:59 243 44Mala bela čaplja (Egretta garzetta) 05/01/2015 12:06 28/12/2015 10:58 972 51Čopasta čaplja (Ardeola ralloides) 06/05/2015 08/05/2015 09:02 4 3Žličarka (Platalea leucorodia) 24/04/2015 11:43 24/04/2015 11:45 1 1Rjavi lunj (Circus aeruginosus) 25/03/2015 10:55 25/03/2015 17:04 3 3Pepelasti lunj (Circus cyaneus) 13/01/2015 10:22 28/03/2015 12:53 4 4Skobec (Accipiter nisus) 22/01/2015 10:21 08/12/2015 10:49 4 4

VRSTE V LETU 2015 Prvo opazovanje Zadnje opazovanje Št. osebkov Št. opazovanj


Kragulj (Accipiter gentilis) 11/03/2015 11:23 21/12/2015 10:57 3 3Kanja (Buteo buteo) 05/01/2015 12:57 21/12/2015 10:59 10 9Mokož (Rallus aquaticus) 05/01/2015 12:58 20/09/2015 8 7Grahasta tukalica (Porzana porzana) 21/04/2015 18:19 21/04/2015 18:19 1 1Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) 05/01/2015 12:58 08/05/2015 09:01 4 2Liska (Fulica atra) 05/01/2015 12:06 08/12/2015 10:28 821 19Žerjav (Grus grus) 25/02/2015 14/12/2015 14:49 509 5Polojnik (Himantopus himantopus) 18/03/2015 09:33 11/07/2015 11:04 342 43

Sabljarka (Recurvirostra avosetta) 20/02/2015 12:27 05/07/2015 07:50 182 35Školjkarica (Haematopus ostralegus) 04/05/2015 07:43 05/05/2015 07:44 2 1Črna prosenka (Pluvialis squatarola) 25/03/2015 12:19 01/04/2015 10:06 5 3Priba (Vanellus vanellus) 07/01/2015 10:58 28/02/2015 09:36 35 3Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) 07/01/2015 11:56 21/12/2015 11:55 492 68Komatni deževnik (Charadrius hiaticula) 24/02/2015 12:21 07/10/2015 08:31 21 11Mali deževnik (Charadrius dubius) 18/03/2015 13:17 13/07/2015 11:35 19 10Mali martinec (Actitis hypoleucos) 12/01/2015 10:05 13/09/2015 65 19Pikasti martinec (Tringa ochropus) 07/03/2015 10:13 10/07/2015 12:16 10 5Črni martinec (Tringa erythropus) 25/03/2015 12:19 13/09/2015 23 8Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) 06/01/2015 12:05 15/10/2015 08:37 214 23Močvirski martinec (Tringa glareola) 16/03/2015 12:45 09/07/2015 12:05 219 17Rdečenogi martinec (Tringa totanus) 11/03/2015 08:03 12/09/2015 33 12Mali škurh (Numenius phaeopus) 01/04/2015 10:07 29/04/2015 19:59 47 5Veliki škurh (Numenius arquata) 05/01/2015 12:06 16/12/2015 10:18 22 11Črnorepi kljunač (Limosa limosa) 20/03/2015 08:13 21/04/2015 09:18 18 3Veliki prodnik (Calidris canutus) 07/10/2015 08:31 07/10/2015 08:31 1 1Togotnik (Calidris pugnax) 25/03/2015 07:40 30/04/2015 12:03 130 7Temminckov prodnik (Calidris temminckii) 18/03/2015 09:33 23/04/2015 07:25 3 2Spremenljivi prodnik (Calidris alpina) 07/01/2015 11:56 21/12/2015 11:55 277 19Mali prodnik (Calidris minuta) 07/01/2015 11:56 13/09/2015 24 9Puklež (Lymnocryptes minimus) 08/04/2015 09:29 08/04/2015 09:30 1 1Kozica (Gallinago gallinago) 06/01/2015 11:56 16/12/2015 10:11 58 15Sloka (Scolopax rusticola) 20/03/2015 11:56 20/03/2015 11:57 1 1Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus) 05/01/2015 12:06 21/12/2015 10:58 2140 50Črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus) 05/05/2015 09:38 07/10/2015 08:32 531 3Rumenonogi galeb (Larus michahellis) 05/01/2015 12:06 16/12/2015 10:27 7952 38Mala čigra (Sternula albifrons) 18/04/2015 05/07/2015 07:38 87 28Črnonoga čigra (Gelochelidon nilotica) 24/04/2015 11:43 24/04/2015 11:45 1 1Navadna čigra (Sterna hirundo) 13/04/2015 07:35 05/07/2015 07:38 295 47Kričava čigra (Thalasseus sandvicensis) 16/01/2015 09:38 06/11/2015 08:40 16 6Grivar (Columba palumbus) 20/03/2015 07:26 13/07/2015 11:36 6 5Divja grlica (Streptopelia turtur) 04/05/2015 11:23 13/07/2015 11:36 9 3Turška grlica (Streptopelia decaocto) 16/01/2015 09:37 16/01/2015 09:37 10 1Kukavica (Cuculus canorus) 29/04/2015 09:45 29/04/2015 09:45 1 1


Veliki skovik (Otus scops) 28/04/2015 12:15 20/09/2015 21 5Čuk (Athene noctua) 23/08/2015 23/08/2015 1 1Lesna sova (Strix aluco) 13/02/2015 09:28 13/02/2015 09:29 1 1Podhujka (Caprimulgus europaeus) 22/08/2015 20/09/2015 9 3Planinski hudournik (Apus melba) 25/03/2015 10:55 25/03/2015 17:04 2 1Črni hudournik (Apus apus) 04/04/2015 10:33 30/05/2015 09:58 5 2Smrdokavra (Upupa epops) 02/04/2015 09:37 17/07/2015 14:57 6 5Vodomec (Alcedo atthis) 05/01/2015 12:56 08/12/2015 09:52 44 23Čebelar (Merops apiaster) 16/05/2015 13:11 20/09/2015 16 5Vijeglavka (Jynx torquilla) 19/03/2015 07:10 20/09/2015 9 8Mali detel (Dendrocopos minor) 07/03/2015 10:12 20/09/2015 2 2Veliki detel (Dendrocopos major) 05/01/2015 12:52 08/12/2015 10:49 6 6Črna žolna (Dryocopus martius) 05/01/2015 12:52 21/12/2015 10:57 10 9Zelena žolna (Picus viridis) 05/01/2015 12:52 13/07/2015 08:48 9 8Postovka (Falco tinnunculus) 19/03/2015 06:36 23/05/2015 11:27 5 5Rdečenoga postovka (Falco vespertinus) 16/05/2015 09:34 30/05/2015 09:12 2 2Škrjančar (Falco subbuteo) 29/05/2015 09:54 01/06/2015 07:29 2 2Sokol selec (Falco peregrinus) 09/02/2015 11:06 09/02/2015 11:07 1 1Rjavi srakoper (Lanius collurio) 04/05/2015 13:23 20/09/2015 8 6Veliki srakoper (Lanius excubitor) 07/01/2015 12:02 13/11/2015 08:43 9 9Črnočeli srakoper (Lanius minor) 23/05/2015 19:13 23/05/2015 19:14 1 1Kobilar (Oriolus oriolus) 17/04/2015 10:59 13/07/2015 08:48 13 3Šoja (Garrulus glandarius) 05/01/2015 12:53 22/09/2015 13 9Sraka (Pica pica) 05/01/2015 12:57 21/12/2015 10:59 8 4Kavka (Corvus monedula) 05/01/2015 12:59 12/04/2015 11:17 28 3Siva vrana (Corvus cornix) 05/01/2015 12:59 15/01/2015 11:07 7 2Krokar (Corvus corax) 06/03/2015 13:03 04/05/2015 11:23 3 3Laški škrjanec (Melanocorypha calandra) 20/05/2015 09:19 20/05/2015 09:20 1 1Poljski škrjanec (Alauda arvensis) 06/01/2015 11:56 28/03/2015 11:12 8 3Breguljka (Riparia riparia) 04/04/2015 10:33 24/04/2015 09:31 22 3Kmečka lastovka (Hirundo rustica) 21/03/2015 09:17 20/09/2015 196 9Rdeča lastovka (Cecropis daurica) 24/04/2015 09:30 24/04/2015 09:31 2 1Mestna lastovka (Delichon urbicum) 05/03/2015 07:12 20/09/2015 430 12Plavček (Cyanistes caeruleus) 05/01/2015 12:53 21/12/2015 10:57 189 19Velika sinica (Parus major) 05/01/2015 12:53 16/11/2015 08:44 32 16Plašica (Remiz pendulinus) 01/04/2015 13:59 15/10/2015 08:36 16 2Dolgorepka (Aegithalos caudatus) 05/01/2015 12:53 20/09/2015 32 8Stržek (Troglodytes troglodytes) 05/01/2015 12:53 21/12/2015 10:57 4 4Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) 09/10/2015 08:35 07/12/2015 08:23 52 3Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapilla) 08/01/2015 12:23 07/12/2015 08:23 12 7Svilnica (Cettia cetti) 07/01/2015 10:57 21/12/2015 10:57 33 24Severni kovaček (Phylloscopus trochilus) 30/03/2015 10:04 21/09/2015 17 7Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita) 05/01/2015 12:53 21/12/2015 10:57 44 14Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix) 22/08/2015 23/08/2015 3 2


Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) 05/05/2015 09:38 21/08/2015 4 3Rumeni vrtnik (Hippolais icterina) 21/08/2015 24/08/2015 3 3Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon) 10/02/2015 10:47 10/02/2015 10:47 1 1Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) 15/04/2015 10:07 22/09/2015 62 7Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris) 27/05/2015 13:54 24/08/2015 4 4Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) 15/05/2015 10:36 08/10/2015 08:32 352 13Rakar (Acrocephalus arundinaceus) 21/04/2015 11:47 20/09/2015 35 10Trstni cvrčalec (Locustella luscinioides) 21/09/2015 22/09/2015 2 2Kobiličar (Locustella naevia) 02/06/2015 08:25 21/09/2015 11 6Brškinka (Cisticola juncidis) 05/01/2015 12:53 20/09/2015 31 17Črnoglavka (Sylvia atricapilla) 28/02/2015 13:44 16/11/2015 08:44 940 30Vrtna penica (Sylvia borin) 29/04/2015 09:45 08/10/2015 08:32 470 10Mlinarček (Sylvia curruca) 13/04/2015 13:09 20/09/2015 4 3Žametna penica (Sylvia melanocephala) 05/02/2015 08:29 20/11/2015 08:47 2 2Rjava penica (Sylvia communis) 29/04/2015 09:45 21/09/2015 7 6Sivi muhar (Muscicapa striata) 21/08/2015 21/08/2015 1 1Taščica (Erithacus rubecula) 05/01/2015 12:53 07/12/2015 08:23 88 18Mali slavec (Luscinia megarhynchos) 08/04/2015 10:17 21/09/2015 49 16Modra taščica (Luscinia svecica) 22/08/2015 21/09/2015 23 4Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca) 21/08/2015 20/09/2015 9 3Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) 21/08/2015 21/09/2015 8 5Šmarnica (Phoenicurus ochruros) 05/01/2015 12:57 23/08/2015 7 6Repaljščica (Saxicola rubetra) 17/04/2015 08:48 21/09/2015 83 8Prosnik (Saxicola rubicola) 10/02/2015 10:46 06/11/2015 08:42 7 5Kupčar (Oenanthe oenanthe) 25/03/2015 08:55 05/10/2015 08:27 30 9Kos (Turdus merula) 05/01/2015 12:56 20/09/2015 63 19Brinovka (Turdus pilaris) 09/02/2015 12:17 08/12/2015 10:49 59 4Vinski drozg (Turdus iliacus) 22/01/2015 10:21 07/03/2015 10:14 9 3Cikovt (Turdus philomelos) 07/01/2015 10:57 21/10/2015 08:38 19 8Carar (Turdus viscivorus) 06/02/2015 08:30 12/03/2015 10:20 14 3Škorec (Sturnus vulgaris) 05/01/2015 12:57 20/09/2015 252 9Siva pevka (Prunella modularis) 05/01/2015 12:53 07/12/2015 08:23 12 8Rumena pastirica (Motacilla flava) 19/03/2015 11:38 05/10/2015 08:27 100 23Siva pastirica (Motacilla cinerea) 06/01/2015 11:17 06/01/2015 11:17 1 1Bela pastirica (Motacilla alba) 05/01/2015 12:51 21/12/2015 11:55 692 14Rjava cipa (Anthus campestris) 11/05/2015 14:24 11/05/2015 14:24 1 1Mala cipa (Anthus pratensis) 05/01/2015 12:51 21/12/2015 11:55 109 9Drevesna cipa (Anthus trivialis) 25/04/2015 08:59 21/09/2015 20 5Vriskarica (Anthus spinoletta) 05/01/2015 12:51 21/12/2015 11:55 351 10Rumeni strnad (Emberiza citrinella) 07/03/2015 10:12 07/03/2015 10:14 1 1Plotni strnad (Emberiza cirlus) 27/01/2015 10:26 20/09/2015 18 10Skalni strnad (Emberiza cia) 28/04/2015 09:34 28/04/2015 09:37 2 1Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) 05/01/2015 12:58 21/12/2015 10:57 25 5Veliki strnad (Emberiza calandra) 14/04/2015 12:08 20/09/2015 7 4


Ščinkavec (Fringilla coelebs) 09/01/2015 13:01 21/12/2015 10:59 336 9Kalin (Pyrrhula pyrrhula) 16/02/2015 13:28 16/02/2015 13:30 4 1Zelenec (Chloris chloris) 13/04/2015 13:09 25/04/2015 11:11 2 2Čižek (Spinus spinus) 05/10/2015 08:27 05/10/2015 08:27 10 1Lišček (Carduelis carduelis) 15/01/2015 10:45 08/12/2015 10:28 31 9Repnik (Carduelis cannabina) 18/09/2015 20/09/2015 1 1Grilček (Serinus serinus) 15/01/2015 10:45 17/07/2015 14:57 12 5Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) 08/01/2015 12:23 08/12/2015 10:49 45 18Domači vrabec (Passer domesticus) 16/01/2015 09:37 20/09/2015 33 10Italijanski vrabec (Passer italiae) 23/08/2015 23/08/2015 1 1Travniški vrabec (Passer hispaniolensis) 02/06/2015 08:25 02/06/2015 08:26 1 1Poljski vrabec (Passer montanus) 28/04/2015 10:12 21/08/2015 3 2


Območje kanala Pichetto iz zraka (Foto: I. Škornik).

MONITORING HABITATOV


MONITORING HABITATOV

UVODDirektivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih

živalskih in rastlinskih vrst (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora - “The Habitat Directive”) je sprejel Ministrski svet 21. maja 1992. Direktiva je bila večkrat dopolnjena, nazadnje leta 1995 ob pridružitvi Avstrije, Finske in Švedske.

Od leta 2007 do 2012 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Januarja 2013 smo izdelali Osnutek habitatnega akcijskega načrta v kpss s Predvidenimi izvedbenimi deli. V letu 2015 so že vidni rezultati tega načrta.

METODEV letu 2013 smo pričeli z deli za zagotovitev okopnin na

območju Fontanigge. Dela so bila izvedena po akcijskem načrtu, ki je bil predlagan. V letu 2015 smo spremljali dogajanja na terenu, upravljali z vodnimi režimi in zagotavljali optimalne pogoje za naselitev slanoljubnega rastja na pripravljenih okopninah.

REZULTATIRezultati Habitatnega akcijskega plana LIFE MANSALT

V letu 2007 smo v okviru rednega monitoringa KPSS na območju Sečoveljskih solin prvič kartirali habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Ti habitatni tipi so: Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi

(1420), sestoji metličja Spartinion maritimae (1320), muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140), pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (1410).

Leta 2010 so bili naknadno popisani in ovrednoteni vsi na solinah pojavljajoči se habitatni tipi. Opravljeno je bilo tudi kartiranje njihovega ničelnega stanja.

Eden od glavnih ciljev projekta LIFE MANSALT je ohranjanje ugodnega stanja habitatov. V okviru tega projekta je bil izdelan tudi osnutek Habitatnega akcijskega načrta v KPSS, s katerim smo z nekaterimi izvedbenimi deli zagotovili približno 50 ha okopnin ali občasno poplavljenih bazenov, na katerih smo pričakovali ugodno sukcesijo halofitov in halofitne vegetacije. Po dveh letih od vzpostavitve okopnin na Fontaniggeah, so rezultati zaraščanja slonoljubnih rastlin in vegetacije več kot pričakovani, saj so se nekatere površine povsem zarasle. Kot je bilo pričakovati, se je na suhih površinah solinskih bazenov na Fontaniggeah množično razrasel sicer vedno pionirski osočnik (Salicornia europaea), takoj za njim pa še primorski slanorad (Suaeda maritima). Na omenjenih območjih se širijo tudi halofitne trajnice, kot sta grmičasta členjača (Arthrocnemum fruticosum), tolščakasta loboda Atriplex portulacoides) in ozkolistna mrežica (Limonium angustifolium).

Ker pa so bile v letu 2015 zaradi drugih gradbenih posegov na suhem tudi površine, ki niso bile namenjene okopninam, se je površina novo nastalih rastišč halofitne vegetacije bistveno povečala in znaša približno 52 ha.

Na območju Alto, ki obsega 48,8 ha površine, smo dosegli 70 % zaraščenost (cca. 34 ha). Pred zgoraj omenjenimi posegi je bila zaraščenost manj kot 10 %.

Na območju Predrakci, ki obsega 7,6 ha površine, smo dosegli 50 % zaraščenost (cca. 4 ha). Pred zgoraj omenjenimi

Posamezna območja, ki so bila vključena v habitatni akcijski načrt prej in po okopnitvi (Foto: I. Škornik).







Zaraščenost pionirskih sestojev vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) pred posegom (levo) in po njem (desno).


posegi je bila zaraščenost manj kot 1 %.Na območju Rakci, ki obsega 8,3 ha površine, smo dosegli 30 % zaraščenost (cca. 2,5 ha). Pred zgoraj omenjenimi posegi

je bila zaraščenost manj kot 5 %.Na območju Muzej-Slana trata, ki obsega 18,3 ha površine je zaraščenost enaka, kot pred zgoraj omenjenimi posegi.

Vzrok za to, da tu ni prišlo do sukcesije halofitne vegetacije je še povsem nejasen.Tudi na večjih območjih, ki niso bila predvidena za okopnine, so se razrasli halofiti.Na območju Life, ki obsega 69,5 ha površine, smo dosegli 15 % zaraščenost (cca. 10 ha). Pred zgoraj omenjenimi posegi

je bila zaraščenost manj kot 1 %.Na območju Corsolongo, ki obsega 17,4 ha površine, smo dosegli 5 % zaraščenost (cca. 1 ha). Pred zgoraj omenjenimi

posegi ni bilo vegetacijskega odevala.Med habitatnimi tipi, katerih površina razraščenosti se je bistveno povečala so pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in

drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) ter sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (1420).


Vremenska postaja na Leri (Foto: I. Škornik).

MONITORING VREMENA


MONITORING VREMENA

UVODLeto 2015 se uvršča med najtoplejša leta pri nas. To je bilo

leto toplotnih rekordov, poplav in suš. Povsod po državi je bila povprečna letna temperatura za več kot 2°C nad povprečjem 1961–1990.

Prevladovali so meseci s skromnejšimi padavinami od dolgoletnega povprečja.

METODEMonitoring vremena izvajamo s pomočjo dveh vremenskih

postaj Davis Vantage Pro2 Plus, ki sta bili kupljeni in postavljeni v okviru projekta CLIMAPARKS. Zajem vremenskih podatkov poteka v 15 minutnih intervalih. Podatke shranjujemo s pomočjo programa WeatherLink 5.9.2. V tem delu Slovenije so vetrovi zelo pomemben pokrajinski dejavnik. Podatke vetrov iz obeh vremenskih postaj, smo s pretvorbo kardinalnih smeri v stopinje ter s pomočjo programa WindRose PRO3 prikazali vetrno rožo.

Vsi vremenski podatki so dostopni tudi na našem spletnem portalu http://www.kpss.si/vreme, kjer si jih je mogoče ogledati tudi v dnevnem, mesečnem in letnem grafičnem prikazu.

Medtem ko ostaja vremenska postaja na Leri na svoji trajni lokaciji, smo v začetku leta 2014 postajo iz Fontanigg premestili na območje Piccia, neposredno ob Thalasso Spa Lepa Vida. Lokacijo te postaje bomo spreminjali na 3 leta.

REZULTATI

Podnebne značilnosti leta 2015 ter trendi nekaterih meteoro-loških spremenljivk

Leto 2015 je bilo za več kot 2 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1961–1990.

V letu 2015 so bili v nižinskem svetu vsi meseci nadpovprečno topli, v visokogorju sta za dolgoletnim povprečjem zaostajala september in oktober. Povprečna temperatura zraka je bila na Kredarici rekordno visoka, po vsej državi pa je bila opazno nad dolgoletnim povprečjem.

Jesen je bila nadpovprečno topla, večina ozemlja je zabeležila presežek med 1 in 2 °C. Jesen 2015 je bila nadpovprečno topla, vendar smo v preteklosti že večkrat imeli toplejše jeseni. December 2015 je bil povsod toplejši kot v dolgoletnem povprečju, največji presežek so zabeležili v visokogorju. Decembra so povsod močno prevladovali nadpovprečno topli dnevi.

Sonce je povsod sijalo več časa kot običajno, približno polovica ozemlja je dolgoletno povprečje presegla za več kot desetino.

Prevladovali so meseci s skromnejšimi padavinami od dolgoletnega povprečja, najbolj izrazito pa izstopa december. December je bil na vseh prikazanih postajah izjemno suh.

Na Leri je povprečna letna temperatura znašala 14,8 °C.Večina mesecev v letu 2015 je bila nadpovprečno toplih,

najbolj je izstopal avgust z najvišjo izmerjeno dnevno temperaturo na Leri 37,1°C. Najnižjo letno temperaturo smo na Leri izmerili 31.12.2013 in sicer -3,2°C. Popvprečna julijska temperatura na Leri je bila za 3 stopinje višja od dolgoletnega julijskega povprečja.

Na vseh prikazanih postajah so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem, najbolj v Portorožu, najmanjši zaostanek je bil v Novem mestu.

Vsota padavin je bila v letu 2015 pod dolgoletnim povprečjem. Na Leri je padlo 558,6 mm dežja. Največ padavin na območju Sečoveljskih solin je bilo oktobra in sicer 132,7 mm.

Na Obali je bil še najmanj namočen december. Na Leri je decembra 2015 padlo le 1,4 mm dežja.

Trajanje sončnega obsevanja v letu 2015 je bilo daljše, kot v letih prej. Letna vsota ur sončnega obsevanja na Leri za leto 2015 znaša 3.031,5 ur. Sonce je na Leri v juliju 2013 sijalo 373 ur.

Prevladujoč veter na območju Sečoveljskih solin je jugo (SE), ki piha v nočnem času. Najbolj vetroven je bil ponovno februar.Lokacija vremenske postaje na Leri in 3D vetrovna roža.


JANUARJANUARY

Vetrovne rože po mesecih izdelane s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.

FEBRUARFEBRUARY

MARECMARCH

APRILAPRIL

MAJMAY

JUNIJJUNE

JULIJJULY

AVGUSTAUGUST

SEPTEMBERSEPTEMBER

OKTOBEROCTOBER

NOVEMBERNOVEMBER

DECEMBERDECEMBER


360 stopinjska vetrovna roža izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.

Tipična dnevna razporeditev vetrov izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.


Vetrovna roža izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.

Razporeditev vetra po mesecih izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.


Vetrovna roža ponoči izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.

Vetrovna roža podnevi izdelana s pomočjo programa WindRose Pro in podatkov vremenske postaje na Leri za leto 2015.


J F M A M J J A S O N Dpadavine povp. 62.4 38.6 41.3 73.5 61.3 86.9 47.9 55.3 140.7 113.6 120.6 75.8padavine 2015 39.2 28.2 44.8 19.4 37.6 67.4 50 57.4 59.6 132.7 20.8 1.4

0

20

40

60

80

100

120

140

160

mm

/m2

J F M A M J J A S O N Dtemperature povp. 4.9 5.1 8.3 11.8 17.5 21.1 22.7 23 17.7 14.1 9.7 6temperature 2015 6.3 5.9 9.6 12.8 18.2 22.1 26 24.6 20.1 14.7 9.4 6.9

0

5

10

15

20

25

30

°C

Temperatura na Leri v letu 2015 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.

Količina padavin na Leri v letu 2015 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.


Presušeni solinski bazeni so idelano okolje za sukcesijo slanuš (Foto: I. Škornik)

Močan veter 27.7.2015 je polomil marsikatero debelejšo vejo (Foto: I. Škornik).

Kljub letu z malo padavinami, je bila solinarska sezona pod povprečjem (Foto: I. Škornik)

Julijski nalivi na Fontaniggeah (Foto: I. Škornik)

Prekrito nebo z letalsko oblačnostjo (Foto: I. Škornik)


Obiskovalci KPSS na novem mostovžu na Leri (Foto: I. Škornik).

MONITORING OBISKOVANJA


MONITORING OBISKOVANJA

UVODZavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument

varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo poveza-nimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami.

Naši dolgoročni cilji upravljanja KPSS so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih lepot in s tem biotske raznovrstnosti Sečoveljskih solin, čuvanju kulturne dediščine in značilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre.

Obiskovalcem nudimo doživljanje parka z usmerjanjem (informacijska središča in točke, informativne table, parkovne poti), vodenimi ogledi, delavnicami v naravi, ustvarjalnimi delavnicami in različnimi izobraževalnimi programi ter preda-vanji. Primerne oblike rekreacije so tiste, ki so podrejene temeljnim namenom krajinskega parka. V KPSS poteka tudi solinarski festival, ki v krajinski park privabi številne navdušence in ljubitelje solinarske tradicije ter kulinaričnih posebnosti.

Na osnovi določil Zakona o ohranjanju narave (ZON) se za obisk Krajinskega parka Sečoveljske soline zaračunava vstopnina. Z nakupom vstopnice so obiskovalci parka med obiskom v parku nezgodno zavarovani. Ob obisku parka je treba upoštevati pravila obnašanja v KPSS!

KPSS si je mogoče ogledati individualno ali v skupini. Organiziranim skupinam (najmanj 15 oseb) omogočamo voden ogled, za katerega pa se je potrebno pravočasno naročiti s pomočjo spletnega obrazca in v katerem so objav-ljeni splošni pogoji ter opozorila. Vodeni ogledi po parku so namenjeni obiskovalcem, ki poleg sprehoda po parku želijo o Krajinskem parku Sečoveljske soline in tradiciji solinarstva izvedeti nekaj več.

S programom za obiskovalce s posebnimi potrebami želimo Krajinski park Sečoveljske soline približati vsem obiskovalcem. Programe oblikujemo v sodelovanju s strokovnimi vodji različnih skupin. Za slepe in slabovidne je v centru za obiskovalce na razpolago taktilni model Sečoveljskih solin.

KPSS ima dva kopenska vhoda (Lera, Fontanigge), do obeh območij pa je možen dostop po morju s čolnom. Na območje Lere vstop s psom ni mogoč! Dostop do Muzeja solinarstva je po morju ali po makadamski cesti ob Dragonji na Fontaniggeah.

V Krajinski park Sečoveljske soline je v poletnem in zimskem času mogoče vstopiti uro po sončnem vzhodu, park pa je potrebno zapustiti uro pred sončnim zahodom. Obisko-valcem pa priporočamo pa, da čas obratovanja preverijo na recepciji parka.

Obiskovalci lahko pred prihodom v park na spletnem portalu KPSS preverijo dogajanje na spletni kameri in se seznanijo z osnovnimi vremenskimi podatki obeh vremenskih postaj.

V skladu s strategijo o ohranjanju biotske raznovrstnosti

v Sloveniji lahko »turizem« predstavlja razvojno priložnost za območja z visoko naravno danostjo, vendar le pod pogojem, da ne povzroča zmanjšanja biotske raznovrstnosti, da zniža porabe neobnovljivih virov in sledi načelom trajnostnega obiskovanja, ki morajo vključevati ohranjanje pestrosti, značilnosti in lepot narave ter krajine. Trajnostno obiskovanje zavarovanega območja moramo razumeti kot priložnost in ne kot pritisk ali grožnjo.

METODENa vhodu na Leri poteka sprotno preštevanje vseh

obiskovalcev parka, tudi tistih, ki za vstop v park niso plačali vstopnine (izvzeti so zaposleni v KPSS, lastniki privezov, člani veslaškega kluba in poslovni partnerji podjetja).

REZULTATIV obdobju 2006–2015 je KPSS obiskalo 392.786 obiskovalcev.

2015V letu 2015 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo

35.608 obiskovalcev. 33.130 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 2.478 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 411 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 12.510 obiskovalcev.Dobra tretjina (35,0 %) obiskovalcev se je odločila za voden ogled. 68 % je bilo domačih obiskovalcev, slabo tretjino (32 %) vodenih ogledov pa predstavljajo tujci, med katerimi je največ nemško (10,4 %) in angleško (9,7 %) govorečih obiskovalcev, sledijo jim obiskovalci iz Italije (4,1 %), slab odstotek pa predstavljajo vodeni ogledi v drugih jezikih (ruščina, srbohrvaščina,...).

Po strukturi obiskovalcev so na prvem mestu odrasli obiskovalci (37,7 %), na drugem učenci osnovnih šol, dijaki in študenti (36,5 %), sledijo jim upokojenci (9,7 %) ter novinarji in poslovni partnerji (4,9 %) . Odstotek in pol (1,46 %) predstav-ljajo osebe sposebnimi potrebami, le v enem samem primeru je bil voden ogled za vrtec.

Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline se je v primerjavi z letom 2014 zmanjšalo predvsem zaradi manjšega števila obiskovalcev na Fontaniggeah. Tam se je obisk v primerjavi z letom prej prepolovil. Vzrok temu je vsekakor neredno obratovanje Muzeja solinarstva, domnevno zaradi pomanjkanja sredstev.

V KPSS je bilo v letu 2015 prodanih 24 letnih kart, 1449 družinskih, 10.051 odraslih in 16.264 otroških, dijaških,


JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DECŠTEVILO VSEH OBISKOVALCEV 886 741 1343 3227 4233 5087 2986 6614 5418 3020 1158 805

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

št. o

bisk

oval

cev

Število vseh obiskovalcev KPSS po mesecih v letu 2015.

študentskih in upokojenskih vstopnic. 3.680 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 33.508 obiskovalcev, medtem ko je s plovilom v park priplulo 2.100 obiskovalcev.

Usluge Thalasso Spa Lepa Vida je koristilo 3.948 obiskovalcev.

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015Obiskovalci 31422 31378 37725 39778 35010 47430 45000 51000 38435 35518

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

Štev

ilo o

bisk

oval

cev

Število obiskovalcev po letih v obdobju 2006-2015


Okrepčevalnica “Fioret” je pomembna dodatna ponudba v KPSS (Foto: I. Škornik)

Električno vozilo je namenjeno le obiskovalcem Thalasso Spa Lepa Vida (Foto: I. Škornik).

Učenci in dijaki doma CŠOD Burja iz Seče v KPSS prihajajo tudi s kanuji. (Foto: I. Škornik)

Avstrijski študenti na strokovni ekskurziji v KPSS (Foto: I. Škornik)

Nove parkovne table z informacijami pritegnejo številne obiskovalce, zato je ta del parkovne infrastrukture izredno pomemben (Foto: I. Škornik).

Čistilne akcije v KPSS se udeležijo številni domačini (Foto: I. Škornik).


Starši in njihovi otroci (Foto: I. Škornik).

IZVAJANJE VARSTVENIH REŽIMOV


SPREMLJANJE IZVAJANJA VARSTVENIH REŽIMOV PO UREDBI O KPSS

Naravovarstveni nadzor je neposredni nadzor v naravi in bdi nad spoštovanjem zakonskih prepovedi in izdanih predpisov za zavarovana območja. Tak nadzor poleg inšpektorjev izvajajo tudi naravovarstveni nadzorniki, ki jih upravljalec zaposli na to delovno mesto. Usposobljenost naravovarstvenih nadzornikov preverja ustrezno ministrstvo. Zakon omogoča tudi prostovoljni naravovarstveni nadzor.

Čeprav se je obnašanje obiskovalcev KPSS v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno izboljšalo, pa še vedno beležimo posamezne kršitve, predvsem glede nočnega ribolova, sprehajanja psov brez povodca, kolesarjenje in sprehajanje izven poti namenjenih za obiskovanje.

KPSS je eden od državnih parkov, za katerega je predpisan obvezen naravovarstveni nadzor, zato smo v letu 2015 pričeli z izobraževanji in usposabljanji za naravovarstvene nadzornike. K usposabljanju sta pristopila 2 kandidata, zaposlena v KPSS. V letu 2015 sta tudi uspešno opravila izpit za vodenje prekrškovnega postopka ter se udeležila usposabljanja v Gotenici ter na Bledu.

Pri usposabljanju novih nadzornikov je pomembno vlogo odigral Vadbeni center Gotenica, kjer je v letu 2015 potekalo obvezno tridnevno usposabljanje za operativne postopke. Usposabljanje je v letu 2015 zaključilo skupno 87 kandidatov za NN, kolikor so jih v Gotenici usposobili od novembra 2015 dalje.

V začetku leta 2016 bosta kandidata iz KPSS pristopila še k zaključnemu izpitu za Naravovarstvenega nadzornika ter s tem pridobila ustrezno pooblastilo Ministrice za okolje in prostor ter izkaznico za opravljanje neposrednega nadzora v naravi.

Obisk Fontanigg s kolesom je zelo priljubljen. (Foto: nadzorna kamera)

Ribolov ponoči v KPSS ni dovoljen. Fontanigge, 7.1.2015. (Foto: nadzorna kamera)

Sprehajanje psov na Fontaniggeah je dovoljeno le na kratkem povodcu. (Foto: nadzorna kamera)


Delavnica ZRSVN s praktičnim delom na terenu (Foto: I. Škornik).


OSTALO V SLIKI IN BESEDI

Solinarska sezona je bila v letu 2015 pod povprečjem (Foto: I. Škornik) 11.7.2015. Obnovljen razgledni mostovž na Parenzani (Foto: I. Škornik).

13.7.2015. Zanimiv pojav sredi presušenih solin (Foto: I. Škornik) Električno vozilo vozi le do Thalasso Spa Lepa Vida (Foto: I. Škornik).

10.3.2015 smo pričeli s postavitvijo novih parkovnih tabel na Fontaniggeah, ki so nastale v okviru projekta LIFE MANSALT (Foto: I. Škornik).

4.6.2015 je v MMC na Leri v okviru izobraževanja ZRSVN potekala delavnica za zavarovana območja na Obali (Foto: I. Škornik).


28.7.2015 si je ekipa iz KPSS ogledala traso ob letališki stezi, kjer je bila kasneje postavljena ograja (Foto: I. Škornik).

Predavanje o prilagoditvah na “slano” za najmlajše v vrtcu Morje v Luciji. 27.11.2015 (Foto: vrtec Morje)

17.11.2015. Ekipa naravovarstvenih nadzornikov na izobraževanju na Za-trniku (Foto: B. Ogorelec).

Gotenica, 11.11.2015. Praktični preizkus ustavljanja kolesarjev pri vožnji v naravi (Foto: B. Ogorelec).


2.10.2015. Srečanje zavarovanih območij Slovenije v Matavunu (Foto: I. Škornik).

10.10.2015. Najverjetneje podtaknjen požar je popolnoma uničil stavbo nekdanjega središča rudarjev in solinarjev ob rudniku v Sečovljah.(Foto: I. Škornik).

V dneh od petka 18.9.2015 do nedelje 20.9.2015 je v okviru rednega dela KPSS na obročkovalski postaji potekalo izvajanje biološkega monitoringa MREŽIJADA 2015 (Foto: I. Škornik).

29.9.2015. Posvet za Načrt upravljanja voda 2015 -2021 (Posvet za jadranske reke z morjem (Foto: I. Škornik).

4.9.2015. Začetna obnovitvena dela mostu čez kanal Sv. Jerneja na Leri. (Foto: I. Škornik).

15.9.2015. Avstrijski študenti pri vzorčevanju na tarenu (Foto: I. Škornik).



BREZ BESED



BREZ BESED


Literatura

Clarke, K.R. & R.H., Green, 1988: Statistical design and analysis for a 'biological effects' study. Mar. col. Prog. Ser. 92: 213-226.Geister, I., 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana.Maguran, A., E., 2008: Measuring Biological Diversity. Blackwell Publishing.Makovec, T. , Škornik, I., 1990: Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji. Acrocephalus

11, št. 46 str. 87-95. Pielou, E.C. 1984: The interpretation of Ecological Data, Wiley, New York. BioDiversity 1997. NHM & SAMS.Ogrin, D., 1995: Podnebje Slovenske Istre. Knjižnica Annales 11, Koper, 381 str.Pfajfar, L., Arh, F., 1998: Statistika 1, Zapiski predavanj. EF Ljubljana. Plut, D., 2006: Zavarovana območja in turistični napredek Slovenije, Turizem v zavarovanih območjih, Turistična zveza Slove-

nije, Ljubljana, str. 9-16. 49.Repolusk, P. , 1996: Koprsko Primorje. V: Regionalno geografska monografija Slovenije, Knj. 4. Submediteranski svet. Ljubljana.

Geografski inštitut ZRC SAZU: 16-35.Robič, D., 2000: Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji. Zbornik gozdarstva in

lesarstva 63: 47-93.Snow, D. W., Perrins, C. M., 1998: The Birds of the Western Palearctic. Oxford, New York, Oxford University Press, 1694 str.Škornik, I., 2008: Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2006-2007. Seča, SOLINE d.o.o.Škornik, I., 2012: Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin - Faunistic and Ecological Survey of Birds in the Sečovlje

Salina. SOLINE Pridelava soli d.o.o.. Seča.Škornik, I., 2013: A contribution to the knowledge of climate change impacts on biodiversity and visitation in Sečovlje

Salina Nature Park. In Vranješ, M., Škornik, I., Santi, S., & Costa, M. (Eds.). (2013). Climate change and management of protected areas: Studies on biodiversity, visitor flows and energy efficiency (pp. 59–81). Portorož, Slovenia: SOLINE Pridelava soli.

Vrezec, A., Tome, D., Denac, D., 2006: Delitev in izjemni selitveni pojavi pri pticah. UJMA 20: 125-136.


CITIRANJE:

Referenca delaŠkornik, I. (2016). Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015: Strokovno poročilo. Portorož: SOLINE Pridelava soli.

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015

Documents