M^vitailenav i garderobn sanja i JUBILEJNMITING VI KRANJ ...arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1987_48_L.pdfmemo kot strah, da nihče ne bi ostal na cesti, brez dela in brez denarja.

CENA 150 din - Leto X L - Št. 48 Kranj, torek, 23. junija 1987

L E T

GLASILO SOCIALISTIČNE

ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

Milena in sanja vitav garderobi JUBILEJNI PLAVALNI MITING V KRANJU stran 6

s t r a n 10 v telematiki so Nam še februarja "Sadili rožice« stran 3

DARJANOVO PLAVANJE NAJKAKOVOSTNEJŠE

Z A U P A N J E J E

T E M E L J , N A

K A T E R E M

G R A D I J O

20-letnica kadetske šo­le za miličnike v Tacnu in slovesen zaključek šolanja 17. generacije miličnikov kadetov.

stran 11

45 let dveh odredov

Žirovnica, 21. junija — Več JJp n ekdanj ih borcev Gorenj-., Kega m Kokrškega odreda, k i H t 0 s Praznujejo 45-letnico

ustanovitve obeh partizanskih formacij, se je v nedeljo zbralo pri osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici na skupni

proslavi. Posebno slovesen je bi l ta dan še za borce Kokrške­ga odreda, saj je skupščina ob­čine Jesenice prav ob tej pri­ložnosti borcem Gorenjskega odreda podelila domicil, skup­nosti borcev Gorenjskega odreda pa malo plaketo skup­ščine občine Jesenice kot pri­znanje za ohranjanje tradicij narodnoosvobodilne borbe med mladimi. O pomenu naše borbe in o današn jem trenut­ku je spregovoril sekretar ob­činskega komiteja Z K Jeseni­ce Igor Mežek, domicilno listi­no in malo plaketo pa je pred­stavnikoma obeh skupnosti borcev podelil predsednik jese­niške občinske skupščine Ja­kob Medja. Slovesnost je spremljal bogat kulturni pro­gram. Po proslavi je bilo v šoli d ružabno srečanje borcev in mladine.—Foto: D. Dolenc

^ v a l e t n a š o l a i z n a r a v o s l o v j a

Raziskovali bodo reko in sotesko Tr *rzic, 18. junija — Prihodnjo sredo, 24. junija, se v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici ob J' uri slovesno začenja prva letna šola iz naravoslovja, ki jo za 24 gorenjskih učencev 7. in P razreda prirejajo kranjska enota Zavoda za šolstvo, republ iško gibanje Znanost mladini

n raziskovalne skupnosti gorenjskih občin. Šola bo trajala do 3. julija. š o l a je namenjena sposob-

n e 3 š i m u č e n c e m za vkl juče-V a r » j e v raziskovalno delo i n usmerjanje v š tud i j naravo-!|ovnih ved, zlast i za potrebe Gorenjske. V vsebini dela ra-2 l skovalne naloge Bio loške l n kemijske meritve onesna-2 e n o s t i T r ž i š k e Bis t r ice i n geološke raziskave Dolžano-

ve soteske so zajeta š t i r i po­droč ja naravoslovja: biologi­ja , f iz ika , geologija in kemi­ja . V s i ude leženc i bodo obde­lal i program vseh š t i r ih po­droč i j .

Ob slovesni otvoritvi prve letne šole bosta govorila Alo jz M a l o v r h o usmerjanju

mlad ih v raziskovalno delo in A leksandra Kornhauser o pomenu naravoslovnih ved za razvoj mi š l j en j a in pripra­vo za delo. Ob tej p r i ložnos t i bo na ogled tudi razstava et­no lošk ih znač i lnos t i šo l ske­ga okol iša , k i so jo pr ip rav i l i b i s t r i šk i učenc i .

H . J .

N a š l i

o s t a n k e

p r a z g o d o ­

v i n s k e

n a s e l b i n e Tržič, 22. junija — >Že ime na specialki, Pasko, je ar­heološko. Nanj me je pred tremi leti opozoril š tudent arheologije Draško Josipo-vič. Ogledal sem si Vaško, kot pravijo domačini raz­glednemu pomolu nad Bi­strico pri Tržiču pod vznož­jem Dobrče, in takoj opazil naselbinske terase preobli­kovanega vrha na nadmor­ski višini več kot tisoč me­trov. Tudi zato smo priča­kovali najdbo poznoanti-čne naselbine. Toda sledi prazgodovinske naselbine so še veliko bolj zanimive,« je povedal arheolog iz kranjskega Zavoda za spo­m e n i š k o varstvo Milan Sa-gadin. Študenti , ki so bili nekaj dni na Vaškem, so odkopali obrambni zid, š i­rok 2,5 metra, ki potrjuje domnevo, da so našli sledi staroselcev iz starejše že le ­zne dobe iz 7. stoletja pred naš im štetjem. — M . Kunšič

Najcenejša je podpora Sindikat v Telematiki zah­

teva socialno varnost za vse delavce, n ihče naj ne bi ostal na cesti in trkal na vrata skupnosti za zaposlovanje. Istočasno zahteva uveljavi­tev tržnih zakonitosti, to pa pomeni opuščanje zastarelih in nedonosnih proizvodnih programov.

Kakorkoli sta obe zahtevi razumljivi, sami po sebi ni­sta združljivi. V Telematiki toliko manj, saj bo naložba v javni digitalni sistem dala uč inke še le čez tri leta, vm pa je praznina. Toliko manj, ker gre v Telematiki za pre­novo proizvodnje, ki .bo zredčila števi lo zaposlenih in zahtevala več strokovno usposobljenih. Za nekatere torej tudi po treh letih ne bo

socialne varnosti, če bodo ekonomske zakonitosti do­sledno spoštovali .

Zahtevo torej lahko razu­memo kot strah, da nihče ne bi ostal na cesti, brez dela in brez denarja.

Po nekaterih podatkih naj bi letos v Sloveniji delo izgu­bilo 2.000 delavcev, v prihod­njih letih 5.000, od tega 3.500 iz tehnoloških razlogov. V prenovi industrije smo torej trčili v zelo občutljivo oviro in prav presežki delavcev so )b vstopu v sodobno, inova­tivno družbo usodni pro­blem, ki ga bo treba rešiti, vendar z veliko mero poslu­ha za človeka.

Zategadelj je razumljiva pobuda o osnovanju republi­škega sklada, ki bi ga polnili

s prispevkom iz kosmatega osebnega dohodka, nezapo­slenim pa bi dajal podporo.

Najsi priznano ali ne, z uveljavljanjem ekonomskih zakonitosti v nedogled zah­tev po socialni varnosti ne bo m o č zastavljati. Socialna podpora pa je najcenejša oblika, v razvitem svetu so to že zdavnaj dognali, ceneje je pač, da so ljudje doma in do­bijo podporo, kot da bi delali v izgubo. Z uveljavitvijo takšnega nač ina reševanje presežkov delavcev pa bo treba pri nas odgovoriti tudi na kočljivo teoret ično vpra­šanje: kako naj delavec samoupravljalec odpusti z dela samega sebe.

M . Volčjak

D e l o v n o

s r e č a n j e

k o v i n a r j e v Kranj, 22. junija — Včeraj

popoldne so v avli kranjske občinske skupščine odprli razstavo inovacij slovenskih kovinarjev pod geslom Nare­dimo inovacijo slovenskih kovinarjev. Razstava je uvod v 11. delovno srečanje kovi­narjev Slovenije — Memori-al Franca Leskoška - Luke, ki bo letos potekalo na Go­renjskem. Prireja ga Zveza sindikatov Slovenije s sode­lovanjem občinskih sindikal­nih svetov z Gorenjske. Sre­čanje se bo začelo v četrtek, 25. junija, teoretični del tek­movanja bo potekal v Kra­nju, zvečer ob 20. uri pa bodo v kinu Center slovesno odpr­li srečanje. Praktični del tek­movanja bo . potekal v pe­tek, 26. junija; kovinostru-garji in orodjarji bodo tek­movali v LTH Skofja Loka, brusilci v Kibernetikt v Kra­nju, obratni elektrikarji v Iskrini šoli v Kranju, kovino-rezkalci v Peku Tržič, strojni kovači v Verigi Lesce, varilci, ključavničarji in livarji v Že­lezarni na Jesenicah in avto-mehaniki v Integralu na Je­senicah.

Planinski in turistični dom na Slajki odprt — V nedeljo po­poldne so slovesno, kot se za takšne priložnosti spodobi, odprli nov planinski in turistični dom na Slajki nad Hotavlja-mi, okrog 900 metrov visoko. Pohvala gre graditeljem: Turi­stičnemu društvu Hotavlje, organizacijam in posameznikom, ki so pomagali, od Marmorja do Jelovice, sosednjih krajevnih skupnosti in posameznikov. Zdaj bo dom na Slajki odprt sa­mo v sobotah in nedeljah, kmalu pa bo urejenih tudi več kot 20 ležišč, skupnih in posebej. Slajka je prijeten hrib nad Ho-tavljami, do doma pa je mogoče priti tudi z osebnimi avtomo­bili. Vse informacije daje Turistično društvo Slajka Hotavlje, 64223 Poljane nad Škofja Loko, telefon 68-452.

J. Košnjek

Na pragu srednje šole Kranj, 18. junija — 2555 gorenjskih osmošolcev, ki se jim pridružuje še več kot sto vrstnikov, ki so osnovnošolsko obveznost končali v nižjih razredih, stopa na prag srednje šole. Ob tem velikem koraku jih spremlja vrsta negotovosti.

Prva je gotovo bojazen, ali so prav izbrali ali ne. Marsikdo pri petnajstih še ne ve, kaj je tisto pravo, kar bi rad počel v življenju, in čeprav so preusmeritve do­puščene in uveljavljene, je vendarle na jpomembnejša prva odločitev.

Posebno upravičeno v skrbeh so učenci, k i se bodo morali zaradi manj uspe­šno opravljenega sprejemnega izpita na prenatrpanih ekonomski, komercialni in konfekcijski šoli v Kranju ter družboslovno —jezikovni na Jesenicah odpovedati svojim željam in se zadovoljiti s katero od drugih, še praznih šol. »Žrtve« bodo predvsem dekleta, k i že tako ali tako nimajo veliko možnosti za izbiranje, tradi­cionalno moški Doklici pa j im očitno ne dišijo.

Sedanja generacija osmošolcev je spet izpostavljena preskusom. Upajmo, da tokrat manj bolečim kot dozdajšnje generacije usmerjencev. V prve letnike pri­hajajo prenovljeni programi, ki vsebujejo predvsem več stroke in učence znova ločujejo glede na leta in zahtevnost izobraževanja. Generacija je tudi prva, k i jo po . končani šoli spet čaka zrelostni izpit.

Na pragu srednje šole se najbrž marsikateri od učencev sprašuje, kaj bo čez štiri, šest ali osem let, ko bo iskal delo. G a bo dobil, bodo v času njegovega šolanja oziroma študija gorenjske tovarne zmogle moči, da bodo njegovo višje znanje iz­koristile? Potreba združenega dela, do neke mere pa tudi razpisane kadrovske štipendije, namreč kažejo, da tovarne še velno pretirano žeja po neizobraženih ali malo izobraženih delavcih. H . Jelovčan

d ® 3 M S S 5 f c 3 J © I E n G L A S 2. S T R A N , NOVICE IN DOGODKI T O R E K , 2 3 . J U N I J A 1987

P O SLOVENIJI IN J U G O S L A V I J I

Realnost in modrost Beograd — Tako bi označili

srečanje sovjetskega zunanje­ga ministra Eduarda Ševar-nadzeja z najvišjimi predstav­niki Jugoslavije. Na razvoj na­daljnjih odnosov med država­ma gledamo zelo optimistično, je dejal sovjetski minister, sti­k i se razvijajo enakomerno in stabilno v obojestransko ko­rist, na povsem enakopravni osnovi. Pozornost je veljala tu­di gospodarskemu sodelova­nju, kjer je značilen trenutno presežek v korist Jugoslavije, govorniki pa tudi niso obšli procesov demokratizacije ži­vljenja v Sovjetski zvezi in problemov sodobnega sveta.

Hašiš v jeklenki Koper — Na mejnem preho­

du Lazaret na Debelem rtiču

so bil i cariniki in miličniki po­zorni na jeklenko, vgrajeno v avtomobil, k i ga je vozil mlade­nič. Sum je bi l utemeljen. V je­klenki ni bilo plina za pogon avtomobila, ampak kar 11,5 k i ­lograma haš iša . Mladenič se je pripeljal na mejni prehod iz Italije.

Negodovanje zaradi obrazcev

Ljubljana — Vedno več je protestov med Jugoslovani, pa tudi med pripadniki italijan­ske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, ker namerava re­publika Italija uvesti pri pre­hodu meje za tujce izpolnjeva­nje posebnih obrazcev, kako bo postopek tekel, še ni znano, zadnje čase pa se govori, da je usoda obrazcev odvisna od po­sebnega dogovora naš ih in ita­lijanskih mejnih organov.

G o r e n j s k i m i n š p e k t o r j e m s o s e d e l o v n e

r a z m e r e i z b o l j š a l e

Dobili bodo tudi poseben dodatek Kranj, 17. junija — Po zaostritvah pred dobrim letom so se raz­mere v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko izboljšale. S po­pravki občinskih proračunov bodo inšpektorji dobili tudi pose­ben dodatek za delovne razmere (B 4), v celoti pa jim niso pri­znali izgube v letu 1985.

Kranjski izvršni svet je obravnaval urejevanje razmer v Upravi inšpekci jskih služb Gorenjske in ocenil, da je bilo po letu 1985 veliko storjenega za ureditev razmer v upravi ter da bodo le­tos problemi dokončno rešeni . Kot morebitni kamen spora ostaja le deloma »nepriznana« izguba v letu 1985, pri čemer pa so go­renjski izvršni sveti vztrajni. Priznali in pokri l i so 3.115 tisoč di­narjev izgube, niso pa je pokril i 4.058 tisoč dinarjev, saj sodijo, da so bi l i razlogi zanjo subjektivni. Vendar pa so ta znesek pri iz­računavanju osnove v letu 1986 upoštevali .

S popravki letošnjih občinskih proračunov (v Kranju, Škofji Lok i in na Jesenicah že julija, v Radovljici in Tržiču septembra) pa bodo inšpektor jem zagotovili tudi poseben dodatek za delo, ta­ko imenovani B 4, s č imer naj bi bil i tovrstni problemi po sodbi izvršnih svetov dokončno urejeni.

Zagotovili pa so dodatna sredstva za opremo: lani so inšpek­torji dobili dva avtomobila in pisalni stroj, letos en avtomobil, fo­tokopirni stroj in pisalni stroj, s popravki proračunov pa bodo do­bil i denar še za dva avtomobila, dva pisalna stroja in računski stroj. Za ureditev prostorske utesnjenosti pa nameravajo v kranjski občinski hiši prenoviti podstrešje .

Izvršni sveti Gorenjske so se letos tudi dogovorili, da bodo po 1. juliju lahko zaposlili dva nova inšpektorja .

M. V.

B r o š u r a o d e l a v s k e m g i b a n j u n a

G o r e n j s k e m Kranj, junija — Naslednje leto naj bi izšla posebna brošura ,

ki bi podala kronološki pregled razvoja sindikalnega gibanja v povojnem obdobju na Gorenjskem. Predstavila naj bi tudi posa­mezne sindikalne voditelje, priobčila sezname udarnikov, nagra­jencev, delo in naloge sindikata takrat in podobno. Material se zbira po posameznih občinskih sindikalnih konferencah,in sicer po petletkah. Septembra naj bi sindikalni delavci, k i skrbe za brošuro, pregledali že Jo zdaj zbrano gradivo in se dogovorili, kaj vse bi še sodilo vanjo. Za 1. maj 1988 naj bi bila knjižica že natis­njena. D. D.

N a č r t p o ž a r n e g a v a r s t v a Kranj — Kranjska občinska skupščina bo konec junija na

seji obravnavala tudi operativni načr t požarnega varstva v obči­ni. Dokument je bil do nedavnega v javni razpravi in naj bi v pri­hodnje opredelil organiziranost in potrebe na tem področju v ob­čini. Ze zdaj je bilo marsikje slišati oceno, da bo sprejetje tega dokumenta za nekatera gasilska druš tva v občini precej boleče.

( g ® S H ^ Q 3 J © 3 E n G L A S a

Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice G o r e n j s k e g a glasa so o b č i n s k e konferen­ce S Z D L Jesenice, Kranja, Radovljice, Škof je Loke in T r ­ž i ča

Izdaja Č a s o p i s n o podjetje (»las Kranj, tiska ljudska pravica Ljubljana

Predsednik č a s o p i s n e g a sveta: Boris Bavdek

Gorenjski glas urejamo in p išemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), (veto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), l e a Mencinger (kultura), Dar inka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Hele­na Je lovčan ( izobraževanje , iz šolskih klopi, Skofja loka ) Jože Košnjek (notranja politika, šport) , Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in druž ino) , Stojan Saje (Tržič), V i lma Stanovnik (mladi­na, gospodarstvi)), Marjan Ajdovec ( tehnični urednik), Kram Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih.

Naslov uredn iš tva in uprave: Kranj , Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri S D K 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in na ročn ina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za I. polletje 1387 je 4.500 din

S p r e m e m b e v s t a n o v a n j s k i z a k o n o d a j i

Luksus: sam v velikem stanovanju Kranj, 15. junija — Na področju planiranja in delovanja skup­nosti stanovalcev je praksa pokazala, da skupnosti stanovalcev, ki so pooblaščene , da upravljajo s stanovanji, niso zaživele .

To je eden od glavnih razlogov za spre­membe na področju stanovanjske zakono­daje. Pripomb v zvezi z zakonoma o stano­vanjskem gospodarstvu o stanovanjskih razmerjih pa je bilo lani na decembrski seji skupšč ine še več . Zato je bi la imenova­na posebna delovna skupina za r e š e v a n j e akci jskega programa i n izvajanje s ta l i šč , p r iporoč i l i n sklepov s k u p š č i n e S R Slove­nije, katere č l an je tudi Ernest Mikoletič , strokovni delavec v samoupravni stano­vanjski skupnosti K r a n j .

»Skupnos t i stanovalcev niso zaživele . Zato naj b i poslej imele glavno vlogo glede

planiranja v stanovanjskem gospodarstvu krajevne skupnosti i n sveti stanovalcev v nj ih . Gospodarjenje oz i roma n a č r t o v a n j e bo temeljilo na p lan ih gradenj, p lanih solidarnosti i n p lanih gospo­darjenja s stanovanji. To pa bo tudi osnova za delovanje stroko­vne organizacije, s stanovanji pa bodo upravljale stanovanjske skupnos t .«

»Iz sedanjega gradiva pa so razvidne še nekatere druge s p r e m e m b e . «

Ernest Miko le t i č

1. februarja (v Kranju in Tržiču 1. marca) so se stanarine v gorenjskih občinah povečale za 57 odstotkov. S 1. julijem pa po posameznih občinah na Gorenjskem načrtujejo naslednja povečanja stanarin: Jesenice 52 odstotkov, Kranj 63 odsto­tkov, Radovljica 59, Skofja Loka 59 in Tržič 57 odstotkov.

I »Do leta 1990 naj b i dosegli, da b i stanarine pokrivale eno­

stavno reprodukcijo. To pa pomeni, da bodo zelo porasle in bodo najmanj ekonomske, pa tudi več j3 . Slednje naj b i veljalo pred­vsem za (nadstandarne), tiste, k i bodo sami v ve l i k ih stanova­njih. Eden od predlogov je tudi, da b i denar za r e š e v a n j e stano­vanjsk ih v p r a š a n j zd ruževa l i v s tanovanjskih skupnostih. To pa pomeni skupno planiranje, financiranje in gradnjo, k i ne bo od­v i sna od z d r u ž e v a n j a v delovnih o rgan izac i j ah .«

»Govor je tudi o tako imenovanem ukinjanju vzajemnosti .« » P r a v z p r a v gre za novosti na področ ju solidarnosti . S po­

močjo solidarnosti naj b i r eševa l i stanovanjsko v p r a š a n j e vs i delavci z n i z k i m i osebnimi dohodki , pa tudi inval id i , kmetje, borci i n delavci, k i nimajo m o ž n o s t i tam, kjer so zaposleni. Se vedno pa bo solidarnost razdeljena na socialno in kadrovsko. H k r a t i pa bi se u k i n i l a vzajemnost, k i je zdaj osnova za kredit i ­ranje. Po letu 1990 bi to vlogo prevzele banke. Največ ja novost, o kater i r a z m i š l j a m o , pa naj bi bilo d r u ž b e n o stanovanje le za do­ločen č a s . To š e posebej velja za solidarnostna stanovanja. Do­gajalo se je n a m r e č , da je č lan mlade d r u ž i n e , k i je dobila soli­darnostno stanovanje, čez č a s imel dohodke, s ka te r imi b i stano­vanjsko v p r a š a n j e lahko d r u g a č e reš i l . Še več , o d r u ž b e n i h sta­novanjih za do ločen č a s r azmiš l j a jo tudi za vsa druga (nesoli-darnostna) stanovanja.* A. Zalar

Nenehno manjka tisoč delavcev Na Gorenjskem zadnja leta nenehno manjka vsaj tisoč delav­cev, ki jih skuša gorenjska predelovalna industrija dobiti iz do­mačega zaledja. Toda mladi in šolani hočejo drugačno delo, za­to so, kot kaže, vedno odprta vrata za uvoz od drugod.

Že precej let je jasno, da ob tako visoki stopnji zaposlenosti na Gorenjskem ni novih delavcev za kadrovske načr te delovnih organizacij. Izračun je enostaven: iz šol se bo letos v zaposlitev podalo 2500 mladih ljudi. Tolikšne so gorenjske »kapacitete«. Četudi bi k njim prišteli vseh približno 700 iskalcev zaposlitve, kolikor j ih je prijavljenih pri skupnostih za zaposlovanje v po­sameznih občinah, še ne bi bilo dovolj, da bi pokrili nenehno »kadrovsko lakoto«. Kajt i v združenem delu tudi letos — tako kot so za lani in leto prej — potrebujejo vsaj še tisoč delavcev več.

Zato je jasno, da v tako kadrovsko žejni in gospodarsko razviti regiji lahko dobi delo vsakdo, ki to hoče. Naprestani manjko tisoč delavcev je sestavljen iz nikoli docela pokritega fluktuacijskega prelivanja delavcev. Šele na drugem mestu je povečanje proizvodnje, medtem ko so drugi razlogi za želje po večjem zaposlovanju zelo majhni — večji izvoz, nove zmogljivo­sti in drugo. Kaže, da bo želja kadrovskih služb po tisoč delav­cih tudi letos ostala le na papirju. A l i pa se bo nadaljevala stara praksa: uvoz delavcev iz drugih regij in drugih republik — kot doslej.

Možne pa so še druge rešitve: uvajanje novih, drugačnih programov, k i ne bodo potrebovali toliko priučenih delavcev kot dosedanji, na primer. Toda to je že .— če lahko tako rečemo — stara, a žal še neizpeta pesem, ki jo sicer na Gorenjskem, kot še marsikje drugje, ponavljajo že leta in leta.

Skozi s ta t is t ična očala bi tudi nenaden višek delavcev zara­di ukinitve te ali druge delovne organizacije na Gorenjskem ne smel povzročiti težav, kvečjemu »izravnavo« med povpraševa njem in ponudbo delavcev. Vendar pa bo namesto enačaja vmes prav gotovo nič kaj prijetno prekvalificiranje delavcev, migracije in fluktuacije. Nič pa ne kaže, da bi t akšna kadrov ska dogajanja, ki se j im verjetno na Gorenjskem v prihodnje ne bo mogoče izogniti, kaj dosti premaknila domala zacementi­rano in dokaj birokratsko kadrovsko planiranje. Zato bo tudi v bodoče na Gorenjskem po statistikah združeno delo prikazova­lo potrebe po »nepokritih in planiranih« tisoč delavcih.

L M .

Počitniško delo išče 700 mladih Jesenice, 18. junija — M l a d i n s k i servis, k i dela za je;

s e n i š k o i n radovl j i ško občino, se posebej pred poletnimi p o č i t n i c a m i trudi, da b i poiskal poč i tn i ško delo za vse mla-de di jake i n š t u d e n t e . Ima 1.200 č lanov i n od teh j i h to po­letje ka r okol i 700 išče p r i l ožnos tno poč i tn i ško delo.

Letos tudi mlad insk i servis doživl ja spremembe. De­lovne organizacije so n a m r e č pri javile manj potreb kot la­n i i n bodo oči tno zaposlile manj dijakov in š t u d e n t o v . Ven­dar pa se vs i mladi i ska lc i ne zaposlujejo prek servisa, prijavljajo se tudi na razpise, k i j i h imajo delovne organi­zacije same.

Letos bodo tist i , k i se bodo zaposl i l i preko servisa, do­b i l i za uro p o č i t n i š k e g a dela najmanj 1.000 dinarjev. Za z a h t e v n e j š a dela bodo š t u d e n t j e prejeli tudi več . D. S-

A k t i v i s t i s i n d i k a l n i h d e l a v c e v v e t e r a n o v

Radovljica — Po občinskih sindikalnih svetih pravkar teče nova akcija — ustanavljanje aktivov sindikalnih delavcev vetera­nov. Gre namreč za povezavo in ponovno aktiviranje nekdanji!1

sindikalnih delavcev, k i so veliko svojih moči in prostega čas* posvetili delu v sindikatu v povojnih letih, danes pa so upokojeflj in nekako umaknjeni iz družbenopoli t ičnega življenja. Akt iv i na] bi bili tudi neposredna povezava nekdanjih sindikalnih delavcev, udarnikov in zavzetih aktivistov, z današnj imi sindikalnimi de­lavci, k i bi j im morda koristil dober nasvet, pomoč pri tem i? onem, predvsem pa zavzetost, s katero so prav oni v prvih povoj­nih letih oblikovali sindikalno organizacijo in delavsko samou­pravljanje, d. D.

V s a k a d e l o v n a o r g a n i z a c i j a n a j b i i m e l a svo

j e g a k r o n i s t a ^

Tudi to je naša zgodovina Radovljica — Pred nedavnim so se v Radovljici prvič sestali na gijskem posvetu predsedniki komisij za ohranjanje tradicij d e l .j, skega in sindikalnega gibanja ter sekretarji občinskih sindikal svetov Gorenjske, da bi se pogovorili o nalogah, ki jih je treba op , viti na tem nndročiu. Delavsko tri ban ie namreč ni obstajalo le P viti na tem področju. Delavsko gibanje namreč ni obstajalo vojno, temveč ves čas povojnega razvoja, tudi danes

Dogodke, značilne za določen čas, bi bilo treba zapisati. To de­lo naj bi v delovnih organizaci­jah opravljali kronisti, ljudje, k i delajo na področju informiranja ali v sindikatu, predvsem pa bi morali biti to ljudje, ki bi se s tem radi ukvarjali, da bi vestno spremljali in zapisovali dogod­ke.

Vsaka delovna organizacija bi morala na neki način tudi ohra­niti in prikazati razvoj svojih proizvodov. Danes so, na pri­mer, prvi Iskrini števci že zgodo­vina. Čas j ih je prerastel, vendar so dokaz našega povojnega dela in razvoja. Posamezni primerki bi morali v okviru tovarne posta­ti muzejski, saj je tudi to kultur­na dediščina, prikaz naše spo­sobnosti. Po vseh tovarnah naj bi vsaj na fotografijah ohranili proizvode, k i so j ih delali oziro­ma j ih jemljejo iz proizvodnje. Tudi ti bodo, čez, denimo deset let, že spet zgodovina. Tovarne naj shranijo osnovne vzorce pro­

izvodov v Tekstilindusu 0* primer vzorce blag, v Ibiju P vzorce žakardov, v novi j e ^ a £ e ) na Jesenicah prve legure j e K

in podobno. To se lahko posna me na video.

Kronist i naj bi vestno in sp r

ti zapisovali pomembnejše <*. godke, ki so se zgodili v delov organizaciji: morda odnos del * cev do ekologije, samoupravlJ nja, sindikata, izobraževanj ' kako je urejeno varstvo pri d e J kakšna so

del"; prestrukturiranja

' 'T in

tem in onem obratu in podob11.0

Nastala bi dobra slika dela ^ razvoja neke delovne orga" 1^ , cije. Z delovnimi organizacij 3 1 bo sodeloval tudi Gorenjski & zej v Kranju To naj bi bila e večjih akcij sindikalnih & e \ . cev Gorenjske. Občinski si" kalni sveti naj bi tudi vsaj e

krat na leto obravnavali delo" misij za delavska gibanja, P gledali naj bi, kaj je bilo s t o r.' no in kaj je še potrebno štor i0-

D. DoU" c

Sociologi in politolog o svojem delu Pretekli četrtek so se na obenem

zboru zbrali sociologi iir politologi i/, petih gorenjskih občin, ki se strokovno združujejo v društvu že tretje leto. Pred formalnim organi zirunjem so se diplomanti fakulte te za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter diplomanti filozof­ske fakultete — smeri sociologija

strokovno povezovali v obliki regionalne sekcije Slovenskega so ciološkega društva 1'oleg običaj nih tem, ki spadajo na občni zbor, so udeleženci podrobneje pretresa li svoje delo in delovanje družbo lovcev kot strokovnjakov s speci

fičnimi znanji o družbenih poj a vih, ob aktualnih družbenih doga-j tujih

Delovanje drustv a |e bilo v dose danjem obdobju prcd\sem flbrnje no k aktiviranju, informiranju in animiranju diplomantov navede

nih fakultet ter članov drustv«' mih, kar je razvidno iz poroci' ^ opravljenih nalogah. Med t ( > r , l ljj«. pomembnejše okrogle mizo, a f. ležbe na strokovnih srečanj 0 pitnimi prispevki, organizacija

» — ' . | 0 V * ' nega strokovnega srečanja skih sociologov in mentorsko Dosti manj je bilo analitičnega^ raziskovalnega dela, kar so <- jj kritično ocenili, vendar so ( > s ' l ( j f razlogi v njihovi delovni l<»ZP nosti in veliki družbeni llostl.

ang*

V programskih usmeritvah » ^ društvo zadalo nalogo odpira«1 ^ navzven in organizirati ra/prav ^

N i k o l i n i p o z n o Kranj — Akcijo Rdečega križa Kranj s tem naslovom so predstavili /. junija na september — za­radi počitnic. Doslej je prijavljenih 25 upokojencev, ki menijo, da / a novo /nanje ni nikoli prepo zno.

Pri občinskem odboru Rdečega kriza v Kranju so ta mesec nameravali začeli nekatere oblike ta ko imenovane univerze za tretje življenjsko obdobje. Pripravil i so načr te za pet vrst tečajev — l i ­terarnega, novinarskega, plesnega, keramičnega in za tečaj telovadbe. Do sredine poiipi se je za nje prijavilo 25 upokojencev iz kranjske občine Največ zanimanja so pokazali za novinarski in plesni tečaj Pri Rdečem knzu se se odločili, da bodo vse tečaje zaradi bližnjih počit nu prestavili na september. Prijavljene bodo o začetku posameznega tečaja še obvestili, obenem pa vabijo upo-kojenceji>'JJi j ih zanima kateri od omenjenih tečajev, naj se prijavijo pri Rdečem križu v Kranju.

11 M'.

obravnavati aktualne teme /a ^ krog zainteresiranih, kar b«' *». » vii prineslo svežino v delo " ' ^ ^ l l in udejstvovanje družboslovja strokovnjakov na (Jorenjskel*1, JA ciologi in politologi se I>€itlo ?

posvečali tudi no\ mi diploma"*! in študentom leh strok ter ,l'njjjil tegnili k delu društva V ' , t l Jy Slovenskega sociološkega dri»* j '

bodo -.prožili tudi la/piaV^j .1» studijskih programih m vS*jLp

/nanj bodočih diplomantov boslovia, predvsem /. vidika """jj nosti njihovega zaposlovanj*:« Uveljavljanja poklica \ delo*1

okoljih. j , ' t Ihcni /bor |c bil /.ili u/ci) l U ^ | i

tematski i razprav o o ,pi' " ' " ' "^ i

in dopolnitvah '/.'/.]), predv s£}jp podu >c|a sami .uprav nega .f nja. Noi lološke v idilo- |. in predstavil tov I i me A<> ^ eden od avtorjev ned.c no >y;

r r kii|igc \'o. m nem..i ainOaP vijanja.

Joti M

P r e d s e d s t v o k r a n j s k e g a s i n d i k a t a :

V Telematiki so nam še februarja »sadili rožice« R

r a n J» 18. junija — Razmere v Telematiki je minuli petek obravnavalo predsedstvo kranjskega sindikalnega sveta. V razpravi so °Pozorili na odgovornost do delavcev. Kako lahko gresta vkup zahteva po socialni varnosti za vse delavce in i s točasno zahteva po Jjveljavljanju tržnih zakonitosti, kar v primeru Telematike pomeni opustitev nedonosnih programov, pri č emer bo naložba v javni , »--dni sistem u č i n k e dajala še le čez t r i leta, zdaj še n i znano. M o r d a bo odgovor jasne jš i po 10. ju l i ju , ko bodo v Te lemat ik i pove-

ko l iko delavcev n i m a več dela.

Dotlej pa se bodo delavci v ffrahu spraševali , kdo je odveč, *daj bodo morali na pris i lni do-^st. kakšne bodo plače. Kaj t i ^di v drugih delih Telematike j * lahko problemi tako zaoštre, *&kor so se na Blejski Dobravi, *ier j e tako rekoč brez dela 460 klavcev. Vodstvu zamerijo l*edvsem to, da so se razmere ^ostrile dobesedno čez noč, da ?° Problemi udarili kot strela z J*snega.

*teči je treba, da se je v Tele-? * u k i že dolgo šušljalo — javno J* 0 tem niso govorili — da so ^kateri proizvodni programi ^ ta re l i , da ne pr inašajo več de-p l a in j i h kaže ukini t i . Kakor ra V ^ ^ k n a s e P dejal eden od j^Pravljalcev: o tem se je govo-^9 že tako dolgo, da ni nihče Jr* verjel, da j ih bodo kdaj uki-

to^obleme smo slutili je dejal V ha Rauter, predsednik občin-iet 8v s i n d i k a l n e g a sveta, zato "jOako bolj nerazumljivo, da so g j v Telematiki še ob februar­j u obisku vodilni »sadili roži-slik ^ a s o g ° v o r i n 0 izvoznih po-jev' v r e d n i h 70 milijonov dolar­j i nihče pa ni omenil težav na

^Jski Dobravi. Že maja pa so S e

m u k i n i l i proizvodnjo. Bojimo OstrT S e k ° d ° problemi tako za-lir!* t u < ^ i v branju; slišimo na-* r e ć . da naj bi bilo preveč dva

°č delavcev. Pred dvema leto­ma ? m ° dali polno podporo sa-. C lJskemu programu Telemati-u , ' j * poudaril M i h a Rauter, a 1 j ,F ePi niso bi l i uresničeni . Če bi . 1 probleme začeli reševat i že r j j j , sedaj ne bi bil i tako zao-J-reni. Zakaj torej sanacijski 2 £ r a m n i bil uresničen?

Predsednik sindikalne konfe­rence iz Iskre Kibernetike je de­jal , da Blejska Dobrava ni le je­seniški problem, saj je to vendar del Telematike. P t i reševanju njenih problemov pogreša dogo­varjanje v slovenskem prostoru, o sodelovanju v okviru Jugosla­vije pa se nihče niti ne pogovar­ja, čeprav vemo, da se v Francij i dve podobni firmi združujeta.

Predstavnica sindikata iz Tekstilindusa je dejala, da so njihovi delavci prežet i z govori­cami, k i j i h delavci Telematike raznašajo sami. Pripovedujejo, kako morajo zaradi pomanjka­nja dela na prisilni dopust, tisti, k i za njimi štejejo izdelke, pa ostajajo na delu; govore o slabo organiziranem delu, o slabi delo­vni disciplini itd. Zaradi tega bo težko izpeljati akcije za pomoč, je poudarila.

Betka Hribar iz Ikosa je deja­la, da bi v Telematiki vendarle morali vedeti, k a k š e n bo letošnji poslovni rezultat, saj v novem obračunskem sistemu pozitivna ničla pomeni izgubo. Ker škri­plje vsepovsod v gospodarstvu, je na pomoč težko računat i . Na­ložba v javni digitalni sistem bo v Telematiki dajala učinke šele po letu 1990; vmes so torej še tri leta. Kaj bomo dotlej v sindika­tih naredili za delavce, kaj sindi­kat sploh lahko stori za delavca, k i izgubi delo?

Alojz Lakner, predsednik sin­dikalne konference v Telemati­k i , je dejal, da odgovornosti vod­stva, kot kaže, ne bodo mogli iz­peljati, saj so medtem dobili no­vega direktorja. Prenova proiz­vodnje ni bila resna, saj šele

zdaj, ko delavci ostajajo brez de­la, ugotavljajo tehnološke viške. Po slabih poslovnih rezultatih v letu 1985 je v nekaterih tozdih tehnična struktura še naprej »počivala«. O slabi organizirano­sti pa tako ali tako že nekaj časa govore, vendar je lani niso uspe­l i spremeniti, s sedanjo organizi­ranostjo pa naprej ne bo šlo več.

Irena Jerman - Jere je posta­vi la vprašan je o odgovornosti, zakaj da so bi l i tik pred zdajci obveščeni o razmerah, da javno niso govorili o problemih v Tele­matiki . Povedala je, da sindikal­na konferenca v Telematiki zah­teva socialno varnost za vse de­lavce, nihče ne sme priti pred vrata skupnosti za zaposlovanje. Hkrat i pa zahtevajo od vodstva uveljavitev ekonomskih zakoni­tosti za vse proizvodne progra­me, kar seveda pomeni opušča­nje nedonosnih in zastarelih, saj le to dolgoročno pr inaša social­no varnost za delavce. Prilagaja­ti pa se morajo tudi delavci, je dejala, spremeniti poklic, če je to potrebno.

Elizabeta Fon iz Telematike je dejala, da težave niso nastale čez noč, da jo preseneča, ker ob­činski funkcionarji govore, da februarja še niso vedeli za teža­ve. Dodala je, da krivcev ne gre iskati le v Telematiki, saj so, de­nimo, pred dvema letoma, ko so skušali izpeljati reorganizacijo (ukiniti tozde) doživeli blokado tudi v sindikatu, od občinskega do republiškega.

Ob koncu razprave so dali podporo novemu direktorju Te­

lematike, predvsem glede obli­kovanja nove vodstvene ekipe, pospeši tve naložbe, ekonomi­čnosti proizvodnje, reorganizaci­je prodajne dejavnosti itd. Stra­tegija, k i so jo podprli, pomeni uveljavljanje t ržnih zakonitosti, torej opuščanje zastarelih in ne­donosnih proizvodnih progra­mov. V zraku je ostalo vpraša­nje, kako je to združljivo z dru­go zahtevo, z zahtevo po socialni varnosti za vse delavce, saj pra­vega odgovora še ni . Vsem sku­paj je n a m r e č vse bolj jasno, da je t a k š n e zahteve vse težje po­stavljati, saj tudi drugod v go­spodarstvu »rožice ne cveto«. Resnici na ljubo pa je treba tudi reči, da je še ostalo vprašanje , al i niso v sindikatu (občinskem in republ iškem) pred dvema le­toma ravnali napak, ko so Tele­matiki »blagohotno svetovali«, naj opusti misel o ukinitvi toz-dov. T a k š n o dejanje danes n i več tako pregrešno, kakor je bi­lo pred dvema letoma, dober pri­mer je Luka Koper, kjer so pred nedavnim odprto povedali, za­kaj ukinjajo tozde. Telematika je bila pred dvema letoma prva večja delovna organizacija, k i je to skušala napraviti in je bila morda tudi zavoljo tega zavrnje­na. Kakor je zdaj Telematika tu­di prva večja delovna organiza­cija, kjer zaradi prenove proiz­vodnje dosti delavcev nima več dela, organizacija, kjer se poja­vljajo ekonomski in tehnološki viški, kakor temu pravimo. Ne­kaj resnice je v primeru Telema­tike torej tudi v tem, da je zelo težko biti prvi.

M . Volčjak

Kako naj sezonec posluje z izgubo <ife Okolja Loka, 19. junija — V Kroju obračajo 36 odstotkov lastnih $ke

S t e v - Kot ozko specializirano podjetje za izdelavo jesenske, zim-bfa

l n sPomladanske težke konfekcije so meseci od aprila do novem-Ž t i 0

2 a n J finančno mrtvi. V prvem polletju ustvarijo v Kroju le pribli-°semnajst odstotkov celoletne realizacije. **J>t kazen za zaloge, brez katerih sezonec ne more, je novi obra tu

n 'h u Z f t k o n v letošnji prvi t r imesečni bilanci (v tujini tako pogost ^roi° ^ U n o v z u r a d i nerealnosti poslovne slike nimajo) pokazal je ^ 2& 193,3 milijona dinarjev izgube. Kar 203,1 milijona dinarjev 5 tftorl n v revalorizacije surovin, zalog proizvodov in storitev ter

"rtizacije

Če torej ne bi bilo novega obračuna, Kroj ne bi bil izgubar. Tudi prejšnja leta ni bil . Razen tega mu je v tem času iz dohodka izpadlo še približno sto milijonov dinarjev, večinoma zaradi nekritrh terja­tev, malenkost pa še zaradi kasnitev kooperantov, od katerih je Kroj precej odvisen, saj kar 75 odstotkov njegovih strojev dela samo za izvoz.

Kot je napovedal direktor Kroja Janez Ziherl v četr tek na seji loškega izvršnega sveta, v polletni bilanci predvidoma ne bo izgube. Kako bodo ob enakih pogojih gospodarjenja lahko napravili zasuk? Povečali bodo proizvodnjo za izvoz in jo zmanjšal i za domači trg. Ne­kaj izdelkov j im bo beograjska trgovina plačala že junija (po 110-od-stotnih obrestih!). Pospešili bodo obračanje vseh vrst zalog. Pr i Lju­bljanski banki, Temeljni banki Gorenjske v Kranju so prosili za milijardo dinarjev sezonskega posojila, samoupravne interesne skupnosti pa za odlog plačila obveznosti iz dohodka do konca leta. Upajo tudi na vsaj del plačanih izvoznih stimulacij. Morda že ob pol­letju, konec leta pa gotovo Kroj ne bo več izgubar, saj je druga polo­vica leta zanj finančni eldorado.

Loški izvršni svet je Kroj podprl pri vseh njegovih pobudah za odpravo izgube.

H . Jelovčan

Kranj, 20. juniju — Trgovska organizacija Kokra iz Kranja praznuje letos in lomii o Jubilej so z delavskim srečanjem obeležili v soboto, 20. junija. Pri­pravili so ga v novem Kokrinem skladiščno-poslovnem centru na Primsko-vem, kjer je prvu In/a gradnje že nared. Srečanje je delavno podčrtala otvori­tev skladišču pohištva. Udeležilo se ga je okrog 500 delavcev, upokojencev in štipendistov Kokre. Nu prireditvi so (Midelili 65 priznanj, med njimi tudi tri za 30 let dela v Kokri, ki so jih prejeli Anton Konc, Ivanka Grilc in Franc Tavčar. Dodati pa velja, da v Kokri najdlje dela Draga Kocjančič, že 32 let. Foto: G. Si­ni k

N e s r e č a v v o d n i e l e k t r a r n i M a v č i č e

v z r o k i z a p o š k o d b o d r u g e g a a g r e g a t a š e n i s o z n a n i "včiče, 19. juni ja — V vodni e lekt rarn i Mavč iče so 9. juni ja nastale p o š k o d b e na rotorju in spodbujevalnem sistemu druge-

ttKregata. P o š k o d b e že odpravljajo, vz rok i pa še niso znan i .

dru-l^n, *'> nastale n drnKt"Krt'gatu (v (»spred ju), (v s " i c P ° n o v n o pognali

Uničena omara nega sistemu

spod huje val-

Vzroke za nesrečo v vodni elektrarni Mavčiče zdaj ugota­vljajo delavci tovarne Rade Končar iz Zagreba, ter lju­bljanskega Litostroja in Sav­skih elektrarn. Doslej je zna­no, da je med neurjem 9. juni­ja strela udarila v 110-kilovol-tni daljnovod Kleče - Labore, v neposredni bližini elektrarne Mavčiče, potem pa je izpadel daljnovod skupaj i odcepom za elektrarno.

V elektrarni je na drugem ugregatu, ki poskusno obratu­je od novembra lani, nastala nesreča, in sicer so nastale po­škodbe na rotorju, spodbuje valnem sistemu, telefonskem omrežju, nizkonapetostnih in štalacijah in vodomernih na­

pravah. Po zaščiti se je ustavil tudi prvi agregat, ki so ga po preizkusih in meritvah pono­vno pognali v petek, 12. junija.

V preteklem tednu so de­montirali poškodovani drugi agregat, odstranili so oljno gla­vo, pokrov, zgornji vodilni le­žaj in nosilec, osovino in po­daljšek osovine ter iz genera-torskega soda dvignili 130-ton-ski rotor in ga prestavili na montažni plato, kjer ugotavlja­jo poškodbe. Pr i spodbujeval­nem sistemu pa so ugotovili, d j i<- poškodovana rotorska zemljostat ična zaščita, v oma­rah pa je zaradi visokih tempe­ratur gorela tudi izolacija.

D. Papler

Koliko milosti za izgubarje? Bl iža se 1. ju l i j i n napovedan je nov svežen j ukrepov: veljati naj b i prenehal intervenci jski zakon o p l a č a h , spremenjena pa naj b i b i l a zakon o celotnem p r ihodku i n dohodku ter zakon o sanaciji . Iz l ab i r in ta predpisov se torej še ne bomo i z v i l i . Najbolj zaskrbl jeni so izgubarj i , k i se sp rašu je jo , k o l i k š n e mi los t i bodo d e l e ž n i .

Prenehanje veljavnosti intervencijskega zakona o plačah in s tem delitev osebnih dohodkov po samoupravni poti v skladu s sprejetimi družbenimi dogovori načeloma lahko pozdravimo. To­da. Največji strokovnjak v tem trenutku ne zna izračunati, kolik­šne osebne dohodke si glede na delo in poslovne rezultate lahko izračunajo v organizacijah združenega dela. V družbenem dogo­voru namreč ni meril za izračunavanje osebnih dohodkov na podlagi tekočega dela. Zadrego naj bi zato rešili z zakonom: me­rilo naj bi bila povprečna plača v ozdu, zmanjšana za četrtino in povečana za petino rasti življenjskih stroškov. Predlagatelji se zavedajo, da formula ni popolna, vendar pa zdaj boljše ni. Kdor se teh meril ne bo držal ali pa delitev ne bo v skladu s poslovni­mi rezultati, bo kaznovan z zakonom o sanaciji in stečaju. Iz la­birinta predpisov, povprečij, odstotkov in najrazličnejših stopenj se torej bomo izvili, kako malo ali nič zdrave pameti je v njih, pa seveda ni potrebno pripovedovati.

Kolikšne milosti bodo deležni izgubarji, je zelo občutljivo vprašanje, posebej, ker je po odmevih sodeč zdaj predvidena pre­huda kazen. Po nekaterih izračunih naj bi imeli izgubarji le za malenkost višje osebne dohodke od zajamčenih. Vzemimo tre­nutno največjega izgubarja na Gorenjskem in v Sloveniji — kranjsko Telematiko. Brane Račič iz Telematike je v petek na se­ji predsedstva kranjskega sindikalnega sveta dejal, da bi glede na predlagane ukrepe morali s 15. avgustom ali s 15. septembrom osebne dohodke zmanjšati za polovico. Na nedavni seji kranj­skega izvršnega sveta pa smo slišali izračun, da bi povprečni osebni dohodek v Telematiki letos znašal 100 tisoč dinarjev, naj­višji osebni dohodek (glavnega direktorja) pa bi znašal 250 tisoč dinarjev.

Za Telematiko bi bil to seveda hud udarec; takšni ukrepi predstavljajo nevarnost, da jim zbeže vsi strokovnjaki. Opozori­la, da so takšni ukrepi prehuda kazen, slišimo tudi drugod, tudi na zvezni ravni. V Telematiki pa so napisali pismo slovenski de­legaciji za zvezno skupščino, ki jih bo ta teden sprejemala.

M. Volčjak

IZ G O S P O D A R S K E G A S V E T A

Oljarne napovedujejo podražitev olja Pr i letošnjem odkupu pridelka oljnic bodo velikanske teža­

ve, saj imajo predelovalci okrog 40 milijard dinarjev izgub. Zato že zdaj pripravljajo rešitve, da bi zagotovili pravočasen odkup in predelavo pridelka. Tovarne olja poudarjajo, da imajo največ te­žav z obrestmi in vel ikimi zalogami, k i zdaj znašajo več kot polo­vico jugoslovanskih potreb. Lani so namenili za obresti okrog 16 odstotkov cene za liter olja, zdaj pa morajo že okrog 26 odsto­tkov. Napovedi so še slabše. Do konca leta naj bi se namreč ti s t roški zvišali že kar na polovico cene za liter olja. Zato lahko pri­čakujemo, da bo maloprodajna cena jedilnega olja na začetku prihodnjega leta znašala že 1.400 dinarjev.

Kljub težavam Iskrin izvoz večji Iskra je v letošnjih prvih petih mesecih izvozila na Zahod za

približno 79 milijonov dolarjev izdelkov, kar je 11 odstotkov več kot lani v tem času, letošnji izvozni načr t pa je 37-odstotno dose­žen. Na Vzhod je izvoz znašal v tem času 25 milijonov dolarjev, kar je 20 odstotkov manj. Celotni izvoz je znašal 103 milijone do­larjev, kar je 1 odstotek več kot lani v petih mesecih, letošnji iz­vozni načr t pa je bil v celoti uresničen 33-odstotno. V Iskri oce­njujejo, da bo letošnji izvoz znašal 280 milijonov dolarjev, od tega naj bi na Zahodu iztržili 190 milijonov dolarjev. Kljub težavam je torej Iskrin izvoz letos nekako v skladu z načr tom, 11-odstotno povečanje konvertibilnega izvoza v letošnjih prvih petih mesecih pa je prav spodbudno. V Iskri pravijo, da je izvoz zanje življenj­ska nujnost, saj le tako lahko ohranijo proizvodno raven in zago­tovijo socialno varnost za delavce.

V Sloveniji proizvodnja zaostaja Po nekoliko višji ravni proizvodnje v februarju in marcu se

je fizični obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji aprila pono­vno zmanjšal : padel je za 5,8 odstotka v primerjavi z lanskim aprilom, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa zaostaja za 0,2 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Gospodar­stveniki med vzroki za stagnacijo navajajo predvsem dejstvo, da izvoz ni več pospeševalec proizvodnje, da ni denarja za naložbe­no opremo, da se znašli na najnižji točki reprodukcijske sposob­nosti (obremenjevanje za skupno in splošno porabo je doseglo krit ično mejo). Poleg problemov z devizami in dohodkovno ne­spodbudnega izvoza je financiranje tekoče proizvodnje trenutno najhujši problem gospodarjenja, intervencijski zakoni pa so pov­zročili še kopico dodatnih težav, sodijo gospodarstveniki. Druga­če rečeno, v proizvodnji ni vzgibov za inovativnost in boljše go­spodarjenje.

I Z D E L O V N I H K O L E K T I V O V

Nazaj k zidarjem Pr i roki nam je bil kot le malokdo. Prav k nam, v Glas, je prišel zidarit, polagal je ploščice, pa smo ga ujeli pri delu. Tako pridno je pripravljal cementno malto, bru­sil ploščice, j ih umerjal, pritrjeval na zid, pa spet brusil, da res nismo mogli kar mi­mo.

Najbolj nas je zanimalo, zakaj je pu­stil poš tarsko službo in šel med zidarje. Saj je vendar lepo biti poštar, posebno, če hodiš med prijazne ljudi, kot so Poljanci, na zraku si, včasih ti niti ni treba narediti

vseh osem ur... »Nak, pa ne bi šel več nazaj med poštarje,« nam je povedal

Rado Eržen. »Ne le, da so zdaj že nekaj časa na pošti slabe plače, tudi stalna premeščanja s terena na teren mi niso bila povšeči. Sedemnajst let poš tarske je bilo kar dovolj. Odslej bom zidaril, polagal bomo ploščice. Izučil sem se pri Tehniku v Škofji Loki , zdaj pa sem zaposlen pri Obrtniku Skofja Loka. Edini zidar sem. Res sem zadovoljen. Na suhem sem, streho imam nad glavo, tudi osebni dohodki so dokaj dobri. Da bi se le poslabšalo ne. Gradbe­ništvo je danes sicer res v kr iz i , toda za drobna dela, kakr šna pri­dejo naročat k Obrtniku, bo še vedno povpraševanje. Obrtnik na­mreč skrbi za obnavljanje starih občinskih stavb in stanovanj­skega fonda nasploh. Vedno je kaj treba. Če drugega ne, mi pa vodovodar kaj podere, da je treba za njim popravljati,« se na pol pošali Rado. D - D o , e n c

M ^ I ^ I E I I G L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE T O R E K , 2 3 . J U N I J A 198

Delovna zmaga Jezerjanov — »Jezerjani ste lahko ponosni, da imate takšnega predsednika krajevne skupnosti. Ponosni ste lahko tudi na delovno zmago, s katero danes slavite krajevni praznik,« je v soboto zvečer številnim domačinom in gostom, ki so se zbrali na osrednji proslavi za praznik v Kazini čestital v imenu izvršnega sveta občinske skupščine Janez Gradišar. S pri­spevki in prostovljnim delom so se letos na Jezerskem lotili ak­cije za obnovo vodovoda, ki jo je vodil predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Kocijan. Kljub težavnemu terenu so prvo fazo (3000 metrov) z zajetjem zgradili do praznika. Zdaj jih čakata še druga in tretja faza obnove. Na slovesnosti s kulturnim progra­mom, ko je v nadaljevanju za dobro razpoloženje skrbel ansam­bel Triglav, so priznanje krajevne skupnosti za uspešno delo po­delili tudi predsedniku gasilskega društva Dušanu Šemrovu. — A. Ž.

Odprli novo balinišče — Se posebno slovesno je bilo ob prazniku krajevnih skupnosti Planina, Huje in bratov Smuk v soboto do­poldne v krajevni skupnosti bratov Smuk, kjer so odprli novo ba­linišče. Zgradili so ga člani športnega društva in balinarske sek­cije in opravili blizu 1000 prostovoljnih delovnih ur. Po otvoritvi je bil na programu balinarski turnir. — A. 2.

Cene v kopališču in kampu Radovljica — Na kopališču v Radovljici, kjer je tudi kamp za

250 gostov, stane med tednom karta za odrasle 500 dinarjev, za otroke do 3. leta 120, od 3. do 14. leta pa 300 dinarjev. Ob sobotah in nedeljah so cene 700, 120 in 400 dinarjev. Za omarico je treba odšteti 150, za kabino in ležalnik 250, sezonska karta pa stane 12.000 dinarjev.

J . R.

Na Kotlinah ni vode Rodine — Na Rodmah hiše, ki ležijo v višjih predelih, več­

krat ostajajo brez vode. Pri Vodovodu pravijo, da zaradi alkaten-skega cevovoda, saj so bile vgrajene cevi nekvalitetne, kar pa ni krivda Vodovoda. Zato večkrat nastanejo okvare, ki j ih poleti lahko popravijo, letos pozimi pa je bilo veliko snega, zato okvar niso mogli popraviti. Problematični alkatenski cevovod so name­ravali zamenjati že pred minulo zimo, vendar so j ih zadržala ne­katera druga večja dela. Zamvnjah ga bodo zdaj. V Vodovodu so ugotovili, da so ventile pri vodovodu na Rodinah večkra t samo voljno odpirali in zapirali nekateri krajani, ki so zato napravili več škode kot koristi. Odločili so se, da bodo v takih primerih po slej ustrezno ukrepali.

I) S

Imate konjička?

Jana Hrovatin:

Z z a p e s t n i k i s o

š e t e ž a v e Huda gneča je bila v nedeljo

v osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnica: pripravlje na je bila proslava v počastitev 4T> letnice ustanovitve Gorenj skega in Kokrškega odreda in borci so prišli z vseh koncev. Jana je bila med tistimi dek l i ti, k i so skrbele za strežbo na tovar iškem srečanju v šolski jedilnici. Kar v belem predpas-ničku sem jo poklicala ven k r a/stavljenim predmetom, kjer so viseli tudi njeni izdelki: hlače, predpasnik, svetlo mo­dra bluza. Imela pa je še izdel­ke med pleteninami, jopico m pulover, in pri pogrinjkih prt s splitskim vbodom.

Jana Hrovatinova, ki je pravkar končala 7. razred in je doma iz Most, pravi, da j i je ši vanje v največje veselje. Za to delo jo je navduši la njena se stra Vanda, ki hodi v Kranj na tekstilno šolo, v njihovi šoli pa tudi vodi šiviljski krožek. S po vsem enostavnimi oblačili so vačele , s kratkimi hlačami in mikicami, potem pa se je Jana lotila tudi dolgih hlač in blu/e / dolgimi rokavi »Nič težkega ni», pravi Jana. »če imaš vese­lje in koraj/o urezati v blago Zapestniki so J I liolali še naj

J več težav, več kot rokava. A so prav lepo všiti.

Za počitnice ima že veliko nacrtOv: haljico za na morje bo .rsila, |e kakšne kratke hlače, lahko bhiZO, morda pa se bo lo­tila celo hlač pajaca. Kroj«-jemlje i / nemških revij Ko najdeš prave mere zase, ni nič več težko.

Vesela pa je tudi, da so se na krožku pletenja veliko korisl nega naučih. Tovari.šica Pavla Pintar, ki uči kemijo in biologi |p, j im je pokazala veliko /aru mivin vzorcev.

I). Dol. ...

K r a j e v n a s k u p n o s t V e l e s o v o

Iz dinarja dva in več Velesovo, 22. junija — Petega maja pred dvema letoma so člani kulturno-umetni-škega društva Borec v Velesovem začeli s prostovoljnim delom obnavljati dvorano v Adergasu. Do konca marca letos, ko so dela končali , so naredili štiri tisoč prosto­voljnih delovnih ur. Ko pa so lani v krajevni skupnosti za šest javnih svetilk dobili 1,65 milijona dinarjev, so se odločili , da jih bodo s prostovoljnim delom postavili enajst.

S štiri tisoč prosto­voljnimi urami so v Adergasu uredili dvorano

V Praprotni polici imajo danes tudi igrišče za tenis

Predvsem za podeželske krajevne skupnosti je značilno, da iz enega vložene­ga družbenega dinarja običajno naredijo najmanj dva, pa tudi več. V kranjski obči­ni sodi med tovrstne krajevne skupnosti tudi Velesovo z naselji Adergas, Češnje-vek, Praprotna polica, Trata in Velesovo, kjer je na celotnem območju po zadnjih podatkih 998 prebivalcev. V krajevni skupnosti je le okrog 20 čistih kmetov, ki se v glavnem ukvarjajo z živinorejo in od­dajo mleka. Sicer pa so vsa gospodinjstva v glavnem delavsko — kmečka.

»Sodimo med tiste krajevne skupno­sti, v katerih vod­stvih ugotavljamo, da bodo morali prevzeti delo mlaj­ši,« razlaga pred­sednik sveta kraje­vne skupnosti A n ­ton Ropret. »Sicer pa na našem ob­močju lahko po­hvalim mladince, špor tnike in ku l ­

turnike oziroma kar večino prebivalcev. V zadnjih letih smo namreč s skupnimi močmi kar precej naredili. Največja akci­ja pa je bila vsekakor gradnja telefonske­ga omrežja. Razširili smo tudi pokopališ­če, krajani Češnjevka so s pomočjo gasil­cev zgradili požarni bazen in vaški dom. V Praprotni polici so postavili javno raz­svetljavo in zgradili igrišče za tenis. Ne le dva, kar nekaj dinarjev smo naredili iz vsakega družbenega, ki smo ga dobili.«

Minul i teden so v krajevni skupnosti z različnimi prireditvami proslavili kraje­vni praznik. Osrednja slovesnost je bila v soboto zvečer, ko so med drugim podelili tudi priznanja krvodajalcem. Zal pa je od­padla napovedana otvoritev bifeja: obrtni­ška dela so se namreč zavlekla. Zdaj na celotnem območju krajevne skupnosti ni­majo niti ene gostilne.

»Posebej moram ob tej priložnosti po­hvaliti člane kulturno-umetniškega dru­štva v naši krajevni skupnosti. Pred dve­ma letoma, 5. maja, so se pod vodstvom Silva Sirca, predsednika društva, lotili ob­nove dvorane v Adergasu. Letos konec marca so dela končali. Štiri tisoč prosto­voljnih delovnih ur so naredili, in kdor je poznal dvorano prej. pa jo danes pogleda, težko verjame, da Je to še vedno isti pro­stor. Že kar nekaj prireditev je bilo v njej po otvoritvi in vsi so pohvalili tako uredi­tev kot akustičnost.«

Nekaj podobnega kot za dvorano v Adergasu bi lahko ugotavljali za gradnjo teniškega igrišča v Praprotni polici ali pa za gradnjo nogometnega igrišča v Veleso­vem. Kar neverjetno se sliši, da ima manj­še naselje v podeželski krajevni skupnosti celo teniško igrišče. Kranjčani ga kar do­bro poznajo in pridejo radi sem igrat. Za­nimivo pri akcijah, ki se j ih lotevajo v tej

krajevni skupnosti, pa je tudi, da nimajo rešenih vseh komunalnih problemov, *, vendarle z veliko mero posluha uvrščajo razmere za kulturo in naprave za šport med pridobitve, ki bogatijo življenje v kra­ju.

»V krajevni skupnosti imamo še se­dem kilometrov makadamskih cest, ki jih redno vzdržujemo, pozimi pa pogodbeno plužimo celo 12 kilometrov cest. Letos smo na natečaju cestno-komunalne skup­nosti prijavili program za 17 milijonov di­narjev. Spet bomo s prostovoljnim delom in prispevki urejali ceste in ulice. Podob­no kot smo lani, na primer, gradili javno razsvetljavo. Odobrenih smo imeli 1.6* milijona dinarjev za gradnjo šestih sve­tilk. Potem pa smo se odločili, da bomo pet svetilk razporedili po novem naselju^ Velesovem, s prostovoljnim delom pa se dve svetilki v starem delu Velesovega ter po eno v vaseh Trata, Češnjevek in Pra* protna polica. Ko bodo imeli delavci Klek-tra Čas, bomo postavili Se eno svetilko V Adergasu. Iz šestih načrtovanih smo tako dobili 11 svetilk.«

Ob komunalnih in drugih skupnih P0' trebah, ki danes marsikje v krajevnih skupnostih niso majhne, bi za krajevrtP skupnost Velesovo lahko ugotovili, da j? ena tistih, kjer si želijo družbene pomoči-vendar pa ob pomanjkanju denarja s pre­cejšnjo mero strpnosti in z veliko volj? vseh bogatijo življenje v kraju. Prav goto­vo tudi po zaslugi vodstva krajevne skup­nosti.

A. Žalar J

K r a j e v n a p r a z n o v a n j a

N a P l a v ž u p r a z n u j e j o Jesenice — Vse tri krajevne skupnosti mesta Jesenice

praznujejo krajevni praznik in obenem organizirajo priredi­tve ob dnevu borca. V četrtek, 18. junija, je bilo šahovsko tek­movanje in v petek kolesarski kros. V četr tek, 25. junija, bo namiznoteniški turnir, v petek, 26. junija, slavnostna seja skupščine in krajevne konference S Z D L Mi rka Roglja-Petka s podelitvijo priznanj in plaket v Kosovi graščini . V soboto, 27. junija, bo balinarski turnir in streljanje s pištolo. V petek, 3. julija, bo proslava ob dnevu borca, v soboto, 4. julija, pa bodo pohod ni k i krenili po poteh ob spomenikih in obeležjih.

I). S.

P r a z n i k v Ž i r o v n i c i Žirovnica — V krajevni skupnosti Žirovnica se bodo v po­

či-. 11 lev krajevnega praznika vse do nedelje, 28. junija, VTSl Ue številne prireditvi'. Odprli so že ru/.stavo ročnih del učencev, pripravili baklado in podelili domicil Kokrškemu odredu. V torek, 23. junija, bo streljanje z zračno puško, v četr tek, 25. ju­nija, ob 10. uri ženski odbojkarski turnir, v petek moški odboj­karski turnir in cicibanov živ-žav. V soboto, 27. junija, bosta slavnostna seja skupščine K S in komemoracija pri spomeni ku talcev v Mostah. V nedeljo bo ob lfi. uri srečunje najstarej­ših občanov v domu društva upokojencev.

1). S.

P r a z n o v a n j e p o d S t o r ž i č e m Gorice — V počastitev praznika krajevnih skupnosti pod

Storžičem različna športna tekmovanja Jutri , v sredo, ob 13. bodo v Inšt i tutu nu Golniku odprli tudi hišno telefonsko

centialo. Osrednja prireditev za praznik pa bo slavnostna si­ja vseh štirih krajevnih skupnosti, ki bo v soboto ob 17. uri v Domu 28. junija v Goricah. Po seji bo pri gasilskem domu v Goricah gasilska veselica oh 35 letnici društvu.

A. Z.

V e s e l o p r a z ­

n o v a n j e Pre j šn jo nedeljo je bilo p r l

Košir jevih v K l a d j ah veselo in p r a z n i č n o . M a m a je praZ' novala 80-letni jubilej in ob tej pr i ložnos t i so se zbrali Vm otroci z d r u ž i n a m i , vnuki, pravnuki , nečak i in drugi so­rodniki , sosedje in se tisti, ki so j i želeli st isnit i roko. Če; s t i tkam se je p r id ruž i la tud 1

sovodenjska folklorna skup 1" nu, ki je zaplesala nekaj nfi* rodnih plesov. Potem pa sO za ples igral i domač i , saj sO skoraj vsi dobri muzikantje-Tudi mama, čep rav si pri hO­ji pomaga s palico, se je š* zavrtela. (PH)

(.radijo po/arni ha/en (•radnja po/arnega lia/i-na v krajevni skup­nosti Brezje j<- sicei v programu krajevnega samoprispevka, vendai bolj proti kOMU obdobja. Zdaj na­um-« hitijo / i:uulii|o mrliških ve IlO, Ker pa ]«• i ail«i\ I |iska S I S M p<>/,u no varnost letos gasilskemu društvu namenila nekaj vi-« tlriini ja /a gradnjo ha/ena. so se del loti li takoj. Začeli so konec maja in pred dnevi ha/en s KM) kultu nllfll mrtii VIMI«- /V skoraj dokončali ltli/u (UM) prostovoljnih delovnih ur so opravili, največ pa Marjan Vilfan, predsednik društva. Tone 1'latouak. . . .JH. I I . u in Stane (»a-ber, |Hiveljnik društva. Podprli pa so jih tudi nekateri obrtniki, ki so prispevali OO.tMMI dinarjev. - A.?..

Gasi lska veselica rodna K (iasilske lirtr.lvo Podnurt ho v nedeljo, .'.H pimj i

pripravilo -.oliko vttno veselico / hop,.tlim srei elovoin Veselita DO pri kulturnem domu v Podnartu Igral bo ansambel Slovem | . i

( R

P I S A L I T E N A

Kurirska javka v Domžalah

24. maja je bilo v Domču-lnh tradicionalno srečanje relejnih para unskih kurir­jev Gorenjske, ki se vsako le­to dobivajo v drugi gorenjski občini. I*rihodnje leto bo tak­šno srečanje v škofjeloški oh čini. Tokrat so nn srečanju podelili kurirjem, ki so do ;»o/n i/i 60 let, zlate plakete, /.late značke pa so dobili po hodniki, ki so lam prehodili vso kurirsko transverzalo okrog Gorenjske, označeno s 40 obeležji. Posebno prizna nje pa sta dobili tudi mento nei pionirskih odredov v šo lah v l.omu pod Stm uein in v Hukovščici, Mira Kramar in Angelca licrntk Avgustu Dchcvcu iz Mojstrane pa so podelili monografijo /'a/M zanski kurirji Slovenije za uspešno organizacijo vsako lctnc<iu poliiulu partizanskih kumjer K M

Vrliki požal i \' Kronikah i/asilskih dru­

štev na Gorenjskem zasledi m«, da je hil 1X11 leta velik

požar v Tržiču, saj je pogoi lo 150 hiš in umrlo 75 Tržiča' nov. V Železnikih sta bila dva požara. V prvem, IS22 leta. je pogorelo naselje. l' drugem, 1X46. leta, pa 411 hi& in 50 kovačnic. 1919. leta M je v liohmjski liistrici pogo­relo IX hiš in se nekaj gospO' durskih poslopij. Od takrat naprej so na Gorenjskem pO' ostrih požarni red.

Ivan IVtrič

Občni zbor in s i v Sanje

Konec maja je imelo dru­štvo invalidov občni zbor i> kulturnem domu v 1'odnurtU-Pregledali so triletno delo t" izvolili novi odbor Obisk rCs

ni hi/ najboljši, vendar so pO končanem zboru vse lepo pO' (/ostili in večer je kar prehi' tro minil l*rejšnjo soboto pa

je bilo srečanje invalidov l' Kranju 1'ovubljem sn />i/i tu­di radovljiški Pripravili S° ares lep program, -a kut Qf*

nastopajočim in tudi prirC (lltcl)CIH -II po<)OStltl i isk n" na hvala Inkšnih o canj ** se .elitno

G. M-

A l o j z Ž i b e r t i z K r a n j a

SVET SKOZI FOTOGRAFSKO LEČO Kranj — Ce l i kup i lepo z ložen ih pr iznanj za dolgoletno mentorsko delo, za vzgojo cele generacije m lad ih fotoamaterjev. med n j imi p a n agrade i n pr iznanja za fotografije z d o m a č i h i n tujih razstav — v vse to je zajeto dolgoletno delo i nžen i r j a A l o j z a Ziberta , d o l ­

goletnega č l a n a i n enega od ustanoviteljev kranjskega Foto k ino k luba Janez Puhar .

s °'r Alojz Zibert: Diagonale

Žiber tov ih imajo še vedno s tem-, ^ Papirjem polepljeno okno v shrambi ,

r l e »temnica« vedno pr i rok i . Pa ne za-> da bi Alo jz Ž ibe r t tam razvi jal fi lme.

o^' 3 še vedno od č a s a do č a s a pr ih i t i kdo *nedeljskih« fotografov, ker se m u je,

j e P r ' m e r , za takni l f i lm v aparatu ali pa n fPtoh pozabil , če je f i lm v ložen al i ne, .Ka te r i pozabijo vso tehniko slikanja.. . sk ^ F a v 8 o t o v o m s o t eča jn ik i , k i so obi-Hih f * e n e g a od okol i devetdeset 26-ur-

n fotografskih tečajev, k i j i h je v okvi-*°to k luba Janeza Puhar ja vodi l Alo jz

Žiber t . Razen nj ih je vodi l še vrsto kraj­ših t eča jev in seminarjev, tudi za trgovce s fotografskim materialom, za vojake, mi l i čn ike , dopustnike in druge. M e d nji­mi je mars ikoga tako potegnilo v fotogra­firanje, da je ostal pr i tem kon j i čku dlje časa .

»Danes je sicer povsem d r u g a č e . V te­čaj pridejo tudi t akšn i , k i najprej kupijo n a j s o d o b n e j š o fotografsko opremo i n še­le nato iščejo fotografsko znanje,« pravi Alojz Ž iber t , k i je letos prav za vzgojo fo­toamaterjev prejel vel iko P r e š e r n o v o pla­keto obč ine K r a n j . Danes se t is t i prv i po­vojni zače tk i n i t i pr imerjat i ne dajo z da­n a š n j i m i razmerami za amatersko foto­grafsko delo. »Spomin j am se, kako smo v k lubu z l e k a r n i š k o tehtnico razdeljevali p r a š e k , da smo lahko doma razvi ja l i . P a se je foto k lub Janez Puhar kl jub temu razvijal , rastel je v enega na jbo l j š ih k lu ­bov v d ržav i . Vendar pa v e l i k i m uspehom navadno sledi zat iš je ; tudi s k r an j sk im klubom je bilo tako. A se zdaj znova o b r a č a na bolje. V klubu je zdaj kar ne­kaj dobrih fotografov, t očke za uspehe na razstavah pa znova kaže jo na vse večjo kvali teto.«

Žal so mimo časi , ko so se gorenjski otroci tudi v kolonijah v Novigradu in na Stenjaku ukvar ja l i s fotografijo. Petnajst let so v teh kolonijah ob morju pa tudi drugje, v D r a ž g o š a h in v G o z d Mar tu l j ­ku , otroci fotografirali, zveče r so filme razvi l i , naslednji dan so s i že ogledovali s l ike. Toda kot vedno je t a k š n o u t e č e n o dejavnost lahko prekini t i — ko naenkrat zmanjka denarja. Seveda pa s tem še n i r ečeno , da fo tokrožkov ni več . So v neka­terih delovnih organizacijah, na pr imer fotosekcija v Iskr i , v osnovnih šo lah , tudi kranjska g imnazi ja ima redne teča je .

»V teh t eča j ih se vedno najde kdo, k i ga fotografija zača ra , da postane n a š č lan . K d o r je enkrat okus i l d r a ž ustvarja-

Poleg nagrad i n priznanj za razsta­vljene fotografije na d o m a č i h i n t u ­j i h razstavah v je Alo jz Ž ibe r t dob i l še nad 30 plaket i n pr iznanj za uspe­š n o delo na pod roč ju fotografije, po­sebno pa za i z o b r a ž e v a n j a i n delo z m l a d i m i . S a m posebno ceni zlato, srebrno i n bronasto plaketo Bor i s a K id r i ča , k i j i h je prejel od Zveze ljudske tehnike Jugoslavije.

nja z fotoaparatom, k i se ne neha le z i skanjem motiva i n pogledom skozi foto­grafsko lečo, bo fotografijo le t ežko opu­st i l . V k lubu nas je še vedno nekaj, k i se s tem ukvarjamo že vsa povojna leta. Š e posebej pa me veseli , da je zdaj vse več mladih , k i vel iko slikajo, vel iko tudi raz­stavljajo doma i n na mednarodnih raz­stavah, se ukvarjajo s f i lmom. Vendar pa ostajajo le t a k š n i , k i so se pr ipravl jeni neprestano uči t i i n izpopolnjevati. T a k i , k i ne prenesejo ocenjevanja i n kr i t ike , ne ostanejo. M i s l i m , da so n a š i k lubsk i večer i , ko vsako sredo pregledamo s l ike ali diapozitive, k i j i h pripravi jo č lan i , kar zanimivi .«

Č e p r a v je A lo j z Ž ibe r t že nekaj č a s a v pokoju, se n ikakor n i odpovedal ne foto­grafiranju ne dejavnosti v fotoklubu. L a ­ni je imel tudi nekaj razstav. V I skr i i n v Zagrebu je razstavljal i n morda še kje. Tud i fotografski tečaj še vodi , vzame s i č a s za klubske veče r e . Č e p r a v si je tako kot mars ika ter i upokojenec predstavljal, da bo imel č a s a na pretek, pa m u ga sko­rajda zmanjkuje. Naše l je n a m r e č še ne­kaj stvari , k i ga zadnje č a s e poleg foto­grafije m o č n o zanimajo — pisanje kron i ­ke nekater ih oko l i šk ih krajev, na pr imer.

L . M .

KULTURNI KOLEDAR K R A N J — V Prešernovi hiši je odprta razstava Nove pridobitve Gorenjskega muzeja — grafike in risbe. V M a l i galeriji je na ogled izbor najnovejših slikarskih in kiparskih del iz zbirk Go­renjskega muzeja. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Podvodna naravoslovna fotografija. J E S E N I C E — V razstavnem salonu Dolik je še do srede odprta razstava slik Vere Trstenjak — Jovičić.

V Kosovi graščini razstavljata fotografije Nino Migliori iz Bologne in Oskar Dolenc iz Ljubljane. B L E D — V festivalni dvorani razstavljata slikarja Vinko Tušek in Karlo Kuhar. S K O F J A L O K A — V Groharjevi galeriji je odprta razstava del članov Združenja umetnikov Skofja Loka.

V galeriji Loškega gradu so na ogled izdelki udeležencev Male Groharjeve slikarske kolonije. Stalne zbirke Loškega mu­zeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. TRŽIČ — V galeriji Kurnikove hiše je odprta razstava oblikoval­ke Lene Šajn iz Kranja. K R A N J S K A G O R A — Liznjekova hiša (etnografski muzej) je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. V R B A — Prešernova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 8. do 16. ure. D O S L O V C E — Finžgarjeva domačija je odprta vsak dan razen ob sobotah od 8.30 do 16. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure. DOMŽALE — Danes, v torek, bo ob 20. uri v baročni cerkvi v Grobljah koncert, na katerem nastopata čembalistki Borbala Do-bozy iz Madžarske in Zoriea Četkovič iz Beograda. M E D V O D E — V galeriji dom svobode je odprta razstava Uredi­tev sotočja Save in Sore v Medvodah, delo dipl. arh. Maje Jenko. D U P L I C A — V Stolovem Interieru je odprta razstava slik Jožeta Ciuhe.

KONCERT OB JUBILEJU Radovljica — V radovljiški graščini bo v petek, 26. junija, ob

20. ur i koncert, s katerim se bo ob 35-letnici ustanovitve predsta­v i l loški komorni zbor A . T. Linhart pod vodstvom pevovodkinje Betke Demšar-Zupan. Ob tej priložnosti bodo zboru podelili tudi priznanja.

J R

ŠKOFJELOŠKI OKTET IN KVARTET DO

R a z s t a v a v G r o h a r j e v i g a l e r i j i

GROHARJEVA NAGRADA FRANCU NOVINCU ŠJtofja Ix)ka — Z d r u ž e n j e umetn ikov Škofje Loke je akademskemu s l ikar ju F rancu Novincu podeli lo Groharjevo nagrado, a « a d e m s k i s l ikar Mar jan Prevodnik pa je prejel enkratno š t ipend i jo . N a slovesnosti, na kateri so odpr l i s l ikarsko razstavo na

temo kraj ina , je v ku l t u rnem programu nastopil čel is t Mi loš Ml e j n i k .

n a r U > Z S t u v u s " k a r J e v k r u J » -n a J < iu V G r o h " r J ^ v i galerij i °kv s t n e m trgu sodi v roiVt

r Počas t i tev 120-letnice Z d r u ^ u I v u n a G r o h » r J a . § | t l Z e n J * ' umetnikov iz

J° Loke je minul i konec

tedna pripravi lo lepo sloves­nost, na kateri so v počas t i ­tev slikarjeve obletnice pode­l i l i tudi Groharjevo nagrado in š t ipend i jo . Tokra t je Zdru­žen je nagrado za u m e t n i š k e d o s e ž k e podelilo akademske­mu s l ikar ju Francu Novincu, izročil pa jo je predsednik škof je loške o b č i n s k e skup­šč ine J o ž e Albreht .

V obrazloži tv i nagrade je dr. Ivan Sedej o F rancu No­vincu med drugim dejal, da je združi l dve nepomir l j iv i nasprotji — slovenski impre­sionizem in ekspresionizem — vendar ne v mirovanju, ampak kot izrazito d inami­čno, protislovno strukturo, kot v i r v e č n e napetosti in ne­mira . V sl ikarstvo je vnesel paradoksno umirjene oblike, pa naj gre za č is to kraj ino al i za njegove vrane, k i so se v naravi in na njegovih s l ikah spreletavale nad t ežko zora­no zemljo, nad mlad im ž i tom ali nad temnimi gozdovi.

Franc Novine je v vsem svojem s l ika r skem razvoju,

razen nekaj eksperimental­nih faz, ostajal zvest kra j in i , naravi . Po umir jenih podo­bah z i luzijo popolne telesno­sti je začel iskat i spet bolj ekspres ivni izraz, strastno gesto in ploskev, polno nemi­ra. Pobude za svoje sl ike, k i se odigravajo v izrazito post-m o d e r n i s t i č n e m kontekstu, pa je vnovič na še l v svojem okolju — v gozdu, na jasah, med zamočv i r j en imi lokami , v odprti kra j in i . V tej zadnji fazi svojega s l ikarskega opu­sa s l i ka krajino, k i mu je re­alno izhodišče , obenem pa predstavlja globok nemir in grozljivo strastna vzduš ja .

S l ike tega obdobja se nave­zujejo na novo romantiko, na k las ičn i ekspresionizem in tudi nadreal izem obenem, ne da bi skr ivale i zkušn je , k i j i h je pr inesla že nova figu-ra l ika sedemdesetih let.

N a slovesnosti so podeli l i š t i pend i jo Mar janu Prevod­niku kot o b e t a j o č e m u

Stara želja č l a n o v Z d r u ­žen ja umetnikov Skofja L o k a je b i l a , prirejati te­matske razstave. N a to­kra tn i — na temo kra j i ­ne — razstavljajo devet­najst del Franc Novine, H e r m a n Gvard janč ič ,

Hafner, M i r n a c, Gorazd Sotler Subic . E n a

Janez Pavlovec i n Ive slednjih

na-razstav, k i j i h

pripravljajo loški ume­tn ik i , bo po vsej verjet­na«: n a temo Hgura l i -nosti ke

ustvarjalcu. Z d r u ž e n j e je od­kupilo tudi del i Gorazda Sot-lerja in He rmana Gvardjan-čiča za stalno s l ikarsko zbir­ko v preurejeni kašč i na Spodnjem trgu.

L . M .

SOLIDARNOST ALI KULTURNI MOLK Ker s<> jf kranjska ljubiteljska kultura znaš la v najhuj-

^ 0 f ( « n - 4 V V ' n ' n težavah in zaradi tega ne hi mogla sodelovati na S l , * < a , , i ' h kulturnih skupin, je bilo pred časom dogo-

stav, u^.' I u i J'h v prvi polovici leta sploh ne bo. Zdaj so se pred­l i da gorenjskih Zve/, kulturnih organizacij dogovorili,

' ) r < ^ , u , K ° v o r j e n a srečanja organizirajo septembra in ok-

s k i n D

a ^ a r zmanjka denarja za orguniziranje skupnih gorenj l r ^di tev , za katere so dogovorjene o b č i n s k e Zveze kultur-

k^uo | * n ' z m 'J gorenjskih občin, bi menda res rekl i , da so kul ' V e r j 0 ^ 0 ' ^ ™ ! * ' Vendar pa bi bil oči tek vendarle prehud, če ne

^ e . '• du tfre res zu tako f inančno stanje, k i ne o m o g o č a več l n in dogovorjenih akci j . To, da so skupne ljubiteljske pri­

reditve na Gorenjskem obmolkni le , je solidarnost z d rugimi zve­zami . Znano je n a m r e č , da se je v n a j t e ž j e m f i n a n č n e m položa­ju , potem ko so bi l i sprejeti znani ukrepi glede v a r č e v a n j a tudi v kul tur i , z n a š l a kranjska l jubitel jska kul tura .

N a enem od zadnjih s r e č a n j predstavnikov gorenjskih zvez ku l tu rn ih organizacij so se zato dogovori l i , da s r e č a n j a , predvi­dena v prvi polovici leta, prestavijo na naslednje mesece; ni bilo s r e č a n j a odrasl ih pevskih zborov ter fo lk lornih in plesnih sku­pin... /da j kaže , da j i h bodo morda lahko izpeljal i v septembru in oktobru. Če bo seveda za to kaj denarja. Drugje, kot kaže , so n a j h u j š e že prestali . O tem, al i bo v K r a n j u l jubiteljska kul tura še najprej neprostovoljno molča la , bodo verjetno govoril i tudi nu j u t r i šn j i skupšč in i kranjske kul turne skupnosti .

L . M

Skofja Loka — V četr tek, 25. junija, ob 20.30 nastopa v kapeli Lo­škega gradu Škofjeloški oktet. Program koncerta obsega dela slovenskih skladateljev in priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Za popestritev programa so pevci povabili v goste tudi priznani vokalni kvartet DO iz Ljubljane. V čudovi tem okolju grajske ka­pele, k i jo krase znameniti dražgoški »zlati« oltarji, se torej obeta .izjemno privlačen glasbeni dogodek. Pr i tem velja omeniti, da je ansamblu, k i se tako kot tudi druge amaterske glasbene skupine srečuje s f inančnimi težavami, uspelo dobiti pokrovitelja v do­m a č e m mestu — pri Obrtnem združenju Skofja Loka.

Mi ro Tozon

ŠESTA PREMIERA - MAGMA

Kranj — Gledališče čez cesto iz Kranja bo v četrtek, 25. juni­ja ob 21. uri , v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju uprizorilo že šesto premiero v tej sezoni. To je gledališki projekt z naslovom Magma, ki je splet različnih dogodkov, razvrščenih v bolj ali manj smiselnem zaporedju. Štirje igralci tega gledališča bodo tokrat prikazali igralsko zelo zahtevno produkcijo v 24 sli­kah, popestreno z glasbo, scenskim gibom in svetlobnimi efekti. Uro in pol trajajoč eksperiment so poleg štirih igralcev pripravili režiser Iztok Alidič, koreografinja Jolanda Regouc, glasbo pa je izbral Zvone Tomac. Zaradi izjemnega pristopa k predstavi in omejenega števila gledalcev prosijo cenjene obiskovalce, naj pri­dejo vsaj pol ure pred začetkom predstave.

D. P.

MOZARTOV REQUIEM NA BLEDU Bled — V nedeljo, 28. junija, ob 20.30 bo v župni cerkvi na

Bledu izjemen kulturni dogodek: orkester in zbor opere Narod­nog kazal iš ta Ivan Zaje z Reke se bosta pod vodstvom dirigenta Petra Škr janca predstavila z enim najlepših in najzahtevnejših Mozartovih del — Requiemom. Peli bodo odlični solisti: Olga Gracelj — sopran, Sabira Hajdarevič — mezzosopran, Jovo Re-ljin — tenor in Franjo Pe t rušanec — bas. Reška operna hiša je z Recmiemom prvič nastopila 15. junija letos na Reki in požela naj­boljše krit ike. Publiki na Bledu se torej v nedeljo obeta zares lep in velik kulturni dogodek. Naj povemo še to, da je pokrovitelj ne­deljskega nastopa reških glasbenih umetnikov na Bledu Festival Ljubljana, vstopnice pa se dobe pri Generalturistu na Bledu, tudi v nedeljo, eno uro pred predstavo pa v blejski cerkvi.

D. D.

GLEDALIŠKI UTRINEK Struževo — Čeprav je od premiere Razrednega sovražnika minilo

skoraj pet let, so Struževčani tudi tokrat razdvojeni zapuščali stari Matjažev hlev. Šest igralcev Slovenskega mladinskega gledališča je z igro Nigla VVilliamsa sprva osupnilo, nato pa potegnilo in posejalo v vaščane dvome. Mnogi, pretreseni nad slengom, so skrivaj preplašeno pogledovali otroke v prvi vrsti, sporočilo pripovedi, o čustveni zlakote-nosti šestih »četrtoefovcev«, je nekaterim spolzelo mimo ušes. Dogaja­nja pod oboki nekdanjega hleva so bila vse preveč nenavadna zanje.

Toda kljub vsemu je domačin, igralec Pavle Rakovec, pripeljal v domačo vas profesionalce. Miloš Battelino, Gojmir Lešnjak, Marko Mlačnik, Zeljko Hrs, Pavle Rakovec in Jožef Rapoša so bili prepričlji­vi. Domačini, ki so posedli na deske in napolnili stojišča v hlevu, so vi­deli izvrstno in doživeUi odigrano predstavo, ki sili v razmišljanja...

M . Kunšič

G L A S 6. STRAN ZANIMIVOSTI T O R E K , 2 3 . J U N I J A 1987

Mladim Škof je ločanom in okol ičanom se obetajo zanimive aktivne počitnice

Od peke pic do računalništva Skofja Loka, junija — Že lani je delavska univerza v Škofji Loki pripravila za čas počitnic vrsto zanimivih izobraževalnih tečajev posebej za mlade. Toda, bilo je prvič in za tečaje kar ni hotelo hi­ti zanimanja. Od številne ponudbe je uspel le šiviljski tečaj. Upajmo, da bo letos drugače . Pripravljen je program, ki bi mla­dim moral ugajati!

»Mladi, preživite počitnice aktivno!« poziva mimoidoče plakat, ki ga je izdelal Andrej Zupan, učenec 1. letnika loške lesne So­le.—Foto: D. Dolenc

Začelo se bo s pitami: 27. juniju popoldne bo skupina, ki se bo prijavila za pripravo in peko pic. gospodarila v loški »Jeshar-ni« in se naučila peči vse vrste pic, kar j ih ponuja tamkajšnja ku­hinja. V začetku julija bo dvodnevni tečaj za oblikovanje moder­nih pričesk za mlade. Vodila ga bosta loška frizerja Jani Mal i in Helena Čadež. Če bo zanimanja veliko, bodo tečaj ponovili še av­gusta. Loška kozmet ičarka Barbara Weber pa bo mladim na te­čaju kozmetike in nege za mlade povedala, kako ugnati mozolja-sto kožo pri mladostnikih, pokazala bo, kako se dekleta moderno naličijo, kako prikrijejo male lepotne napake.

Tudi šivati se bodo učili mladi iz Škofje Loke in tudi od dru­god, če bodo le hoteli. Znani krojaški mojster Tone Bevk, ki je na svojih modnih revijah ž.e ničkolikokrut dokazal, da gre v korak z modo, bo na 35-urnem.tečaju mlade naučil osnov šivanja. Pravi, da si bo vsak lahko sešil oblačilo po lastni želji.

Kuharski tečaj, ki bo trajal 30 ur, bo vodil kuhar Janez Stan ta, zaposlen v piceriji Romano v Kranju. Posvetili se bodo pred­vsem hladnim predjedem, flambirani hrani, tortam, sadnim sola­tam, mešanju pijač in podobnim umetriijum.

Kot je povedal strokovni sodelavec delavske univerze v Skof-j i Loki , Jaka Šubic, so za to poletje pripravili za tiste, ki so vneti za računalništvo, računalniško poletno šolo. V 20 urah bodo mla­di pod vodstvom Boruta Marolta, strokovnjaka i / . Iskre, osvojili inutrdih prakt ično in teoretično znanje s področja računalniš tva.

Seveda pa bodo tudi to poletje v Škofji Loki tečaji tujih jezi­kov, angleščine, nemščine in italijanščine; 40 ur tečaja bo name­njenega predvsem pogovornem jeziku in komuniciranju v vsa­kdanji rabi.

Cene tečajev niso visoke, velja pa, da bodo pri več prijavah še nižje. Vsi tečaji, razen za peko pic,' bodo v prostorih delavske univerze na Podnu, če pa bo prišlo več prijav iz krajev, kot so Go­renja vas, Sir i , Železniki in podobno, bodo tečaji 1 organizirali tu­di v teh krajih. Vsekakor se letos vsaj v Škofji Loki starši ne bo­do mogli pritoževati , da mladi med počitnicami nimajo kam. Pri­znajte, da so se delavci delavske univerze v Škofji Loki zares potrudili. Ponujeno priložnost je treba le izkoristiti! _ _ ,

I). Dolenc

Č e j e ž e l j a p o u s t v a r j a n j u ž i v a

Krpan, Trubar, Prešeren... K d o ve, od kod to l ikšno veselje do oblikovanja? M a r t i n Cigler iz Kran ja , vodja restavracije v Globusu , je po pokl icu kuhar. K o pa bi ga videl i sredi njegovih glinast ih mojstrovin, bi b i l i prepri­čan i , da je za njim vsaj šola za oblikovanje.

Še kot kuhar- se je včasih izkazal za odličnega oblikovalca, po­sebno pri okraševanju tort. Marsikdo pa rte bo pozabil kozoroga iz zaseke, ki ga je naredil za slovesno otvoritev Kompasovega Garni hotela na Ljubelju.

Kasneje se je lotil t rdnejšega oblikovanja. Nekoč je doma iz ju­he potegnil lepo govejo kost in jo oblikoval v žensko glavo: nekakšen egiptovski stil. Znotraj je pritrdil epruveto in nastala je edinstvena vaza Potem je bil na vrsti slavni Vučko, najprej lesen, nato še kera­mičen. Potem se je začelo: Krpan na kobilici s širokim klobukom, ki­jem in sekiro, stiliziran orel, kakršnega je našel v Kranjskem zbor­niku, kranjski Prešeren, okrogla VVillendorfska Venera, Trubarjeva plaketa, Trubarjev pečat, krava in pujsek kot hranilnik... Kravo si je zamislil Jože Trobec. Kakšno veselje bi imeli otroci s takim hranilni­kom! In še slončki, bolj ali manj stilizirani, pa medvedki, severni in navadni, mali zajčki, ki si j ih mladi tako radi pripenjajo na jeans...

»Všeč mi je, da otroci takoj prepoznajo stvar, ki jo naredim, pa čeprav je še tako stilizirana.«

Vendar je njegov Prešeren prav tak, kot ga vidimo pred Prešer­novim gledališčem, le iz svetle gline je. Naredil ga je za natečaj go­renjskih spominkov, vendar z njim ni prišel v ožji izbor, tudi nobe­nega zanimanja ni zbudil z njim. Mart in pa je prepričan, da bi prav takšnega zagotovo rad marsikdo za na knjižno polico. In če drugje ne, bi moral stati vsaj v oknu Prešernovega muzeja v Kranju, kjer stojita le dve škatli in razglednice s Prešernovo sliko... Martina Ci -glarja so bolj opazili v Ljubljani, kamor je poslal ljubljanskega zma­ja na trdnjavi. V ožji izbor spominkov je prišel in tudi prvo naročilo je že dobil.

Ne le nezanimanje za Prešerna s strani turist ičnih in kulturnih delavcev, boli ga tudi nekaj drugega. Pred leti so kranjske tekstilne

tovarne iskale za tekstilne stroje proizvajalca keramičnih »očes*' skozi katere tečejo niti. To so drobceni polkrogi, ki j ih lahko p r , £. maš le s pinceto. Tovarne jih uvažajo. Mart in je že takrat nareo orodje, 1500 kosov je že oddal naročniku, potem so pa pozabili nanj-Zadnjič pa je na sejmu obrti v Kranju spet videl, kako spet išceJ proizvajalce. Kako »kratki« so nekateri odgovorni v nabavah! norčujejo ali so resnično pozabili, da so v rokah že imeli domače' delke? '

Mart in dela iz gline. Težko je delati, ker se glina vliva in je ^ ba najprej gledati na zakonitosti keramike, šele potem na videz-se da narediti karkoli, le roko in potrpljenje je treba imeti. On i1*1

oboje. Če bi dobil originalnega kranjskega orla, bi bil to lahko kra

sen spominek, morda za v omaro, kot obesek za ključe, obesek za n . verižico. In koliko je stvari, ki so j ih arheologi že izkopali na Gore*1) skem! Vse bi lahko »predelali« v originalne spominke, a ni od n'* der spodbude.

Načrti za naprej? Mart in j ih nima. Porodi se ideja in če je za1?' miva, jo uresniči v glini. Pri Konjediču v Stražišču glino »vlije* »speče«. Pravkar dela doprsni kipec Primoža Trubarja. Kdo ve; m° da bo zanimal kulturne in turist ične delavce na Dolenjskem. V obn vljeni Trubarjevi hiši nimajo razen razglednic nobenega spomin14

D. Dolenc

Ž i v l j e n j s k e s t i s k e

Milena in Sanja živita v - garderobi! Kranj, 22. junija — Komaj 16-letna Milena se je v dijaškem domu zaposlila kot čistilka. Dve leti kasneje je rodila, a s hčerko ni vedela, ne kod ne kam: v stiski se je vselila kar v svojo garderobo v dijaškem domu Ivo Ix>la — Ribar.

Mileni Leši je bilo komajda šestnajst let, ko je morala s tre­buhom za kruhom. Prišla je v Kranj , kjer so jo kot čistilko za­poslili v di jaškem domu Ivo Lola-- Ribar.

Milena je bila pridna, zanes­ljiva in vestna delavka. V zad­njih dveh letih si je na vso moč prizadevala, da bi se kar najbolj naučila slovenskega jezika in se vživela v novo okolje. V domu so jo imeli radi - in jo imajo še da­nes, a kaj, ko je Milena potem, ko je rodila hčerko Sanjo, posta­la njihov najbolj pereč stano­vanjski problem. Milena se je namreč v hudi stanovanjski sti­ski s sedemmesečno Sanjo vred vselila kur v svojo garderobo.

B o d o s r e d n j e š o l s k i n o v i n c i s p e t t r e p e t a l i p r e d m a t u r o ?

Maturitetna zrelost in zrelost mature Kranj, 20. junija — »Vse staro ni slabo, vse sodobno ni dobro,« je v pogovoru o prenovi srednješol­skega programa družboslovno-je / . ikovne usmeritve lani spomladi pomodrovala ravnateljica loške šole Vladka Jan. Programa družboslov no-je/.ikov ne in naravoslov no-matemat i čne usmeritve sta bila namreč prva, ki sta spremenjene vsebine vnesla že v letošnje prve letnike. In v spremembah je bilo precej prav vračanja na staro, že preskušeno.

Očitno v to staro, preskušeno, vljali sprejemne i/pite, niso pre-

Komaj polnoletna Milena je nrej stanovala pri zasebniku v Škofji Loki , kjer so bile razmere nevzdržne. Ko se je izselila, je bila dobesedno na cesti, z malo Sanjo v naročju, brez človeške duše, ki bi se j i lahko zaupala, ki bi j i morda pomagala. Kam?

Ne moremo si predstavljati, kako obupana, zapuščena in sa­ma je bila tedaj, ko je s Sanjo v naročju preživela noč v svoji garderobi v di jaškem domu. Tam je ostala. V garderobi je prostora za majhen kavč, otro­ško posteljico in omaro, a ni ne okna ne zračnika. Sanja ima ne­nehno težave z dihali in tudi M i ­lena je bolna, a je še na porodni­škem dopustu.

Uprava di jaškega doma je najprej poklicala miličnike, a so rekli, da ženske z otrokom ne morejo vreči na cesto. Nato so ji dovolili, da stanuje v garderobi.

Potem so poklicali center za so­cialno delo in stanovanjsko skupnost. Povsod so rekli, da stanovanja ni in da Mileni ne morejo pomagati. Tudi dom j i ne more dati stanovanja, ker ga nima, brani pa se tudi, da bi j i dodelil eno izmed sob v dija­škem domu. »Bojimo se,« pravi jo v domu, »da bi se ob številnih stanovanjskih problemih naših delavcev take vselitve potem kar vrstile.«

Morda pa bi lahko pomagali v Tekstilindusu, Tam je namreč zaposlen otrokov oče, Milenin fant. Morda bi se vendarle dalo poiskati solidarnostno garsonje­ro! Kajti živeti z dojenčkom na nekaj kvadratnih metrih — v garderobi! je nevzdržno in ne­dopustno.

Milena je videti vsa neboglje­na in plaha. V garderobi pa si

želi samo nečesa: miru. Pro*1* .j v tej garderobi no bi shranj e V

čistil, da ne bi ves čas trkah n njena vrata, saj je garderob . dovoli. Mala Sanja se P r e b j J . ob vsakem šumu in zajoka. Nj. lena prosi, da bi jo pustili pri n* ru, saj res nima kam. Prosi za* di svoje male hčerke Sanje.

Milena, ki je videti kot dekIJ*; ce, ki je pridna delavka, ki ^ kdar ni povzročala nikakrsn^ težav, se je res nasilno vseli le­karn? V svojo garderobo v dij škem domu! 8-

Zato j i , za vse na svetu, m<* mo pomagati. Najlažje je P a ^ h 0 . či: ni stanovanj. A če se res če, se najde. Milena ne ve, kod ne kam. A nam naj ne , številka na listi, temveč dovcK resnični življenjski stiski, med nami, in naš...

D. Sede]

sodi tudi srednješolska matura ali zrelostni izpit, t katerim je usmerjeno izobraževanje po-metlo. Ob prenovi programa so prav ravnatelji d r u ž b o s l o v n o -jezikovnih šol v Sloveniji predla­gali ponovno uvedbo mature, za katero so dejali, da je bila uki­njena brez prave strokovno ru zlage.

Najbrž ni samo njihova zaslu­ga, a dejstvo je, da bodo preno­vljeni programi, ki septembra stopajo tudi v druge srednje šo­le, kot piko na i pritisnili matu ro. Vsebina nove mature bo ma­lo drugačna kot v stari srednji šoli. Maturitetnih i/pitov bo menda toliko, kot siednjesol skih let, večji poudarek ho dan stroki, v kateri se bodo maturan-ti preskušal i tako na teoreti čnem kot prak t ičnem področju.

Čeprav je matura spet dej­stvo, ki mu srednješolski novin­ci ne bodo ubežali (s tarejše, ki nadaljujejo po starih progra mih, bo obšla), vendarle ne mo­remo čisto mirno mimo v eh, včasih tudi dvomljivih, utemelji tev, ki so botrovale ponovnemu rojstvu. Povedati je treba, da so maturo izsili l i predvsem učitelji srednjih šol, medtem ko so bili učenci čisto zadovoljni tudi brez nje; celo tisti, ki so nadaljevali na fakultetah in na njih opra

tirana hlepeli po njej Matura je utrdila celotno snov

štirih letnikov, ki je bila /a na daljnje*olanje ah za delo matu­ranta na jpomembnejša Poveva la je znanje vseh let v rdečo nit in bila s tem dobra podlaga /a pripravo na sprejemne in kas­nejše izpite na fakulteti, saj je njena izkušnja mlade čvrstila, j im vlivala samozavest, jih na vajala na neuspehe. Vprašanje pa je, ah mora biti prva izkušnja prav matura in ali ni preverja nje te rdeče niti nezaupnica uči­telju, ki od učenca spet terja /nanje, za katero mu je že dal pozitivno oceno

Učitelji tudi pravijo, da so učenci od konca pouka v začet ku junija do konca mature 26. junija telesno in duševno dozo­reli, da pa zdaj, brez mature, zrelost pride kasneje, nevidno. V to trditev hi se najbrž mursi kdo lahko spotaknil Res je bila matura hud duševni pritisk (spomnimo se gimnazijke, ki je pred dvema desetletjema pod tem pritiskom klonila v smrt) in se najbrž zato zdi, da so mladi ravno v tem času dozoreli. Prak tično pa je skoraj nemogoče te­lesno in duševno dozoreti v pič­lih dveh, treh maturitetnih led nih.

Verjetneje si učitelji želijo po novno uvedbo in,,ture zato, ker učenci zdaj končujejo šolanji 1

skoraj ves mesec. Ko prejmejo zadnjo oceno (maja), je šole in učenja zanjo konec. Kasneje je pouk za učence samo še izguba Časa, za učitelje pa muka, ker morajo vročo mlado kri brzdati, motivirati, |o se česa naučiti .

A ko se pogovarjaš s četrtošol-ci, /ačuda, povedo, da učitelji za ključujejo ocene šele tik pred končam, đa Jih vse do zadnjega »gonijo« s kontrolkami in spra­ševanjem, držijo v negotovosti, Č8l ce /e nimate mature, tudi le­narili ne boste. Torej ni res, da so zadnji šolski dnevi nedelavni. Seveda pa terjajo od učiteljev se V«Č truda, ustvarjalnosti, spo­sobnosti, da učence držijo bud­ne; ne samo z ustrahovanjem!

Matura, kakršna je bila pred usmerjenim izobraževanjem, to je dvakratno preverjanje znanja istih vsebin, gotovo ni potrebna. Sprejemljiva je le kot vrhunec, izkupiček dobljenega znanja v preteklih letih, ki naj ga učenci dokažejo bodisi s samostojno maturitetno nalogo, raziskavo, •inovacijo« (po vzoru fakultetne diplome) bodisi s prakt ičnim iz­delkom. Tudi vsebina mature naj DO zrela, ne samo učenci Z maturo!

II Jelovčan

V B o h i n j u b o d o ( k o n č n o ) i z d a l i k a r t o s p r e h a j a l n i h p o t i

Bodo »vandrovci« še kdaj zašli? Rihccv laz, 1!>. junija — V Bohinj pride vsako leto, še zlasti pred glavno turistično sezono in po njej, velike« starejših turistov, ki si ne upajo v skalovje, vendar pa po dolgem in p«>< , prehodijo svet do nadmorske viš ine tisoč metrov. Še posebej vztrajni so llolandc i. Doni« 1' 1

ni jih srečujejo tudi na poteh, kjer jih ne hi pričakovali. dvajset kilometrov dolgo krožno pot s priredi venega prostora Pod skale o Do spodnje posta je žičnice Vogel poteka po stan lovski poti, 9° kateri se je svoje čase sprehajala grajska £° .poda. Okrog dvajset lesenih inostickov dol" popestri hojo, zelo pa podi 'ži vzdrževanje. ^ postaje žičnice vodi pot mimo vojaškega \>'> {\ pa lisca, po severni obali jezera do Stare Fužin in Hudičevega mosta čez kanjon Mostnice, ''\ zidom do slikovite bohinjske vasice Studo"1

prek Srenjskega polja in senožeti do Broeh' i " odiod nazaj do Ribčeve-ga la/.a Kanjon M<>* mre je .'daj odprt le do polovice, vendar že rO?; nosljamo, dfl bi SČBSOma speljali pol tudi v n*J le>pši del, vse do planinskega doma v Vejah, pravi Dušan Blazin in poudarja, da bodo '» sprehajalnih poteh označili najpomembnejs* Zanimivosti in znamenitosti vojaško pokop* lisce, ostanke fužin, ledeniško morene, ra/.glC*' ne' točke (Rudnica, Pršivc, Studor...), Savic<* Ajdovski gradeč, C'vetkovo crno kuhinjo v St" dorjuV b f l

V turist ičnem društvu predvidevajo, da v

karta v treh letih pošla iti da bodo potem nu r

dili nov (foto)posnetek celotnega Bohinja in $A vo karto, v katero bodo vnesli sprehajalno P° in zanimivosti vse do Nomenja, pa tudi sp r

nuMiihe in novosti. C Zaplotnik

"Vandrovci«, ki so več­krat zašli uli so se celo zgubili, so že dolgo po gresali karto z. dobro označenimi sprehajalni mi potmi, tekaškimi progami, smučišči in najpomembnejšimi bo h 1111 •> k i itn zanimivostmi. Turist ično društvo Bo hiti j jezero bo v sode1

lova nju s turistično po s lov no skupnostjo Bled, s pododborom a Bo hinj, julija le izdalo taksno karto, ki bo zajela območje« od Savice do Ajdovskega grada, med Voglom in Vogarjem.

Dušan Itla/.in, organi. -.Mor . ni 11"'I ionske ponudbe v Bohinju, jo povedal, da turistično društvo skupaj / gozdarskimi delavci in pla­ninci že več let ureja in obnavlja opuščene' sprehajalne poti. »Še posebej veliko smo nu tem področju storili v zadnjih dveh, tieh letih, precej nalog pa nas še čaka« Ko ga vprašamo, katera od vseli poti je najzanimivejša, najpriv lacnejša, najlepša, se ne more odločiti pred laga, da bi .e sprehodili po najdaljši, okrog je> zera. In smo se - tokrat le z besedami in s svinčnikom v roki. Večina krene na več kot

i g g E K , 2 3 . J U N I J A 1 9 8 7

š e s t s a n i t a r n i h i n š p e k t o r j e v p r e g l e d a l o 5 0 g o s t i š č

ZANIMIVOSTI ,7. S T R A 1 f ( M ® 5 M © I E E G L A S

K a k š n a u m a z a n i j a pšen ice , 17. juni ja — Šes t sani ta rn ih in špek to r j ev Uprave inšpekc i j sk ih s l u ž b za Gorenjsko v sa-'Utarni akci j i po j e s e n i š k i obč in i . Zanemarjena i n slabo opremljena s t r a n i š č a , mandatne k a z n i i n Pojave sodniku za p r e k r š k e . Z a č i s točo zgledno sk rb i predvsem delovna organizacija K o m p a s v t a j s k i gori i n na mejnih prehodih

V sredo, 17. junija, pozno po-^idne in zvečer, je šest sanitar-c j . ^ n špektor jev Uprave inšpek-, Jskih služb za Gorenjsko v ne-

urah pregledalo 50 gostiln, otelov, bifejev in restavracij od

3 3

a^č do Rodin; 17 zasebnih in D r - u r ž a v n i n gostišč predstavlja J[? b l ižno 80 odstotkov vseh go-S ^skih objektov v jeseniški ob-• j V inšpektorji so pregledovali

S^no v obratih: shranjevanje

hrane, čistost kuhinje, sanitari­je za goste, osebno higieno zapo­slenih in opravljene zdravstvene preglede zaposlenih.

Ugotovitve so strnili v nasled­nje: v sedmih obratih je bila hi­giena zelo slaba, v 23 povprečna in v 20 zadovoljiva. Dvajset stra­nišč je bilo umazanih in pomanj­kljivo opremljenih, v 12 objektih osebje ni imelo na sebi predpisa­ne obleke, zdravstvenih izkaznic pa zvečer večinoma niso mogli dobiti, ker so bile zaklenjene v šefovih pisarnah. • Pikova dama — višek umaza­nije

Nekaj ur smo bi l i z vodjem in­špektora ta Justinom Zorkom, k i je pregledoval gostišča od Belce do Jesenic. Povsod smo naleteli na začudene in p resenečene go­stince in kuharje, saj sanitarne inšpekcije v večernih urah niso pričakovali. Zato se je pač doga­jalo, da v s t raniščih ni bilo več papirja, da so bila umazana in pomanjkljivo opremljena, da so bi l i kozarci in krožniki zanikrno pomiti, osebje v kuhinji pa brez predpisanih pokrival in obutve. Izgovori so bili vsakršni , a nobe­den zadovoljiv. Zato so inšpek­torji v akciji izrekli 36 manda­

tnih kazni po 2.000 dinarjev in napisali 19 prijav sodniku za p rek r ške — predvsem zaradi neurejenih sanitarij.

Ponekod je bilo slabo, najslab­še pa v Gorenjkini jeseniški P i ­kovi dami, kjer so popolnoma sprti s higieno. V garderobi za osebje se ne morejo znebiti mo­ljev, po kotih v pr i ročnih skladi­ščih je polno navlake. V kuhinji je ventilacija zamaščena , poseb­no poglavje pa je s t ranišče — v njem se ti zares obrača želodec i n m o r a š vzkl ikni t i : madonca, k a k š n a umazanija. # Najboljši in najslabši

K a r presenetljivo je, da so bi­la s t ranišča ob cesti in na mej­nih prehodih na Korenskem sedlu in v Ratečah dokaj čista; posebno v Kompasu na Koren­skem sedlu, medtem ko je v Ra­tečah premajno. V Kompasovih hotelih nasploh zgledno skrbijo za urejenost in snago. Inšpek­torji so zatorej posebno pohvali­l i naslednje obrate: Kompas K o ­rensko sedlo, s laščičarno Aupič Jesenice, penzion Kotnik Kranjska gora, Ciklamo Gorenj-ke na Jesenicah, Triglav Moj­strana, Gostilno Lasan na Polja­nah, hotel Kompas Kranjska

gora, Gorenjkino gostišče Bor v Kranjski gori in hotel Autocom-merce v Kranjski gori.

Zgražali pa so se, ker so neu­rejena naslednja: Gorenjkina Pikova dama na Jesenicah, Go-renjkin bife K r m a v Mojstrani, bife Rožce pri trgovini na Javor-niku , gostišče Zelenica v Žirov­nici , restavracija Turist na Ja-vorniku, gostišče M i k i v Kranj ­ski gori i n Emonin bife v Kranj ­ski gori.

»Izredno nečiste sanitarije imajo tudi: gostišče Narcisa na Hrušici , Mladost —bife na Ja-vorniku, gostišče Rožca na Bel i , hotel Korotan na Jesenicah in Majol ika na Jesenicah.

Akci ja je pokazala, da zaseb­n ik i nimajo čistejših obratov kot so tisti v d ružbenem sektorju. Vse je odvisno od prizadevnosti osebja in vodstva, k i (ne)zna po­skrbeti za čistočo. Gostilna ni le ponudba dobre hrane, temveč tudi počutje gosta v urejenem okolju. Zrcalo pa je nedvomno kuhinja ali s t ranišče. To zrcalo, k i ga je pokazala nedavna akci­ja gorenjskih inšpektorjev, pa .na splošno daje nezadovoljivo sliko gostinskih obratov, saj vendarle inšpekcijski predpisi ne zahtevajo nekaj nemogočega — le tisto nujno čistočo in opremljenost, k i jo ob obisku go­stišča kaj hitro zazna še tako ne­zahteven gost. D S e d e j

R e s t a v r a c i j o T r i g l a v v S t a r i F u ž i n i b o d o p o r u š i l i

Lani so betonirali, letos bodo podirali Stara Fužina , 16. junija — K o bi restavracija Triglav iz Stare Fužine znala govoriti, bi povedala marsikaj takega, kar ne bi bilo v čast "jenemu gospodarju, škofjeloškemu Alpetouru in njegovi temeljni organizaciji Hoteli Bohinj.

Resta\ -»^oiavracija je bila zgrajena z namenom, da bi se v njej pre­hranjevali gostje, k i so bivali pri zasebnih oddajalcih sob v Stari * u ž in i in okolici. Ko je bohinjski turizem zajela kriza, so se nje-2 v ra ta zaprla - vsaj za goste, v njej pa so se naselili Alpetou-ovi delavci: šoferji, natakarji, kuharji... Lani so začeli restavraci­

j i obnavljati, ob njej so se pojavili kupi peska, gradbeni stroji -k ra tka : v Stari Fužini so si že obetali, da bo restavracija dobila

nekdanji sijaj in pomen. Upanje je bilo tokrat, žal, jalovo. Stroji so utihnili , delavci so odšli, vodstvo Alpetourove temeljne organi­zacije Hoteli Bohinj pa je (ob širši družbeni podpori) odločilo, da se restavracija podre in na njenem mestu zgradi nov objekt. Rok za rušenje je 5. juli j , rok za začetek gradnje je 15. juli j , rok za do­končanje pa 20. december letos. V novi stavbi bo 28 apartmajev s približno ,80 ležišči ter v kleti še pr iročna kuhinja s točilnim pul­tom in restavracija s 70 sedeži. Naložba bo veljala milijardo di­narjev — eno četr t ino predstavljajo lastna sredstva, ostalo so bančna in druga posojila.

Bohinjce bolj kot načr t novogradnje zanima, koliko denarja so v Alpetouru za obnovo restavracije že vrgli proč. Za uraden, za­nesljiv podatek nismo zvedeli, v Bohinju pa se širijo govorice, da gre za večmilijonske zneske. Naj bo tako ali drugače: za zgrešena vlaganja ne gre krivi t i prejšnjega direktorja, k i je prišel v Bohinj po sili razmer (za kratek čas, moral pa je ostati dlje), niti ne seda­njega, k i je 'na direktorskem stolčku šele par mesecev, temveč v prvi vrsti delovno organizacijo (kamor sodi bohinjski tozd), ki ni rešila kadrovskih problemov, ker je dopustila vlaganja brez celo­vitega načr ta in ocene, ali je stavbo vredno obnavljati ali ne, kaj Bohinj bolj potrebuje — restavracijo in ležišča nižje kategorije ali apartmaje.

C. Zaplotnik

l e t p l a n i n s t v a n a š k o f j e l o š k e m

Tu so prijatelji, mir in počitek So s*!1'1' 21. junija — Ljubitelji planin in planinar jenja so se v nedeljo dopoldne zbrali na Lubniku, kjer j>u .kulturnim programom in podelitvijo častnih znakov PZS proslavili osemdeset let organiziranega

uiStva na škofjeloškem.

Jreio6*0 1907 pomeni pomembno k n f ; n . n i c o *a planinstvo na *0fi j piarimsivu nt

Vl j e n

J e , °škern, saj je bda ustuno V e ° sk *ka podružnica Slo- • H(U| 8* planinskega druš tva s K i l 0 * e n £ v Železnikih. Čeprav je «1 p| a Škofjeloškem zanimanje H LrJ^*rjenje že prej, pomeni ^ » n e t e l n P r t > b , v u l c e Selške ^Sa i ' o t o z a č e t e k organizira­n j , p l aninstva. Od sedem naj • j } * n e s

S t a n o v r u h članov je zrasla ?jer s

v Množično organizacijo, J e v w z b i ruj<> ljubitelji planin,« E r e u s e r i ° d n t > m g ° v o r u P ° u d a r i l

kolin r ' k planinskega društvu S*ain. k u S i ' v o Čudež, k i je UI»Q c*;ro i n predstavnikom Havu * * i n « Skofja Loka pred

dietni raavoj pla-Slav n a S k o f J « l o * k e m .

Nlj s u n o s t n i govornik predsed-'* J o 4 U p š * i n e občine Skofja 1,0-t 0 l i kem A l b r * * h t Pa je govoril o

Za d p o m e n u pluninarjenja, Sn. a S "J» 'K" človek a pome

°Stitev in počitek, hkrati

pa vzgojo, ki naj pomaga ohrani­ti naravo.

»Škofjeloško planinsko' dru­štvo danes šteje nekaj nad 1600 članov, planincev pa je na na­šem koncu vsaj še petkrat toli­ko. Čeprav imamo po šolah in vrtcih planinske krožke, mislim, da se mladi v našo organizacijo premalo vključujejo. Tudi pri občinski mladinski organizaciji za našo dejavnost ni čutiti po-sebnega zanimanja Od nesreće na Breithornu pa je upadlo tudi zanimanje v srednjih šolah. V okviru druš tva delujejo gospo­darska komisija, alpinistični od­sek, odsek za varstvo narave in gorska straža, gorska reševalna služba, markacijski oddelek, lubnikurstvo in Loška planinska pot. Ko se je začela energetska kn/.a, smo pričakovali, da član­stvo ne bo več naraščalo , vendar pa opazimo prav nasprotno. Pla-ninarjenje je postalo skromnej­ša oblika rekreacije, ljudje se zanj vedno bolj navdušujejo,« je povedal nekdanji predsednik planinskega druš tva Jože Stano nik.

Proslava ob obletnici je bila tudi priložnost za podelitev pri­znanj najzaslužnejš im članom društva. Predsednik izvršnega odbora Planinske zveze Sloveni­je A r 'rej Brvar je podelil pet nuj* a-onastih, sedem srebrnih in t.. zlate znake PZS. Zlate zna

ke so prejeli Jože Nastran, Sta­ne Porenta in Mi lan Teofilovič.

»Sama rada hodim v planine, zato sem več let vodila planinski krožek v naši šoli. Danes pa sem tukaj kot vodja pionirske orga­nizacije OŠ Petra Kavčiča iz Škofje Loke. Takrat, ko sem še sama vodila krožek, smo tekmo­vali za znak pionirja planinca, veliko smo hodili na izlete. Da­nes je zanimanja med mladimi manj, vendar se zadnje čase tru­dimo, da bi to obnovili. Največji problem je pomanjkanje men­torjev, ki imajo tečaje za vode­nje planinskih skupin. Če pa ni mentorjev, delo ni takšno, kot bi

O *

moralo biti,« pravi Urška Bizjak, ena izmed članic upravnega od­boru Planinskega društva Skof­ja Loka.

Škofjeloško planinsko društvo pu ima tudi svoj kvartet, saj je znano, da so planinci veseli lju­dje in du radi zapojejo. Član te­

ga kvarteta je tudi C i r i l Pleško: »Organizirano hodim v hribe že več kot dvajset let. Z ženo sva končala Slovensko planinsko transverzalo, Loško planinsko pot in Pot po Komat ih . Dvakrat sem bil na Monte Rossi in na Mont Blancu. Veliko poti pa sem naredil tudi kot marker pri Pla­ninskem društvu. Poskusil sem se tudi v alpinizmu. S Francem Langerholcem sem preplezal Se­verni raz Male Mojstrovke, v na­črtu pa imam preplezati tudi Slovensko smer v Triglavski ste­ni. V hribe hodim zato, ker se tu počutim svobodnega, uživam v lepih razgledih in pogovorih s prijatelji. Tudi kvartet Spev se­stavljamo sami planinci, veže nas ljubezen do gora in petja. Pojemo že št ir inajsto leto in de­lujemo kot sekcija pri Planin­skem društvu.«

Poleg kvartega Spet so na ne­deljski prireditvi nastopili učen­ci osnovne šole Cvetka Golarja, folklorna skupina iz OŠ Petra Kavčiča in Jože Ix>gar.

V. Stanovnik

Gorenjski glas, 5. junija 1987 Gorenjski glas, 16. junija 1987

Ž o g a v p a p i r n a t i

j e c i Stane Ječnik, predsednik

Občinske nogometne zveze Kranj, je v petkovi številki Glasa s svojim pisanjem doka­zal (vsaj) dvoje: da ni dorasel sedanjemu razvoju dogodkov v tej panogi in da ni sposoben polemične razprave. Za argu­mente k prvi trditvi naj našte­jem:

— da novo sprejeta in tako opevana organiziranost ni bi­la sprejeta na skupščini ONZ v juniju! — da nobene laži, podtikanja in agitke v zvezi s tem niso ro­dile plodov — da Stane Ječnik z ničemer ni ovrgel trditev, da je izbran, ne da bi ga predlagal kdo iz nogometne baze — da Stane Ječnik v ničemer ni ovrgel dejstva, da so bili kandidirani ljudje brez lastne vednosti — da Stane Ječnik pač ne ve (ali noče vedeti), da na sploh ne bo več denarja ne za nogo­met ne za šport (za lase privle­čenih teorij o nekem denarju »iz naslova za tekmovalni šport« se mi sploh ne zdi vred­no še enkrat pobijati) — da še naprej obstajajo razni indirektni in direktni pristiki na klube in posamezne pred­stavnike (zlasti zanimiva bi bila zgodba v zvezi z grožnja­mi o kaznovanju nekega kluba v čisto drugem tekmovanju (odvzem točk) glede na njego­vo opredelitev pri glasova­nju...) — da Stane Ječnik ne zna, ne zmore in noče dojeti, da je bi­rokratskemu urejanju proble­mov »z vrha« pač odzvonilo.

Kot dokaz za drugo trditev pa lahko rečem, da Stane Je­čnik uporablja staro pravilio, da je treba kar najbolj očrniti tistega, ki piše, kadar pač ne zmoreš pobiti njegovih trditev z argumenti. Kar pa se tiče predsednikovanja, funkcio-narjenja in sploh nesebičnega odrekanja, neizmernega priza­devanja s strani predsednika, pa samo tale »anekdota«: ko sem na sestanku klubov po končanem lanskem prvenstvu hotel dodati nekaj misli na obravnavano temo, je Stane Ječnik (predsedujoči) dejal: »Nisem čakal dvajset let, da boš ti gor zrasel in mi solil pa­met!« — In je vstal, zaključil sestanek kot užaljeno otroče.

Polemika z njim torej ni mo­goča, ko pa bo spoznal kon­kretne probleme nogometnega

športa (kje zagotoviti denar za normalno tekmovanje, delo z mladimi in razmere za delo v nogometnih klubih), se mu bo odprl nov svet brez »pomemb­nih sestankov«, «večerij na mednarodni ravni« in vsega tistega, kar danes zavira nogo­met. Pa ne samo njega!

Miran Šubic, Kranj

S t o j n i c a je

p o s k o č i l a č e z ces to V članku Stojnica je posko­

čila čez cesto, ki ste ga objavili 16. junija 1987 na 16. strani va­šega časopisa, navajate, da je skupna komisija predstavni­kov krajevne skupnosti, turi­stičnega društva in turistične poslovne skupnosti aprila predlani izdala soglasje za po­stavitev prenosnega prodajne­ga pulta.

Turistična poslovna skup­nost tega primera ni obravna­vala ne na svojem poslovnem odboru ne na svojih številnih komisijah, zato ne moremo prevzeti nobene odgovornosti za postavitev te brunarice.

Direktor Branko Čop

Gorenjski glas, 26. maja 1987

Z a v a r o v a n j e

M a r t u l j k a V Gorenjskem glasu je bil

objavljen članek Gozdarji ho­čejo ceste, park dovoljuje le vlake, ki ga želimo dopolniti z popolnejšo informacijo javno­sti. '

Martuljkova gorska skupina je že zavarovana od leta 1949 kot prirodna znamenitost. Z razglasitvijo Zakona o Tri­glavskem narodnem parku pa je zavarovana Martuljkova gorska skupina prišla v ob­močje narodnega parka. Za­kon ne preklicuje starih zava­rovanj, ampak določa, da se na novo ovrednotijo v smislu varovanja narodne dediščine oziroma zavarujejo kot nara­vne znamenitosti.

Po zakonu o varstvu pripra­vljajo odloke zavarovanj Za­vodi za varstvo dediščine. Ta­ko sta osnutek odloka o raz­glasitvi območja Martuljkove gorske skupine v Triglavskem narodnem parku za naravni rezervat kot obliko naravne znamenitosti pripravila Repu­bliški zavod za varstvo nara­vne in kulturne dediščine in Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja. Stališče narodnega parka, ki je sodeloval pri na­stajanju osnutka (sodelovalo je tudi Gozdno gospodarstvo Bled), smo opredelili v aktiv­nem varovanju in ne popolni zaščiti (nedotakljivosti). Osno­vna izhodišča pa so, da se za­varovanje ne sme poslabšati, gospodarjenje pa mora biti v skladu z varstvenim režimom in v soglasju z strokovno nara­vovarstveno službo. To pome­ni, da kmetje oziroma lastniki gozdov, tako kot do zdaj, tudi po novem predlogu niso priza­deti pri gospodarjenju z goz­dovi. Potrebna je le prilagodi­tev zavarovanju, saj Martulj-kovo gorsko skupino še pose­bej varujemo zaradi njenih iz­jemnih krajinskih (pejsažno — estetskih) in kulturnih vred-

r

n o t - Triglavski narodni park Bled Direktor Ivan Fabjan

FRIEJEU SIMO » B o g ž i v i v a s

( z a p o s l e n e )

S l o v e n k e . . . «

Ne morem si kaj, da ne bi ob nedavni spodbudni novici, da sta oba zbora republiške skup­nosti otroškega varstva spreje­la dopolnjeni predlog samou­pravnega sporazuma o porod­niškem dopustu o povečanju nadomestila OD v 100-odsto-tni višini, povedal nekaj svo­jih misli. Naj najprej zagoto­vim, da se s takšnim sklepom popolnoma strinjam, saj je prišel le precej prepozno, ker se nam v narodnostnem pogle­du zaradi stalnega upadanja rojstev pod kritično mejo ne obeta nič dobrega. Najbrž bi morali še na kak drug način spodbuditi povečanje natalite­te (morda doslej vse vesti v zvezi s sedaj dopolnjenim sprazumom le o zaposlenih materah, se sprašujem, če bo za nezaposlene, ki se pravilo­ma v težjem gmotnem položa­ju odločajo za rojstvo novega življenja, ostalo vse kar po sta­rem. Mnenja sem, da če ima­mo denar za tiste, ki so in ki pogosto celo hočejo ostati ne­razviti, bi ga morali imeti tudi za ta namen, saj smo v tem po~

gledu »nerazviti« tudi Sloven­ci.

Naj zato zastavim le nekaj vprašanj predlagalcem spora­zuma in delegatom, ki so zanj glasovali: — Ali so pri tem sploh pomi­slili na nezaposlene matere ali pa so morda menili, da so nji­hovi otroci tolikanj manj vred­ni za naš narod, da zanje kar zadostuje poleg porodnega pa­keta plenic le še skromna po-rodnina v znesku, podobnem tistemu, ki ga dobi kmet v obliki premije, če poveča sta­lež živine v hlevu za približno eno ali pol glave. — Ali pa naj skušajo bodoče nepreskrbljene mamice, tako kot že pogosto doslej, še v bo­doče poiskati še pred porodom »zaposlitev«, ki jim bo zagoto­vila status zaposlene ter se pri tem prepustiti na milost in ne­milost razumevanju ali pa ignoriranju naše vsemogočne birokracije ter vezam in po­znanstvom? — In končno, ali je ohranitev našega majhnega in številčno ogroženega naroda bolj ne­kakšen podjetniški kot pa naš skupni narodni interes?

Pa brez zamere — saj smo vendar v naši edinstveni sa­moupravni družbi vsi enaki — mar ne?!

V. B.

' m S K f d M I G L A S 8. STRAN. T O R E K . 2 3 . J U N I J A

O B I S K A L I S M O B O R O V U Borovlje, ena najjužnejših

avstrijskih in koroških občin , je obenem tudi naša obč ina soseda. Veliko ljudem Borovlje z okolico niso neznane, saj pogosto odhajamo tja po nakupih, pa tudi sicer ima Gorenjska z Borovljami (ime mesta in o b č i n e izvira iz besede bor) kar dobre kulturne in druge oblike sodelovanja.

Da bomo o b č i n o sosedo še bolj poznali , nekaj najbolj znači lnih podatkov. Naselbina je nastajala v 12. stoletju, prvič pa so bile Borovlje uradno omenjene leta 1246, kar pomeni, da je mesto staro že nad 700 let. Seveda so se Borovlje skozi stoletja razširile. Danes obsega obč ina nad 117 kvadratnih kilometrov, Borovlje so postale mesto leta 1930 in kmalu tudi s red i šče tega dela južne Koroške, in danes živi v občini nad 7600 ljudi. Občino sestavlja 27 krajev in naselij, med kater imi so največje Borovlje. Občina se

gospodarsko razvija, pri č e m e r imata zadnje čase vedno večjo vlogo trgovina in turizem. Na t u r i s t i č n e m področju brez dvoma vodi znameniti in slikoviti Tscheppaschlucht, soteska, n a š e m u Vintgarju podobna. Če greste v Borovlje po opravkih, se vam splača vsaj

enkrat obiskati to dolino. Tokrat smo v vašem imenu

obiskali Borovlje, da bi temeljiteje predstavili trgovsko ponudbo tega kraja in vam olajšali nakupe. Upamo, da smo v tem uspeli in da na obisku Borovelj ne boste razočaran i .

D r . H e l m u t K r a i n e r , ž u p a n B o r o v e l j

T r g o v i n a , p o m e m b e n e l e m e n t

n a š e g a r a z v o j a

Dr. Helmut Krainer, župan borpveljske občine, je takole poved občini in sodelovanju s Slovenijo in Jugoslavijo, predvsem pa z

najbližjo Gorenjsko. »Borovlje so najjužnejša koroška in obenem tudi avstrijska'

in v njej najdete vsakega po malem. Nekje v sredini smo glede n ^ f i _ razvitost. Nismo revni in ne bogati, čeprav seveda ne želimo stop na mestu, ampak se želimo razvijati in napredovati. V občini im3" industrijo, ki se je zaradi Kestaga znašla v velikih težavah. U p a ^ bomo s pomočjo Uniorja iz Zreč ta problem rešili. Imamo n e ^ l J ^ manjših industrijskih obratov, pa razvijajočo se trgovino in seve«3

turizem, vendar nobena od teh panog sedaj ne igra odločujoče^ da bi bil položaj občine odvisen samo od nje. Seveda pa želimo predvsem trgovino in turizem hitreje razvijati. Imamo kmetijstvo vendar gre v našem primeru za manjše kmetije. Največ dohodka kmetijah prinašata razen gozda še mleko in meso.

Smo ob pomembni prometni cesti, kar je po eni strani slabo, po drugi strani pa dobro. Slabo zaradi tega, ker ponavadi izredno gost promet povzroča veliko hrupa in krepko prispeva k onesnaževanju okolja, dobra plat pa je, da se ljudje pri nas ustavljajo in tudi kaj potrošijo.

Naša občina se ne želi zapirati, še posebej v odnosu do mejnih jugoslovanskih občin ne. Do° r . sodelujemo s Tržičem, se medsebojno obiskujemo, še posebno dobro pa sodelujejo kulturniki, *P° in seveda gasilci.

Trgovina in sodelovanje s sosednjo Jugoslavijo je za Borovlje vašen element razvoja, pomen naše gospodarstvo, zato smo veseli vsakega sodelovanja, vsakega obiska v Borovljah. Naše geslo) • pridite spet!« .„;p

A .

\

J E E N A O D 108 P O D R U Ž N I C A V S T R I J S K E B A N K E V O L K S B A N K L J U D J E J I M Ž E N A D 100 L E T Z A U P A J O S V O J E D E N A R N E P O S L E iN

P R I H R A N K E F

V E S E L I M O S E V A Š E G A O B I S K A IN Z A G O T A V L J A M O V A M , D A BOMO g

D I S K R E T N O U G O D I L I V A Š I M Ž E L J A M . V S E P O S L E L A H K O U R E D I T E v 5 S L O V E N Š Č I N I l

PRIPOROČAMO VAM TUDI OBISK NAŠE MENJALNICE NA LJUBELJU \ *

STAVBI CARlN&l VOLKSBANK banka zaupanja VOLKSBANK LJUDSKA BANKA BOROVLJE

Borovlje, Glavni trg 6 (Hauptplatz 6) tel. 9943-4227-3756

9170 BOROVLJE JFERLACHJ

Hauptplatz.13 tel 9943/4227 3249

Trgov ina EISEN SPOCK na Glavnem t rgu 13 (Hauptplatz) v Borovl jah je ze lo znana m e d avstr i jskimi in n a š i m i kupc i . O po­nudb i je p r ipovedova l lastnik f i rme gospod Cerhard Spock.

»Naša trgovina ima dolgo tradicijo, saj je s trgovsko de­javnostjo začel že ieta 1911 moj stari ata. Kaj ponujamo? Električno orodje znamk Bosch, Makita in Black & Decker; mo­torne ž a g e ; vse, kar potrebuje­mo za urejevanje vrta, od elek­tričnih in motornih kosilnic do drugega orodja; opremo za ku­hinje - od posode do apara­tov in gospodinjskih priprav; kompletno opremo za kampi­ranje (stole. mize. kuhalnike, luči, kopalno opremo), ža re , žoge ; e lekt r ične in akus t ične naprave od vvalkmanov, avto­mobilskih radijskih aparatvo in zvočnikov do računalnikov. Po­nujamo namizne vrtalne stroje. Se posebei za obrtnike so pri­merni naši rezkarji, specialni svedri (kratki, dolgi , levi. desni). Imamo s t ružn ice in rezervne dele zanje in druge naprave, brez katerih obrtniki ne more­jo. Kupec najde pri nas tudi ra­zne lake za parket in les ter Se druge vrste lakov, razen tega

pa deske za oblaganje tal in stropov. Moram reči, da nas ve­seli obisk iz Slovenije, kar kaže , da so z nami zadovoljni in da smo tudi poceni. Trgovina ima dobro lokacijo. Lahko se nas najde, prodajamo za dinarje in slovensko p o s t r e ž e m o . Odprto imamo vsak dan med 8. in 12. ter med 14. in 18. uro. ob so­botah pa med 8. in 12. uro.t

Stane Gantar iz Kranja vsa­kič, ko pride v Borovlje, pogle­da pri Spocku. »Ne samo zaradi nakupa, ampak tudi zaradi te­ga, ker sem bil sam dolgo v tr­govini. Prek meje kupujem le ti­sto, česar pri nas ni. Več izbire imajo tudi zaradi tega. ker ima­jo za vsako blago več dobavite­ljev.«

d e t n e u e

" K o m e t t e r ) ŠTEVILKA ENA V BOROVUAH V MODI, TEKSTILU, OBUTVI IN ŽIVILIH

Blagovnica KOMETTER je številka ena, vodilna v Borovljah pri modi, tekstilu, obutvi In živi­lih. V prvem nadstropju blagov­nice je bogata izbira oblačil, tekstila in obutve, v pritličju pa vsestranska ponudba malega in lahkega tekstila, jedil in drugih življenjskih potrebščin. KOMET­TER ima svoj parkirni prostor. Postrežba je prijazna, vljudna, govorijo slovensko, prodajajo pa tudi za dinarje. Blago lahko

plačate tudi z euro kredi t i kartico. * ,

KOMETTER je odprt vSJ dan ob 8. do 12. ure in od i j do 18. ure ter ob sobotah m< 8. in 12. uro.

I "Kometter' S TEM KUPONOM DOBITE P*1

NAKUPU V KOMETTRU ZA NAGRADO ENO TOALETNO MILO! h

185.EK. 2 3 . J U N I J A 1 9 8 7 9. STRAN J E S G L A S

Rože, rož ice in se marsikaj , da se obiskovalc i Borovelj dobro p o č u t i j o in odhajajo z l ep imi v t i s i .

1 fior s t o ' e t J a i e v Borovljah že znano ime Heinza Veratschniga, ki ima na glavni cesti od 'i%°h e 'i P 1 ^ ' Celovcu trgovino, delavnico in bencinsko črpalko. Marsikaj najdemo pri Ve-^$0n 9 U : v s e v r s t e ^ e s ' n r e z e r v n e dele z a n J e (žensko kolo je mogoče kupiti že za \ Š'lingov), avtomobilske dele in dodatke za avtomobile, kot so luči, žaluzije in podob-

^j.9ume za avtomobile, motorje in kolesa in seveda tudi motorje in rezervne dele zanje. * a je tudi ponudba čelad za mopediste.

" Som ' e t u < ^ ' e k s k ' u z ' v n o zastopstvo za Mazdo in Puch z vsemi rezervnimi deli ter servi-| -ključno s karoserijsko delavnico. tivro ^eratschnigu je mogoče kupiti dirkalna kolesa Puch in Pinnarello, kolesa za rekrea-

• L e ;n otroška kolesa. ! ^ cff3 z a n ' m ' v o s t - B o 9 a t a i e ponudba avtoradijev. Mogoče jih je dobiti že od 700 šilin-

3 n ^ d ' ^ r i V e r a t s c n m 9 u v a s pričakujejo. Odprto imajo vsak dan med ~ >n 12. uro in med 13. in 17.30, ob sobotah pa imajo odprto od 8.3 l £ l i r A I | g ure

30 ss natančen naslov: Heinz Veratschnig, 9170 Borovlje, tel.:

r0v ^ Kožentavri (Kirschentheuer) ob cesti proti Celovcu, na desni strani ceste, 200 me-^ k j r e d m o s r - o m P r e k Drave, stoji nova, bogato založena trgovina Loiblkauf. Odprta je N ^ n l e n o : med pol osmo zjutraj in pol sedmo uro zvečer, ob sobotah pa imajo odprto N^e y m u r o " T r 9°vina ' m a prijetno lokacijo, lahko jo je najti, ima pa tudi svoje par-L n ačilnost za Loiblkauf so stalne akcijske ponudbe. ^ r g / 6 ^ pri prodajo za ugoden nakup. Kava t roja n stane 69,90 šilinga, po/kilogramska N ka'03 r a m a 1 4 ' 9 0 š l l i n 9 a ' 1 0 l l t r o v rastlinskega olja 99 šilingov, pollitrska steklenica %bH5er 7 , 9 0 š',in9a> P e t kilogramov italijanskega riža v vedru 49 šilinov ter stogramska »I d ° a milka 7,90 šilinga.

2 dinarji ni problem, pa tudi postrežejo vas v slovenščini!

! Jj^ED BERGER, trgovina s kompletno opremo za Racijami za sanitarije, centralno ogrevanje in naj-

sodobnejšimi oljnimi gorilci, je geslo lokala, ki leži na La-stenstrasse 2 v Borovljah, slabih 300 metrov levo od Coopove trgovine. Na prvi pogled je precej zamotano, vendar je Bergerjevo trgovi­no lahko najti. Delovni čas je takšen kot v drugih loka­lih, telefon pa je 4227-2208.

Izbira v trgovini Man-fred Berger je razveseljiva. Najdemo vso opremo za sa­nitarije, kopalne kadi, pri­prave za ureditev centralne­ga ogrevanja, toplotne čr­palke, opremo za kopalnice, najrazličnejše oljne gorilce in vse, kar sodi zraven, plo­ščice, opremo za kuhinje,

R ^ t r ? ^ znanih proizvajalcev, vodovodni material, dodatke k opremi. Če želenega ' 9 o v n n U t n o n ' v trgovini ali skladišču, ga zelo hitro preskrbijo. Skratka, poslujejo solid-

H' n'!? s , o v e n s k ° i n prodajajo za dinarje. Tako kot je že običaj, povrnejo prometni da-r W a k u P presega 1000 šilingov

^ l a ^ S a Bergerjeve trgovine so stalne reklamne akcije, bodisi pri črpalkah, termostatih, / ' V e9a v 'eke in podobno. Splača se vsaj pokukati v trgovino. Vedno se najde kaj zani-

r za d o j e n č k e - O t r o š k a

We55 kinderland VVerner Socher

9170 Borovlje, Ressniqweq 4. tel.: 9943-4227-3757 TUKAJ SE VZRADOSTIJO C TROŠKA SRCA OB VELIKI IZBIRI IN

NAJVIŠJI KVALITETI • bugiji od 875 Sch • otroški vozički od 1990 Sch

oprema za dojenčke, igre, pripomočki

Trgovina z izdelki za ročna dela Anna Socher VVaagplatz, 9170 Borovlje, tel.: 9943-4227-3733

VELIKA IZBIRA: # predlog za gobeline

• volne in bombažne preje • predlog za vozlane preproge in tapiserije

• prejice za kvačkanje

Veselimo se vašega obiska — Nasveti v slovenskem jeziku

S T A T T M A N N Nakup brez tveganja pri izkušenem trgovcu je geslo trgovine Hubert Statt-

mann, 9170 Borovlje, Loiblstrasse 12, telefon 4227-2245. Trgovina, ki je ni tež­ko najti, je odprta vsak dan med 8. in 12. uro ter med 14. in 18. uro, ob sobo­tah pa je trgovina odprta med 8. in 12. uro.

Z bogato ponudbo se pohvalijo v trgovini. Naprodaj imajo • elektroinstalacijski materi­al s še posebej bogato izbiro stikal • pestro izbiro svetil • televizijske in radijske sprejemnike • stenske kalorifer je od 400 šilingov dalje • veliko izbiro domofonov in zvoncev • male gospodinjske aparate • žarnice in baterije

V t r g o v i n i v a m g r e d o n a r o k e , u g o d i j o v a š i m

ž e l j a m i n v a s p r i j a z n o p o s t r e ž e j o .

R O B E R T M A L L E n a B R O D E H

Ob cesti proti Borovljam, tr i kilometre od mejnega preho­da na Ljubelju, na desni strani gledano proti Borovljam, takoj za mostičkom, je prijazna trgovina ROBERT MALLE na Brodeh. Čeprav je navidezno trgovina majhna, se v njej dobi praktično vse, za poživitev pa vam lahko postrežejo tudi s kavo. Govorijo slovensko, prodajajo za dinarje, skratka, potrudijo se, da se kupci še vračajo.

Ponudba trgovine Robert Malle na Brodeh je zanimiva. Obsega kavo, sadje, tehnično blago (radijski aparati, poso­da), čistila, kozmetiko, diabetično hra­no, še posebej pioto, kavbojke, mehčal-ce, šampone, lake za lase, praške za po­sodo in perilo, in še bi lahko naštevali. Naprodaj imajo tudi razne vrste nepra-žene kave.

Trgovina Roberta Malleja je odprta vsak dan neprekinjeno od 8. do 18. ure, ob sobotah pa med 8. in 12. uro.

P r i č a k u j e t a v a s s i m p a t i č n a R o b e r t M a l l e

i n n j e g o v a s o p r o g a Z d e n k a .

A

@@3MiSgcjJ©IEnGLAS 10. STRAN SPORT IN REKREACIJA TOREK, 23. JUNIJA 1987

V a t e r p o l i s t i T r i g l a v a z a č e l i t e k m o v a t i v II. z v e z n i l i g i

Pomoč iz Zagreba: trener in dva igralca Kranj, 21. junija — Na osnovi sporazuma med Triglavom in Mla­dostjo Obuča iz Zagreba bodo Triglavu v tej sezoni pomagali tre­ner Mladen Kuštrak ter igralca Robert Jambrovič in Zoran Dru-žeič. Najkasneje v prihodnji sezoni prva liga, je cilj okrepljenega Triglava.

Prvo moštvo vaterpolistov Triglava sestavlja osemnajst igralcev. To so vratarji Dejak, Plavc in Naglic ter igralci Rozman, Jambrovič, Sirk, Stanišič (kapetan), Čadež, Družeič, M. Jerman, Vončina, Štirn, Kodrič, R. Hajdinjak. Štromajer, Grabeč, B. Haj-dinjak in S. Jerman. Njihov trener je 47-letni Mladen Kuštrak iz Zagreba.

Trener Mladen Kuštrak in igralca iz Zagreba, Robert Jam­brovič iz Zagreba in Zoran Družeič, so nova imena v moštvu va­terpolistov Triglava. Kranjski Triglav je s klubom Mladost Obu­ča iz Zagreba sklenil samoupravni sporazum o sodelovanju, ki zdaj poteka uspešno. • Trener Mladen Kuštrak je s svojim dosedanjim delom v Kra­

nju zadovoljen. »Najprej sem bil trener v Mladosti, potem pri Medveščaku, sedaj pa tri tedne treniram Triglav. Vaterpolisti Triglava so zelo prizadevni in disciplinira­ni igralci. Tekmovanje v ligi bo pokazalo, koliko smo dejansko močni, ali smo že do­volj izkušeni, da gremo že po tej sezoni na kvalifikacije za I. zvezno vaterpolsko ligo ali pa bomo morali počakati še eno sezo­no, ko pa moramo obvezno uspeti. Tak je tudi moj program dela pri Triglavu. Treni­ramo dvakrat na dan. Optimist sem. Mo­

ram biti, saj je pač takšno moje delo.« • Robert Jambrovič je najprej igral pri Mladosti, sedaj pa je pri­

šel k Triglavu. »Mislil sem se že posloviti od vaterpola, vendar sem se premislil. Za­poslen sem v Zagrebu in med tednom vsak večer treniram z Mladostjo, konec tedna pa pridem v Kranj. Če si bil dolgo športnik, se je od športa težko posloviti. Triglav je mlada, perspektivna in zelo di­sciplinirana ekipa z ustaljenimi delovnimi navadami, kar je v tako kakovostnem športu zelo pomembno. Pričakujem, da se bomo to sezono v ligi kalili, prihodnjo se­zono pa je naš cilj uvrstitev v prvo ligo.

Upam, da bo naša pomoč dobrodošla.« • Zoran Družeič je tretja okrepitev Triglava. »Pri Mornarju sem

igral 16 let, potem sedem let v Mladosti, sedaj pa bom pomagal Triglavu. Prišel sem med mlade fante, voljne delati. Pro­blemov ni in z dosedanjim bivanjem v Kranju sem zadovoljen. Tu stanujem in tudi treniram. Startamo na prvo mesto in na prvo ligo. Če nam letos ne bo uspelo, nam mora prihodnjo sezono. Največji konkurenti bodo Opatija, Medveščak in Biograd.« J. Košnjek Foto: G. Š inik

Vaterpolisti dvakrat zmagali Vaterpolisti Triglava so uspešno odigrali prvi dve tekmi v II.

zvezni vaterpolski ligi. V soboto so igrali v Kopru in zmagali z 18 : 9. Gole so dosegli Jambrovič 4, Sirk 1, Stranišič 2, Čadež 3, Druže­ič 5, Štirn 2 in Štromajer 4. Triglav je igral izredno zrelo, discipli­nirano in taktično dobro, zato tudi dve visoki zanesljivi zmagi. V petek in nedeljo bo Triglav igral z Inclem iz Banja Luke in Jedin­stvom iz Zadra. J. K.

R o k o m e t a š i T e r m o p o l a s o u s p e š n o k o n č a l i s e z o n o Ponovno med najboljšimi v Sloveniji Skofja Ix>ka, 18. junija — Po nekaj letih slabih rezultatov in skr­hanih odnosih v rokometnem klubu Termopol Sovodenj je bilo v pretekli sezoni spet vse tako, kot je treba. Precej zaslug ima predsednika kluba Dušan Čater.

»Na zadnjo sezono smo se v organih kluba pa tudi trenerji in tekmovalci dobro pri­pravili. Zastavili smo nov delovni program in srednjeročni načrt ter letni program de­la. Prav slednji naj bi bili merilo kvalitete zastavljenih ciljev. Glede na težave v pre­teklih letih smo si zastavili optimistični načrt, ki pa so ga ekipe, razen kadetske, tudi uresničile. Seveda smo najbolj veseli uspeha članov, ki so ves čas dobro igrali v drugi slovenski ligi in prepričljivo zasedli prvo mesto. V prihodnji sezoni bodo igrali

v prvi slovenski ligi. Razveseljivo pa je, da so se v ekipo dobro vključili mladi. Tudi mladinci so uspešno igrali v slovenski mla­dinski ligi, kjer so premagali moštva Dinos Slovana, Prul in Preddvora in osvojili prvo mesto. Nekoliko nesrečno pa so izpadli v polfinalu odprtega prvenstva za mladmct> kjer so v močni kon kurenci osvojili šesto mesto,« pravi Dušan Ćuter, predsednik klu-oa in trener mladinske reprezentance.

Ste morali spremeniti tudi način igre in zamenjati igralce? -Posebno mladinci so v preteHi sezoni zelo napredovali, kar

se kaže predvsem v sodobni igri rokometa, pomembno pa je tudi, da za razliko*od prejšnjih let na tekmah upoštevajo navodila. V mladinsko ekipo so se dobro vključili Marko Berce, Sergej Soko­lov, Boštjan Grom in Lojze Primožič, pohvaliti pa je treba tudi druge igralce. Načrtov pa niso izpolnili člani kadetske ekipe, ki so izpadli že na gorenjskem prvenstvu. Po nesporazumih s tre­nerjem je ostalo le pet igralcev, ki so se pridružili mladinski eki­pi. Pohvaliti pa je treba najmlajše člane, to je ekipo starejših in mlajših pionirjev, ki so se z drugim in tretjim mestom povzpeli med najboljše v Sloveniji.«

Kakšni so vaši načrti za prihodnjo sezono? »Člani naj bi se v prvi slovenski ligi uvrstili okrog petega me­

sta, zagotoviti pa si morajo vsaj obstanek v ligi. Mladinci naj bi se uvrstili med štiri najboljše ekipe v Sloveniji, ponovno pa bi morala zaigrati tudi kadetska ekipa. Vse to pa bo mogoče le, če bomo dobili iobre trenerje, ki jih zdaj nimamo. Naš cilj je zapo­sliti profesionalnega trenerja, saj sedaj vsi v klubu delamo ama­tersko. Zadovoljen pa sem s pomočjo, ki jo dobivamo od našega pokrovitelja, tovarne Termopol iz Sovodnja, ki nam bo, upamo pomagala tudi v prihodnje, ko bomo v prvi ligi. Velike težave pa imamo, ker nam je interventni zakon vzel precej denarja, saj nam ga zmanjkuje, celo za prevozne stroške. Brez denarja pa lahko delo v klubu kljub naši zavzetosti spet zastane. To bi bila velika škoda za razvoj rokometa v Škofji Loki,« je še poudaril Dušan Čater. V. Stanovnik Foto: G. Sinik

J u b i l e j n i p l a v a l n i m i t i n g v K r a n j u

Darjanovo plavanje najkakovost nejše Dr. Drago Petrič, predsednik organizacijskega odbora mitin­

ga Cene Kranjc in plavalec Darjan Petrič

Vokovn iz ČSSR je bil med najboljšimi plavalci na mi­tingu

Nina Bogataj iz Kranja, to­krat še brez večjih uspehov

Saška Robič iz Radovljice zapušča miting z eno zmago Zala Kalan

K r a n j , 2 1 . j u n i j a — P l a v a l c i i z Č e š k o s l o v a š k e , F i n ­s k e , I t a l i j e , A v s t r i j e , M a d ž a r s k e i n J u g o s l a v i j e s o s o d e l o v a l i n a j u b i l e j n e m 20 . p l a v a l n e m m i t i n g u v p o č a s t i t e v d n e v a b o r c a . E k i p n o s o z m a g a l i p l a v a l c i L j u b l j a n e , n a j k a k o v o s t n e j š a r e z u l t a t a p a s t a d o s e ­g l a D a r j a n P e t r i č n a 1500 i n R e n a t a R e d n a k i z T i t o ­v e g a V e l e n j a n a 800 m e t r o v k r a v i .

Ob mitingu, ki je veljal za enega najkakovostnejš ih le­tos, je treba reči še tole: v prihodnje si bodo morali Kranjčani prizadevati, da bo udeležba še boljša (eden od pogojev za to je tudi, da se bodo morali kranjski plavalci večkrat udeleže­vati večj ih mitingov na tujem), kar bo privabilo na tribune več gledalcev, ki jih letos tudi zaradi slabega vremena ni bilo veliko. Pred leti je bilo na takšnih prireditvah v Kranju več ljudi. Sicer pa o mitingu po organizacijski plati vse najboljše, pohvala pa velja tudi vsem posameznikom in organizacijam, ki so pomagali pri organizaciji tradicionalnega mitinga.

Ekipno so zmagali plavalci Ljubljane pred tekmovalci iz Češkos lovaške , kranjskim Triglavom, Finsko, Partizanom iz Beograda in Radovljico. Po tablicah Plavalne zveze Jugosla­vije pa sta najvrednejša rezultata na mitingu dosegla Kranj­čana Darjan Petrič, ki je na 1500 metrov plaval 15:58,76 in Re­nata Rednak iz Titovega Velenja, ki je na 800 metrov plavala 9:29,29.

»Mraz, je. Voda je sicer v redu, vendar je ozračje hladno in sem šel ves prezebel na start. Ogrevanje praktično nič ne pomaga. S formo sem zadovoljen. Ta teden bom najverjetne­

je vadil še v Kranju, potem pa grem v Zagreb, kjer bom poča­kal na univerzijado. Konec tedna bom sicer plaval š e v Kra­nju na slovenskem prvenstvu,« je v soboto po tekmi na 400 metrov kravi pripovedoval Darjan Petrič.

Oče Drago, njegov trener, pa dodaja: »Darjan in Zala sta sedaj na vrhuncu treninga in sta zato utrujena. Intenzivnost bomo sedaj počasi spuščal i , s tem pa se bo dvigovala forma* Tudi s sedanjo sem zadovoljen. Kako bo v Zagrebu, še ne vem, ker ni znano, kdo od tujih bo sploh nastopal. V Zagrebu bomo vadili do 9. julija, ko se začno plavalna tekmovanja.«

Darjan Petrič, Zala Kalan in S a š k a Robič so bili edini go­renjski plavalci, ki so na kranjskem mitingu zmagali.

Saška Robič s svojimi nastopi v Kranju ni bila preveč za­dovoljna. »Ni bilo posebno v redu,« se je jezila v soboto. »Mr­zlo je in nisem v formi. Upam, da bo boljše.«

Sicer pa so na kranjskem mitingu zmagali: Darjan Pe­trič na 400 m kravi, Renata Rednak (Velenje) na 400 metrov kravi za ženske , Vokovn (ČSSR) na 100 m hrbtno, kar je nov rekord mitinga, Darja Alauf na enaki progi med ženskami, Tibor Rezmanj (Partizan) in Ana Košuta (Crvena Zvezda) na 100 m delfin, Biljana Srečkovič in B. Szarzec na 200 m prsno, Jaana Virtanen in P. Kladiva na 100 m kravi, Boris Novak in Zala Kalan na 400 m mešano , Darjan Petrič na 1500 m kravi. Renata Rednak na 800 m kravi, M. Raniš in Darja Alauf **a

200 m hrbtno, B. Szarzec in Biljana Srečkovič na 100 m pr­sno, Tibor Rezmanj in Zala Kalan na 200 m delfin, Boris No­vak in Saška Robič na 200 m m e š a n o ter Kladiva in Meškov-ska na 200 m kravi. j K o s n j e k

Foto: G. Šinik .

S k u p š č i n a S m u č a r s k e z v e z e S l o v e n i j e

Denar tudi za nove proge in skakalnice Ljubljana, 21. junija — Skup­

ščina Smučarske zveze Sloveni­je je sprejela delovni program za letos in soglašala s programi, ki so jih predložili alpski smu­čarji, skakalci, tekači in akroba­ti ter drugi člani slovenske smu­čarske organizacije. Za uresniči­tev programov bo potrebnih pre­cej sredstev, vendar vodstvo zveze upa, da jih bo zbralo pred­vsem na račun letos še pestrejše akcije Podarim dobim.

Smučarska organizacija na­merava kar precej denarja vloži­ti tudi v smučarske objekte, predvsem v poligone in skakal­nice, pri čemer bo izdatna po­moč planiškega komiteja. To so nepovratna sredstva. 25 odsto­tkov vsote bodo prejeli alpinci,

75 odstotkov pa nordijci. Denar bo med drugim potrošen za ure­ditev smučarskih poligonov, med drugim v Kranjski gori, na Starem vrhu, Kobli in Krvavcu, in za modernizacijo in gradnjo skakalnih središč in posamez­nih skakalnic. Dograjevati bomo začeli center za klasične discipli­ne v Planici, prav tako pa naj bi bila zgrajena prva faza skakal

nega središča v Podutiku pri Ljubljani z malo olimpijsko ska­kalnico z ledeno smučino in do­skočiščem iz umetne snovi. 70-metrske plastične skakalnice naj bi zgradili v Kranju, Žireh in Titovem Velenju, gradnje sre­dišča pa naj bi se lotili tudi v Tr­žiču, kjer spet vzgajajo mlade skakalce.

J. K.

Uspešna pot v Ande Kranj, 21. junija — Iz bolivij­

skih Andov sta se vrnila kranj­ska alpinista Filip Bertoncelj in Igor Kalan. Za aklimatizacijo sta tam najprej premagala 5392

Konec tedna na Gorenji Savi in v Stražišču

Skakalci na plastiki Kranj, 21. junija — IiCtos bo program tedna smučarskih

skokov v Kranju nekoliko spremenjen, saj ne bo tekmovanj na 35- in 55-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi. Kranjčani namreč obe napravi popravljajo. Dvanajsti zapo­redni teden smučarskih skokov kljub temu v Kranju bo, in si­cer v soboto, 27. junija, in v nedeljo, 28. juniju. V soboto se bo ob 16. uri začelo na 12-metrski skakalnici na Gorenji Savi tek­movanje za pionirje, stare do devet let, v nedeljo ob 10. uri pa na 15 metrski skakalnici v Stražišču tekmovanje za pionirje, stare do 11 let. Prijave bodo sprejemali oba dneva poldrugo uro pred začetkom tekem, pol ure po koncu tekmovanj pa bo razglasitev rezultatov, čeprav letos program ne bo popoln, bo­sta tekmi vseeno vredni ogleda.

J. K.

metrov visoki Cerro Ailaiku, vendar si je Kalan pri sestopu natrgal mišico v stegnu in je mo­ral mirovati. Bertoncelj je plezal naprej. Najprej se je sam povz­pel na južni vrh Huayne Potosi (6000 metrov) po Francoski sme­ri, kasneje pa je skupaj z alpini­sti Železničarja splezal v južni steni Murarato (5832 metrov) novo, Slovensko smer z oceno VI. Nato sta oba, Kalan in Ber­toncelj, odšla še enkrat pod Mu ayno Potosi in v zahodni steni preplezala zahtevno Ameriško smer v vsega sedmih urah. To je bila prva jugoslovanska ponovi­tev te smeri. Alpinista ocenjuje ta odpravo za uspešno, čeprav bi bilo ob večji sreči uspehov še več. Za pomoč se zahvaljujeta naši ambasadi v La Pazu, sku­paj s člani AO Železničar pa stu bila tudi gosta televizijske odda je o športu. Zahvaljujeta se tudi organizacijam in posamezni kom, ki so gmotno uli morulno pomagali pri odpravi.

P. Vencelj

O d t e k m e d o t e k m e

Kranjski atleti na zvez­nem finalu — V Sarajevu j e

bil finale članskega atletske­ga pokala Jugoslavije, na ka­terem so sodelovali tudi ne­kateri atleti Triglava iz Kra­nja. Zmagala ja Crvena zvez; da, Kranjčani pa so dosegli nekaj dobrih posameznih uvrstitev. Omeniti je treba predvsem drugo mesto Kabj' Ča v teku na 1 io metrov z ovi­rami.

Merkur tretji — NamiznO-teniške igralke Merkurja iz Kranja Frelihova, GašperŠi' čeva in Matijaševičeva so os­vojile tretje mesto na ekip* nem državnem prvenstvu za mladinke v namiznem teni­su. Prvenstvo je bilo v Čoki. Merkur pa je ponovil lanski uspeh, ko je bil prav tako tre­tji, letos pa je imel možnosti za še boljšo uvrstitev.

Triglav igral neodločeni — V predzadnjem kolu slo­venske nogometne lige je kranjski Triglav igral v Trbo­vljah z Rudarjem neodločeno 1:1. Triglav je sedaj deseti

Savčani dobro kolesarili V Italiji — Mludinci kranjske Save ',<> s<- udeležili kakovo­stne kolesarske dirke v Itali­ji od Udin do Forne di Sopra-V Italijo so odpotovali Je­čnik, Zumer, Drinovec m Če-mažar. Ječnik je osvojil tre­tje mesto, Zumer je bii enaj­sti, Drinovec pa štirinajsti-Čemažar je moral odstopiti zaradi okvare na kolesu.

V četrtek gostuje Olimpija Krunj, 22. junija — V četrtek, 25. juniju, ob 18. uri bo nu stadionu Stanka Mlukurju v Kranju polfi nalua nogometnu tekmu M poknl muršula Titu /u področje Slovenije med krunjskim Trigluvom in novim drugoligušem Integralom Olimpijo i/. Ljubljane. V ubijeni!

Izlet na D o b r a č Hnrtikulturiio društvo krađi

vabi člane na ogled Alpskega vf tu na Dobi aču na Koroškem. l]J" let bo 4. julija z odhodom ob uri izpred hotelu Creina v Kr* nju. Prijuve z vplačili 6 tisoč 0 narjev sprejema Turi i t iM agencija Alpetour v Krunj'*' vstopnino v Alpski vrt pu plač*' te sami. • V. S. *'

L V a j s e t l e t k a d e t s k e š o l e z a m i l i č n i k e v T a c n u

Zaupanje je temelj, na katerem gradijo šn| C e n ' -19" ^ u l W J a — V s l o v e m J > s o še ob koncu šestdesetih let vstopali v milico fantje, ki so odslužili vojaški rok, končali eno od strokovnih f°Dn si na tečajih pridobili ustrezna miličniška znanja. Leto 1967 pomeni prelomnico — začetek kadetskega šolanja miličnikov. Prva gene-j*ttja je štela 150 kadetov, pretežno mladih Štajercev, sinov oficirjev JLA in delavcev organov za notrenje zadeve. Sedem let je bilo šolanje

n,etno, nato se je podaljšalo še za eno leto.

K L I C A J Z A V A R N O S T

a n odprtih vrat — prikaz dela in življenja v kadetski šoli

, V dveh desetletjih je šola stro-V r»o in organizacijsko veliko

^Predovala in se tudi prostor-I 0 Precej razširila. Iz rije je do-

^ e J izšlo 2500 miličnikov kade-stiK V m v r a z n m dejavne­je'1 se je usposobilo 2200 vozni-

v Motornih koles in avtomobi-

^ 20-Ietnici kadetske šole za jJJ'ličnike v Tacnu je bila v četr-

K zvečer slavnostna akademija, a kateri je zbranim spregovoril ndrej Marine, član predsedstva

Slovenije, ki je med drugim Poudaril: »Razmer v družbi ne sniemo idealizirati. Družba bo še ^dno primorana organizirati se * k o ' d » bo poskrbljeno za red in V a r n o Počutje občanov. Sociali-

2«Ilkte, z odpravljanjem proti-s ,°vij in nasprotij. Kultura odno-^ med ljudmi ne nastane čez

Gospodarska kriza še pose­di rojeva nove zaostritve, ki jih

eKuteri ne sprejemajo kot izziv 7* boljše delo, več reda pa tudi * c svobode in demokracije. Na-

** Probleme izrabljajo — bodisi J aterialno ali za politične name-

e ; ki nimajo nič skupnega z raz-j > . l e m socialističnega samoupra-

lov, 450 radiotelegrafistov, 80 vodnikov službenih psov, 110 gorskih reševalcev, 300 športnih sodnikov, 850 nosilcev raznih borbenih pasov, 400 reševalcev iz vode... Kadeti so v 25 krvoda­jalskih akcijah darovali več kot 1200 litrov krvi. Dvajset (nekda­njih) kadetov je rešilo človeška življenja in so prejeli znak »hra­bro dejanje«. 80 odstotkov stare­šin milice in 60 odstotkov učite­ljev in vzgojiteljev v kadetski šo­li v Tacnu je nekdanjih kadetov, nekateri med njimi so postali že načelniki inšpektoriatov milice in predstojniki drugih služb v organih za notranje zadeve.

Tacenska kadetska šola je edina tovrstna v Jugoslaviji, ki nima ograje, temveč delo in ži­vljenje gradi na zaupanju, dani besedi.'Stražarska mesta so iz varnostnih razlogov in pred­vsem zato, ker kadeti, ki po kon­čanem šolanju vsaj še dve leti ostanejo v organih za notranje zadeve, hkrati odslužijo tudi vo­jaški rok. »V šoli je treba spošto­vati »hišni red«, sicer pa tudi do­ma ne bi smeli početi vsega, kar bi nam padlo na pamet,« so po­vedali kadeti, ki so skupaj s

predstavniki šole in republiške­ga sekretariata za notranje za­deve sodelovali na novinarski konferenci ob 20-letnici šole. »V času šolanja prejemamo žepni­no, ki je najnižja v prvem in naj­višja v četrtem letniku, odvisna pa je predvsem od učnega (de­lovnega) uspeha. Bivamo v do­movih, ki so ob šoli. Dopoldne je pouk, popoldne učne ure in pro-sti čas, zvečer zaživijo zunanje-šolske dejavnosti. V šoli deluje okrog štirideset krožkov — kri­minalistični, fotografski, krožek za samoobrambo, judo krožek, strelski, radiotelegrafski, konje­niški, računalniški, likovni, dramski. . . « so na kratko orisali življenja in delo v šoli kadeti, bodoči miličniki.

V šolskem letu, ki se v teh dneh končuje, je tacensko šolo obiskovalo 746 kadetov, največ z območja Maribora, Celja in Murske Sobote. »Slabih učencev nimamo, imamo pa učno manj uspešne,« je dejal poveljnik šole Andrej Anžič in trditev podkre­pil s podatkom, da iz vsake ge­neracije izključijo dva do štiri, osip pa je petodstoten. »Med ljudmi še vedno živi prepričanje, da se v kadetsko šolo vpišejo le tisti osnovnošolci, ki drugje ni­majo možnosti. Resnica je dru-

Kadeti med urjenjem borilnih

O b 5 0 - l e t n i c i I G D V e r i g a t e k m o v a n j e g a s i l c e v s o z d a

S l o v e n s k e ž e l e z a r n e

Spretni na tekmovanjih in pri gašenju požarov v*sce, 21. juniju — Industrijsko gasilsko dru­štvo Veriga iz I A ' S C je minuli konec tednu s •'•Uvnostno sejo upruvnegu odbora, s tekmova-J«ni gasilcev iz sozdu Slovenske železurne in

2 Kusilskim zborovunjem prosluvilo 50-letnico. '^fuštvo in posamezniki Vitomir llems st.,

Franc Košir, Jože Pavlin in Majda Gros so pre­jeli priznanje Gasilske zveze Slovenije, dru­štvo, Stune Lilek, ¥ rane Kuščar, Frunc Panker, Franc Ovsenik, Anton Osterc in Brane Burja pa priznanja občinske gasilske zveze. Skupšči­na občine Radovljice je odlikovala društvo z medaljo občine.

Nu tekmovanju gusilcev i/ sestuvljene orguniza-cije Slovenske železar­ne je sodelovalo okrog

A štirideset gusilcev. Zmu-I W gnlu je ekipu Verige

pred gasilci i/, železarn Jesenice, Štore in Ra­vne in pred prostovolj­nim gasilskim društvom

m Wp Kropu. »V Železarni se za tekmovanje nismo

U, *'!'*'! pripravljali, ker smo bili preveč obre-IJL nJ*'ni /. drugim delom,« je dejal član jeseni-S J I * .'r'kipe Bojun Kurnlt, sicer vzdrževalec ga-M ) kih vozil in opreme. »Problem so nadome-

^? n ' težko jih je dobiti za domača vozila, lik ° / J < / a t u J a - »Vozni purk« je preveč razno H^*Jfl**no Tamove in Fapove avtomobile, Ma-

Kroparsko ekipo je vo­dil Oskur K ran je. po­veljnik prostovoljnega gasilskega društva Kro pa. »Tekmovanja in ra­zne vuje so dobra oblika preverjanja znanja in dodatnega usposablja nja,« je dejal. »Letos nam na srečo še ni bilo treba gasiti, v tovarni

p 0 s . Plamen smo nazudnje kom . o v u ' ' p r t , { 1 fttirirjij leti,, ko je zagorela

presorska poštuju. Za boj / ognjenimi zu

i K i

blji smo dokaj dobro opremljeni, sicer pa imajo v Plamenu še dodatno opremo, črpalko, cevi, in tudi dobro usposobljeno gasilsko enoto civilne zaščite. Tovarna ima za gasilstvo dosti razume­vanja, saj tudi društvu pomaga pri vseh večjih nakupih, nazadnje nam je, denimo, nabavila uniforme in čevlje.«

Najbolj zadovoljni so za­puščali tekmovanje ga­silci leske Verige, še po­sebej desetar ekipe Rat-ko Mulej, ki je gasilec že petnajset let in je ostal član društva tudi potlej, ko se je zaposlil

ćLjNđUfe na Jesenicah. »Doslej sem sodeloval pri štiri­

mi s^B/k desetih požarih,« je de-<mt m jal. »Najbolj se spomi­

njam ognja v Rodinah — gorel je skedenj in pogorela bi tudi hiša, če ne bi bilo požarnega zi­du in če se ne bi gasilci posebej izkazali.«

Tekmovanje je pokazalo, da so gasilci dobro usposobljeni in opremljeni za boj z ognjem. Vi­tomir llems st., predsednik sveta za požarno varnost v sozdu Slovenske železarne, pa je kri­tično ocenil, da požarna varnost ni zadovoljiva in du je požarov še preveč. Predlani jih je bilo 240, lani 200 (pet v Verigi, dva v Plamenu, 91 v jeseniški Železarni), povzročili pa so za 200 mi­lijonov dinarjev škode, kar je približno petnaj-stina vse lanske požarne škode v Sloveniji.

C. Zaplotnik

Miran Tutek iz 4. b: »Teoretično znanje, ki smo ga pridobili pri pouku ali v kriminalističnem krožku, smo preskusili tudi v praksi v oddelku za zatiranje kri­minalitete Ljubljana — mesto in Ljubljana — okolica, kjer smo lahko videli, kako poteka ogled kaznivega dejanja, kako morajo ukrepati miličniki in kriminali­sti, da bi odkrili in si zavarovali sledi ter zbrali nujna obvestila za uspešno izsleditev in prijetje sto­rilcev.«

gačna. Kadetov, ki so končali osemletko slabše kot z dobrim uspehom, imamo zelo malo, a še za te raziščemo, zakaj niso bili boljši. Za miličniški poklic se odločijo tudi fantje s prav do­brim in celo z odličnim uspe­hom. Čeprav smo strokovna šo­la, veliko pozornosti namenjamo splošnemu znaju. Da smo v strelstvu najboljši, je nekako ra­zumljivo; bolj kot to pa nas raz­veseljuje, da smo bili letos med najuspešnejšimi tudi na tekmo­vanjih iz znanja tujih jezikov,« je dejal poveljnik šole.

Velik problem mladih milični­kov je prav njihova mladost, smo slišali na novinarski konfe­renci. Le kako se, denimo, poču­ti miličnik devetnajstletnik, ko mora v disku, kamor tudi sam rad zahaja, ukrepati zoper vrst­nike. V trenutku mora presoditi, kako bo ravnal, da bo zavaroval druge in sebe in da pri tem ne bo prekoračil pooblastil. »Če­prav je slovenska milica v pov­prečju zelo mlada (55 odstotkov miličnikov je mlajših od trideset let), je zelo malo pritožb obča­nov. Na leto jih dobimo okrog tristo in ko jih raziščemo, ugoto­vimo, da je približno četrtina upravičenih. Tudi to potrjuje, da kadetska šola dobro opravlja svoje poslanstvo,« so povedali predstavniki republiškega se­kretariata za notranje zadeve.

C. Zaplotnik Foto: G. Šinik

Po kolo na postajo milice Kranj, 19. junija— Po podat­kih Uprave za notranje zade­ve Kranj je bilo letos na Go­renjskem 46 tatvin koles in 40 kraj koles z motorjem, od tega polovica v kranjski ob­čini, precej pa tudi v škofje­loški. Tovrstnih kazenskih dejanj je dejansko še več, saj so nekatera vozila že po ne­kaj dneh najdena in vrnjena lastnikom, nekateri oškodo­vanci pa tatvine sploh ne prijavijo. Delavci milice so doslej raziskali dve tatvini koles in četrtino kraj koles z motorjem. Največja ovira, da bi bili še učinkovitejši, je po­manjkanje podatkov, kot so tovarniška številka vozila, znamka, barva, posebne oznake. To je tudi razlog, da so največkrat neuspešni tudi pri iskanju lastnikov najde­nih koles in koles z motor­jem. Postaja milice odstopi takšna vozila občini, ki jih proda na dražbi. Med proda­nimi so verjetno tudi ukra­dena, vendar na podlagi po­datkov ni iz prijave mogoče ugotoviti, čigava so. Občani imajo možnost, da si v pri­meru, če jim je bilo ukrade­no kolo ali kolo z motorjem, ogledajo najdena vozila na postaji milice. Zdi se, da se nekateri (oškodovanci) zelo hitro sprijaznijo, da so ostali brez vozila, in jim je tudi ta pot pretežka. Sicer pa je bo­lje, kot hoditi ogledovat ko­lesa in mopede na postajo milice, preprečiti tatvino (nezaklenjeno kolo je lažje ukrasti kot zaklenjeno) in si zapisati podatke, na osnovi katerih bodo miličniki hitro prepoznali vozilo. H H CZ.

Iz cerkva izginjajo slike, kipi, kelihi... Vsi ljudje niso pošteni in tudi cerkva si ne ogledujejo le

verniki in ljudje*, ki se navdušujejo nad našo kulturo dedi­ščino, t emveč tudi taki z nepoštenimi nameni. To potrjuje­jo v zadnjem času tudi vlomi v cerkve in kapelice na ob­močju Kranja in Škofje Loke. Neznani storilci so iz njih odnesli slike, kelihe, kipe in druge predmete večje kultur­nozgodovinske vrednosti.

Uprava za notranje zadeve Kranj prosi občane, naj bo­do pozorni na ljudi, ki se v sumljivih okol išč inah zadržuje­jo okoli cerkva, kapelic in drugih objektov, ki so del naše kulturne dediščine, iščejo o njih podatke in podobno. Po­zorni naj bodo na avtomobile domače in tuje registracije, parkirane v bližini cerkva in kapelic, in na vse druge poja­ve, ki so pomembni za varnost teh dobrin. Občani so do­slej že večkrat posredovali koristne podatke in pomagali razvozlati marsikatero kaznivo dejanje; tudi tokrat naj o vsem, kar bi se jim zdelo sumljivo, takoj obvestijo najbliž­jo postajo milice. ^ ^

Sreča je lahko tudi pri delu raba osebnih zaščitnih sredstev!

N E S R E Č E

Stisnilo mu je prsta Jesenice, 18. junija — 39-letni

Pavel Poljanec z Višelnice, ki je zaposlen v Kovinoservisu na Je­senicah, je v četrtek dopoldne s stotonsko stiskalnico krivil ko­vinske palice. Ko se mu je ena zataknila, jo je skušal popraviti z roko, pri tem pa mu je stiskal­nica stisnila palec in kazalec de­sne noge.

Zagorela garaža in avtomobil

Jesenice, 19. junija — Požar, ki je v petek popoldne izbruhnil v zasilni garaži Arsa Štefanova na Cesti 1. maja na Jesenicah je uničil leseno garažo in avtomo­bil in po nestrokovni oceni pov­zročil za poldrugi milijon dinar­jev škode. Domnevajo, da je lastnik nepravilno napeljal do­vod za avtoradio, ki ga je v avto­mobil namestil pred nekaj dne­vi.

Kranj, 20. junija — 25-letni Milivoj Petreš iz Kranja je v soboto do­poldne prehitro vozil po Jezerski cesti od Kranja proti Britofu. Pri hiši številka 66 se je prevrnil, drsel z avtomobilom še deset metrov po cesti in trčil v obcestno ograjo. Vozniku ni bilo nič, sopotnika, zahodno-nemškega državljana Klausa Baslerja, ki začasno stanuje v Kranju, pa je vrglo iz vozila in se je hudo ranil. Odpeljali so ga na zdravljenje v klinični center. — Foto: G. Šinik

V p o l m e s e c a v n o v č i l 48 č e k o v b r e z k r i t j a

Življenje na veliki nogi je trajalo le kratek čas Kranj, 19. junija — 22-letni D u š a n Verbič iz Zgornjega Brnika je bržčas preslabo prebral »pravila igre«, ko je v Ljubljanski banki—Temeljni banki Gorenjske odprl tekoči račun. V času od 11. do 26. februarja letos je v raznih enotah Ljubljanske banke v Kranju, Ljubljani in na Reki ter v trgovinah in hotelih vnovčil 48 čekov, za katere ni imel kritja v denarju. Temeljno sodišče v Kranju ga je za to obsodilo na tri leta zapora, banki pa bo moral vrniti 3,7 milijona dinarjev (z obrestmi vred), za kolikor jo je oškodoval . Sodba še ni pravnomočna.

Ko se je Verbič januarja letos zaposlil pri obrtniku, se je z njim tudi dogovoril, da mu bo osebni dohodek nakazoval na te­koč- račun. Najprej je dvignil dvajset čekov in zapravil okrog 200 tisoč dinarjev, čeprav je imel na tekočem računu le sto tisoča­kov. Ko je spoznal, da lahko neomejeno dviguje čeke, je izra­bil nepazljivost bančnih delav­cev in si v kratkem času priskr­bel petdeset čekov. Vse, z izjemo enega, je vnovčil, čeprav je do­bro vedel, da nima kritja v de­narju. Ko ga je bančna usluž­benka pri enem od dvigov opozo­rila na negativno stanje na teko­čem računu, je bil začuden in se je zagovarjal, da pričakuje večje nakazilo denarja od obrtnika in od založbe, za katero naj bi pro­dajal knjige. Uslužbenka mu je

vzela čekovno knjižico, Verbič pa je obljubil, da bo še isti ali naslednji dan prinesel potrdila o nakazilih. Ker ga ni bilo nao­krog, so mu poslali opomin pred tožbo, teden dni zatem pa so ga ovadili temeljnemu javnemu to­žilstvu. Preiskava je pokazala, da je v pol meseca vnovčili 48 če­kov brez kritja v zneskih od 5.000 do 250.000 dinarjev, od te­ga samo 16. februarja za 1,7 mi­lijona dinarjev. Denar je porabil za nakup dveh avtomobilov, za pijačo in kartanje. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je Verbič ravnal naklepno, saj je že kmalu po odprtju tekočega računa prenehal hoditi na delo in tudi pogodbe za prodajo knjig ni sklenil. V banki bi ga bili od­krili že prej, če bi imeli bolj sve­že podatka o stanju na tekočem računu.

m S J g m C l L A S 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI TOREK, 23. JUNIJA 1987,

I Z B R A L I S O Z M H S

V MERKURJEV! prodajalni ŽELEZNINA GORENJA VAS so dobro založeni z gradbenim materialom. Imajo opeko, dimnike SCHIEDEL, apno, cement, betonsko železo, arma­turne mreže ter termo in hidroizolacijski material. Imajo tudi vse za opremo in komple­tiranje centralnih kurjav. Poleg omenjenega imajo dobro izbiro vodoinštalacijskega materiala, elektromateriala in drugih artiklov za dom in gospodinjstvo.

saua Umro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, no sol o 64000 Kranj, škofjeloška c 6, Jugoslavija

Po sklepu delavskega sveta tozda AVTOPNEVMATIKA Sava — SEMPERIT razpisujemo delovno nalogo DIREKTOR PRODAJE v tozdu AVTOPNEVMATIKA SAVA - SEMPERIT) delavec s posebnimi pooblastili) Pogoji: visoka izobrazba ekonomske, komericalne ali tehni­

čne usmeritve in pet let delovnih izkušenj, strokovni izpit za delo pri zunanjetrgovinskih poslih in izpolnje­vanje pogojev, določenih z 61. členom družbenega do­govora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj

Za razpisano delovno nalogo traja mandat 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema ka­drovski sektor, Sava Kranj, Škofjeloška c. 6, 15 dni po objavi razpisa.

Iskra Iskra Commerce, p. o.

61001 Ljubljana, Trg reve ucije 3

vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del in nalog 1. NABAVNA DEJAVNOST referent za pripravljanje uvoza (sedež dela je v Kranju) — za določen čas za 1 leto Pogoji: V. st. izobrazbe ekonomske smeri, zaželene delovne iz­

kušnje, 2-mesečno poskusno delo 2. TRŽNO PODROČJE JUGOSLAVIJE - TRGOVINA IJU-BIJANA prodajalec (sedež dela je v Ljubljani) — za nedoločen čas Pogoji: IV. st. izobrazbe trgovinske smeri, zaželene delovne iz­

kušnje, 2-mesečno poskusno delo Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih po­gojev v 8 dneh po objavi pošljejo na naslov: Iskra Commerce Ljubljana, Kadrovski sektor, Topniška 58, Ljubljana.

GOZDNO GOSPODARSTVO BLED TOZD Gozdno avtoprevozni-štvo in delavnice Spodnje Gorje 1 Komisija za delovna razmer­ja objavlja prosta dela in na­loge i. Čiščenje pos lovn ih p r o s t o r o v Pogoja: končana osnovna šo­

la in dvomesečno po­skusno delo

Delovno razmerje bomo skle­nili za nedoločen čas s skraj-šanim delovnim časom — 4 ure.

Kandidati naj pošljejo prija­ve v 8 dneh od dneva objave na naslov: TOZD Gozdno av-toprevozništvo in delavnice, Spodnje Goreje 1, 64247 Zgornje Gorje.

Kandidati bodo o izbiri ob­veščeni v 15 dneh po spreje­ma sklepa.

OBČINA KRANJ Komisija javnega anonimnega natečaja Center mesta Kranja Ocenjevalna komisija javnega anonimnega natečaja za prido bitev strokovnih rešitev za izdelavo PIA za centralni del me­sta Kranja obvešča, da bo otvoritev razstave nagrajenih in od­kupljenih del natečeja v sredo, 24. junija 1987, ob 19. uri v stebriščni dvorani mestne hiše v Kranju, Titov trg 4.

Razstava bo odprta do 9. julija 1987 vsak delavnik od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.

Vabljeni!

Kranj

K m e t i j s k o ž i v i l s k i k o m b i n a t G o r e n j s k e TOZD AGROMEHANIKA K r a n j — H r a s t j e 5 2 / a

Prodaja kmetijske mehanizacije in nadomestnih delov: Centrala 064/23-059, 28 -273 , 28 -274 , 27 -285 , 24 -372 . 24-778

Prodaja nadomestnih delov in mehanizacije: 064/23 — 485

KMETOVALCI! Posebno ugodno! Traktorji TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar tip 420 in t ip 523:

za omenjena traktorja nudimo:

# 1 3 % p o p u s t ( p r i h r a n e k 3 3 d o 3 5

s t a r i h m i l i j o n o v ) a l i

# b r e z o b r e s t n i k r e d i t

d o 6 m e s e c e v To ugodnost lahko izkoristite do 3 0 .

junija 1 9 8 7

K o l i č i n e so omejene

• V p r o d a j i s o t u d i s t r o j i iz p r o i z v o d n e ­g a p r o g r a m a I M T B e o g r a d i n iz l a s t n e p r o i z v o d n j e

• Z a t a k o j š n j o d o b a v o n u d i m o v s e h v r s t p r i k l j u č k o v iz p r o g r a m o v I M T , To­m o V i n k o v i ć t e r v s e v r s t e š k r o p i l n i c in a t o m i z e r j e v i z p r o i z v o d n j e A G R O M E -H A N I K E

• I z k o r i s t i t e u g o d e n n a k u p a v t o m o b i l ­s k i h p r i k o l i c

• S p r e j e m a m o t u d i v p l a č i l a z a t r a k t o r ­j e I M T 539 i n t r a k t o r j e T V 732

SAVSKE ELEKTRARNE UUBI JANA, n.sol.o. TOZD ELEKTRARNA MEDVODE, n.sol.o. 61215 Medvode, Gorenjska 46

SEL, tozd Elektrarna Medvode Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. OBRATNEGA KLJUČAVNIČARJA II 2. POMOŽNEGA DEIAVCA (za elektrurno Mavčiče) 3. SNAŽILKE (za elektrarno Mavčiče) Pogoji: pod L: KV ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj pod 2.: PK delavec, 2 leti delovnih izkušenj pod 3.: končana osemletka, 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo z izbranimi kandidati sklenili za ne­določen čas z enomesečno poskusno dobo. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov:^SEL, tozd Elektrarna Medvode, 01215 Medvode, Gorenjska c. 46.

Tovarna obutve PEKO Tržič Objavljamo prosto delo in nalogo: VODENJE ODDELKA ZA PRIPRAVO INVESTICIJ Pogoji: — diplomiruni gradbeni inženir, dipl. ekonomist in 3 leta de­

lovnih izkušenj ali — gradbeni inženir, ekonomsit in f> let delovnih izkušenj — strokovni izpit Posebne zahteve: — sposobnost organiziranja in vodenja — sposobnost logičnega mišljenja — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj oddajo pisne prijave I dokazih 0 izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Mario aux Mineš 5.

T E K S T I L I N D U S I K M ^

Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Gorenjesavska c. 12 Delavski svet DS Skupne službe Tekstilindus Kranj ponovno razpisuje delo oziroma nalogo delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:

VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA

;led-Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati & nje pogoje: — da ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe tekstilne, ekonom­

ske ali organizacijske smeri — pet let delovnih izkušenj pri strokovnih delih na področju

komercialnih poslov ali v tekstilni proizvodnji — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno

vodenje komercialnega sektorja, kar dokazuje z doseda­njim delom

— aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika Mandatna doba traja štiri leta. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. K prijavi morajo predložiti tudi dokazila o izpolnjevanju po­gojev, kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izku­šenj in delovanju na družbenopolitičnem področju. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 10 dneh po objavi razpisa priporočeno na naslov Tekstilindus Kranj — Kadrovski sektor, pod oznako »RAZPIS DSSS«.

SGP GRADBINEC KRANJ

OOS delavcev na področju samostojnega osebnega delu v občini KRANJ

USTANOVITEV STANOVANJSKEGA SKLADA DELAVCEV V SAMOSTOJNEM OSEBNEM Dl I U V OBČINI KRANJ

Po večletnem prizadevanju osnovne organizacije sindikata delavcev v samostojnem osebnem delu, pa tudi Obrtnog* združenja Krunj in Občinskega svetu ZSS Kranj je 28. muj* 1087 ustanovna skupščina Stunovunjskegu sklada delavcev v samostojnem osebnem delu v občini Kranj sprejela statut sklada m pravilnik o pogojih In merilih si reševanje stano­vanjskih vprašanj delavcev v samostojnem osebnem delu-STATUT IN PRAVILNIK sta bila objavljen,, v Uradnem vest niku Gorenjske 16. junija. Razpis za stanovan| .1.a sredstV* pu bo objavljen v časopisu Delavec v samostojnem osebnem delu v junijski številki. Razpis je poslan tudi neposredno n* naslov vseh obratovalnic samostojnih obrtnikov, ki z.aposlu.l*' jo deluvee. Na statu! m pravilnik je dala soglasje Samoupravna stanO" Vanjska skupnost občine Kranj 3. junija 1087 Sredstva \ raz­pisani višini HO (M »H i M H» din se bodo razdelila na osnovi pravil mka pO točkovnem sistemu in z. ogledom stanovanj ;kih raz­mer ter grudbišč prosilcev. Tako se z ustanovitvijo stanovanjskega sklada in razdelitvijo sredstev delavcem v samostojnem osebnem delu izenučuje njihov položuj s položajem deluvcev v združenem delu, suj bo­do tako poleg sredstev, ki se združujejo v okviru Sumoupf** vne stunovunjske skupnosti v občini Krunj, nu osnovi solidul" nosti in vzajemnosti dobili tudi sredstva iz »skladu skupn« porabe«, kot v orguiuz.acijah združenega delu.

K Derlink

TOREK, 2 3 . J U N I J A 1 9 8 7 OGLASI, OBVESTILA . 13 . STRAN © c ^ g S S S đ J S J H J

S M O Z A V A S

T R G O V S K I C E N T E R D E T E L J I C A

Čas počitnic je čas za frotir, pravijo v Bombažni predil­nici in tkalnici Tržič, in sporočajo,da samo še do 30.ju-nija nudijo v tovarniški trgovini v trgovskem centru De­teljica v Bistrici pri Tržiču 20 % popusta pri nakupu Posteljnega perila VIOLA, izdelanega iz enostranskega frotirja v več vzorcih. Enostranski frotir je novost v pro­izvodnem programu BPT, za katerega so značilne pred­vsem zračnost, vpojnost, mehkoba, pralnost in obstoj­nost. Do konca meseca pa nudijo popust tudi za tiska­no posteljnino TOSCA, vezeno VLADA in za posteljne garniture KORNATI z našitimi vzorci (aplikacije). In kakšne so cene? Program VIOLA je po 11.077, VLADA Po 11.037, KORNATI pa po 12.689 dinarjev. V trgovini lahko ugodno kupite tudi enostranski frotir na metre za poletne halje, brisače...

Obrtna /ud in ja P R E V O Z N I K go ren jsk i ; Naklo. Cvetlična 10

°bjavlja prosta dela in naloge

^ MINI STR ATO R V RAČUNOVODSTVU končana ekonomska šola V stopnja ali končana ad ministrativna šola — V stopnja m /nanje desetprstne ga slepega tipkanja

Po " l n i / u J , ' m o / a določen čas. Nastop dela možen takoj ali Q„ govoru. Pisne prijave pošljite na naslov O / Prevoznik

r ° n J s k e , Naklo, Cvetlična 10 v H dneh od dneva objave

8 T E K S T I L I N D U S

•ekstilna industrija TEKSTILINDUS K R A N J ^orenjesavska c. 12 ° DJavlja prosta dela oziroma naloge v: £ S S K U P N E SLUŽBE komercialni sektor informativno-prodajni center

L S V E T O V A N J E ^°goji: inženir oblikovanja tekstilij in oblačil, tri leta delovnih

izkušenj na področju modnega ustvarjanja, smisel za aranži ranje izložb in prodajnih prostorov, občasno so­delovanje pri prodajanju tkanin, t r imesečno poskusno delo

2 P R O D A J A N J E T K A N I N IN BIJ \GAJNIŠKA D E I A V IPC p 4 delavke

°gojj: prodajalec tekstila, dve leti delovnih izkušenj pri pro­dajanju tekstila, poznavanje predpisov o poslovanju z gotovino, dvoizmensko delo, dvomesečno poskusno de­lo

£ P R O D A J A N J E T K A N I N V IPC - 6 delavk °8oji: prodajalec tekstila, dve leti delovnih izkušenj pri pro­

dajanju tekstila, dvoizmensko delo, dvomesečno po­skusno delo

K ^ndidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo pisne

•jJave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor klovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi.

^ andidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbi

_ A L P E T O U R

'OZD POTNIŠKI PROMET KRANJ

O B V E S T I L O j e ° ! n ' ^ e v mestnem prometu na p o d r o č j u Kranja in Škof

L oke o b v e š č a m o , da bodo od 1 julija 1987 v uporabi že ton ,

ja lQft S A 1 " ' ž e t o m s o v e , J a v n i d o v k l j u č n o 30 jun i 987 Če se bo s p r e m e n i l a c e n a j ih b o i d o p l a

v k ° m m o ž n o z a m e n j a t i , a le v up rav i t ozda Potn i . P r o m e t Kon t ro l a t ržen ja o d 29 jun i ja d o

vkl w S 6 n o 3 1 l u , , ) a 1 9 8 7 v č a s u o d 7 d o 14 ure o b

r e d a h pa o d 7 d o 17 ure O Ti

n i a t i , | u ^ 7 starih ž e t o n o v ne bo več m o ž n o zame

No č a |

V l * e t o n i bodo v predprodaji od 29 junija dalje na obi 2 a

| n , n prudprodajnih mestih n o ć

P o t ^ e b e prevozov 29 in 30 junija bo stare ž e t o n e m o Sle«? . p , t l s a , m > na avtobusnih postajah v Kramu in

sT*° f i i Loki

Gostinsko podjetje H O T E L G R A D PODVIN P O D V I N - R A D O V L J I C A

objavlja po sklepu delavske­ga sveta javno licitacijo za prodajo

telefonske centrale tip. P A B X 305 I S K R A in tel. apa­ratov izklicna cena 900.000 din

Licitacija bo v petek, 26. juni­ja 1987, ob 10. uri v prostorih hotela. Ogled osnovnega sredstva bo 1 uro pred licita­cijo. Na licitaciji, sodelujejo vsi, ki prej vplačajo 10-od-stotno varščino od izklicne cene. Predstavniki pravnih oseb morajo ob vplačilu var­ščine predložiti pooblastilo delovne organizacije, ki jo zastopajo. Prometni davek plača kupec. Kupljeno osnovno sredstvo je treba plačati takoj. Prodaja bo po načelu videno — kupljeno, kasnejših rekla­macij ne bomo upoštevali.

A L O J Z

0 V S E N I K Kranj, J e z e r s k a c. 108 c tel . : 064 35 770 Nudimo v e č vrst ogledal garderobne stene, mizice, kotne letve ter v e č vrst le­tev za uokvirjenje slik in gobelinov

N A J N O V E J Š E :

d v o n a m e n s k e l e s t v e , r a z n e b a l k o n s k e o g r a j e i n s e s t a v l j i v i r e g a l i .

preprosto plačevanje večjih z n e s k o v V zlatih časih je bil čas denar Danes je zlato.

Prihranite čas. plačujte s certificiranim čekom Ljubljanske banke. Certificirani ček je naša nova storitev, namenjena vsem, ki poslujete z večjimi zneski. Dobite ga v enoti banke, ki vodi vaš žiro račun in se lahko glasi na neomejen znesek, seveda v okviru kritja na računu.

V Sloveniji lahko uporabite certificirani ček za: plačilo kupljenega blaga; plačilo opravljenih storitev; poravnavo davčnih, carinskih in drugih obveznosti ali dvig gotovine v katerikoli enoti Ljubljanske banke v Jugoslaviji.

0

Certificirani ček boste spoznali po njegovi zlati barvi.

/ © l jubljanska banka

P R O J E K T I V N O PODJETJE K R A N J Kranj, Cesta J L A 6/1

Delavski svet DO objavlja prosta dela in naloge V O D J E E I N A N C N E SLUŽBE za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še nasled­nje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri — da ima najmanj 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj

Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Kandidati naj predložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju po­gojev na naslov DO z oznako »za razpisno komisijo«, najkas­neje v 15 dneh po objavi.

A L P E T O U R

SOZI) A L P E T O U R ŠKOEJA L O K A TOZD Gostinstvo Kranj

objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pro­sta dela in naloge

K U H A R J A

Pogoji: poklicna gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo.

Delovno razmerje sklenemo za nedoločen ras s polnim delov nim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v 80 dneh po izteku prijavnega roka.

i z k o r i s t i t e u g o d n o s t i

š e p r e d d o p u s t i . . .

Od 10. do 30. junija

I O * , p o p u s t

za tekstilne talne obloge I. kvalitete proizvajalca ITES LOLA RIBAR

Koristite tudi brezplačen prevoz do 20 km.

i l s T R i i l B l a g o v n i c a K r a n j

0 b n a k u p u p o v p r a š a j t e š e za d r u g e u g o d n o s t i

L O A R B ^ R

S S A V S K E E L E K T R A R N E L J U B L J A N A TOZD E L E K T R A R N A MOSTE bo prodajala na JAVNI USTNI LICITACIJI

M junija 1087 v prostorih TOZD Elektrarna Moste, Moste 41 Žirovnica naslednja rabljena osnovna sredstva:

Izklicna cena din: 1 osebni »vtO liat 132, letnik 1978 1.500.000 2. varilni aparat tip A( 17 kVV 75.000 3. str. rač Hektr. brunsviga 1.000 t str rac elektr. seštevalni astra 5.000 5. str. rač. lacit ročni 1.000

Ogled m informacije vsak delavnik razen sobote od o. do 14 ure. Javna licitacija bo 28 junija 1987 od 10 do 1 1 ure /a družbeni sektor, od 11 do 12 ure /a zasebni sektor Kandidati pred hcitaci|o vplačajo 10 odstotni polog izklicne cene Prometni davek m vračunan v izklicni ceni in ga plača kupec

KOM PAS J U G O S L A V I J A

P O Č I T N I C E V T U J I N I -

Z A H T E V A J T E K A T A L O G

ŠPANIJA PALMA DE MALLORCA — IBIZA, 7 dni, odhod vsako sredo od 161 000 din dalje, ZA ODHOD 1 7 in 8 7 JE 30 000 DIN POPUSTA!

LETOVANJE POD KAVKAZOM SOČI IN KRIŽARJENJE PO VOLGI, 31 7 , 9 dni

ITALIJA RIMINI - RICCIONE, 7 dni, avtobus in gliser, odhod vsako soboto iz Ljubljane, od 129 500 din dalje

CIPER, 7 dni, odhod vsak četrtek, od 208 000 din dalje TUNIZIJA, 7 dni, odhod vsak petek, od 135 000 din

dal|e

OBIŠČITE KOMPASOVE POSLOVALNICE: Letališče BRNIK (064)22 347, 25 761 JESENICE, Ulica Maršala Tita 18. tel (064)81 768. KRANJ, Koroška cesta 2. tel (064)28 473. BLED. Ljubljanska cesta 7, (064)77 245 in 77 235, KRANJSKA GORA. Borovška 82. tel (064)88 162 in 88-437

( G L A S 14. S T R A N O G L A S I , O B V E S T I L A T O R E K , 2 3 . J U N I J A l W

A V T O - M O T O DRUŠTVO S K O F J A L O K A 64220 Skofja Loka, .Jegorovo predmestje 10 A V T O MOTO DKCŠTVO SKOFJA I .OKA obvešča, da bo za­radi L O K A R A L L V J A H7 v soboto, 27. junija 1987. POPOLNA Z A P O R A CEST: • Zminec-Broznica Zapreval. st. I.-7312. od 7.30 do 14.30 • Rudno Dražgoše-odcep Janin i k - Kropu. R 321. od 8,00 do 17,30 0Rudno-Rovtania Vresje Soriška Planina do odcepa Tolmin, št. R/321. R/321/C in R/321/d.od ».00 do 18.30. Upoštevajte signalizacijo in navodila redarjev. Zapora je odobrena pod štev 13/0-S.22, 30-b .r>4 87. RSNZ SR Slovenije

GOZDNO GOSPODARSTVO BLED TOZD gozdno gradbeništvo Bled n. sub. o. Bled, Ljubljanska c. 19 Delavski svet razpisuje dela oziroma naloge

INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE

Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnje­vati še naslednje posebne pogoje: • — da imajo visoko strokovno izobrazbo gradbene ali gozdar­

ske smeri — da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj — da s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socia­

lizem, ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose ter da v svojem delovnem in življenjskem okolju uživajo ugled'in zaupanje

Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zah­tevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospo­darstvo Bled TOZD gozdno gradbeništvo, 64260 Bled, Lju­bljanska c. 19 — »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri.

K R A N J

ELEKTROTEHNIŠKO PODJ K U I . K KANI p. o Koroška c 53/c p.p. 108 Delavski svet razpisuje dela m naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi

SEKRETAR DELOVNE ORGANIZACIJE

Pogoji: — visoka Izobrazba pravna* smen aH višja Izobrazba pravne

ali upravne smeri -- 30 mesecev delovnih i/kuseni

Izpolnjevanje pogojem p«> DD o kadrovski politiki v občini Kranj

— pasivno / i ianie enega svetovnih jezikov — organizacijske sposobnosti in sposobnost /a delo / ljudmi Razpisana deta m naloge so s posebnimi pooblastili m odgo vornostmi. mandatna doba traja 4 leta. Prijave / dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati prod lo/e v 19 dneh od objave razpisa na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53/c.

0 DD LF"0"Dtl D Ll€ 64220 šKOFJA L O K A , BLAŽEVA U L . 3

SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA L O K A

Odbor za gospodarjenje s stanovanjsl im skladom razpisuje zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnih prostorov v ob­jektu mestni TRG 15, Skof ja l o k a :

A. Poslovni prostor, velikost približno 100 m , s pripadajočim vrtom velikosti 80 m'. Poslovni prostor je namenjen gostinski dejavnosti s pou darkom na hrani.

B. Poslovni prostor, velikost približno 550 m . v delu I. in II. nadstropja in v' mansardi Poslovni prostor je namenjen /a razne dejavnosti za enega ali vec najemnikov.

C. Poslovni prostor, velikost približno 300 m , v pritličju (Par Uzan) 3 pripadajočim vrtom, velikosti približno 120 m . Poslovni prostor je namenjen raznim dejavmostim, lahko pa je tudi obravnavan kot del poslov nega prostora pod A

Celotni kompleks objekta Mestni trg 15 je treba v celoti adap tirati, kar pomeni, da bodo morah bodoči najemniki za to za­gotoviti potrebna tinancna sredstva. Kandidati lahko oddajo tudi ponudbo za celotni kompleks. Ponudbe naj vsebujejo — navedbo dejavnosti s podrobnejšim opisom — izjavo o zagotovitvi sredstev za adaptacijo oziroma fman

čno konstrukcijo za daljše obdobje Kandidati naj oddajo ponudbe v 10 dneh od dneva objave v zaprtih kuvertah z vidno oznako NF. O D P I R A J — P O N U D B A ZA POSLOVNI PROSTOR. Najugodnejšega ponudnika bo izbrala komisija, ki jo je ime­noval Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Ponudniki bodo 0 izbiri pisno obveščeni V 19 dneh od dneva odpiranja ponudb.

l i l

Železarna jesenice Cesta železarjev H Na osnovi sklepa za delovna razmerja delovne skupnosti KSI in v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih ponovno obja­vljamo prosta dela in naloge v delovni skupnosti KSI 1. S T R O K O V N I S O D E L A V E C B, v pravni službi šifra 5571, U-5, 19. kategorija 1 oseba Pogoji: pravna fakulteta in pet let delov nih izkušenj Kandidati naj prijavnice z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne Je­senice. C. železarjev 8, z oznako »za delovno skupnost KSI«.

IC Z S M S Bohinj v ustanavljanju Bohinj, Ribčev laz 63 ponovno objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih bungalovov in notranje opreme, ki bo v petek, 19. junija 1987. ob 12. uri v prostorih IC Z S M S Bohinj v ustanavljanju. L V E S N A - delno poškodovan 2. M I C K A - delno poškodovan 3. L I P A N C A - uporaben

izklicna cena 100.000 din izklicna cena 200.000 din izklicna cena 500.000 din

Na javni licitaciji sodelujejo fizične in pravne osebe. Ogled opreme in bungalovov je na dan licitacije od 11. do 12. ure na mestu samem. Varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene bomo sprejemali na dan licitacije od 11. do 12. ure. Nakup bungalovov in notranje opreme je po načelu videno-kupljeno. Kasnejš ih reklamacij ne bomo sprejemali. Kupljene bungalove in opremo je treba odstraniti v desetih dneh po izvedeni licitaciji. Kupec plača kupnino takoj ali najkasneje v treh dneh po lici­taciji. Prometni davek ni v računan v ceno in ga plača kupec sam.

SOJXX Umro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n o sol o 64000 Kranj Škof|eloška c 6. Jugoslavi|a

Po sklepu delavskega sveta DO Sava Commerce razpisujemo delovno nalogo

D I R E K T O R DO S A V A C O M M E R C E (IPO)

Za direktorja DO je lahko imenovan, kdor poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, ko-- mercialne ali organizacijske smeri, pet let delovnih izku­

šenj, znanje tujega jezika in izpolnjevanje pogojev, določe­nih z 61. členom Družbenega dogovora o uresničevanju ka drovske politike v občini Kranj .

Za razpisano delovno nalogo traja mandat 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim opisom delovnih izkušenj sprejema Kadrovski sek tor Sava Kranj, Škofjeloška cesta 6. 15 dni po objavi razpisa.

A E R O D R O M L J U B L J A N A , p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge

i \ VRSTVO PRI Dl II 2. SALI) AKON II K U P C E V 3. ZAHTEVNO KUHANJE L FIZIČNA D E L A \ A V I O B L A G O V N E M ski VDlSCl

Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod L;VI. stopnja zahtevnosti varnostno lehnične usmeritve

— varnostni inženir pod 2 : V stopnja zahtevnosti - ekonomski tehnik pod 3 . IV stopnja zahtev nosti — kuhar pod 4. končana osemletka Delov no razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 90 dni Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu. Prijave Z dokazih o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pos I jejo v 8 dneh po objavi na naslov Aerodrom Ljubljana. 04210 Brnik. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh [>o odločitvi samou pravnih organov.

S A V S K E E L E K T R A R N E I J U B I J A N A TOZD E L E K T R A R N A MOSTE ponovno objavlja prosta dela in naloge:

OBRATOVN1 ELEKTRIČAR 1 - S T I K A L E C ZAMEN.!EVA* LEC

Pogoji: 1)S elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj, predhod­ni preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti, ustre­zna psihofizična sposobnost delavca, izmensko delo

Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom Stanovanja ni na razpolago. Prošnje o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Savske elektrarne Lju­bljana, TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica — komisija za de­lovna razmerja. Kandidati bodo obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o izb'-

bled LIP, lesna industrija n.sol.o. Bled Delovna skupnost skupnih služb Odboi za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge

HIŠNIKA - ŠOFERJA Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti dela kovinske smeri in eno le­

to delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim de­lovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh, to je do vključno 26. junija 1987, na naslov: LIP Bled, Splošni sektor, Ljubljanska 32, 64260 Bled. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po sprejetem sklepu odbora za delovna razmerja.

SGP GRADBINEC

L E T KRANJ v .

ALPETOUR SOZI) AI .PKTOUK 64220 ŠKOFJA LOKA SOZI) Alpetour razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta Creina Alpetour, DO za proizvodnjo in servisiranje kmetijske mehanizacije Kranj, dela in naloge

1. POMOČNIK P R E D S E D N I K A K P O ZA TEHNIČNO PO­DROČJE - TEHNIČNI V O D J A ni reelekcija) Poleg pogojev, predpisanih v 511. čl. ZZD, in pogojev iz druž­benega dogovora o uresničevanju kadrovske politike« v občin', morajo kandidati izpolnjevati se naslednje jjogoje: —- visoka ali višja izobrazba strojne smeri — 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj — pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. Na podlagi sklej>a komisije za delovna razmerja DO Creina Alpetour Kranj objavljamo delu in naloge

2. VODJA domaČe PRODAJE ponovitev objave) Kandidati motajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnje­vali še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba strojne, ekonomske ali komerci­

alne smeri — 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj — pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne ponudbe /. opisom dosedanjih delovnih izkušenj in do­kazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati poš­ljejo v 15 dneh po objavi razpisa v časopisu nu naslov: SOZP Alpetour, kadrovski sektor Skofja Loka, Titov trg 4 b z ozna­ko »za razpis«. Delavski svet se bo O izbiri kandidatov odločil v 60 dneh p° končanem zbiranju prijav. Kandidate bomo o izbiri obvestili v

15 dneh.

Stovenijeles i ssns industrijs n sol o Moja 05280 Idrija tel

065,71 855

P O S R E D N I K

fciggJM K o k r i c a

sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, špo r tna oprema...) tel.21 4 6 2

h u d i b o l o / n i n a s je /.a v e d n o z a p u s t i l n a s l j u b l j e n i tnoz , o č k a , s i n , b r a l , s t f i c

i n s v a k

F R A N C K F R N

' o g r e b d r a g e g a p o k o j n i k a bo v t o r e k , 23 . J u n i j u 1987, o b 16.30 n a p o k o p a l i š č i 1

V l l i t n j a b .

Ž a l u j o č i : { e n a T o n č k a , b« i M a r j e t k a . ^ u Igor , m a m a , b ra t j e , s e s t r e i n d r u g o s o r o d s t v o

& 1 U O G L A S I 9 6 0

t g r t a J 1 A 1 6

g f r a r a i M i r o l i

Resnemu kupcu p rodam kakovo-*'en KASETAR tehn ichs RSM 225 MX P° ugodni ceni 17 S M . Salko Mandžo, !llg!g_Pijade 5, Kranj, te l : 2 8 - 5 3 3 9881

Vodarn nove 200 W disco bokse ! ^ o v o Z 7 9888 T P r o d a m barvni TV ris, ekran 64 cm. . ! * ! ^37 -613 9891 gYpP r°dam dobro ohran jen šivalni

n O j danica e lekt ronic v kovčku in p r a l n o DESKO to rnado Jerkovič, Pi !i?!lgya_76, Šenčur 9894

Nov VIDEOREKORDER VHS san-r g

u n 9 sony TC 8 - 4 5 0 in vvalkman, ste-T . s r >emanje pogovorov , p rodam • - ! I i 2 7 j - 4 1 J 9898

, c ? 0 d n o P r °dar r i nov TRAKTOR ze-• C l j f ^ j e n k , Jezerska c. 24 9904

K p r o d a m re fo rm KOSILNICO. Jaka < S U ^ č j č , Ml inska 20, Bled 9906 . P r o d a m 2 KASETOFONA toshiba in - J l ^ J e L ^ 2 8 - 1 5 9 9906

R Prodam OBRAČALNIK mara ton 140 < ! !gdhom 49, Zg.Gorje 9923 8 ^ Prodajam BBD elect ron echo 60n Z ° ' v e r n a v h o d o m a za mik ro fon ho i 0 r i n a ' bas, t reble, delay, repeat, ec-< d g ^ g j j j n 2. T e l : 6 1 - 0 5 9 9934

Prodam barvni TELEVIZOR grund ig <5!?Pj lMom. Tel.: 2 3 - 6 1 2 9943

P i o n r O C * a m Prenosni č rno beli TV šam-u n za 10 S M . Zdravkovič , Planina 35

9950

višnja S z skoraj nera-

Prodam šivalni STROJ p a r i c o ?'J6n star dve let i ,

9962 r za I3 S M Vanda Karakaš, Kidri

~ ~ ^ _ ^ J e s e n ' c e

f U n ? e n z o r ! k i barvni TV, ekran 66, tele-vaf l n ' P r ° d a m za 20 S M . Oprešniko ^ * [ a j ^ _ t e l . : 2 6 - 0 9 8 po 17. uri 9963 ^P i she r STOLP s is tem 58, brez gra--^-iPj^a^prodam. T e l : 60 - 149 9972 g 0 r ^ 9 ° d n o p r o d a m glasbeni CENTER § k

e r , j e s 60 W zvočnik i Puštal 92, - ^ L o k a 9976

$kQ § ° ^ n o p r o d a m te rmoakumu lac i j ^ r a 7, 4 ' 5 K W ' s t a r o 4 l e t a B ° i a n

dor^i f a t 0 P ° ' i e 4 . Kranj, te l . 2 8 - 2 6 9 , - - i ^ d j a n ^ 9987

l e t i P i ° ? a m barvni TV ei niš, star dve - - ^ M 0 6 1 ) 841 - 5 1 8 9993 k 6 n

r o d a m rabl jen barvni TV te le fun £ > 0 ^ i ekran. Tel.: 78 - 032 9995

0 H ^ i n o Prodam GOLF JGL I. 1982 11.339° ° h r a n ' e n - 54000 km. Tel:

2 a i a ° d a m LADO SL za 1.6 M. Andre j telo« ^ r a n k Cesta Staneta Žagarja 8, Don . 2 1 0 7 9 ° 9 l e d ( d a n e s ) torek \POJdne

n j j ^ d a m MOPED T 12, dobro ohra < ! l j ^ a v ć i ć e 20 9421 I,fi Prodam zelo d o b r o oh ian jen V W Prev' s t a r 5 l e t . 2 3 ceno 8.300 000,

v °zen ih 58 000 km Tel 2 4 - 4 1 9 s 9459 1g 7 o

P r odam CITROEN DS 19. letnik T 6 i . Potreben manjšega popravi la • ^ 2 2 - 085 9884

s ' r e h ° d a m MOTOR, predn je steklo in • ^ - p S ^ Z j O I Tel 46 379 9885

t | e ' 0 d a ' » avto I A D A s,mi, i t , i , stai (i ^ ^ S g ^ u S n i k o v a 3, Šenčur 9887

B U T ° i d a m d e , e z a B M W s e r i i a 3 i n

I972 7 ' K A za FORD ESCORT, letnik " ^ ! g j _ 7 9 - 920 9889 ke|. r ° d a n i Z 101, letnik 19/8 Vojko Ki ~^<T!g5orieva 6, Kranj , popo ldan 9895 Prv a * r e d r >o d o b r o ohran jen FIAT 850, $M ^ g i s t r a c i j a 1977, p rodam za 30 * * < j £ £ 2 4 _ 9 7 1 9905 P b e ' ^ e r n nepoškodovano st reho in 1 Ol p- *a desna prednja vrata za Z ^ I g g i t e r a n Tel 74 - 094 9910 T6| / P d a n i |«, v „ m A l NIKI za t ičota " < ~ ^ 2 8 7 9915

l 9 7 7J o o d n o p r o d a m Z KOMBI , letnik

i J f tn U ) n o Vo jko Maiet .č , Tomšičeva

^ ^ g n j c e 9916 f » r ) 0

r ° d a m 2 ' 0 1 . I , ! , m k 1 < J / ' ' ^ - p l l g n o leto Tel. : 47 - 064 9917

l 9 7 6r ° d a m Z 750, prva registraci ja

'9 kj m e n j ; i n a p ločevina Cegelnica ^ £ k J ° _ _ 9918 8 i « n i L ° ? 8 , n F I A ' ; - , ( ) Kunstel j , Pot v

9919

^ O L O * * ! 3 " 1 Športno moško in žensko " ^ : , B e n e d i k o v . i 2, Kranuj 9921

'3 ft0dar" 4 „ „ v « ( . U M I M 601 15b - O U l a r , Srakovl | . )4, Kranj 1(KK)1 r.ikovl|t

• o T Iti 780 popo ldan

S 0 ) a ' ' ' I ADO M(K) ( im / , . 1 An ton

' <°0. tAl '

B e i a a S l l s k n l l r u š , v o K o r ° š k a r)0

V a o ' na prireditve ob praz l Q

a n H ' 90 letnice delovanja in I 9 3 n

p e , L ' K ^ dne 26 junija, ob sil$k n a ' ) 9 ' 0 ( 1 s e k , o r s k e 9 a

?g e v a|i; ter v nedeljo, dne p a r a ' U n ' i a . ob 11 uri na ogled ob D

6 Uasilcev in narodnih noš Or 0Jl. e W e m ii novega gasilskega k e 9 a avtomobila in ob

3 Uri na

čilsko veselico

b Q

b

|

0 g a ] l m srečelovom /a ples 9 r a l Bornjesavski kvintet

. s K o r o š k e B e l e

Prodam Z 101 B, letnik 1979, regi­st r i rano do maja 1988 Tel.: 8 9 - 1 8 4

9925 Prodam J U G O 45, letnik 1984, regi­

str i ran do aprila 1988. Tel.: 2 3 - 9 7 6 , od 18. do 20. ure 9927

Proda m Z 750, letnik 1971, neregi­str i rano, v voznem stanju Tel.: 83 - 537 9930

Prodam HONDO CX 500, sefvisira-no v Avst r i j i , letnik 1980. Andre j Štan-cer, Begunjska 1, Tržič, tel . : 5 0 - 826

9931

Prodam GOLF, letnik 1979, tel : 8 9 - 1 6 5 9935

Prodam MOTOR MZ de lux Tel.: 41 - 0 5 3 9938

Prodam dobro ohran jeno di rkalno KOLO, f rancoske znamke, in nov FO­TOAPARAT. Tel.: (061) 5 2 - 4 6 9 9939

Prodam GOLF, letnik 1977, cena 150 S M . Ferjan, Sp. Laze 4, Zg. Gorje 9940

R 18, star 4 leta, ugodno p rodam Tel.: 2 8 - 3 6 0 9945

Prodam Z 750, letnik 1972, zelo po-ceni. Sv.Barbara 9/a, Skofja Loka 9951

Prodam TOVORNJAK FAP 13 - 14 SK, dvod i ferenc ia len kiper, letnik I979, brezhiben, regis t r i ran, cena 480 S M . V račun vzamem osebni avto. Av topre-vozništvo Braco Čehič, Janežičeva 3, Tržič, t e l . : 5 1 - 1 8 7 9954

Prodam ŠKODO S loo, celo ali po de l ih . T e l : 2 8 - 5 3 1 9955

Prodam Z 101, letnik 1977. Prosvet-na 2, Jesenice (Koroška Bela) 9956

Prodam zelo dobro ohran jeno gara-žirano Z 101, letnik 1979. Dorfar je 36, t e l . : 4 4 - 6 7 7 9960

Ugodno p rodam FIAT 750, letnik 1974, registr i ran in vozen. Janez Rep, Gradnikova 125, Radovl j ica 9961

Prodam Z 101, letnik 1979. Borut Zi-herl , Sr.Bi tnje 90, Žabnica 9966

JAVVO 350, letnik 1979, p rodam. T e l . 7 7 - 3 5 8 9967

Prodam J U G O 45, dob ro ohran jen, letnik 1981 Majda Livk, Kovor 7, Tržič

9970

Prodam 4 nove BLATNIKE in luči za V W . Mi lan Šubic, Dašnj ica 60, Železni-ki. te l . : 67 - 1 6 8 9974

Prodam Z 750, registr i rana do juni ja 1988, za 43 S M . Kušar, Vešter 10, Skofja Loka, t e l : 6 2 - 8 5 5 9980

Prodam karambol i rano 101 za dele, cena 20 S M . Srečo, t e l : 4 0 - 0 2 8 9982

Prodam t o m o s AVTOMATIK , letnik 1984. T e l : 4 0 - 0 4 3 9983

Prodam IMV RENAULT R 4 GTL, le-tnik 1983 Slavko Sitar, Mošn je 36/a, Radovl j ica, tel . : 79 - 044, od 15. ure da-Ije 9984

Prodam JETTA, letnik 1982 JL, pre-voženih 45.000 Tel.: 7 4 - 3 2 1 , popo l ­dan 9988

Prodam alumin i jast i KASON za za­stavo 650. V račun vzamem rabl jen av-to z dop lač i lom. Tel.: 2 4 - 9 3 5 9989

Prodam Z 750, letnik 1976, za rezer­vne dele Mih3 Pogačar, Sp. Gorje 51

9994

Prodam MOTOR DKV 175, nekaj ženskih in o t rošk ih KOLES ter d ia ton i -čno H A R M O N I K O za 20 S M Tenet iše 12 9996

Zastava 750, letnik 1974, vozen, ne regist r i ran, poceni p rodam ali zame n jam za m o p e d Menc inger , Ribno 104, Bled 9998

ž i v a l i Prodam manjše in večje PRAŠIČ

KE Stanomk, Log 9, Skofja Loka 9545

Prodam 7 tednov stare granaste PETELINČKE Cena 600 din Stanomk, Log 9, Skof ja Loka 9546

Prodam črne PUDLJE z rodovn i kom, od l ičn ih staršev Romšak, Pod l jubel j 82 9554

Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 100 kg, in rjave PISKE Posavc 123, Podnart 9791

Prodam 15 mesecev staro TELICO s imenta lko L jubno 104 9902

Prodam osem tednov staro TELIČ KO križanko Peternel j , Podbrezje 145

9908 Prodam 5 tednov starega BIKCA

Močnik . Medvode na Klancu, č a r m a nova ul 2 9912

Prodam mlado viso kobre jo KRAVO simenta lko, dob ro m lekanco Popova 2, Tržič 9914

Prodam / dni starega BIKCA si menta lca Zupan, Jezerska c 93/d, tel : 3 9 - 7 5 2 9946

Prodam 6 tednov staro TELIČKO M o ž j a n c i ') Preddvor 9952

Prodam devet mesecev brejo TELI CO Zadraga 15, Dupl je 9965

Prodam KRAVO simentalko, pred t ret |o te l i tv i jo Zatrnik 81 Zg Gorje

'«968

Prodam JARKICE, sor te prelux, pr i ­znane nesnice. Urh, Zasip, Reber 3, Bled 9992

I s t r e š n a o k n a /

S i R

mira Radovljica Tel. : 75-036

L- / . / L r a z n o p r o d a m Prodam JADRNICO S 375 s pr iko­

lico. Tel.: 75-343 Prodam ŠOTOR »Makarska« za štir i

osebe. Te le fon: 70-131 (int. 8S) od 6—14. ure.

Prodam klavirsko H A R M O N I K O melodi ja 48 basov, rabl jena eno leto, za po lov ično ceno ali po dogovoru . Tel : 2 6 - 2 4 8 9709

U g o d n o p rodam podokvi r je za na­penjan je sl ikarskega platna, vel ikost i 100 x 100 c m in večje. Strahin j 25, po­po ldan 9710

Prodam do lgo belo po ročno OBLE­KO št. 38. Hribar, Pipanova 78, Šenčur

9899

Prodam ŠOTOR za 5 do 6 oseb, f rancosk i , in železna t ipska VRATA. Tel . 3 3 - 8 8 9 9909

Prodam brako PRIKOLICO. Tel.: 3 9 - 3 9 7 , popo ldan 9913

Prodam g lobok i tal i janski o t rošk i VOZIČEK. Tel.) 3 3 - 7 7 3 9924

Prodam 16-colski VOZ in avtoradio. Tel.: 7 7 - 3 8 4 9926

Prodam gumi VOZ (gumiradel ) . Tel : 2 4 - 7 3 0 , od 15. do 17. ure 9929

Prodam komple ten dobro ohran jen kombin i ran uvožen ot rošk i VOZIČEK sive barve, za 7 S M . Bohinc, Cankarje-va 17, Tržič, tel . : 5 0 - 4 2 2 9936

Prodam VOZIČEK peg ( kombmi ran, zelen žamet, in avtosedež), zlo­žljiv športn i peg, moder , z ibelko z jog i -j em , sta j ico, nahrbtn ik in pralni STROJ gorenje. Tel : 3 4 - 156 9937

Prodam novo J A D R A L N O DESKO z op remo. T e l : 4 5 - 3 1 2 , popo ldan 9941

Prodam konjsko OPREMO Naslov v ogl . odde lku 9944

Kraški TERAN p rodam. Tel.: (067) 74 - 054 9949

Prodam 20 m 3 DRV. Naslov v ogl . odde lku 9953

Prodam skobelne nože, dolž ine 25 c m , tla za Z 750 (desna stran) in 2 gu­mi , z imski , malo rabl jeni , za Z 750. An­ton Tavčar, Hrastova 3, Bled, te l . : 77 - 887 9957

Prodam Z 750, letnik 1982, in rabl je no spaln ico po ugodni ceni. Lindič, Čopova 19, Lesce, tel. : 7 5 - 460, dopo l ­dan int 72 9964

Prodam ŠOTOR, rabl jen tr i sezone, za 6 oseb Ogled v torek od 16 do 20 ure. Tine Šuštar, Poljanska cesta 23, Skofja Loka 9977

Prodam ch icco ot rošk i VOZI ČEK marela m M A R M O R v kosih za veneci -alski tlak, 20 m 2 Piskač, Kidr ičeva 32, Skofja Loka ,, 9978

Prodam črno bel TV jasna, star dve let i , g lobok otroški VOZIČEK t r ibuna in ZIBELKO z op remo Zelič, Križe 18, te l . : 5 7 - 2 6 0 9981

Prodam starejšo mar lesovo KUHI NJO in stensko ob logo ruska češnja ter nov topl i POD Mari ja Čeč, Zg Bit nje 47 9769

Prodam BARSKI PULT s t remi stol i - smrekov les Omejc, Kolodvorska 7

9903 Prodam HIDROFOR, 180 l i t rski, in

l i toželezno BANJO Tel 39 328 9920

Prodam vikend PARCELO v Javor-niških rovt ih - Pristava, 500 m 2 , z g radben im dovo l jen jem in g radben im mater ia lom ter les za brunar ico v vel i ­kosti 6 x 5 m. Tel.: 8 2 - 0 6 4 popo ldan

9959

s t a n o v a n j a 10 km iz Kranja p rodam novo, v isoko-pr i t l ično hišo. Ši f ra: V isokopr i t l ična

8882

Dajem delavnico v na jem. Tel.: 26 - 275 9900

Trič lanska družina išče stanovanje v Škofj i Loki ali okol ic i za dve leti. Tel.: 6 1 - 4 6 1 , int. 27 Tatjana 9702

Dekle išče sobo v Kranju (okol ica). Š i f ra : Možna pomoč starejši ženski ali p redplač i lo 9883

O d d a m v najem opreml jeno eno-sobno stanovanje Naslov v ogl . od ­delku 9922

Opreml jeno garsonjero v Kranju na jamem. Dami jan, tel . : 2 7 - 2 9 0 , od 6. do 14. ure 9985

Ekscentr ično S T I S K A I N I C O 15 20 ton vzamem v na jem ali kup im Tel 24 415 9793

p o i e i i l

Parcelo zamenjam za garsonjero Tel 26 315 9897

V 7H l e t u S t a r o s t i n a s j e z a v e d n o z a p u s t i l a n a š a d r a g a m a m a . s t a r a m a m a i n s e s t r a

F R A N Č I Š K A M A L O V R H r o j . S o v i l I C i / K r a n j a

I ' o j j r o h h o v s i o d o , 2 4 j u n i j a 1 i * H 7 . o b 15. u r i n a k r a n j s k o t u p o k o p a l i š č u

Z A I . l J J O C l : s i n J o ž e / d r u ž i n o , s e s t r i M a r j a n i a i n I . t i -cija ter d rago s o r o d s t v o

Prodam nov ŠTEDILNIK ( 2 pl in, 2 elektr ika), še or ig inalno zaprt, cena 15 S M Tel 65 - 1 9 6 9928

Prodam termoakumulac t jsko Pl Č" 4 KW Ogled po 20 uri zvečer Janez Cilobevnik, Cankarjeva 32, Radovl j ica

9942 Prodam nerabl jeno vel iko h ladi lno

SKRINJO LTH, garanci ja potekla Tel : 60 568, popo ldan 9971

Ugodno prodam OMAMI in M l / O za dnevno sobo Tel 61 802 9973

k u p i m Kup im MOTOR za mo to rno kolo

D K W RT 250 S, letnik 1956. T e l : 2 4 - 3 5 7 9892

g r a d b e n i m a l . Prodam 500 kg betonskega ŽELE­

ZA. Cena 280 din za kg. Tel.: 7 0 - 2 3 3 , popo ldan 9882

Prodam DIMNIK kip s tu l javo 0 20, 20 c m 2 ta lne PLUTE in ro leto za okno 220 x 180 cm. Tel.: 4 7 - 181, po 15. uri

9886 Ugodno p rodam 2500 kosov kera­

mičn ih ploščic 20x10 c m in 80 kg lepila radokal Ogled od 17.-ure dal je. Cene, A. Rabiča 43, Mojs t rana 9890

Dve rabl jeni okni z ro leto 110 x 70 in garažna vrata poceni p rodam. Voklo 70L Šenčur 9901

Prodam 6 cm STIROPORA Ul. 26 jul i ja 12. Naklo 9932

Prodam večjo kol ič ino SKAL. Ko-tnik, Adergas 46, tel . : 42 - 373 9933

Prodam CEMENT. Vogl je 88 ' 9947 Prodam enoosno železno pr iko l ico,

nosi lnost 2 ton i , p r imerno za manjš i t raktor. Tel.: 7 5 - 3 3 2 9958

Prodam mode l i rno OPEKO HB 6: Naslov v og lasnem odde lku 9969

Prodam staro st rešno OPEKO bo-borvec Gregorč ičeva 9, tel . : 23 — 317

9986 Ugodno p .odam 2 toni fasadnega

PESKA zreče krem barve Bernarda Li-kozar, Trg Davorina Jenka 6, Cerkl je

9997 Zelo ugodno p rodam GRADBENO

BARAKO. Tel.: 25 981 interna 258

z a p o s l i t v e "Med d o p u s t o m iščem delo v gost i l ­

ni Naslov v ogl . odde lku 9671

Zastopnike za proda jo knj ig za o t ro ke iščemo Šifra: Komunikat ivn i 9673

GOREJCI, POZOR! Komun ika t i vn im osebam nud imo honorano delo. Vi kendi , lastni prevoz. Ši f ra: Boljši s tan­dard 9893

Potn ikom, ki so pr ipravl jeni delat i ob sobotah in nedel jah, nud imo dober zaslužek. Priložen naj bo kratek življe­njepis Ši f ra: Dober v ikend 9896

Avtol ičar ja, kval i f ic i ranega ali pri učenega, takoj zaposl im. OD dober Avto l ičars tvo Močn ik , Br i tof 162, k ran j

9948

Iščemo žensko za č iščenje gost in skih pros torov Delo od ponedel jka do petka 3 ure dnevno. Pr imerno za upo­kojenko. Zaslužek dober. Pavle Dem šar, Ti tov t rg 10, Skofja Loka, te l . 6 0 - 0 7 7 9975

Takoj zaposl im KV ali PKV PLE SKARJA Samsko stanovanje zagoto vl jeno. OD od 20 do 30 S M . Tel : 23 - 143 9990

Gost i lna BENEDIK Kranj, Benediko va 21, tel . 2 8 - 0 3 0 , takoj spre jme NA­TAKARICO v redno delovno razmerje Nedel ja in ponedel jek prosto. 9991

Sp re jmem na d o m pletenje makra meja š i f ra Makrame 9979

O B V E I I I I A ~ K o n c Alojz, Predelava mesa Naklo,

tel 47 618, obveščam cenjene stran ke. da bo t rgovina zaprta od 6 juli ja 1987 do 4 avgusta 1987 zaradi letnega dopusta 9179

Izdelava fasadnih odrov s svo| im mate r ia lom, cena 1500 dm za m 2 do 30 dn i Tel 7 0 - 3 8 4 9995

Skupina ZIDARJEV dela fasade In teresent i naj k l ičejo po te le fonu 33 - 276 9999

STROJ s pogodben im de lom, m o žna popo ldanska obrt. p rodam Franc Kranjec. Pristava 10, Tržič 10000

GARAŽO na Planini p rodam Šifra Vrečkova ulica 9679

V S P O M I N

2 2 . j u n i j a m i n e v a t r i l e t a , o d k a r j e z a v e d n o o d š l a o d n a s d r a g a ž e n a i n m a m i c a

M A R I N K A P E T E R N E L J V s e m , k i s e j o s p o m i n j a t e , i s k r e n a h v a l a .

N J E N I N A J D R A Ž J I

K o p r i v n i k , j u n i j a 1 9 8 7

Z A H V A L A

O b b o l e č i i z g u b i d r a g e m a m e , s t a r e m a m e i n s e s t r e

C I L K E Z U P A N i z R e č i c e p r i B l e d u

s e i s k r e n o z a h v a l j u j e m o z n a n c e m , s o s e d o m i n s o r o d n i ­k o m z a s o č u s t v o v a n j e , i s k r e n a s o ž a l j a i n p o d a r j e n o c v e t j e . Z a h v a l o s m o d o l ž n i p r e d v s e m t u d i z d r a v s t v e n e ­m u o s e b j u b o l n i c e J e s e n i c e , s o d e l a v c e m G G B l e d , G o r . L e k a r n e S S S K r a n j i n d u h o v n i k o m a z B l e d a i n

J e s e n i c . Ž A L U J O Č I V S I N J E N I

B l e d , 1 7 . j u n i j a 1 9 8 7

Z A H V A L A

O b b o l e č i i z g u b i n a š e d r a g e s e s t r e , t e t e i n s e s t r i č n e

M A R I J E E R Z A R M a t i j e v č e v e M i c k e i z G r a d a 3 8

s e i s k r e n o z a h v a l j u j e m o s o r o d n i k o m , s o s e d o m i n

z n a n c e m , k i s t e j o s p r e m i l i n a z a d n j i p o t i t e r j i d a r o v a ­

l i c v e t j e i n v e n c e . I s k r e n a h v a l a d r . B e l e h a r j u z a z d r a ­

v l j e n j e i n g . ž u p n i k u z a o p r a v l j e n o b r e d . V s e m . k i s t e

s o č u s t v o v a l i z n a m i , š e e n k r a t i s k r e n a h v a l a .

V S I N J E N I

G r a d , 1 7 . j u n i j a 1 9 8 7

Z A H V A L A

M i n e v a m e s e c d n i , o d k a r n a s j e t r a g i č n o z a p u s t i l l j u b l j e n i m o ž , o č k a , s i n , b r a t i n s t r i c

F R A N C I

T I B O L A i z R a d o v l j i c e

Ž e l i m o s e i s k r e n o z a h v a l i t i v s e m , k i s t e n a m i z r e k l i s o -ž a l j e , m u p o d a r i l i c v e t j e i n g a s p r e m i l i n a n j e g o v i z a d ­n j i p o t i . O s e b n a h v a l a s o s t a n o v a l c e m G r a d n i k o v e 1 1 9 i n 1 1 7 t e r d r u ž i n i T r i p l a t . H v a l a s o d e l a v c e m D e l i k a t e s e i z L j u b l j a n e , E l a n u i z B e g u n j , M u r i i z M u r s k e S o b o t e , V i a t o r j u L j u b l j a n a , t o v a r i š e m i z W U R a d o v l j i c a i n p e v c e m Z u p a n . H v a l a v s e m p r i j a t e l j e m i n z n a n c e m , k i s o n a m v n a j t e ž j i h t r e n u t k i h s t a l i o b s t r a n i . V s e m š e

e n k r a t i s k r e n a h v a l a .

V S I N J E G O V I

R a d o v l j i c a , 1 7 . j u n i j a 1 9 8 7

Z A H V A L A

O b s m r t i n a š e d r a g e m a m e , b a b i c e , p r a b a b i c e i n t e t e

A N G E L E

M O R E

A N G E L E

M O R E

s o i s k r e n o z a h v a l j u j e m o s o r o d n i k o m , p r i j a t e l j e m , s o ­s e d o m i n z n a n c e m , Z v e z i b o r c e v H o t a v l j e , p r a p o r š č a ­

k o m i n g . ž u p n i k u z a l e p p o g r e b n i o b r e d .

V S I N J E N I

H o t a v l j e , j u n i j a 1 9 8 7

V \ \ \ . l e t u s t a r o s t i n a s j e z a v e d n o z a p u s t i l l j u b l j e n i m o ž , o č e ,

d e d i n p r a d e d

J A N E Z Z I B E R T D o I n o v a t a s S u h e

S l o v o o d p o k o j n i k a b o v t o r e k o b 16. u r i i z p r e d h i š e ž a l o s t i n a S u h i 14 .

Z a n j i m ž a l u j e m o : ž e n a I v a n k a , o t r o c i R o k , J a n e z , T o n e , J o ž i c a , P e t e r , P a v e l , M e t k a , M a r t i n , L u č k a , J o ž a i n S o n j a Z d r u ž i n a m i t e r d r u g o s o r o d s t v o .

S u h a , K r a n j , S u t n a , V i s o k o , H o t e m a ž e i n M a č e p r i P r e d d v o r u

N O V I C E I N D O G O D K I

G o s t j e i z L i e c h e n s t e i n a o b i s k a l i Š m a r j e t n o g o r o

Angela Wachter: »Prepričana sem v uspeh«

Gradnja zunanjega lesenega objekta — Foto: J. Košnjek

Š m a r j e t n a gora, 19. juni ja — Urejevanje Š m a r j e t n e gore se nadaljuje z n e z m a n j š a n o intenzivnostjo. Pomembna po­pravi la opravljajo v sami zgradbi, l ično podobo pa tudi že dobiva vr t oz i roma terasa. Tesarj i i n mizar j i gradijo oko­lju pr imerno brunarico oziro­m a zunanji gost inski prostor, k i bo lahko povsem samostoj­no obratoval, brez povezave s hotelom. Projekt i za celovito ureditev Š m a r j e t n e gore so narejeni. Dela bo še vel iko i n če bi ležalo samo na plečih po­sameznika , bi že obupal. Dela­mo po cele dneve, pravijo gra­ditel j i , pa tudi,ko se stemni, ne odnehamo.

V petek popoldne so grad­bišče na Š m a r j e t n i gori obi­ska l i zan imiv i gostje. Š m a r j e t ­no goro je obiskala nova last­nica ozi roma kupec propadajo­čega objekta A n g e l a Wachter iz Schaanav Liechtens te inu .k i

Angela VVachter, zadovoljna z razvojem projekta na Šmarjetni gori

je leta 1938 zapust i la rojstno vas Luže in se uvel javi la kot gost inka in hote l i rka v L i -echtensteinu. V e l i k ugled uživa

K r a n j s k e s r e d n j e š o l e o p o z a r j a j o

Spet se zbirajo črn i oblaki Kranj, 18. junija — Po kratkotrajni razjasnitvi se spet zbi­rajo črni oblaki in pravočasno že l imo opozoriti nanje. Ta­ko lahko razumemo delegatsko vprašanje, ki ga bodo kranjski sindikati zastavili v republiški skupšč in i glede s labšanja materialnega položaja srednjega šolstva.

Slabšanje materialnega položaja srednjega šolstva je predsedstvo kranjskega sindikata obravnavalo v petek na se­j i . Srednje šole v občini so j ih namreč opozorile, da je spet »uzakonjeno« zaostajanje njihovih osebnih dohodkov, k i so bili konec lanskega leta dokaj izenačeni z gospodarstvom. Iz­boljšanje je bilo torej le kratkotrajno.

V Sloveniji je bila v letošnjem prvem polletju kot merilo sprejeta 11-odstotna rast sredstev za osebne dohodke glede na lanski december. V Kranju pa bodo d ružbene dejavnosti lahko za 60 odstotkov glede na povprečje lanskega leta pove­čali sredstva za osebne dohodke. Srednje šole opozarjajo na ta razkorak, dodajo pa, da j im obljubljenih 11 odstotkov repu­bliška izobraževalna skupnost še ni poravnala, čeprav se prvo polletje izteka.

Tudi iz naslednje primerjave je razvidna »uzakonitev« za­ostajanja. Republiški izvršni svet je od 1. junija dalje kot naj­nižji zagotovljeni osebni dohodek določil znesek 86.500 dinar­jev, v republiški izobraževalni skupnosti pa na jenos tavnejše delo vrednotijo z 71.400 dinarji, kar je 17,5 odstotka manj. Takšno zaostajanje pa se nato p renaša na vse kategorije de­lavcev v srednjem usmerjenem izobraževanju.

Ob tem opozarjajo, da bodo v novem šolskem letu progra­mi prenovljeni, ocenjujejo, da bodo zahtevali 14 odstotkov več sredstev. Tega bremena pa ne morejo prevzeti učitelji, saj že zdaj odhajajo drugam, bolj kot v zadnjih letih; tudi razpisi za nove so često brez odmeva.

Kranjske srednje šole pa imajo težave tudi z vzdrževa­njem šolskih stavb, saj imajo za ta namen tako malo denarja, da komaj preprečujejo še večjo škodo. Tudi letos bodo na­mreč prejemale le 20 odstotno amortizacijo nepremičnin .

Dodaten problem pa je dejstvo, da se sredstva za usmer­jeno izobraževanje oblikujejo iz dohodka delovnih organizacij in ob sedanjih prispevnih stopnjah je zaradi slabših gospo­darskih razmer dotok sredstev manjši za okoli 40 odstotkov.

M . V.

Mravlje in Močnik odlično tekla

Kranj, 22. junija - Prvega svetovnega prvenstva v teku na 100 kilometrov sta se ude­ležila tudi naša supermara tonca Dušan Mravlje in Pa­vel Močnik. Med 2200 tekači, med katerimi so bil i vsi naj-h< >l i si supermaratonci, ki se s tekom ukvarjajo poklicno,

sta se odlično odrezala. Du­šan Mravlje je zasedel osmo mesto. 100 kilometrov je pre­tekel v 6 urah in 56 minutah, Pavel Močnik pa je bil dva najsti. Tekel je 7 ur in tri mi­nute. Zmagal je Španec Cata-lan, ki je tekel 6 ur in 19 mi­nut.

v novi domovini i n je kljub 72 letom še polna energije in ve-lje za delo, č e p r a v jo vedno bolj vleče, da bi se v rn i l a v do­movino. Otroci nadaljujejo njeno tradicijo, i n to zelo uspe­šno . Ange la je pripel jala s se­boj poln avtobus prijateljev in znancev, tudi hotelirjev oziro­m a tu r i s t i čn ih delavcev, k i j i h je zanimalo, kje je pravzaprav Ange la doma in kaj namerava zgradit i v K r a n j u . Skoraj en teden so vandra l i po Slovenij i , b ival i so na Bledu , na Š m a r j e ­tni pa je b i l k o n č a n njihov obisk, k i najverjetneje n i zad­nji .

»Šmarjetna se mi je zdela vedno privlačna, od trenutka, ko sem bila prvič tu. Pred tre­mi leti sem bila zadnjič in odloči la sem se, da bi jo kupi­la, saj cena za naše razmere niti ni bila tako visoka. Po treh letih sem ponovno tu in zadovoljna sem s tem, kar so že naredili. V naši rodbini je pač tako, da skupaj držimo, da pomagamo drug drugemu, in če eden odpove, poprime drug. Tudi zaradi tega sem prepri­čana, da mora n a l o ž b a , v Šmarjetno goro dati rezultate in to prav kmalu, da se bosta vloženi denar in trud obresto­vala.«

Za p r i j e t n e j š e r azpo ložen je ob obisku Angele in njenih prijateljev na Š m a r j e t n i gori je poskrbel kvintet Alpskega s m u č a r s k e g a k luba Tr ig lav iz Kran j a , katerega godci so A n ­geli Wachter podari l i fotogra­fijo z njihovega zadnjega obi­ska v Liechtensteinu in se j i za­hval i l i za gostoljubje.

J . Košnjek

N a G o r e n j s k e m m a n j k a z d r a v i l

Kdo se ne boji posledic? Kranj — Tako prazne lekarni­ško police v gorenjskih lekar­nah v zadnjih desetih letih še niso bile. Najbolj manjka zdra­vil za srčne bolnike in za slad­korno bolezen. Na nekatera zdravila je treba čakati tudi po nekaj tednov.

Gorenjske lekarne so imele še v začetku tega leta dvomesečne zaloge zdravil, zdaj pa je založe-nost zdrsnila na 35 dni. Nekate­rih zdravil pa je le za eno do­poldne ali še manj. Takšno sta­nje na lekarniških policah je po­sledica letošnjih vladnih ukre­pov, zaradi katerih farmacevt­ske tovarne ne morejo uvoziti surovin za izdelavo zdravil, ali pa so cene teh zdravil tako niz­ke, da j ih v lastno izgubo ne mo­rejo več izdelovati. Da bi bila za­drega še hujša, so v zdravstve­nih skupnostih znani ukrepi zmanjšali sredstva, ki so j ih skupnosti namenjale za zaloge zdravil. Posledice tega bodo ob­čutne še v naslednjem letu. V le­karnah, tudi v gorenjskih, že skoraj vsakemu tretjemu bolni­ku z receptom odgovarjajo z »ni­mamo«. T a k š n a situacija na tr­gu zdravil bi morala komu pov­zročiti glavobole, saj končno premalo zdravil lahko pusti po sledice tudi na zdravju prebival stva. Očitno pa tam, kjer krojijo takšno politiko, tega še niso do-

J e , i - L. M .

B l e j s k i t r g o v c i s e n e s t r i n j a j o , d a m o r a j o j u n i j a i n s e p t e m b r a z a p i r a t i t r g o v i n e o b d e v e t i h z v e č e r

V devetnajstih dneh za pet tisočakov prometa

Bled, 19. junija — Odlok o poslovnem času v turistični sezoni določa, da morajo biti trgo­vine v turističnih območjih radovljiške občine odprte od začetka junija do konca septembra do devetih zvečer. Sedem trgovskih organizacij je že maja zaprosilo radovljiški komite za družbeno planiranje in gospodarstvo oziroma izvršni svet, da bi dala pobudo za spremembo odloka, po katerem bi lahko junija in septem­bra, torej pred glavno turistično sezono in po njej, zapirale trgovine uro prej. Prošnjo so ute­meljile s tem, da je v teh dveh mesecih med osmo in deveto uro zvečer zelo malo kupcev in prometa. Izvršni svet je predlog zavrnil in od trgovskih organizacij zahteval, naj spoštujejo odlok.

»V četr tek po osmi uri zvečer je prag trgovine prestopilo le pet turi­stov, a še ti so bolj ogle­dovali, kot kupovali. Od sedmih do devetih smo prodali le za 40 tisoča­kov, kar je v primerjavi z dnevnim izkupičkom, 1,5 do 2 milijona dinar­jev, razmeroma malo,« je dejala Zdenka Bož-

jak, prodajalka v Špecerijini trgovini v središ­ču Bleda.

»Julija in avgusta smo pripravljeni delati do devetih zvečer; tudi ju­nija in septembra bi bi­l i , če bi zvečer kaj pro­dali, če bi se nam spla­čalo... Od prometa je na­mreč veliko odvisen naš osebni dohodek,« je de­jala Darja Hla Inik, po-slovodkinja Murkine Pletne na Bledu. »Zad­

njo delovno uro prodamo le za dvajset do tride­

set tisočakov, medtem ko je celodnevni izkupi' ček okrog 2,5 milijona. V hotelih je od sedmih do devetih večerja, a tudi sicer so junija in sep­tembra na Bledu pretežno gostje, ki gledajo na vsak dinar. Večerni obiskovalci trgovine zelo malo kupijo kakšne nogavice še, vrednejših predmetov pa ne. Junija in septembra ne zaslu­žimo med osmo in deveto zvečer niti toliko, da bi plačali izdatke za elektriko.«

Najprepričljivejša je j® bila Barbara Kocjančič. trgovka iz Kokrine p r 0" dajalne na Bledu. »V de­vetnajstih dneh junija smo med osmo in deve­to zvečer prodali le z a

pet t isočakov blaga. Ne splača se, nima smisla.' je dejala. Podobnega mnenja so tudi pošlo* vodkinje trgovin AlnU"

ra, Jugoexport in Utok. »Še s labše kot junija b° septembra. Takrat je ob devetih že tema, kup­cev ne bo, prodajalke bomo že tako osamljene, da nas bo strah,« so dejale.

Ker smo večkra t slišali tudi očitek, češ trgo* vine morajo biti odprte do devetih, banke p a

lahko zaprejo vrata že ob šestih, smo za ko­mentar zaprosili Bojana Mlinarja , vodjo ekspo; ziture Ljubljanske banke na Bledu. »Tujci nit1

ne pričakujejo, da bi bila banka odprta pozi)0

zvečer, ker se tudi v drugih državah zapiraj 0

dokaj zgodaj. Tuji gostje večinoma plačujejo s čeki ali kreditnimi karticami, a tudi sicer imaj 0

dovolj možnosti za menjavo denarja. Na Bledu je osemnajst menjalnic — nekatere so odpr^ do desetih zvečer, nekatere celo neprekinjeno-Blejska izpostava si tudi ne more izmiš l ja j kdaj bo zaprla vrata, saj je vezana na računal­niški sistem Ljubljanske banke in drugih bank v Jugoslaviji.«

C. Zaplotnik

P r e d n o v o o b r a č u n s k o s e z o n o

Grel i se bomo d r a ž j e Kranj, 22. junija — Za koliko oziroma kako st- bodo akontacije za ogrevanje povečevale (če se bodo)| novi obračunski sezoni, ki se začenja 1. julija, zdaj še ni znano. Odbor za prenovo in gospodarjenje P r l

samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj je imel na zadnji seji več pripomb, ponovno pa bo o ogreva­nju razpravljal na seji v četrtek.

Za zdaj je gotovo le to, da bo ogrevanje v novi obračunski in ogrevalni sezoni v kranjski ob­čini dražje. Strokovna služba oziroma energetski oddelek v Domplanu sta že pripravila iz­račun akontacij ogrevanja za sezono 87/88 na podlagi plani­rane vrednosti goriva za ma­zut po 165 dinarjev za kilo­gram in za lahko kurilno olje po 175 dinarjev za liter. V predlogu, o katerem je že raz­pravljal koordinacijski odbor za stanovanjsko gospodarstvo pri občinski konferenci S Z D L in minuli teden, v četr tek, tudi odbor za prenovo in gospodar­jenje pri samoupravni stano­vanjski skupnosti Kranj , so prikazane tudi delovne ure v energetskem oddelku v pri hodnji sezoni, s troški poslova nja in drugi s troški , kot so elektrika, voda, kanalšč ina in še nekateri.

Tako koordinacijski odbor kot odbor za prenovo in gospo­darjenje sta imela na predlog

nekaj pripomb oziroma vpra­šan j , na katera bo strokovna služba oziroma energetski od­delek še ta teden pripravil od­govore. Za koliko oziroma ka­ko se bodo akontacije za ogre­vanje povečevale (če se bodo) v novi obračunski sezoni, ki se začenja s 1. julijem, je zato zdaj še težko napovedati. Pri­čakujemo pa lahko precej ži­vahno razpravo. Kar pa zade­va stanarine, je že znano, da se bodo v kranjski občini s 1. julijem povečale za 63 odsto­tkov. To je druga letošnja po­dražitev.

V predlogu, ki so ga pripra­vi l i za razpravo in potrditev, je zdaj za kotlarno Planina pred­viden mesečni s trošek za ogre­vanje 472 dinarjev za kvadra­tni meter stanovanjske površi­ne. Po eni varianti naj bi bile akontacije do 30. septembra nižje, potem pa bi se še trikrat povečale do konca obračunske sezone, to je do 30. junija 1988. Možnosti so tudi, da bi bile

akontacije do konca leta niŽje-z novim letom pa bi se poveč*-

le, ali pa, da bi bile nekaj čas* celo nespremenjene in pote* večje.

Za kotlarno Vodovodni sto'P je izračunan mesečni strošek* prihodnji sezoni 417 dinarjev

za kvadratni meter, za kotla** no H-8 324 dinarjev do kon<* leta in 469 dinarjev do 30. jun1' ja, za kotlarno Cerklje 428,33

dinarja, za Preddvor 340 dina*" jev, za kotlarno J L A 403 dina1* je, za Zlato polje 445 dinarje v ' za Golnik 426 dinarjev in 2* kotlarno Mlakarjeva 456 di­narjev za kvadratni meter. *° so akontacije, razdeljene n'J dvanajst mesecev. Varianta le

tudi, da bi po 1. juliju ostale W liko časa nespremenjene, do­kler bi z njimi pokrivali

stro­ške poslovanja oziroma ogl*" vanja.

O ogrevanju pa bo razp: vljal tudi izvršni svet občin**| skupščine.

A. Zalar

P r e d d v o r s k i š o l a r j i s o o b k o n c u l e t a p o v a b i l i :

Poglejte, kaj znamo! Preddvor, 20. junija — Niso samo ocene v spričevalih tiste, ki kažejo, koliko novih znanj so učenci * milem šolskem letu osvojili. Preddvorski šolarji že nekaj let predvsem svojim staršem pokažejo »praktično« plat: kaj znajo in /morejo v tako imenovanih interesnih dejavnostih.

Glavni pobudniki tovrstnih predstuvitev so Ana Serpan, mentorica pionirskega odreda osnovne šole Matije Valjavca, Janez Planine, mentor pionirske zadruge, in Zdenka Bobnar, mentorica tur is t ičnega podmlad

ka, ki deluje v ekviru zadruge. LttOf so se vključili tudi vsi dru g i mentorji in še noben) leto razstava ni bila prostorsko in vsebinsko tako obilna kot ravno letošnja. Odprli so jo včeraj po­poldne, ko so za popestritev za­peli še pevci o t roškega zborčka z Olševka ter otroškega in mla dinskega zbora mat ične šole v Preddvoru, zaprli pa v nedeljo. Torej pol tretji dan časa za ogled, ki so ga domačini in gost­je Preddvora dodobra izkoristili .

Imeli so res kaj videti; na šte-vilnib platnih in stojnicah so šo­larji povedali in pokazali, kaj so delali pri pionirski in mladinski organizaciji Otroci / razredne stopnje so razstavili nuj lepše risbice, plastike, igrače, /ve/ke, tisti, ki obiskujejo podaljšano bi­vanje, so se predstavili z razli­čnimi izdelki, pevci so o kvaliteti svojega petja najbolj /govorno

4 spregovorili s številnimi P r ,*jr nji. S poukom slovenskega J -tj ka je povezan cel niz dejavn^l preddvorskih šolarjev: ^ \ * \ značka, dramski krožek, glasilo, novinarski krožek *j stavljenega gradiva je bilo V 0^, lju. Za oko še posebno mik* f

pa so bili tehnični izdelki U<* j cev (makete kanujev, j»d r ^ | ! hiš, kazalnik onesnaženosti de) in lična ročna dela plet* vezenja, vozlanja, šivunja. stavili so se tudi cicibani i * T skega vrtca pa učenci, ki » D ' & ! jejo pravljični in likovni kr 0 *j, dum pionirske šolske ' a ^ r } & turistični podmladek, *°Ltf športno društvo, biološki •% žek V knjižnici so kralj** ' knjig.-, ki jih je šola kupi '*, darilo Berte Golobove, za W j sočakov, kolikor je znašala na letošnja Pre.šei nova nag r*

II. Jelov***