Namesto Koga Roza Cveti - Feri Lainscek

5/26/2018 Namesto Koga Roza Cveti - Feri Lainscek

1/238

BESeDANAMESTO KOGA ROA CVETI

1

Feri Lainek

Namestokoga

roa cveti

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2/238


2

BESeDAFeri LainekNAMESTO KOGA ROA CVETI

To izdajo pripravilFranko [email protected]

Roman je izel leta 1991 pri Preernovidrubi. Bil je nagrajen z nagrado Kresnikza najbolji slovenski roman v letu 1992.Po njem je bil posnet film Halgato intelevizijska nadaljevanka v treh delih.Nova izdaja jeseni 2002 pri zalobiFranc-Franc.

ISBN 91-7301-160-6

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3/238


3

Namesto koga roa cveti,na mesto koga sem jaz katera roa najbolj dii,igava pesem rabi moj glas?

e pa trava nad mojo zemljobo pognala kak cvet,enim tiho kapljo v oko,drugim dal bo med.

Vlado Kreslin


4/238


4

Nokturno

L

ep veer se dela.Tak kot le redkokdaj.

Pi, ki je razvozlal oblake in jih zalizal prav k strenuobzornice, se je ulegel. Velike sape so se zavlekle v tol-mune in gostirja, sapice so se potuhnile v kronjah les-ke in jelevja. e najneznatneji dih je naposled naelsvoj mir pod pomladnim listom ali latico. Prav iz skriv-nosti, v kateri bo zdaj zdaj potonilo sonce, pa se dviga-jo prhke veerne meglice in tkejo odejo za vse, kar si elizaspati.

Helgato pa ne bo spal.

Ker e oddavnaj ne spi ve.akal bo, da se nalije violine orosi. Na to mora poa-kati, kajti le tedaj strune zazvenijo drugae. Potem potem samo e usloi lok in trkne z njim ob kobilico. ese vrne povsem razloen odmev, pa ta njegov kev, ne

splai nobene premrle ptice, potem ve, da lahko zagosla,ne da bi bilo komurkoli v nadlego. V zasmeh pa to nje-govo muziciranje tako in tako ne more biti nikomur,kajti loveke oi in uesa so dale.


5/238


5

Tamle na levi, kjer je megla taas najbolj visoka in zdaje kot mleko gosta, tam lei Velika vejs. Pol ure hoda je

do nje, e najmanj toliko pa je potem treba, da jo skozin skoz prehodi. A tudi, e bi bilo manj, tjakaj Halgatone eli stopiti nikoli ve.

Tamle na desni tam lei Lacki roma. Pol ure hodaje do nje, potem pa jo lahko v eni sapi premeri. A tudi,e bi se e zmanjala, e bi jo pi raznesel, kakor razne-se pepel z ugaslega ognjia, tjakaj Halgato ne bo stopilnikoli ve.

Ker: le tu, tu vmes, kjer le e a premaguje mrtvice,tu je zdaj njegovo vse.

Ker: le tu lahko gosla, vedo, da ga le Bog poslua.Bog pa e ve, da njegova pesem ne prosi in ne terja nie-sar.

Pravijo sicer, da ni vse v redu s tabo, e posebej lepoigra ob polni luni. e si ob njenem asu poln samegasebe, kot je tudi ona polna sama sebe. Vendar, kaj jeistejega, kot njen veliki obraz, ki te gleda, gleda, kot biti kilili pod prste. Res: le kako se mu ne bi zazdelo, da

mu je tudi zdaj prisluhnila. Takega zamaknjenega po-slualca pa zlahka opazi, pa naj bo to v ardi, na sej-mu, ali Bog nam oprosti na nebu. In potem seve-da ne more, da ne bi zapel najtanje melodije, ki se jekdajkoli zganila v tebi. Posebej pa Halgato tega ne more


6/238


6

zdaj, ko se je luna od vseh stvorov, ki gomazijo po temsvetu, obrnila ravno k njemu k pikavemu Ciganu!

Kaj bi torej, luna, kukavica postoj! ti, ki blodi,tako kot je tudi Halgato vasih lazil. Ti, ki se, kot je vi-deti, ne bo nikoli naveliala, tako kot se je Halgato ezdavnaj. Ni takega ti ne bo povedala njegova pesem,kar ne bi e in bolje vedela, a zdaj vendarle ne gre za to.

Postoj, luna, in se imej lepo!


7/238


7

Sreanje

R

es, udno svetlikava je ta no.Kot bi se lunna razlila ez rob.

Ali, kot bi se e delal dan.Pa tudi to ga navdaja s udnimi obutki, da je nekdo

zael v to pustoto in se mu, glej ga, kar naravnost blia.Kajti, Halgato ne pomni, da bi ga kdo premotil tod eposebej ne ponoi. Lovci, ki preijo na velko divjad, bitu zamanj akali. Fazani in divje race lovijo podnevi.Cigani so tu e opustili krivi lov in raje kradejo gosi terkokoi, ali pa se jim to ve ne vzljubi. Kdo torej?

Zdaj je oni vendarle zastal.Ker je utihnila Halgatova violina.Toda, zdaj ga je e gotovo opazil.Da. Seveda.Samo za toloko je zastal, da si je zategnil kravato. Ali

pa si jo je pa zrahljal. In pa, da si je odvihal hlanice, ot-resel z njih roso in cvetne latice, si z dlanmi zlikal robo-ve.

Kaj torej?


8/238


8

Le kdo, ki je namenjen k pikavemu Ciganu, bi si takoskrbno popravljal obleko?

Piti!?ga preine.Piti!Krikne, seveda e zmeraj ves ne-jeveren.

Halgato! mu odgovori oni.O Bog! si ree Halgato in mu stopi naproti. Besedo sem

dal, da nikomur ve ne seem v roko a tebi, deko, e se-em! Zaklel sem se, da nikomur ve ne pogledam v oi asamo tebi, veliki deko, e pogledam! O ti nesrea in mukaciganska, pa si res ti! mu ponudi roko. Pet, est, sedem letse nisva videla. Dvakrat toliko let se nisva videla. Pa tudizdaj ne vem, ali si iv ali pa dela z mano kake druge rau-ne!?

iv sem, Halgato, iv! se Piti z obrazom dotakne nje-govega obraza. In on mu za udo verjame, eprav je pri-

el ob tako udnem asu in je bolj od udnega uden.Lica so se mu namre zoila, zgubala, kot da se ne bividela deset, dvajset, trideset let. Ves njegov dotik je hla-den, kot da se mu pod koo ne bi ve pretakala ciganskakri. Obleen pa je tako in tako, kot bi bil pri samem

predsedniku sveta v slubi. Hej! Hoj! zmajuje Halgato.Pa le kako naj mi gre v raun ta tvoja zlata gvantna igla, paprstenje, veliko prstenje, pa gledam jih in gledam ti tvo-ji plastini zobje!?


9/238


9

Mole sedeta na hlod in se e zmeraj gledata.Zakuril bi, pa nimam zagotovljenega draja, ree Halga-

to. Ker: podigam si samo e, ko sem laen. Laen pa semzadnje ase le redkokdaj.

Eh, ja! odmahne Piti.In prav ta njegov ehja je prvo, kar Halgato zares pre-

pozna. Le kako si se spomnil name? se zdaj e naravnostradosti. Le kako, kako si me nael! V Lacki romi ti zagotovoniso vedeli povedati?

Nisem bil v Lacki romi, ree Piti zamolklo.Nisi bil v Lacki romi? Kako? Kar naravnost si priel? Od

tam, kjer si pa vsa ta leta bil, si priel naravnost sem?Ne, Halgato, se medlo nasmehne oni. e dolgo sem tu.

e dolgo spet posluam tvojo violino. e vso pomlad. e vsozimo. e vso jesen jo posluam se ugrizne eh, ja, neravno vso jesen. A ko je zael padati kostanj, sem bil zago-

tovo e tu.Halgato ne razume. Vstane. Mu poloi dlan na ramo.Ga vipne. Se mu zazre v oi. Kako?vpraa.Kako vimenu Boga, ki se noruje iz nas Ciganov? Priel si e jese-ni, pa nisi bil v Lacki romi? Poslual si mojo muziko, pa se mi

nisi javil? Hej! Niti mignil nisi, rni deko, niti prdnil nisi namojo muziko, ti klajfter dreka, ti!Zidal sem! ree Piti. V deju in v snegu sem zidal. In po-

noi in podnevi sem zidal. Vseskozi sem zidal. Le proti jut-


10/238


10

ru sem kdaj el v a. In takrat, vidi, mi je tvoja muzika dalamo, da sem lahko zjutraj spet zidal.

Zidal, zidal, zidal! poskakuje Halgato.Kaj si zidal? Inzakaj si zidal ti ciganska figa!

Vilo sem si napravil tam v Veliki vasi! povzdigne oni.Veliko vilo. iroko vilo. Visoko vilo. Strano vilo.

No! pljune Halgato. Zdaj mi je jasno! Zdaj mi je vse jas-no! In naj me peklenski grom in peklenska strela raztreita,zdaj, ko mi je vse jasno.

e vse jutro se dri nanj.Niti ustnice ne zgane, kaj ele, da bi mu namenil be-

sedo.A Piti kljub temu ves as sedi ob njegovem ugaslem

ognjiu. Sedi pokonno in vzravnano, kot je sedel ved-no in povsod. In ve, da Halgato prav zdaj premilja nje-

govo nelepo usodo. Da ga v mislih kolne. Kajti, kolne gazmeraj, ko ga posebej sovrai, ali ko ga posebej ljubi. Indanes je e tak dan, da ga gotovo sovrai in ljubi obe-nem.

Jutro pa je veliko, vse veje.

Nad obzorjem lebdi veliko sonce in ezenj letijo ve-like ptice.as je za rei, ki delajo velike sence.


11/238


11

Prva knjiga

N

eko je ivel deek, ki je ljubil temo. A bolj ko je sanjal o veliki noi, ki bo Lacki romo

enkrat za zmeraj spravila pod svojo perot, bolj je v nje-gov svet vdirala svetloba. Naposled mu je mati Terezacelo prepovedala, da bi podnevi mial. e ga je le zasai-la za zaprtimi omi, mu je navila obe uesi hkrati; enonaprej in eno nazaj. Ali pa ga je tako besno zlasala, da soga potem ves dan boleli lasje. Obenem pa je vree pro-sila Boga, naj mu konno odpre oi, kajti, le kdor hodipo svetu odprtih vek, lahko upa, da ne bo zael.

Deek te njene pronje ni razumel, kajti ni se mu zde-

lo, da je kamorkoli namenjen.

Potem so mu neko vzeli e noi.Oe Marika, ki se je vraal zmeraj takrat, ko ga je

deek e pozabil, se je spet prikazal in tokrat ostal. Mati

Tereza mu je morala z ajftno vodo splahniti odrgninein ureznine na prsih in trebuhu. Nato pa jih je na debelonamazala z jeevo mastjo in jih polepila s sveimi trava-mi. A Marika ji za tako skrb in nego ni bil posebno hva-leen, kajti neke nevidne rane so ga oitno e huje ske-


12/238


12

lele. Baba Hotile mi je stokrat privoila, da bi mi vzeli glavo zdaj pa mi jo potem res bodo! je ponavljal. Prekleta, pre-

kleta, prekleta, stokrat prekleta baba Hotile in njena norapamet in njena nora glava! je besnel lee na pogradu. Vgobec bi ji stopil, e bi ga e lahko odprla! Jermenje bi ji vle-kel s hrbta, e bi ga e imela!

Pusti babo! ga je prosila Tereza. Baba je mrtva. In mrtvinikoli ne smejo biti niesar krivi.

Baba Hotile, pa pika! je tulil Marika. Nikoli mi ni nobe-na druga baba napovedala smrti! Vse vse babe na svetuso mi pravile, da bom gosposko hodil po zemlji in da bomgospod e na smrti, le babi Hotile to ni lo nikoli v glavo!Prekleta, prekleta, prekleta, stokrat prekleta baba Hotile innjena nora pamet in njena nora glava njej ni lo v glavo,meni pa ne v ivljenje tako je to le ona je kriva!

Bo e, da si nekaj stranega zagreil?je vse bolj obupa-

vala tudi mati Tereza.Napravil, napravil, napravil, en drek sem napravil! je kri-al Marika. Naj le kdo s prstom pokae prst se mu boposuil! Naj kdo le besedo zine jezik mu bo otrpnil! Naj lepride pome grom ga bo v makovo zrnje raztreil! je vso

no bledel in sploh ni dovolil, da bi upihnili oljenko.

Deek je ril pod plahto, a tudi tam ni bilo ve teme, dabi se zasanjal vanjo. Preobraal in pepelil se je torej narobu sna in se zaman skual izbrcati iz krlatne svetlo-


13/238


13

be, ki ga je mrcvarila kakor ivi ogenj. Nato se je skozito vsiljivo svetlobo izbrisal e vsiljivi oetov obraz. Nje-

gove trlee kocine so ga pogekale v nos, njegove suhein raskave ustnice so mu zdrsele po elu in se ga le nahipe toplo dotaknile. Kako si e rekla, da je malemu ime!se je oe Marika med tem, deku neprijetnim polju-bljanjem, ozrl k materi.

O! je vzdihnila. Kri in gora, tudi to si e spet pozabil,kako je malemu ime!?

Pozabil! Ni nisem pozabil! je vzrojil stari. Mali je paMali! Samo, zdaj bi rad vedel njegovo pravo, krstno ime.Bog ve, da ne elim umreti, predem ga ne sliim in si gane zapomnim.

anji je, je naposled rekla Tereza.anji? se je zaudil Marika in se povsem obrnil k

eni. Ej, ej! Nora enska pamet, nora enska glava le kako

si lahko dala mojemu otroku tako ime! In se je nato spetnagnil nad deka in ga je vpraal: Pa kaj si res anji?anji, je epnil deek, ki se je medtem povsem predra-

mil.anji!? je ponovil stari. In potem e nekajkrat:anji!

anji! anji! anji! anji? Ne tako ni dobro! Tako e nemore biti dobro! Samo, si je nato pogrizljal noht kje paimam zdaj as, da si izmislim drugo, pravo ime? Vsak aslahko pridejo pome! Zdaj zdaj lahko stopijo skozi vrata mrhovinarji!


14/238


14

Marika! ga je Tereza ez as poklicala s tihim in spre-menjenim glasom. Pa, kaj si ti res tako stranega zagreil,

da te bodo zdaj res odpeljali in da bo moral umreti? Ali pase ti je, Bog daj, samo pamet zmeala?

Res, res, je zagodel mo. Oznai so me dobili na piko!Potem je legel le za toliko, da se je izjokal in si nabral no-vih moi. Ti, ti moj Mali, je epetal deku. Nikoli nisemimel toliko asa, da bi vsaj mislil nate. Ali pa, da bi Bogaprosil, naj namesto mene kdaj pogleda za tabo. Nikoli ti tudinisem niti za pest dobrega prinesel, eprav bi ti moral vsajsladkorja pokazati, da bi poslej vedel, da so na tem svetu tudisladke rei. Vidi, zdaj, ko pa bi vse to tako rad storil, pa spetnimam asa! Oznai bodo zdaj zdaj tu vrag jih vzemi inse jim poserji na glavo! Pljunil je visoko v zrak in vstal, epreden je pljunek priletel nazaj.

Ko je potem prevrnil svoj leseni kovek, je v njem vot-

lo in slutljivo zaropotalo.Ko ga je odprl, je na dnu leala le bela violina.


15/238


15

2.

Oe Marika je sklenil, da bo Malega e pred priho-dom oznaev nauil igrati violino.Tial mu jo je pod brado, jo vrtel in jo nameal. Su-

val ga je z njo in ga tolkel po prsih, da je deek le pojec-ljal in kripal z zobmi. Prestavljal mu je dlani po kobiliciin mu pomagal voditi lok, da so tudi strune le jeale incvilile. Mati Tereza je to martrarijo nekaj asa moleopazovala, nato pa se ji je deek vendarle zasmilil in jejela staremu vree dopovedovati, naj otroka, vsaj zdaj,ponoi, pusti pri miru. Toda Marika, ki je ves as po-gledoval k vhodu, kot da bodo oznai zdaj zdaj pokukaliskozi plahto, jo je le odrival in jo nekajkrat celo kresnil

z violino. Tak, ves vroien je sinu razlagal, kako s prstipravilno prebira strune in kako z lokom izrablja naj-lepe glasove. Vmes ga je bolee boal po potnem elu,a ga e naslednji hip spet suval in ipal in ga klel kotival.

e bo prima, bo glavni in bo vsem poveljeval! mu jepravil. e bo druga violina, bo samo eden nad tabo, ki ti bolahko komandiral! mu je med njuno strano muziko kri-al v uho. Pa tudi, e bo le navaden goslar, ne bo vsak po-metal s tabo o, ne! Samo, na to mora paziti, da bo imel


16/238


16

zmeraj kaj denarja v skritem epu! mu je ugal z lokom.Vsaj toliko ga mora imeti zmerom, da si lahko nove gosli

kupi, e ti jih, vrag vedi, kdo raztrei na glavi, ali pa se tikaka pijana baba poije vanje.

Deek je prikimal in goslal in pojokaval.Komaj je namre sredi tega viharja in lomasta, ki ga je

delal vsega omotinega in le e bolj lesenega, ujel kakoetov nasvet ali napev, e je stari vlekel lok drugae inmu pel drugo pesem. Le na hipe je Mariko kaka alo-stinka tako zamamila, da mu je vzel glasbilo iz rok inzaigral sam. Takrat ja lahko deek vsaj za nekaj trenut-kov zamial in si pomel razbolele roke. Mati pa je lah-ko glasno vzdihnila, da se je staremu gotovo pametzmeala s krvjo in da bo zato e najbolje, e ga kar vragpobere.

A Marika se ji je zdaj le smejal in ji je pel.

Oj, ena, ena, kaj bo storila, kaj bo storila, kaj bo sto-rila, ji je zaigral tik ob uesu, kaj bo storila, ker bom umrl,ker bom umrl, ji je neno naslanjal gosli na ramo, ker bomumrl, ker bom umrl, pa nimam denarja, da bi ga pil, pa ni-mam denarja, da bi ga pil.

Potem je mati Tereza jokala.Oe Marika pa je grdo zaklel in je vpraal deka:Ali

vidi, kako bela je moja violina? Kaj pravi, zakaj je ta vio-lina tako bela?


17/238


17

Mali je skomignil.Zato, da jo lahko najde, e jo kdaj kje ponoi zgubi! ga

je pouil stari in mu jo spet potisnil pod brado.


18/238


18

3.

krgut v Marikini baraki je slej ko prej predramil vsonaselbino. Najprej so jeli pokaljevati starci. Nato so

se vznemirili e dojenci. Njih matere so povzdignile gla-sove in jih nejevoljne tiale nazaj v sen. Moje so go-drnjali in kleli v polsnu, dokler jih ta snena jeza ni takorazgrela, da so se povsem predramili in obsedeli na po-gradih. Skratka: v Lacki romi je zavrelo in zabrbotalo ka-kor v ciganskem kotlu. In to je bil vsekakor razlog zapreplah. Razsanjeni so kar skozi tanke stene pletenic incimprov spraevali sosede, kaj se dogaja. Kleli so Ciga-ne, tarnali zaradi svoje skupne usode in ugibali, komu je

revea muka e spet izbila ep.Naposled je stari ej le privzdignil plahto na vratniodprtini in globoko sklonjen pokukal v notranjost. Pasjedelo, Marika! je zabevskal s uljavim glasom. Potenisvet spi, vi pa se derete, kot bi nore gobe jedli!

Ob ejevi sivi glavi pa je zagagala e bolj siva glavanjegove ene Marge, ki jepristavila: Kakne nore gobe,ej! Tem Ciganom e kupljeni strupi ne pridejo do ivega!Zadnji ivec bodo potegnili iz nas, starcev, ki smo jim daliduo in jih spravili na svet!


19/238


19

Oe Marika, ki ga je muzika povsem oarala, je spetpomislil na ozno. Sunkoma se je vzravnal, poskoil in

trdno udaril s temenom v stropni tram. Zatulil je in sez obema rokama prijel za boleino. Ob tem pa mu jeodeja, v katero je bil ves as zavit, zdrsnila s prsi in tre-buha ter razgalila ivo rano.

Hu! so suknili obrazi pri vratih. Ob eju in Margi sose namre tam gnetli e tudi drugi.

Pasje delo, Marika! je zopet zauljal ej. Pa kaj se tosploh dogaja tukaj? Tako nesreo ima v hii, mi pa spimokot ovce in sploh ne sliimo, kako nas klie na pomaganje!

Ni ne kliem in nikogar ne kliem! Je Marika konnopriel do sape. Kaj bom klical, ko pa vem, da mi ni pomoi.

Ej, lovek, lovek! si je Marga pomela dlani in si jihobrisala v krilo. Kaj pa bleje e so ti samo reva ven po-gledala, to ti e nazaj noter popravimo.

Ni mi ni ven pogledalo, Marga,se je ranjenec prijel zdlanjo za krvavi trebuh in potem se ta njegova ranares ni ve zdela tako zelo strana.Samo, se je otono za-zrl v obraze, ki jih je bilo zmeraj ve, druge, veliko boljemerne rei so se mi spravile na grbo! Take rei, ljudje moji,

da mi niti Bog niti vrag ve ne moreta pomagati!Zbrani so staknili glave in brez diha akali, da jim bokonno naznanil to svojo nesreo. Tudi mati Tereza indeek, ki mu je bela violina obleala v naroju, sta rado-vedno stegnila vratove. Za hip je v Lacki romi zavela


20/238


20

slutljiva tiina. In v tej tiini, sprio katere se je zdelo, daje ves svet prisluhnil, je oe Marika rekel samo: Oznaa

sem zaklal!

Na skupnem ognjiu se je razgoreval veliki ogenj.Zbrani okoli njega so ugibali in tuhtali o begunevi

usodi.In eprav jim je Marika vseskozi ugovarjal, so bili

moje nadvse odloni. Do slednjega so soglaali, da bo-do na dohodih v Lacki romo postavili barikade in bodosvojega loveka branili do slednje kaplje moi. Naj le pri-dejo, naj samo probajo! je krial Debeli Babi. Pa si bodoenkrat za zmeraj zapomnili, da smo tudi Cigani ljudje. Grin-tavi Fico pa je s rnim kamnom e brusil svoj dolgi lov-ski no in si bril kocine na podlahti.

Toda, potem je stari ej zasejal prvi dvom.

Premislimo, ljudje, premislimo! je zauljal. Ni ne reemo vaih nartih, samo dobro premislimo! Oznai so partizani in so e huji kot partizani! Teh pa e Nemci niso mogliiztrebiti!

Eee! je Grintavi Fico zavihtel nabruen no. Nemcev

niso potolkli ne oznai in ne partizani, temve Rusi! Zatovam povem: Oznai so drek! Partizani so drek! Mi Ciganismo pa Rusi!

Toda veina je zdaj vendarle zatajila poprejnjo od-loenost. Mencali so in se spogledovali, dokler se jim ni


21/238


21

zazdelo kar samo po sebi umevno, da bi bilo treba Ma-riko preprosto skriti. Tako, da, skriti! je konno priel do

besede tudi Plantavi Mika. Povem vam, pod naimi cim-pri so take luknje to vam lahko samo jaz povem, ki semvam jih vse po vrsti skup zmazal take luknje, da te v njihskritega ne najde ne Bog ne lovek ne pes! Samo, potem jetreba to imprej napraviti, pa stene spet dobro dol zamaza-ti!

Pa napravimo! je poskoil Debeli Babi.Potem jim pa lepo debelo figo pokaimo potem pa naj

kar iejo loveka, ki se je v zemljo vdrl! je Grintavi Fico za-sadil no v tla,

Dobro, ljudje, dobro! je spet zauljal stari ej.Samo,povem vam jaz vem, in vsi veste, ki ste preiveli veliko voj-no ti neznanci so nemalokrat zaradi enega samega skri-vaa clo hio zagali! Pa tudi to je res, da so nemalokrat

zaradi enega skrivaa clo vas skurili!Zdaj so moje spet utihnili.Deek je zaman akal, da bo kateri ugovarjal.In ko se je potem ves negotov ozrl k oetu, se je ta le

smehljal potihem sicer in s udno obo, a smehljal se

je vendarle. Ne norite moje, bodimo pametni! jim je rekele zmeraj smeje se in blago.Stokrat sem vam e rekel, davas nisem priel prosit pomoi. Vam tudi nisem priel delatsitnosti, je pomenljivo pomolal. Le tako sem priel te-ko bi vam sedaj rekel, zakaj sem priel!


22/238


22

Marika! Ja, kaj si pa misli, Marika!? sta v en glasvzkliknila Debeli Babi in Grintavi Fico. Mi, da bi te kar

tako pustili na cedilu? je prvi udaril s pestjo v dlan. Mi, kismo takole tukaj skup gor rasli? je drugi staknil sklenjenakazalca.

Toda drugi so molali.


23/238


23

4.

G

oslar Marika je ob velikem ognju zaigral svoj zad-nji halgato.

Igral ga je za Debelega Babia in Grintavega Fica, kista se edina do zadnjega potegovala zanj. Igral ga je zastarega eja, ki je stresal svojo starevo modrost, kakorje pa naneslo: nekomu v dobro, nekomu v slabo. Igralga je za vse, ki so molali, zato ker so pa zmeraj mola-li. In za vse, ki so tokrat molali zato, ker so se ozne balibolj kot umrlih prednikov.

Pa tudi za enske in dekleta, ki so epela v mraku, alipa so kukala s podoken, je Marika potegnil po najtanji

struni. In pa za otroad, ki e ni vedela, da ji ta napevpomalem lega na duo in da bodo mnogi do smrti ivelinjegovo alost.

Potem je goslar odmaknil lok in je takole rekel: Kajsem napravil? Ni nisem napravil! Niti drevesa nisem zasa-

dil v ivljenju. Le tole pie bo po vsem tem ostalo za mano,je pogladil deka in mu poloil violino v naroje. In Bogvas varji, Cigani, e bo kdaj kateri pozabil, da sem ga jazkrstil in da mu je odslej ime Halgato!


24/238


24

e pred svitom je potem Marika odel iz Lacki rome.Zaradi njegove nesrene zvezde so e dolgo glasno

kleli pikavo cigansko ivljenje in zanievali neumnocigansko smrt. Deku pa se je kljub temu zdelo, da oeni umrl, temve da je odel le v temo.


25/238


25

5.

D

an po moevem odhodu je Tereza pometla bara-ko in skurila smeti. Potem se ni lotila nobenega

opravka ve. Pozabila je na lakoto, ejo, istoo, otroka;ni je ganilo, e je Halgato vprio nje na vso mo vlekelpo strunah, niti da je ob tem spet mial. Obraze, ki so jiiz soseske zaskrbljeni ali pa radovedni kukali preblizu,je odganjala z nemo kretnjo in jih sasoma navadila, daso pogledovali v tla, tudi e so bili le sluajno namenjenimimo.

Tako so minevali tedni in tedni.Tako so dozorevali meseci.

Ona pa je, po poteh, na katerih se je lahko izogibalaenam, ki so jo e zmeraj pomilovale, in moem, ki so jidajali vedeti, da je zdaj pa spet sama, vse pogosteje od-hajala iz Lacki tome. Sprva so mislili, da tava po movir-ju in poseda ob reki, toda potem so postajali njeni spre-

hodi vse dalji in dalji. Premnogokrat se je vrnila ele,ko je deek e obupal in jo je nehal akati. Le enkratsamkrat med takim nepriakovanim prihodom, za u-do, ni gledala skozenj, temve je sedla k njemu in se gacelo dotaknila. Ti, je vpraala se ponoi dobro pokriva?


26/238


26

Pokrivam, je skomignil.Kaj pa se je ugriznila hrano si tudi e vzame?

Vzamem, je spet skomignil.Pa je res najde dovolj? je pohitela.Dovolj, dovolj, se je zlagal. Ni je pa elel vznemiriti.Dobro, je pokimala. Dobro. Pa tudi drugo bo neko e vse

dobro. Bo videl. Bog se nas bo usmilil. Ve on, da ne delaprav. e vseskozi to ve, samo da ne najde pravega asa zanaju. Ampak, neko, ve, neko pa bo to vse nadoknadil.

Deek ji je elel verjeti. A porajalo se mu je preve po-mislekov. Dolgo, dolgo je od strani opazoval mater intuhtal, ali naj jih izree, ali ne. Nato se je le odloil. Ti!jo je dregnil. Mogoe pa Bog le ni niesar kriv? Samo: Hu-di je vseskozi v tebi, pa si mogoe Bog ne upa blizu!

Kaj? se je ustraila mati. Kdo ti je pa to povedal?Vsi, je zmignil Halgato.

Vsi, je vzdihnila Tereza.Seveda: vsi!Pa tudi sam sem si ves ta as same slabe rei mislil o tebi,je dodal.

Tudi ti si si same slabe rei mislil, se je otono nasmeh-nila le kaj si si ti lahko mislil, pie? Kaj si sploh kdo lahko

misli in kaj koga briga, Cigani! je rekla in bila potem ne-kaj dolgih trenutkov spet tiha. Roke so ji mrtve oblealev naroju, brada se ji je zagozdila med kolena in oi sokile zrle nekam skozi vratno odprtino najverjetne-je v oblake. Halgato je e pomislil, da jo je spet obsedlo


27/238


27

in da je bil ta pomenek zgolj utrinek, med katerim je lepo nakljuju stopila v ta svet. Toda potem je mati sun-

koma vstala in rekla: Pravico imam vso pravico! Ker:doslej ni bilo nikoli ni! Ker: Marika se ni brigal za drui-no. Niti dinarja mi ni nikoli prinesel. Potem nama je pa eto napravil.

Kaj kaj je napravil? se je uprl Halgato.Kaj? je poblisknila z omi. Pustil naju je!e pa je pojecljal e pa je umrl.Seveda: umrl! je vzrojila. To je pa najlaje umreti! In

pustiti druge kaj ga briga naj stradajo, naj prosijo, najtulijo!

enske so si o takem njenem vedenju pravile marsikaj.Menile so, da je z njo tako, ker moa ob prihodu ni

ve elela prijeti za surkalo. Bala se je namre, da bi ji ga

pregloboko vtaknil in ji pustil dete, za katerega bi, seve-da, morala sama skrbeti. Celo stara Marga, ki je bilanadvse nejeverna in je vsakomur ugovarjala, je verjela,da ji je nesrenik to vzel za slabo in da ji zato zdaj pri-haja sedet na duo. Toda obenem je tudi zatrjevala, da

je Tereza ravnala edino prav, kajti tako da je prepreilae vejo nesreo. Nad otrokom, ki pride na svet potem,ko je moki, ki ga je bil zaplodil, e na onem svetu, imajomrtvi posebno mo. e preden prvi zajoka, mu namre


28/238


28

spustijo v uho grdobijo, ki je ne izene ve niti bajanjeniti koroba.

Trdila je, da je v Lacki romi kar nekaj tako rojenih, asi nanje ni upala pokazati s prstom. Toda, Halgato je bilpreprian, da je med njimi tudi njen ej.

Potem je baba Fikale, ki ni bila prav ni mlaja in nimanj jezina od stare Marge, prinesla iz Velike vejsistrane vesti o Marikini martirniji.

Tu nekaj na iroko in na globoko smrdi! je epetala vsem,ki so hodili epet k njenemu rnemu ognjiu. Roko damv ogenj res jo je potisnila v plamene da se tu nekajstrano smrdljivega mea z zrakom! Kajti, ta Marika, ta, kizdaj tam vsi govorijo o njem, to ni bil ve pravi Marika!Tako pravi Cizi Neni, ki ji je iz Mesta prinaal tobak za bagoin ki ga je imela zaradi tega tako rada, da e nobena bela niimela Cigana tako rada. Tako pravi odbornik Jani, ki mu je

zmeraj, ko mu je zaigral na uho, poljubil violino in je rekel,da takega Cigana ve niti s sveo ne bo mogoe najti. Takopravi tudi Veliki Pejpi Bai, ki mu je Marika s svojo muzi-ko tiri here omoil in bi mu zdaj e peto, e ne bi prilo tovmes. Skratka: sploh vsi tako pravijo, da se je v tam loveku

tisto no sam Lucifer naselil! je baba vraje obraala oi.Sam lucifer ali pa e kaken veji vrag! je z dlanmi delalaluknje v toplem dimu in skoznje kilila po obrazih. Ker,tudi jaz sem e se spomnite e tisto no rekla, da tiste


29/238


29

ive rane, ki jih je imel ta nesreni lovek na prsih, niso odnavadnega noa in ne iz navadne krvi.

Nihe se ni spomnil, da bi baba Fikale tisto no kaj re-kla.

Nekdo je pripomnil, da mu je ureznine najverjetnejenapravil ozna, ko sta se ruvala za ivljenje.

Toda, baba mu ni verjela. Napravil, napravil ali patudi ne! je zmajala. Ker: po tistem, kakrnega so Marikotisti dan videli v Veliki vejsi, si lahko mislimo marsikaj.

Seveda so bili radovedni.In baba jim je pravila zmeraj znova; vasih do potan-

kosti vasih po svoje. A tega ni nikoli pozabila pripom-niti, da Marika tistega jutra, ko je iz Lacke rome pri-peail v Veliko vejs, ni ve imel lovekih oi. In prav stistimi stranimi omi je bojda primoral gostilniarjeve-ga hlapca, da mu je e zarana prikotalil pred gostilno cel

sod vina in mu dal bokal namesto kozarca. Potem jeMarika vel, naj poljejo po ozno in odbornike in gene-rale in Tita, sam pa je nagnil sod in je pil kakor in koli-kor se mu je pa toilo iz njega. Vsi, ki so se ob tisti urizbrali na trgu, vedo povedati, da je spil ve, kot so kdaj-

koli mislili, da lovek lahko spravi vase. In vsi, ki jim neverjamejo, hodijo e danes kukat v sod in merit prazni-no. Vina pa se seveda nihe ne upa dotakniti, kati tudito bojda zaudarja. Zaudarja po tistem, kar se je naseli-lo v Mariki. Pa po tistem, kar je zdaj e tudi v zraku.


30/238


30

6.

K

o so prili oznai, se je Marika bojda e kopal vvinu.

Prav iz vsakega bokala si je zlil najprej v grlo, potempa e na glavo. In se je smejal vsem, ki so se mu zaraditega smejali. In je grdo pogledoval vse, ki so ga zaraditega grdo pogledovali. Obojim pa je takole pravil: Kaj bisi merili in zamerili? Vi imate veliko vas, mi imamo majh-no. Mi imamo velika surkala, vi imate majhna. Vi boste po-rli celi okraj, mi samo kar bo ostalo. Nam bo ozna vso krispila, vam pa samo malo. Vrag si ga vedi, edino, kdo bo pla-al to vino? Ker, e ga plaamo mi, se ta raun postavi v nao

kodo. e ga plaate vi, se ta raun postavi v vao kodo. Botorej e tako, da bo najbolje, da ga nihe ne plaa.Ljudje, ki e niso izvedeli o oznaevi smrti, so vlekli na

uho in ugibali o razlogih Ciganove norosti. Vsi, ki so gapoznali, so bili prepriani, da ga ni zvilo od pijae, kaj-

ti Marika je doslej zmeraj pil iz majhnega kozarca, pae to le takrat, ko je bil v gostilnici brez violine. Velikobolj so bili pripravljeni verjeti, da ga je strlo razmerje skako mestno frajlo. Te so bile namre njegova slabost, innemalokrat, ko so ga nagovorili, jim je pravil o svojih


31/238


31

begih pred razjarjenimi momi. Toda potem, ko so navaki trg pridrveli oznai na motorju in malce kasneje

celo z avtomobilom, je bilo zbranim takoj jasno, da jeCigan zagreil nekaj veliko bolj usodnega.

Sloki sopotnik v usnjenem plau je e med vonjoskoil z motorja in plahutnil proti Mariki, kot da bi muta res nameraval uiti. Z enim samim zamahom mu je spitolo, ki mu je kar zrasla v rokah, zbil bokal in ga eisti hip treil s kolenom v obraz. Zdaj je bil ob njem etudi debeli voznik motorja, ki mu je z orokavieno dla-njo segel v lase, si jih z nekaj kratkimi kronimi sunkiovil okoli kazalca in ga privzdignil.

Marika se je le real in kazal jezik.Beee, kurbirji, vampirji, svinski pastirji! je lobudral. Na

mene ste se spravili mene boste, je jecnil, kajti medtemga je e spet doletelo. Debeli ga je s prosto roko plosko

usekal ez obraz, Usnjeni pa mu je z lesketajoim sekornjem pomeril naravnost v pial. Ta sunek ga jesproil, da je kakor utrgana struna poletel vznak in za-drgetal. A le nekaj trenutkov je tako brcal in se zvijal,nato pa se je, e spet ree se, dvignil ob zidu. Na mene

ste se spravili, je zasopel, meni boste kazali pot v nebesa?Vi, vi ptlarji, kokoji tatovi, rdee podgane! Raziril je rokein zatacal po nevidnih stopnicah, ki so vodile navzgor,v nebo. A oznaa sta ga zgrabila vsak za en rokav in gazaluala po tleh, da se je z obrazom zaril v prah.


32/238


32

Tovarii!? Je suho vpraal tretji ozna, ki je pravkarstopil iz avtomobila.A ste prepriani, da je pravi?

Ta je! je plunil Usnjeni. Prav ta!Debeli pa mu je z naueno kretnjo spet segel v lase in

ga dvignil. To je ta svinja, tovari Sviligoj! je raportiral.Tovari Sviligoj, na pogled e kar star mo, je pristo-

pil k martirniku in se mu od blizu zazrl v grdoraztreen obraz. Ti si torej! je zasopel skozi stisnjenezobe. Ti si zaklal tovaria Lacija!? Tovaria Lacija, s kate-rim sva celo nob skoz dala! Tovaria Lacija, ki ga je sam to-vari Tito odlikoval! Ti, ti, je iskal besedo ti Cigan!

Bee! Je krvavo pljunil Marika.Jaz sem, jaz! In e ga sre-am tam gori, ga bom e malo klal..., je spet jecnil, kajtizopet je zabobnalo po njem. Vsi trije hkrati so ga nam-re brcali in tolkli. Le ofer, ki je ostal ob avtomobilu, sije poasi prigal cigareto in se zastrmel nekam mimo.

Vaani, ki so sprva le pogledovali vstran, so se jelizgroeni umikati. Nekateri so kar naravnost in s hitrimikoraki mahnili domov. Drugi so zastajali za vogali inplotovi ter se s pogledi spraevali, kaj lahko ta stranitepe pomeni. O oznaih so seveda sliali e marsikaj;

zato so se jih tudi bali, bolj kot vrag egnane vode. Todato, da elijo zdaj ti stvori loveka kar pohoditi, jim vse-eno ni lo v glavo. Nesrenik se je kotalil in plazil potrgu skorajda gol; udarci so snemali z njega ne samoobleko, marve tudi koo. A ko da se mu je vse tisto


33/238


33

ogromno vina, ki ga je bil prej polampal, zdaj spremi-njalo v kri kajti: eprav mu je navrevala iz ran kakor

iz obrezane trte, je imel e zmeraj dovolj moi.Za bojo voljo, Marika padi, Marika! je zaepetal

marsikdo. Prej bo obleal, prej bo ta strani mantr konan!Toda ne!Marika se je zmeraj znova spet dvignil.e zmeraj se je po irokem vakem trgu razlegal nje-

gov hihot in njegov grgrajoi bee! Vmes pa so padliudarci, ki so delali za uho prav neprijeten lomast.

Tedaj so v zvoniku za gostilno poklenkali vsi zvonovi.Oznai so zastali in se spogledovali. V en mah so iz-

vlekli pitole, prepustili razmesarjenega Cigana oferjuin stekli pod zvonik. Nemalo so bili bojda zmedeni, koso ugotovili, da spodaj ni nihe vlekel za vrvi. e bolj pa

potem, ko so se povzpeli v zvonik gor do karpe in vide-li, da zvonovi zvonijo sami od sebe.


34/238


34

7.

V

Lacki romi je na skrivnostno Marikino slovo spo-minjala samo e Halgatova violina.

Deek je igral e zarana. Pa potem tja do obedka. Pae namesto obedka pozno v veerje. Igral je z nepojm-ljivo vnemo, kot da bi upal, da mu bo prav ta nerazkri-ta votlost bele violine priepnila, zakaj je moral oditi oein emu ga je potem zapustila tudi mati. Toda, pravihodgovorov ni bilo. Le njegove melodije so postajale vsebolj ubrane in za uho prijetne.

Otroci, ki so se po naselju in okoli njega podili z vsedruganimi strastmi, se Halgatu niso upali niti priblia-

ti. Njegovo samotno poetje se jim je zdelo nekaj poseb-nega in svetega. Tako so navsezadnje razbirali tudi z ob-razov odraslih, ki so o deku zmeraj govorili z nekomrko pego v oeh. Ga tudi niso nadrli, e je zaigral obasu, ko so eleli recimo zaspati. Ga tudi niso iskali, e

je prebil no ob reki, koder sicer ostali deci niso dovo-lili, ker je bilo prenevarno.Le Debeli Bai je vasih pokukal v njegov cimper.Kaj pa Tereza? je zapel.Je ni?Ni ni, je odkimal deek.


35/238


35

A da je ni? se je namrdnil moakar, eprav je vedel.Ampak, ve ga je nato dregnil se mi pa e pomalem

sanja, kam je minila!Deek se je vznemiril in dvignil pogled.Ona ni nikoli marala naih mokih, se je sklonil Debeli

Babi. Ona je e kot deklezmeraj pravila, da imamo mokiv Lacki romi tanke in krive kurce. Saj saj njej tudi Marikani bil nikoli zadosti! je pomenljivo pomolal. Samo samo srea je bila v tem, da tudi ona njemu ni bila nikolizadosti. Kaj pa misli, zakaj je moral zaklati oznaa, e nezaradi njegove ene!?

Deek je poslual, eprav ni razumel.Naj me slepa mi ugrizne, da je la k lajfarjem! je plju-

nil oni. Zmeraj je hodila tja! Ko pa ji Marika ni ve branil,je hodila vsem na oeh. Zdaj pa, sam vidi!

In kaj zdaj toliko asa dela tam?je tiho vpraal Halga-

to.I, kaj dela!? je vrisnil Debeli Babi.Saj ti pravim: dri!Nekega vraga si je e nala, da mu dri. In ni zraven nemisli baba prekleta! Pa kako tudi bi? Za ensko ne pravijozaman: vejo luknjo ima med nogami, vejo ima tudi v gla-

vi! se je razhudil, da je postal ves lisast v obraz. ivnose je sprehodil po prostoru, pokukal v edini lonec, ki jebil kajpada prazen, pogledal v zaboj, v katerem sevedatudi ni bilo hrane. Prekleta, prekleta, prekleta enska luk-nja! je zastal pred dekom. Pa ti, Mali, sploh e kaj je?


36/238


36

Jem! Je prikimal deek. Tudi abo jem, je pojasnil. Tegada vasih po naselju krade ostanke, ni elel priznati, e-

prav se mu je zdelo, da bi Babiu lahko zaupal.Seveda: abo in drugo travo pase, je odmahnil Cigan.

Kakor koza rase. Mi pa naj to kriem rok gledamo, medtemko se tista krava tam slini. Ne ne! To tako ne gre ve! Zdajzdaj jo moramo spraviti k pameti!

Halgato je potem vsaj nekaj asa ivel v upanju, da boDebeli Babi spravil Terezo k pameti.

Toda, tako upanje je bilo seveda jalovo.Babi je povsem sode stvari urejal le v mislih.Bo e e videl! je zatrjeval zmeraj znova. Nekje v

grmovju jo zasaim. Ali pa e bolje v gozdu. Ne, ne! Ne bomse pred vsem spravljal z njo.Take rei se delajo na samem.Po tihem. Na tiri oi, je epetal v kazalec, ki si ga je po-

loil na nakodrane ustnice. Kakor rni maek ji prekriampot takole: enkrat, pa dvakrat, pa trikrat da bo e v na-prej vedela, da se danes ne izmuzne tistemu, kar ji e vsesko-zi dolgujem, je namiljeno rtev spremljal z velikimiomi. Potem pa: hop! Niti koraka ve, ne nazaj in ne naprej!

Zdaj pa je dovolj te mrdarije, enska! Moki se e ni pravulegel v grobu, ti pa e spet na iroko hodi! Ja, ja, saj esatakega na ciganski Bog e ni videl!

Deek je prikimaval, eprav mu ni ve verjel.


37/238


37

Debeli Babi pa se je razkorail in iskal besed, kot biTereza res stala pred njim. Ti kurba kurbinska! ji je rekel.

lajfarji, a!? Samo oni ti grejo ves as po glavi, kot da ima-jo zlate, a!? Ti e pokaem lajfarje in njihove zlate kurce! seje grabil med nogami. Ti e pokaem tole! Tole, nao stvar!Do popka ti ga zarijem! Clo te nanj nabijem! Potem te pavpraam: kaj so zdaj lajfarji, a!? Zakaj ti zdaj niti na pametne pridejo ve?

Tako so minevali meseci in meseci.Tako so se presipali letni asi.Deek, ki je od vsega najraje veil abo, je tudi rasel

kakor aba. In se je udil, ko se je s temenom kar ne-kajkrat kresnil v tram nad vhodom v cimper. In se je po-util udno lepo, ko se je potem mimogrede pomeril zDebelim Babiem in ugotovil, da mu je zrasel e do ra-

men. Toda ta ude ga je obenem tudi begal. Njegovivrstniki so e vsi po vrsti nosili dolge hlae in oetje sojih vse bolj vodili po svojih, mokih poteh. Z njim pa niimel prav nihe nobenih nartov. A sam tudi ni vedel,kaj bi.


38/238


38

Druga knjiga

1.

Otroci so e v daljavi opazili voz, ki je poasi kole-skal proti naselju. Dolgonogci so mu juckajo zdr-

veli naproti, kratkonogci, ki so zaostali za njim, pa so ce-petali v blatu in vreali. enske so odloile kuhalnice inse radovedne ozrle za otroarijo. Tudi moje so vstali spanjev in pruk ter se napotili na vzpetino, od koder seje bolje videlo.

lajfarji so, je prvi ugotovil ikalo, eden izmed eje-vih.

Vrag si ga vedi, kaj jih je prignalo? so v en glas ugibale

enske. Ne bodo vendar Cigani Ciganom brusili noev!?Ni ne vemo, dokler ne vemo, kdo so in od kod so, je pre-udaril ej. Mogoe menijo, da jih bo ujela no, pa si gre-do izprosit prenoie? Ali pa jih je, Bog ne daj, doletela kakadruga nesrea?

Voz, ki ga je vlekel osel ne veji od svinje pa seje pomalem blial. Spredaj je bil natovorjen brus, zadajraznorazna uporabna ara, na garah so bili nataknjenilonci. Ob ojeh sta hodila stareja dva, moki in enska,zadaj otroci na pogled e kar dorasli dekleti in deek.


39/238


39

Kaj sem vam pravil? Tako sem vam pravil! se je presto-pal Debeli Babi.Sem gredo in tu bodo ostali; naj mi prd-

ne v uho, da nameravajo ostati!Kdo bo ostal? je poskoil Plantavi Mika.Jaz merim! Jaz

delam plane! Jaz maem hie! je vepih e kar iskal svojzloljivi meter.Samo za papiranat denar jim lahko kaj gorpostavim niti za pricer, niti za slanino, niti za gvant samo e za papiranat denar se na tem svetu splaa!

Briga jih zate, Plantavec Plantavi! ga je odganjal Babi.Ne vidi, da e imajo streho! Dobro streho imajo! Tam joimajo! S kurci so si jo prisluili!

Seveda!Tako bo!Tako, tako in ni drugae! so zdaj e tudi drugi v priha-

jajoi enski prepoznali Terezo.O, ti ciganska nesramnost!

O, ti ciganska pamet, ki v vsako prazno luknjo svojnos vtakne!Pa kaj jim bomo to res dovolili?Dovolili!? je zastal Debeli Babi, ki je ele zdaj pomis-

lil, da bi lajfarje navsezadnje lahko tudi odgnali. Res

le emu bi jim dovolili? se je popraskal po trebuhu. Ne ne! Tega pa e ne! je zamrmral Grintavi Fico in si otipallovski no, ki ga je imel e zmeraj za pasom.

Oslovska vprega pa je poasi zavijala v Lacki romo.


40/238


40

Visok in pleat Cigan je zdaj dral oslika za uho inmu pomagal med luami na eni in otori na drugi stra-

ni na lajo pot. Tudi Tereza je drobno, a z dvignjeno gla-vo, hodila spredaj. Le otroci so se pred radovednimi po-gledi umikali za voz.

No, kaj bomo? je bil Debeli Babi vse bolj nestrpen.Kaj bomo kaj bomo? se je mril Mali ontali, ki je si-

cer zmeraj najraje molal. Pot jim bomo zaprli. O nakanahjih bomo vpraali. Potem bomo pa e videli.

Toda nihe se ni premaknil. Le Grintavi Fico je sto-pil en sam korak naprej in si no namestil tako, da jebilo tudi rezilo e od dale videti. Dolg no imam dolgin oster no! si je ob tem zamrmral. In to je tukaj zakon!

Oha, riek! je prihajajoi Cigan rekel oslu in voz se jepri prii ustavil. Deek, ki je hodil zadaj, pa je e tisti hip

podstavil pod zadnje kolo razpolovljeno poleno, ki ga jeoitno e ves as nosil pod pazduho. Oha, riek! je mo-akar e enkrat rekel ivalci. Nato pa je dvignil pogledin srepo premeril zbrane. Kdo je tukaj najstareji? je vpra-al trdo in s poudarkom.

Bogdaj, lovek, bogdaj! je pokimal ej in mu stopil na-proti. Kaj nam dobrega prinaa?Ni dobrega, ni slabega, stari! je oni povzdignil klobuk

in si el z isto roko skozi lase.Jaz sem Bumba lajfar


41/238


41

Bumba in tole vao siroto sem si vzel za eno! je z bra-do pokazal na Terezo.

Hm, ja vidim, vidim, je prikimal ej. e si jo vzel, sijo pa vzel. Nikogar svojega nima ve, ki bi lahko imel kajproti. Kaj naj ti e drugega povem?

Hio ima tu! je poudaril prilek.Ima, je pritrdil stari.Hie ni mogoe prestaviti! je spet pudaril oni.Hie pa ne bo prestavljal, je odmahnil ej. Le vrag bi

se smejal, e bi Cigan zaradi Ciganov hio prestavljal!Dobro, stari. Vidim, sa si lovek, je Bumba v zahvalo

snel klobuk in se priklonil. Nato se je zavrtel na peti inse vrnil k vpregi. Poohal je oslika po hrbtu in izpodobrvi pokilil k Debelemu Babiu in Grintavemu Ficu, kista vse glasneje godrnjala in klela. Dolgo ju je tako me-ril in tuhtal, ali se sploh splaa bosti z njima. Nato pa je

le spet pristopil in vpraal:Je potemtakem zdaj vse zme-njeno? Ali pa morda ima kdo kaj proti?Nao ensko si vzel, gostije nam pa nisi napravil! so re-

kle enske. To se nam tu e ni zgodilo!Dobro. Vina bom kupil in kdor je ejen, naj pije, je od-

mahnil prilek. Pa vidva? je nato obstal prav pred Ba-biem in Ficom. Imata zdaj morda e vidva kaj proti?Prvi je odkimal.Nato e drugi.


42/238


42

2.

H

algato je skril violino v koprive, se zvlekel podpodboj in zamial. Toda, tudi tema tokrat ni ve

zalegla. Zmeda, ki je z oslovsko vprego priromala vLacki romo, je bila vseobsegajoa. Mati je stregla tuje-mu mokemu in ta tujec je bil zdaj njegov oe. V njiho-vem cimpru se je naselil z dekletoma in fantom, in to sobili zdaj njegovi sestri in brat. In nikogar, razen njega,oitno ni motilo, da je bilo zdaj v edinem prostoru tesnoin neprijetno ne: tega ni hotel prepreiti stari ej,temu se nista upala upreti niti Debeli Babi in GrintaviFico.

Kam se je ta tvoj e spet vtaknil? je slial karajoi Bum-baev glas. Niti rhnila nisi, da mali ni pri pravi!Ah e pa e spet mii, se je opravievala Tereza.Sram

ga je ni vajen ljudi ga bo e minilo.Ja! Poznam jaz take dobro jih poznam! je oni zdaj e

grozil.S tem svojim meikanjem bo vedril in oblail, kakorse mu bo pa storilo. Potem pa nikoli ne bo za nobeno rabo.Pusti ga, je prosila mati, vsaj e malo ga pusti.In oni ga je vsaj za nekaj asa spet pustil pri miru.


43/238


43

Drl se je na Pitija, ki mu je moral pomagati pri po-pravilu brusa in skrbeti za osla. Oteval je dekleti, Fano

in Ano, ki sta morali pravtako vseskozi kaj poeti.Prali in krobili sta mu srajce, ki so bile vse od reda

bele in le redke zakrpane. Loili sta mu visoke usnjenekornje. Opletali sta mu vezalke v evljih, ki so bili enirni in eni rjavi. Da: e odeje za osla sta morali na drob-no zakrpati. Obenem pa: kakorkoli sta vse to e takoskrbno opravili, njemu ni bilo nikoli dovolj dobro. Indekleti sta to e v naprej vedeli. Zato sta mu za hrbtomkazali jezik, se hihitali in uganjali e druge, le njima ra-zumljive norije.

Halgato je potihem klel in se nemo spraeval, kako jelahko mati privedla v hio tako prikazen. Ker e Bumbae ni bil sam vrag, je pa zagotovo bil bolj vrag kot palovek. Kajti ta polvrag si je, recimo, z jajnim rumenja-

kom mazal brke in lase, namesto da bi ga jedel. In ko seje bril bril pa se je redno vsak dan se je mazal e zganjem, namesto da bi ga pil. Prav zato pa je bilo toli-ko bolj nenavadno, da se je Bumba tako zelo bal nevih-te.

e ko so se nad obzorjem zaredili prvi temni oblaki,je postal nemiren in negotov. ivno si je privzdigovalklobuk, ga vrtel na glavi in se oziral v nebo. Pa ne, da sebo iz tega kaj napravilo?je preteval oblake.Kaj pravi, sebo iz tega lahko kaj napravilo?je spraeval Terezo.


44/238


44

Lahko, da bo, je ponavadi prikimala. Zagotova pa bo, ese bo zaoblailo tudi tja v Babji kot.

Potem so otroci samo e akali, da se bo stemnil tudiBabji kot. Kajti, ko se je Babji kot res stemnil in ko so za-goseniile prve strele, je bil strani Bumba e ves blagin plah. Ko pridejo gromske strele, je treba stran od eleza.In je zapeljal brus, od katerega se sicer nikoli ni loil,dale stran od cimpra in ga v naglici pokril z nalomlje-nim vejevjem. Ko udarja grom, je treba izpod dreves, jerekel in odvezal rika izpod breze in ga privedel predbivak.

No, no ne bomo vendar zdaj e z ivaljo v hii!? ga jeotevala Tereza.

A jo je poslual le z enim uesom. V hii kje pa! jeodloil.

Aj aj! je lahko le zmajevala.

Kajti, e je pomagal oslu ez prag in ga privezal za po-grad. Toliko e moramo biti pametni, da ne ostanemo brezrika, je pojasnjeval in se opravieval. Ker e bomo breznjega bomo tudi brez posla: le kdo bo tako nor, da mi bo vla-il brus!?

In tako so potem morali ob nevihti ves as deti v tes-nem cimpranem prostoru. Najbolj neprijetno pa je biloob tem to, da se je po vsem sode tudi osel bal nebekejeze. Ob slehernem monejem gromu se je namre po-sral.


45/238


45

3.

H

algato in Piti sta omuhavala drug okoli drugega.e je prilek kakor da po nakljuju prikorakcal

preblizu, je Halgato ponavadi pogledal stran, ali pa jecelo mial. Malce je tako delal v zadregi, malce pa se jee tudi dral na vsiljivca.

rika bom gnal na pao, mu je Piti naposled le prielpovsem blizu.

Pa ga eni, je mrko odvrnil Halgato.e pa ne vem, kje je dobra trava, je vztrajal oni.Dobra trava? je pomislil. Dobra trava je pa vsepovsod,

je skomignil. Toda, potem je le el z njima. Resda po-

strani in od zadaj, kot da hodi svojo pot, a el je vendar-le. Sprva je spotoma trdovratno gledal v tla, nato je pravtako trdovratno zrl v oslovsko rit. In ele, ko je osliekzastal in se spet posral, je dvignil pogled in se v zadreginamrdnil: Ta pa res serje kot svat.

Gotovo je iven, je skomignil deek. Tako na dolgo inna tanko serje zmeraj, ko je iven.Le emu bi bil zdaj iven? se je resnino zaudil Halga-

to.


46/238


46

Kaj vem, je pljunil oni. Osli imajo neko svojo pamet. Nijim ni tako prav, kot je nam.

Morda pa je res iven? je pomislil ez as. Kajti, istoni mu ni do te trave pa takolepa je.

Zdaj je e preprian, da bomo naleteli na boljo, je pojas-nil Piti. Ko bo ugotovil, da se je utel, jo bo e e pasel, bovidel. Ker: karkoli dobrega mu ponudi, zmeraj se mu zdi, dabi lahko dobil e kaj boljega in zato zmeraj poskusi s to svojofinto, razmotal je vrv in rika na dolgo privezal h grmu.Pustiva ga, naj misli in se premisli, ptiek!

A Halgato je kar obstal in je buljil v to ival, ki se muje zdela resnino nekaj posebnega prisegel bi, da pa-metneja od vseh v Lacki romi. Kajti: ni se zaganjala kotpes, ni vreala kot koko, ni se hlinila kot maka, pa sije vendarle zmeraj izprosila neko posebno pozornost.

Kajne, da ti nisi nor? ga je zaupljivo vpraal Piti.Nor? se je zaudil.Bumba misli, da si nor, je pojasnil. Tudi tvoja stara naj-

verjetneje tako misli.Eh! je vzdihnil. Potem pa je stisnil zobe in zamial.

Eh! je vzdihnil tudi Piti. Eh, sranje! Zdaj bo pa spet vesas mial! Nisem ti tega rekel zato, ker bi tudi sam tako mis-lil. Temve sem ti rekel zato, ker vem, da sploh nisi nor. Le toti ni prav, da smo prili, pa se zato tako pai.

Zaradi tebe mi je e prav, je zaepetal e zmeraj mie.


47/238


47

Potem ti zaradi mene e ni treba miati, je tiho odvrniloni.

Miim, ker miim! je kljub vsemu vztrajal. In kaj mi kdomore?

Cepljeni oreh ti dam, e odpre oi, se je ez as spomnilPiti. Poglej, kako velik je gotovo e nisi videl vejega in res ti ga dam.

Ne verjamem res ni verjel, da ga ima, e manj, damu ga bo potem dal.

Potipaj! mu ga je Piti potisnil v dlan.Res je velik, je priznal in odprl oi.

riek pa je smukal travo. In to zmeraj tam, kjer je bilanajslaba. Tudi njegov okus, kot da se ni skladal s lo-veko presojo.

Le redko se je vmes vznemiril in zarigal. Njegov po-kaljujoi glas je el skozi usea. In je bil tak, da ni bilomo razbrati, ali se smeji ali morda joka.

Kakorkoli e deka sta vdano epela ob njem in muz leskovko odganjala muhe.

Bumba je preprian, da nam bo riek prisluil konja! jepravil Piti.Jaz vem, da to ne more biti res. Le kdo bo takoneumen, da ti bo dal za osla konja? Pa tudi e bi jaz ga nebi vzel.


48/238


48

Jaz tudi tudi ne, je pritrdil Halgato, ki se mu je zdelo,da ju ival poslua.

Samo Bumba je Bumba on nima pojma! je nada-ljeval deek. On pa ivi v preprianju, da vse ve, v resnicipa ne ve niesar.

Halgato je pomislil. Kaj pa noi je zinil ki jih bru-si?

Eh, noi! je odmahnil deek. Tudi jaz jih lahko brusim.Tudi karje lahko brusim in vse. To lahko vsak brusi. Na sve-tu pa so ljudje, ki iz eleza delajo bicikle in avte in avione.Pred njimi lahko Bumba le kapo sname.

Halgato je prikimal in je e kar prikimaval.Tako je si je elel, da bi si te besede za zmeraj za-

pomnil to lahko vsak brusi, na svetu pa so ljudje, kidelajo bicikle, pa avte in avione, pa zaradi tega le ne ho-dijo naokoli, kot bi imeli zlato pero v riti.


49/238


49

4.

R

azen strahu pred nevihto, je imel lajfar vsaj e enoslabost: vabili so ga kolniki. In temu klicu se je vse

teje upiral. Kakor kokoi se pepelimo vseskozi na istem me-stu, je godrnjal. Kakor race, e zaudarjamo po domai mla-ki, je postajal vse bolj nemiren. Kot svinje akamo, da namsmo pade v korito in sploh ne mislimo na zimo. Potem bo-mo pa spet le sanjali kruhovo sredico.

Pa pojdi kar pojdi, je popuala Tereza. Zaradi menese lahko e jutri odpravi.

A ta njen jutri je bil zmeraj jutri.Kajti, ko je zael Bumba res pogledovati proti brusu,

ali pa si je e celo pripravil kolomaz, da bi ga podmazal,se je Tereza stemnila kot senca. In se ga je tudi oklepa-la kot senca.

Sprva se je zdelo, da ga eli le dobro oskrbeti za napot. V lonec je namre dala vse, kar je bilo za kuho pri-

mernega v hii, pa e pri sosedih si je kaj sposodila. Sraj-ce in gate mu je namoila v posebej ajfano vodo, takoda bi jih lahko res dobro oprala. Tudi suknji mu je ote-pla, mu zgladila hlae in oistila evlje. A med vsemitemi enskimi opravili ga je tako motno pogledovala, da


50/238


50

se ji je slej ko prej po moko priblial in jo polatal poriti. Ker, to je e vedela: ko se je Bumba dotaknil njenih

oblih, e zmeraj vrstih ritnic, so se mu prsti zlepili. Ta-krat je le e zastreljal s pogledom in pregnal deco z dvo-ria. Potem pa jo je pobasal v cimper in jo poloil na tlaali na pograd.

No, no! se ga je oklepala. Pa pri belem dnevu! se mu jeslastno nastavljala. Zdaj, ko lahko vsak zraven gleda!

Bumba pa je le sopel: Naj gleda, e gleda! Bo vsaj vi-del kako se to prav dela! Bo vsaj vedel, kako se to na drob-no dela!

Toda, najsi se mu je Tereza e tako nastavljala, jih jevendarle neko popoldne vsakega posebej poklical kognju. In je vsakemu posebej tudi velel, kje naj sede. Ti,mala, si res e prevelika, da bi epela! je Fani ukazal napruko. Tudi tebi, Ana, je e as, da se naui sedeti! je za-

valil panj proti sestri. Pa vidva? je nato oinil deka. espet se samo potikata! Se drita drug drugega, tako da nevem prav, kateri katerega kvari! ju je potisnil na tla. Natopa si je spodvihal brke in je rekel: Tako je to! Zmeraj smoiskali dom. Zdaj ga imamo. Zdaj tudi vemo, da nas tu zme-

raj nekdo aka. Zato bomo veliko laje kako no prespali podhrastom ali na skednju.Juh! je zaplahutala Fana. Torej gremo!?Kdaj gremo? je poskoila tudi Ana.


51/238


51

Gremo, se razume, da gremo! je prikimal Bumba.Samo,ti Ana bo tokrat ostala ker: odslej bo zmeraj ena ostala!

Fu! se je uprlo dekle.Ni fu! je povzdignil. Zdaj res ni treba, da bi tam celo

hordo drali na hrani. Pa tudi s Terezo mora nekdo ostati, dane bo tu, med Cigani, preve sama. Vrag vedi, kaj vse jim tiiv norih glavah! se je preko rame ozrl po Lacki romi. Natopa se je sklonil naprej in je govoril, kot bi jih nameravalposebej pomembne rei zaupati: Posluajte me, taki asiso treba je prekleto, prekleto raunati. Treba je z nosom ins pametjo. Ker, jeseni bom Pitija dal v ole naravnost tjav mesto ga bom dal. Zato pa tokrat tudi Meika pojde zmano!

Tereza je trznila in se s strahoma ozrla k Halgatu.Ni ni! jo je opomnil Bumba. Kar sem rekel, sem re-

kel. Bo videla, da bo dobro. Naj se spotika, naj cvili, naj kili

jeseni bo e toliko stregel brusu, da bo lahko zamenjalPitija. Pa tudi tako je: svet je pisan, le svet mu lahko odpreoi.

Halgato tokrat ni zamial.Le blije k materi se je presedel.

Pa tudi zveer in ponoi je potem silil k njej.Bog, da si e tako zrasel, ga je pogledovala. Kar mimo-grede si se potegnil; e ne bi bil Cigan, bi e zdavnaj hodil volo. Mogoe pa bi jo e celo konal, kaj vem? Ampak gaje poboala mogoe pa ti bo tudi brez ole dobro. e sre-


52/238


52

a, da ima zdaj Bumbaa bo videl: on bo napravil lo-veka iz tebe!

Bo videl, bo videl, bo videl je kljuvalo v Halgatu,kajti zdaj so mu vsi po vrsti pravili samo bo videl,bo videl, bo videl. Bo videl, da ti ne bo nihe niti lasuskrivil na glavi! je zagotavljala mati. Bo videl, vse bo logladko, kot bi namazan kruh jedel! ga je trepljal Bumba.Bo videl, tako si bova razdelila delo, da ne bo nobeden nidelal! ga je potolail Piti. In bilo je e nekaj, kar mu jepravilo bo videl neka zatiana votlost v trebuhu inelodcu in prsih namre, ki je ni mogel niti izsrati niti iz-bruhati. In leta, bogme da, ni obetala prav ni dobre-ga.

Samo, da te ne bo preve sram, mu je svetovala mati.Vse, kar ti kdo da, mora vzeti, e preden ti drugi ponudi.Pa, Bog plaaj, se mora nauiti rei. Ali e raje: Bog povr-

ni. Kar, kar! Tudi, e naleti na kakega komunista, mu takoreci. Ker: eprav ta bo morda zaradi tega nahrulil, mu bopotihem vseeno dobro delo. Saj tudi oni skrivaj verujejo vBoga, samo da si tega ne upajo priznati.

Bog plaaj, Bog plaaj, Bog plaaj, mu je lo teko z je-

zika. Bog povrni, Bog povrni, Bog povrni, se mu je zde-lo e teje. Zato pa je e tudi sklenil, da tako pa ne bonikoli nikomur pravil. Kar bodo dali, bodo pa dali epa ne, jim bo e kaj izmaknil.

Pa na evlje pazi! je e kar skrbela mati.


53/238


53

Na evlje? ni razumel. Odkar je pomnil, je bil namrebos.

Pa, pa! Se je nasmehnila. Marikine polonke sem nalapod pogradom. Marika jih je gotovo prav zate pustil.


54/238


54

5.

H

algato se je povsem zdramil ele, ko so e drncalipo potiji.

Pomel si je najprej eno, potem e drugo oko. Se ozrlpo ravnici, ki je bila vsenaokoli enako dale. Pokilil je vsonce, ki je ostalo zadaj prav tam nekje, kjer je osta-la tudi Lacki roma in potipal cunjo, v katero je bila za-vita njegova skrivnost. Tu si!? se je vzradostil. Pa kako to,da si tu? Se je vpraal. Aj, aj! jo je spet pretipal. A samoda si tu samo da si ti tu! je postrani pogledal Bumbaain Fano, ki sta hodila spredaj ob oslu. Nato pa e Pitija,ki je zvit kakor maka spal ob njem na vozu. Vsi ti nam-

re gotov niso vedeli, da je imel namesto popotnice vnaroju violino.Pa kako tudi bi?Saj e sam ni prav dobro vedel, kako se je znala ob

njem na vozu.

Minula no je bila ena sama blodnja.Ni vedel, kaj je bilo huje: ko je v sanjah lazil naokoli,ali ko je povsem buden leal v primeu vse telo obsega-joe tesnobe in se sploh ni mogel premakniti. A tako v


55/238


55

snenih kot v budnih mislih ga je najbolj skrbela violina,ki je prilekom sploh ni pokazal.

Ob njihovem nenadnem prihodu jo je zavil v krpo injo potisnil med podboj in koprive. Potem pa jo je esamo skrivoma hodil varvat. In naj ga je e tako zama-milo, da bi zganil strune, si je vedno znava dopovedal,da bo raje e malce potrpel. Povsem gotov je namreelel biti, da mu je Bumba ne bo vzel ali celo razbil.

Zdaj zdaj, ponoi pa se je violina na lepem na-veliala svoje tiine. Da: kakor iva se je bila zganila inzabrnela. Da: prav razlono jo je slial skozi cimpranestene. In potem jo je e tudi videl skozi cimprane ste-ne. Strune so ji drhtele, kakor da bi se veter lovil vanje.Ali kot bi jih mrili neki nevidni prsti. Glasovi, ki so sekar in kar izvabljali, pa so bili nerazloni in zato skriv-nostni.

elel je doumeti to skrivnost.Tial je glavo v steno, skozi katero se je videlo, a si nidalo prodreti. Ril je ob to oviro, skozi katero se je slialo,a se ni moglo razumeti. Tolkel je in tolkel po tej lupinineesa elel je vedeti izvedeti to, kar se je najver-

jetneje tudi samo elelo razodeti. Toda, zaman. Oba, onin violina sta bila to no ujeta v dva povsem loena sve-tova. In ta obutek je postajal vse bolj neznosen.

Potrpi! ji je pravil.Veliko re bom napravil! jo je tolail.


56/238


56

Vsem bom povedal zate! ji je pojasnjeval.In eprav ga ni sliala, ji je govoril znova in znova: Po-

trpi! Veliko re bom napravil! Vsem bom povedal zate!Vsem bom igral in kdor ne bo elel posluati, mubom vrgel kamen v glavo!

In je zdaj res odmotal gosli iz cunje, jih obrisal z roka-vom in si jih prislonil pod brado. Le toliko je e poakal,da je s sedenjem ublail epajoi ritem kolesa, nato paje odlono zarezal z lokom. Prvi ton je prasketal v jutra-njo tiino, z naslednjimi je e vsa zazvenela.

Osel se je splail in z nekaj drobeimi koraki hitrejepotegnil. Nato pa je obstal in je stal kakor vkopan.

Tudi Bumba in Fana sta zastala.Halgato pa se je udobneje namestil in je znova pri-

stavil lok. Ne mene se za zaudene poglede, je zagoslal

melodijo, ki se je zdela temu jutru najbolj primerna.Mah za mahom se je sprehodil po strunah, in je e zau-til, da mu je pesem stekla. Zdaj mu za vse drugo splohni bilo ve mar. irokih oi je preko violine zazrl v Bum-baa, ki je sprva grdo klel in otresal, nato pa se je le une-

sel in je s pestmi uprtimi v bok akal. In prav smeen semu je zdaj zdel Bumba, ki kakor da ni vedel, kaj bi s tonjegovo muziko; bolj smeen, kot e bi tu sredi cestedvignil klobuk in zaplesal.


57/238


57

Huh! je poskoil Bumba, ko je deek konno odne-hal. Zdaj vidim, da si res zmean! Zdaj mi je jasno, Meika,

da bo res kri s tabo! se mu je ves nasren priblial.Halgato pa se ni umaknil iz voza. Razgrnil je cunjo

ez kolena in previdno zavil lok in violino. Le s kankomoesa je vmes popazil, ali se v starem ni razvnela preve-lika jeza.

Pa kaken cirkus je to? ga je lajfar zdaj nadiral povsemod blizu. Nor si in se zravene norega dela! Kaj, e bi mizdaj splail ival in bi bilo vse to tam v jarku? Fu kaj bi tipotem napravil! Pognal bi brus in ti porezal prste! Ja! In takobom tudi storil, e si samo e enkrat kaj takega zmisli! muje pougal, udaril pa ga vendarle ni.

Piti, ki se je med tem jutranjim halgatom predramil, gaje dregnil z nogo in mu pomeiknil. Zdaj bo vsaj vedel, da

nisi nor, mu je zaepetal v uho. Ker: zagotovo ne more bitinorec, kdor tako igra!Halgato je odkimal. Ne bo, ne, je zaepetal.Bo, bo! ga je dregnil oni.Samo, da ne bo priznal! Ker on

pa nikoli niesar ne prizna!


58/238


58

6.

T

iste dni je imel Halgato velike oi.Pa vendar nikoli dovolj velikih kajti: Velika vejs

se mu je zdela veja od vsega.Koderkoli se je ozrl, povsod so se preili iroki zido-

vi in so se gizdale visoke strehe. Kamorkoli se je napo-til, povsod so ga pogledovala velika okna in iroka vra-ta. Za njimi pa je bivalo neteto obrazov in gotovo edrugih skrivnosti.

Pod kakim vejim drevesom so osla ponavadi izpregliin ga privezali k vozu. Nato so raztovorili brus. Piti seje rono oprl vanj in ga je potiskal ob potiji mimo dvo-

ri in podoken. Halgato pa mu je pomagal, e sta ko-leka zdrsnila v kotanjo, ali se namerila ob oviro. Bum-ba je z zavihanimi rokavi in s suknjiem, le ogrnjenimez ramena, ponavadi hodil spredaj in se drl: laaajfarjigredo, laaajfarji gredo, noooe brusijo, kaaarje brusijo, se-

kiiire brusijo, vsee brusijo! Pa spet: laaajfarji gredo, laaaj-farji gredo, posooodo cinajo, piiiskre netajo, vseee poprav-ljajo daaaj te, dajte vsem povejte vseeem povej-te: laaajfarji so tu, laaajfarji so tu!


59/238


59

In ko so tako nekajkrat li po eni in nazaj e po drugistrani ceste, so ez plotove e kukali otroci. In e so tudi

gospodinje in dekle prihajale na podokni. lajfarji so! soklicale nekam v hie in hleve.Ali kaj imamo? Ali naj kajdamo? So spraevale. In so ponavadi prili na prag emoje, ki so se dolgo praskali po temenih in tuhtali, ekaj imajo in e naj kaj dajo.

In so potem ponavadi odgovorili: e kaj imamo? Menesprauje, e kaj imamo? Pa, kaj naj jaz skrbim za noe inpiskre?

enske pa, kot da so samo akale na tak odgovor. Ej,ej! so pomahale, in e je Piti z brusom zavil na dvorie.

Bog s tabo lepa moja! jo je Bumba pozdravil, e tudi jebila stara in grda. Vidim, da ima pri tej hii vse stvari nabrigi in tako je tudi prav! Je e s pogledom doloil mesto,kamor sta deka postavila brus.

Saj, saj, je ponavadi pravila gospodinja, ti moki kotda jih ni pri hii! Potem pa je jela prinaati na dvorievse, kar je bilo potrebno brusa in popravila.

Bumba je obesil suknji na kako vejo ali klin, si zavi-hal e zavihane rokave in preveril, e je po premikanju

brusa ostalo v kotanji dovolj vode. Dvakrat, trikrat jepritisnil na pedal in zavrtel kolo, nato pa je prinesenepredmete razvrstil po deski in si jih poznavalsko ogle-dal.Aj, aj, ljuba moja! je ob tem zmajeval. e vidim, evidim, da tu e dolgo ni nihe brusil. Hja! Pa tudi ta, ki je to


60/238


60

brusil ne vem, ne vem? ali je bil levak, ali pa je, Bog nedaj, vrtel na suho!?

Oh!je enska takoj razumela.Na to sem pa isto poza-bila! In je pri prii odfrlela po ganje ali vino.

Bumba pa je pomeiknil in se je smejal kot cigan. Inje zavrtel brus, da so z eleza poletele dolge oltaveiskre.

A naj je bil lajfar e tak spretne, le reko je potem lovse gladko. Povsem zagotovo pa se je zataknilo pri plai-lu. enska, ki je ves as stregla pijao in je vmes e otro-kom prinesla kak kos kruha ali suho sadje, je bila nam-re nadvse preseneena, ko ji je potem mojster namera-val e zaraunati.Jaaa zakaj pa o tem niste e prej zini-li? je zmajevala. Bi e poakala na kakega potenjaka!

Potenjaka! je pihnil Bumba. Koga vse ti ljudje nimajoza potenjaka!

e pa je res! e pa je tu taka navada! je otepala enska.Cigani tod pa ne prosijo denarja!Prosim, prosim! je stari zael pospravljati orodje. Pa

pa ni taka navada. Je pa kaka druga navada. Tu se padvakrat potegne s kamnom in trikrat z jezikom, pa se hvali

poglejte, kako se sveti! Sveti! Seveda se sveti. Pa naj sevam kar sveti! In je potem pobral noe v pest in jih skrilza hrbet. No ali je potem zdaj poteno!?

Ja!? Ja, Jezus na! je kriknila enska. Le kaj bo zdaj na re-kel?


61/238


61

In ta na je ponavadi e stal kje na pragu. Kaj je? jevpraal suho. Kaj se pa greste?

Kaj je, kaj je vidi, kaj je! je zatoila.Heh! Je vzrojil oni in se je spet dolgo praskal. Pa sem

ti e stokrat rekel, da ne imej posla s Cigani! Raji z norci,kakor s Cigani ti pa jih spet pripelje v hio!

Prosim, prosim! je Bumba dvignil kazalec. Take noesem vam napravil, da se na njih e muha poree, poglejte se je pobril nad zapestjem sem ali nisem? e pravite, danisem, potem naj vas vrag vzame, potem pa ne bom zahte-val plaila!

Mo in ena sta se mole spogledovala. In sta s po-gledi drug drugega mehala.

Kaj? No? je naposled zinil ona.Kaj kaj? se je zmrdnil on.Bomo plaali?

Heh! Je odmahnil. Pa plaaj! Ti si jih privlekla v hio inti se jih bo reila! Kaj me briga! Pa etudi ti suknjo sname-jo! Si bo vsaj enkrat zapomnila! je odvrgel nevidno bre-me in odel z dvoria.

To je seveda pomenilo, da lahko plaa. Vendar, plaa

naj imbolj skopo. A ker enska ponavadi ni imela de-narja ali pa se je vsaj izgovorila, da ne ve, kje je moe-va denarnica je potem plaala v naturi. Zato je bilaFanina koara zmeraj polna, Bumbaev monjiek pazmeraj prazen.


62/238


62

Vasih so tako ez dan dobili toliko kruha, da ga jelahko e riek jedel.

Vasih toliko ganja in vina, da je Bumba ves nasled-nji dan leal v senci pod vozom in klel maligane.

Vasih toliko cunj, da je imela Fana vsak dan drugokiklo.

A denarja, ko e reeno, so zmeraj dobili bore malo.


63/238


63

7.

Z

a Veliko vejsjo je bila e ena velika vas. In za njo edruga in tretja. In tako vse v dalj in ir. Neglede po

kateri poti si hodil in v katero smer si se napotil. Kajti,e je tako na tem svetu, da vse poti nekam vodijo. Najgre naprej ali nazaj, zmeraj odhaja in prihaja obe-nem.

Halgato je bil hvaleen temu poznanju.Zdaj se namre ni ve bal, da bi odli po nepravi poti.

Niti, da bi kje predolgo ostali. Pa tudi o tem je bil pre-prian, da bodo slej ko prej spet naleteli na Lacki romo.

Ti! je epnil Pitiju, ki mu je edinemu zaupal.Ali si tudi

ti e eli, da bi spet prili domov?Domov? se je zaudil deek.Tja! je zmignil oni. Nekam bomo e prili. Nekam mora-

mo priti, kajti jeseni bom el spet v olo.Jaz pa si elim prav v Lacki romo, je priznal Halgato.

Samo malo. Samo toliko, da bi videl, e je vse e tam.Seveda je tam, je odmahnil Piti.Samo da ni vse skup endrek vredno.

Halgato ni razumel.


64/238


64

V veliko vejih hiah smo e stanovali, mu je pojasnjevaloni. Veliko bolje smo e iveli. Toda potem je prilo zmeraj

kaj vmes in zmeraj so nas vrgli ven. Zato mi je zdaj za takerei prav malo mar e najraje bi, e bi nas tudi v Lackiromi nagnali.

Kdo bi vas nagnal? se je smejal. Tereza? je pomislil. Te-reza vas je vendar pripeljala. Njej se e zdaj mea brez Bum-baa. Vrag vedi, e ne bo prila celo za nami?

Ne vem, je skomignil Piti. Pa me tudi preve ne briga.e bo Bumba nabral dovolj denarja, bom el v Mesto v olo.e pa ne, potem bom pa najverjetneje pobegnil v Ameriko.

Halgato mu je to odrezavost malce zameril.Malce pa se mu je tudi zdelo, da jeseni ne bo denar-

ja za olo.Kajti, e je bilo v vru dovolj vina, je Bumba zdaj raje

poleaval. Gnezdil je v senci pod drevesom ali pod vo-

zom in si izmiljal zmeraj nove razloge za poitek. Obtaki egi so nori kmetje zagotovo na poljih, si je zatrjeval.Taka pamet pa: bolj jim sad izgoreva, bolj delajo. Ali pa: Obtaki egi gotovo ne kuhajo. Le kdo bo jedel, ko pa usta eli-jo samo piti? e pa ne kuhajo, potem jih pa tudi ne briga, da

so piskri luknjasti in noi topi.Deka sta zmeraj poakala, da se je takole, isko iz-govore, povsem polenil. In sta potem, ko je vsaj e naeno oko dremal, vedrila po svoje.


65/238


65

Lazila sta po ivih mejah in iskala jajca, ki so jih zneslepepelee se kokoi. Oprezala sta za zgodnjim sadjem in

ga potem klatila, pa naj je bilo e zeleno. Omuhavala stapo vrtovih, na katerih je bilo sicer ve ro kot pa uitnezelenjave. Vse bolj sta si elela tudi na dvoria, a tam jebilo prenevarno.

Preklete pasje grinte! je pljuval Piti. Prav pri vsaki hiije pes. Veja je hia, veji je pes.

Ja! je pljunil tudi Halgato. Prav nas Cigane imajo pose-bej na piki. Za domaimi se niti ne ozrejo, nas pa e okoli vo-gala zavohajo.

Prekleto pasje sranje!Nekaj bo treba storiti!Ja! Nekaj bo res treba storiti!Smrtno roo bi morala imeti v epu, se je spomnil Hal-

gato. Edino ta je zagotovo moneja kot pasja slina, je bil

povsem preprian. Baba Fikale jo nabira in sui. Vsi se jebojijo zaradi tega. Potihem, kakor z oznaem, govorijo z njo.Eh, Baba! je odmahnil Piti. In njena trava! Kdo pa e na

tem svetu verjame v to? Edino, kar bi res zaleglo, je lahko leevljarska smola. Stopi jo na kruhu in jo da ivali, da jo

pore. Samo, kje pa naj zdaj dobi tako smolo?Ja! Kje? se je obupan oziral naokoli. Ker, ve nekaj sipa morava izmisliti! Meni gre to e poteno na ivce, da nimogoe nikjer niesar vzeti!


66/238


66

Piti je utihnil in naobil ustnice. Vem, da ti gre, je za-mrmral ez as. Tudi Bumbau gre. Vsem Ciganom gre. In

tudi meni gre vasih malo na ivce samo: v oli smo seuili, da to ni prav.

Kaj? se je vznemiril.To!je deek pokazal z roko v epu.Zato zdaj tudi ne

kradem ve. Prvzaprav je potehtal le vasih e kje kajvzamem. Ampak, e bom res el v Mesto v olo, potem pa za-gotovo ne bom ve. Ali pa je nato spet potehtal tudi,e bom v Mestu e kdaj moral kaj vzeti, takrat ko bom velik,pa zagotovo ne bom ve.

Ko bo velik! se je zdrznil.Ja, ko bom, je prikimal deek, ki ni razumel vpraanja.Halgato je namre zdaj prvi pomislil, da bo neko

tudi odrasel. In ta misel ga je tako prevzela, da jo je e-lel e premlevati. Ozrl se je nekam navzgor, kot bi sreal

samega sebe v zrelih letih. In zagledal se je veliko ve-jega, kot je bil sploh kdo na svetu. In to se mu je zdelonaravnost imenitno. Nekako: ivljenja vredno. akanjavredno, trpenja vredno. In potem se je e velikokrat ozrlnavzgor, tja, kjer je stal on on, res velik. In eprav si

ni bil prav ni podoben, je vedel, da je to on.On.


67/238


67

8.

F

ana je bila tako redkobesedna, da ponavadi tudi poves dan ni rekla drugega kotfuh! ali huh! Zato se je

zdela kot senca, ki e od zmeraj nemo drsi za epeta-joim vozom.

Toda, taka je bila Fana, samo dokler niso prili v vas.e pri prvih hiah se ji je udno podaljal obraz. Tudi

elo se ji je polagoma zjasnilo in pod njim so zavigalevsega polne oi. In e: polotil se je je tak nemir, da ni vevzdrala ob vozu. Stopljala je zdaj na eni, zdaj na drugistrani potije, se vrtela, poskakovala, jih vse bolj prehite-vala ali pa je zaostajala. e je Bumba ni e pravoasno

opomnil, da naj se nikar spet preve ne oddaljuje odbrusa, je za prvim ovinkom zagotovi ni bilo ve videti.A tudi e je morala ostati z njimi, je bila zmeraj vsa nasosednjem dvoriu.

Svojega mokega posluaj zmeraj z enim uesom. Toda,

posluaj ga tako, naj misli, da ga poslua z obema! je epe-tala enski, ki ji je dovolila, da ji je pogledala v dlan.elepotem namre, ko bo povsem preprian, da so ga polna tvojauesa, te bo pustil pri miru. ele takrat bo lahko to drugo


68/238


68

uho hitro kam nastavila! jo je z obema rokama prijela zadlan in je uljala: Ker, tudi jaz, glej, se sploh ne dotikam

tiste tvoje roke, s katero svojemu stree in svojega prime!O, ne tista je njegova in tista naj kar bo njegova! Am-pak, povem ti, tako je, tako je ponoi na vseh kriiih sliati,da vsaki ivljenje dela samo tista roka, ki je samo njena!

Saj, saj, je vzdihnila enska in se ozrla, e je mo negleda. Le za kaj drugega je ta roka pri hii, kot da dela, jenjegovo roko hitro skrila pod krilo.

Tako! Zdaj pa me dobro posluaj! Zdaj misli samo na tistoroko, ki je res tvoja! se je Fana zazrla v razprto dlan.Tako.Tako, je. Naravnost sem misli, kamor jaz gledam. Tako is-to misli, kakor jaz jasno gledam. In naj te ne bo ni sram tudi, e ima kje kak made, v tem madeu jaz ne vidim gre-ha. Samo !?

Kaj? je dahnila enska.

Samo, ta rta enske sree, ta, vidi, ki gre od tega dotega brega, ta rta se tu, vidi tu, neha. Ah ni ne de. Kerkar se strga, je bolje, da se tudi strga. e tu, glej, se ne-kaj spet dela. Ja, ja! Se zelo zelo dela in bog ne daj, dabo rta!

enska si je oddahnila, tudi sama je pogledala. In jeprav rada verjela, da bo rta. A: Ne vem, ne vem? je vse-eno zmajala

O, ve, ve! ji je dekle objelo dlan. Neki moki je, ki te edolgo gleda te tako gleda!


69/238


69

enska je molala.Dekle pa ji je zaepetalo: Le ni se ne boj. Le ti bo od-

loila, e ti lahko tudi kam drugam pogleda. In kar bo od-loila, tisto bo tvoja srea.

Halgato je menil, da se Fani razodeva samo enska sre-a. Zato je tudi ni upal vpraati, kako bo, ko bo velik inko mu bo zagotovo potrebna srea. Toda, potem sta jos Pitijem po nakljuju zalotila s trgovinarjem.

Trgovine so bile sicer e nekaj asa njuna poslastica.Dokler se ju trgovci niso naveliali in ju jeli odganja-

ti, sta namre lahko lepila nosove na izlobeno steklo inkukala v prostor, ki se jima je zdel pravcato razkoje. Spogledi sta lahko otipavala, s pogledi sta lahko snema-la s polic, s pogledi sta lahko okuala e sama nistaprav vedela, kaj ju je delalo bolj nenasitna: radovednost

ali lakota. In vasih sta kaj prepoznavnega celo zavoha-la. Ali pa sta v pesku pred skladiem celo nala kaj be-lega. Kajti karkoli je kdo po nerodnosti stresel sol,sladkor ali moko vse se jima je zdelo enako sladko.Kar gagala sta od dobrega, ko sta lahko pobirala z oslin-

jenim kazalcem in lizala.No in prav taka rahla bela sled ju je potem privedlado pranje, skozi katero sta lahko izmenino pokukala.

Huh! Saj to je Fana! je epnil Halgato, ki je prvi poku-kal v skladie.


70/238


70

Fana?S trgovinarjem je. In bere mu iz dlani.

Figo bere! ga je odrinil Piti. Prav ni mu ne bere, je po-kukal.Ampak j! Iz dlani mu j! Bog, jo bo Bumba raztre-il, e mu povem!

Halgato se je nekaj asa obotavljal, sramoval se jesvoje nevednosti. Nato pa je le spet pokilil v pranjo invidel, kako si je Fana obirala krilo in razmikala noge.Aja! je zmrmral. Tisto delata! In se ni mogel upreti, da nebi znova pokilil.

Piti ji je po vsem sode zameril. Ali pa je kuhal kajdrugega. Kajti trdovratno je epel v ivi meji in jo akal.Ko pa je konno le prila mimo, ji je stopil naproti in jikakor po nakljuju prekrial pot. Z rokami globoko v e-pih je stopal vtric z njo in si povigaval. Spotoma paje, povsem naravnost, tako da bi ja opazila, kilil v ko-

aro.Kaj je? je naposled zastala in je predala koaro v dru-go roko.

Hm! se je namrdnil. Vidim, da nekaj nese. Nese in nanas Cigane prav ni ve ne misli.

Skrila je koaro za hrbet in hotela mimo.Toda, Piti je vztrajal. Dobro vem, da nese! Samo nevem, e je moka ali je sladkor ali je sol? Ampak, zdi se mi, daje sladkor! Ker trgovcem zmeraj najraje da za sladkor!


71/238


71

Videl si? je spet zastala.Videl! je prikimal in nastavil dlan.

Fana mu je iz zavojka nasula zvrhek sladkorja.


72/238


72

9.

T

ako so torej vedrili vsak zase.Kajti Bumba je povsem pozabil na delo in denar

in je bil v tej odrevenelosti najraje sam.In bi tako e kar drnjohal, e jih naposled ne bi ujela

nevihta. Tako pa je e ob prvem zamolklem grmenjuposkoil in zatulil v snetljivo popoldansko nebo.

Kaj sem storil kaj sem napravil? je zastokal in si otre-sel zapacano in zaleano belo srajco.

Na vse sem pozabil vse sem zapravil! si je pridral od-pete hlae, ki so mu skorajda ule k nogam.

O, ti mati moja ciganska!

Ti kri moja ciganska!Zakaj sem ravno jaz tak zakaj sem ravno jaz tak be-dak!? se je z eno roko dral za hlae, z drugo pa za gla-vo. Vi, vi prekleti Cigani, pa vse to zraven gledate in mi ni-koli e pravi as ni ne reete!

Piti, Fana in Halgato so tudi zdaj samo gledali.Kaj sem storil kaj sem napravil? je zatacal proti njim.ensko sem si nael. rno ensko sem si nael. Lepo enskosem si nael. Dobro ensko sem si nael. Tako ensko sem sinael, ki ima posteljo. Ki ima kamin. Ki vam je rada mati.


73/238


73

Tak zlati zob sem nael. Vse sem ji obljubil. Vsem sem vseobljubil. Tudi sebi sem obljubil zdaj pa tako! e spet samo

leim! si je el s prstom skozi lase. e spet samo smrim!si je z roko otrl obraz. e spet samo gnijem in gnijem ingnijem in gnijem in gnijem in gnijem in gnijem in gnijem! seje s pestmi tolkel v elo in po vsem telesu.

Dolgo se je tako tolkel.Mono se je tolkel.Patem pa se je sesedel in zastokal.Varvati moram to eno, sem si rekel. Jo uvati, kot bi imel

samo eno. Malega moram poslati v ole, sem si rekel. Gaizolati vsaj za dimnikarja. Here moram omoiti, sem sirekel. Pametno jih moram omoiti, je nateval na prste. Vseto sem si stokrat glasno in stokrat potihem rekel Bog mije pria, da sem tako rekel in da sem tako tudi mislil zdajpa ni spet ni!

O, ti mati moja ciganska!Ti kri moja ciganska!Zakaj moram biti ravno jaz tak Cigan!?

Pa saj bom el v olo, je tiho rekel Piti. Ve, da bom el!

el bo! je Bumba spet zatulil v oblaino.Seveda boel. Naj se mi roka posui. Naj se mi obe roki posuita. Najse mi e noga posui. Ampak: el bo! ga je skual objeti.No in dan bom brusil, da bom za nazaj zasluil. No in danbom piskre krpal, da bom za naprej zasluil. e pa ne bom,


74/238


74

se bom pa na koke razrezal in se bom za svinjsko meso pro-dal! Kajti, ljudje, Cigani to nas tako ne pripelje nikamor

ve! Vse si obljubimo. Takega loveka iz sebe napravimo, dabi ga bil e Tito vesel! Na koncu pa vseeno zmeraj za namiostane le tanki ciganski drek! se je razkorail in prdnil.

In ta prdec je bil znak, da so zaeli pakirati.


75/238


75

10.

B

umba je sprio svoje in nebeke jeze pobegnil vgostilnico.

Fana je minila takoj za njim.Le Halgato in Piti sta spet ostala pod napuem ob

riku. Mole sta nastavljala dlani velikim denim kap-ljam, ki so udarjale naproti, in ugibala, kaj bo. Sprva seje e zdelo, da bo veter zlahka scefral emerni nevihtnioblak. Potem pa se je samo e srnilo. Vsevkri so zase-kale strele, ez in ez se je prikotalil grom, zaletavi pi paje luil vogale in upogibal topole, da so bili videti kotbrezglavi begunci.

Da se ne bo zdaj e ti podelal! je vzkliknil Piti.O, ne! je Halgato v vetru lovil sapo.Samo samo, kaj,e tudi ponoi ne poneha?

Naj, naj! je odgovarjal deek. Naj kar tri dni ne pone-ha. Naj Bumba res misli, da je tako zaradi njega.

Pa kaj se je zalotil. Misli, da ni?Ej seveda ni!Zakaj pa je potem?Zakaj, zakaj? Bi pa res moralo treskati in no in dan,

e bi treskalo zaradi ljudi.


76/238


76

Halgato je utihnil.Zdaj se je tudi njemu zdelo, da se Bog ne bi jezil za-

radi slehernega posebej. Vseeno pa si ni upal pomislitiniesar, kaj bi lahko bilo tej neznani sili v zamero. Kajti blisk je segel v oi, tudi e si zamial. Kajti grom jesegel v uesa, tudi e si jih zatisnil. Vse vse to emer-no je bilo zdaj tako blizu, da bi se ga zlahka dotaknilo.Potem pa vrag vedi le kako naj bi vedel, kaj bi mustorilo?

Cigani se zato tako bojijo groma, ker nimajo pojma! mu jekrial Piti. Tudi Bumba nima pojma. Nihe, nihe v tistitvoji Lacki romi nima pojma!

Pa ti? ga je spraeval Halgato, ki se je zdaj e kopal vnalivu in slabih obutkih. Ima ti kaj pojma?

Imam! Seveda imam! se je drl oni. Veliko pojma imam!

In neko ga bom imel e ve! Neko ga bom imel toooliko! jeskual preglasiti grom, ki se je kotalil prav nad njima.A deek mu ni verjel.

lajfar je prigagal iz toilnice, ko je bilo najhuje e zdav-

naj mimo. Glejte, na, glejte! se je oziral v ponevihtnonebo. Glejte, kak nebeki mir in kaka vedrina! Gleda ingleda, pa sploh ne more verjeti, da je e vse mimo! Stopilje v luo in zajel v evelj. In pa, da je na svetu e vse tako,kot je bilo prej!


77/238


77

Ni bilo dvoma, da se je medtem spet opil.Najsi ga je toil iz strahu, ali pa zato, ker je bila pri-

lika, oitno je pil na veliko. Kajti srajco je imel razpeto inz vinom polito. Denarnico, ki jo je zmeraj e pred saboskrival, pa je dral kar v rokah.

Tako, tako! je pokimaval ko je opazil, da sta osla iz-pregla in ga pokrila z odejo. Glavno je, da smo celi in zdra-vi! je potisnil obraz riku med uesa in ga poljubil.Glavno je kaj pa jaz vem, kaj je lahko e glavno? se je ozrlk dekoma. Glavno je, da si ti moj mali Pita Bai, je rekelPitiju. In glavno je, da si ti moj mali Meika, je rekel Hal-gatu. Potem pa je e tudi glavno, da vidva sploh nista izcukra in sladkorja temve sta vidva iz zdravega rnegalesa, ki ga nobena sekira ne razseka! ju je nadale pogladilpo laseh in se napotil nazaj v gostilnico.

Lana sva! je zaklical Piti za njim in pomeiknil Halga-tu.A! se je zamajal stari.Ja! je prikimal deak.Hm! se je popraskal bumba. To pa pa ni dobro, da sta

lana! To pa ne pomeni dobrega, e so ciganska deca lana!je dvignil kazalec in je pougal proti vasi. Povem vam gruntarji! kravarji! kulaki! vrag naj vzame tako vas intako dravo in tak svet, na katerem Cigani stradajo!


78/238


78

Ko sta deka, ne vedo, kaj bi, zastala pred gostinskomizo, sta se jima ob podplatih naredili veliki lui. Bila

sta namre povsem premoena. Toda, zrak v prostoru jebil tako udno razgret, da ju sploh ni ve mrazilo. Pogre-li pa so ju tudi pogledi, ki so se od anka in preko pomizi namenili naravnost k njima.

Bumba se je zavalil na klop in je e zmeraj vlekel mi-sel, ki se mu je napletla e zunaj: Povem vam, ljudje bo-ji, v

Namesto Koga Roza Cveti - Feri Lainscek

Documents