Mučan

o k t o b e r 2 0 0 7 l e t n i k I V š t e v i l k a 1 2

b r e z p l a č n o g l a s i l o O B Č I N E M U T A

občinajavni zavodidruštvažupnijagospodarstvokmetijstvointervjumladi talentikulturanekoč in daneskrižanka

60 let srednjega šolstva na Mutipriloga:priloga:

uvodnik uvodnik

Drage občanke, spoštovani občani!

Izdajatelj: Občina Muta.

Glavna in odgovorna urednica: Majda M. Lesjak.

Člani uredništva: Lidija Verdnik,

Marija Omulec, Kristl Valtl.

Lektoriranje: Majda M. Lesjak, prof.

Fotografije: Drago Verdnik, Petra Verhnjak,

Kristl Valtl, Jože Berginc, Dušan Knez, Marko Faletič, arhivi organizacij in družinski arhivi.

Na naslovnici: Srednja šola Muta

(foto: Drago Verdnik).

Produkcija: Exfer, d. o. o.

Naklada: 1300 izvodov.

Leto: oktober 2007.

Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, izbire in krajšanja člankov ter spremembe naslovov.

Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo pod št. 764.

Mučan

Pred vami je 12. številka našega glasila Mučan. Poletje se je bliskovito prevesilo v jesen in za nami je že skoraj eno leto delovanja novega občinskega sveta, odborov in komisij.

Ugotavljam, da so odbori kvalitetno in strokovno sestavljeni, tako s strani članov občinskega sveta kakor tudi s strani zunanjih članov, kar se že kaže v dosedanjem delu le-teh. Tudi proračun za leto 2007 je bil smelo zastavljen in ugotavljam, da bo v celoti realiziran na določenih področjih (predvsem komunalna infrastruktura) pa celo presežen. Več o investicijah na področju infrastrukture prinaša sama vsebina glasila.

Pred koncem proračunskega leta čaka svet in odbore še veliko dela, saj moramo pregledati, obravnavati in sprejeti rebalans proračuna za leto 2007, prav tako pa pričnemo s pripravo osnutka proračuna in načrtov razvojnih programov za obdobje 2008–2010. Tako bo

potrebno veliko usklajevanja in strokovnega dogovarjanja, pričakujem tudi vaše ideje, sugestije in predloge, dragi občanke in občani občine Muta, z željo, da bo proračun za leto 2008 čimbolj razvojno naravnan in kar najbolj po meri in v zadovoljstvo nas vseh.

Spoštovani, prepričan sem, da je tudi 12. številka Mučana pestra in zanimiva, zato upam, da ga boste tudi tokrat z veseljem prebirali.

Župan Boris Kralj

Beseda urednice

Spoštovani! Kar nekako navadili smo se že, da je začetek vsakega letnega časa tudi čas za novo številko našega glasila. Tokratna jesenska v prilogi p r i na ša p reg l ed zgodov ine s rednjega šo l s tva na Mut i . Industrijska kovinarska šola (IKŠ) na sp. Muti je bila ustanovljena leta 1947 in od takrat je v kraju dokaj kontinuirano potekalo izobraževanje za zelo različne poklice, odvisno od potreb hitro razvijajočega se gospodarstva. Srednja šola Muta, ki se tudi danes prilagaja interesom osnovnošolcev ter zahtevam sodobnega časa, bo prav v teh dneh slavnostno obeležila šestdesetletnico delovanja srednjih šol v kraju in spodobi se, da ta visoki jubilej ustrezno odseva tudi na naših straneh. Kot nalašč je tudi letošnji častni občan Hrabroslav Sterdin zelo povezan s tokratno osrednjo temo. Bil je namreč predavatelj in vodja

delavnic na IKŠ, kot predsednik Občine Radlje je posebno skrb posvečal izgradnji nove srednje šole na Muti in bil v kasnejših letih tudi član Sveta Srednje šole Muta, vseskozi pa z vsem srcem zavezan našemu kraju in njegovemu napredku. Zastavili smo mu torej nekaj vprašanj … Od preteklosti pa k prihodnosti. Na mladih svet stoji, radi rečemo. In veliko je mladih s posebnimi talenti, veliko tistih, ki bi si zaslužili svojo predstavitev. Začenjamo torej z novo rubriko Mladi talenti, v kateri za začetek predstavljamo malodane vsakemu domačinu poznanega harmonikarja Rudija Breznika. Sicer pa tudi tokrat nadaljujemo z že ustaljenimi rubrikami, ki so vam, upamo, že »zlezle pod kožo«. Prijetno branje vam želimo! Pa pišite kaj!

Zadnji rok za oddajo člankov za naslednjo številko je petek, 23. november. Članke lahko oddate (po možnosti na disketi ali zgoščenki) ali pošljete na naslov: Občina Muta, Uredništvo

glasila, Glavni trg 17, Muta ( e l e k t r o n s k i n a s l o v : [email protected]).

Urednica Majda M. Lesjak

občina, zavod za gozdove občina, zavod za gozdove

Mučan

Otvoritev ceste na Sv. Primož

Urediti bo treba še cesto na Trubarjevi ulici

Potekajo dela na Vorančevi in Cankarjevi ulici

Cestna infrastruktura pomemben del občinskih investicij

V zadnjih nekaj mesecih se je na področju cestne infrastrukture na območju celotne občine Muta dogajalo precej vzdrževalnih in obnovitvenih del, predvsem na segmentih, kjer so bila dela res nujno potrebna.

Prav gotovo je potrebno omeniti rekonstrukcijo ceste sp. Muta– Gumpat, kjer je zaključena prva faza del v dolžini 1100 m, sledila je preplastitev odseka ceste sp. Muta–Kemping, ki bo morda prav zato ponovno privabila večje število sprehajalcev do Kempinga. Nova preplastitev ceste je potekala tudi v naselju Gortina ter na odseku ceste G1 – Pungartnik v dolžini 100 m. Izvedli so še rekonstrukcijo ceste sp. Muta– Kuster v dolžini 250 m.

Seveda je to le del tega, kar so si v občinski upravi zadali v planu investicij v letošnjem letu, v načrtu so namreč še številni drugi projekti.

Kar pa se tiče ureditve cest, nameravajo v naslednjih mesecih urediti še cesto med igriščem in Prešernovo ulico, rekonstruirati ceste v Vorančevi in Cankarjevi ter Trubarjevi ulici. Ena večjih investicij pa je tudi ureditev igrišča na spodnji Muti.

Kot je povedal Sašo Pavlič, ki na občini med drugim skrbi tudi za koordinacijo del na področju komunalne in cestne infrastrukture, je v delu priprava tehnične in investicijske dokumentacije za čistilno napravo, kanalizacijo in oskrbo s pitno vodo, za pridobitev evropskih in državnih finančnih sredstev.

Lidija Verdnik

Otvoritev gozdne učne poti Grašin

V soboto, 22. 9. 2007, smo uradno predali namenu gozdno učno pot Grašin na Muti. Sočasno z otvoritvijo je bila o gozdni učni poti izdana tudi zloženka.

Pot je nastala s skupnim delom različnih organizacij in služb: Občine Muta, Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Radlje, Osnovne šole Muta, Planinskega društva Bricnik Muta, Turističnega društva, Lovske družine Muta in občinskega Odbora za turizem. Predstavniki navedenih inštitucij in društev smo se povezali v

študijski krožek, ki si je za cilj postavil pripraviti gozdno učno pot. Člani krožka smo bili: Silva Skutnik, Jožica Krajnc, Olga Golob, Franja Razdevšek, Marija Ribič, Janez Peklar, Ernest Preglav, Srečko Pongrac, Zdenka Jamnik in mentorica Jerneja Čoderl. Pri izvedbi poti so z nami sodelovali še upokojeni radeljski gozdar Ivan Hafner in člani planinskega društva.

Projekt gozdne učne poti smo lahko izvedli, ker so s tem soglašali lastniki zemljišč, preko katerih pot teče. V imenu vseh uporabnikov poti se jim zahvaljujem za podporo.

Gozdna pot, ki se prične ob Kovačiji Struc, nas ob robu gozda vodi do opuščene drevesnice, nato se pričnemo vzpenjati skozi gozd proti

ruševinam nekdanjega gradu. Grajska pot ni tlakovana, je preprosta gozdna vlaka, ki tik pred gradom preide v ožjo stezo. Za napor ob blagem vzpenjanju smo bogato poplačani, ko se ustavimo na razgledni točki, preden pridemo do grajskih ruševin. Razgledišče nam omogoča pogled na Muto, vidimo dolino reke Drave daleč v smeri Maribora, s te točke so očem zanimive tudi Radlje z okolico. Na desnem bregu Drave je dobro vidno naselje Sv. Vid nad Vuzenico, malo dlje Vuhred, na desni strani obzorja se v nebo dviga cerkev sv. Antona na Pohorju. Pogled l a h k o u s m e r i m o n a v r h o v e pohorskega slemena. Da se laže razgledamo po prelepem prostoru gozdnate krajine tega dela Dravske doline, sta na razgledni točki

2 3

zavod za gozdove, osnovna šolazavod za gozdove, osnovna šola osnovna šolaosnovna šola

Mučan Mučan

nameščeni klopi.Razvaline gradu na najvišji točki

gozdne pohodne poti so skrivnostne. Nekdanji grad na Grašinu je gozd vsrkal vase. Ruševine molče pričajo o nekem drugem času, ki je zdavnaj minil. So dokaz velikih dejanj in sposobnosti človeka preteklosti.

Ko se vračamo, zavijemo na drugo stran hriba in ob robu pristovškega travnika dosežemo cesto. Kam sedaj? Označena pot vodi navzdol, vodi nazaj do nekdanje drevesnice in do izhodišča poti pred kovačijo. Korak pa je mogoče usmeriti tudi drugače. Kmetija Matij (Breznik) sprejme lačnega, žejnega in utrujenega popotnika.

Če smo v družbi vedoželjnih osnovnošolcev ali pa smo le ljubitelji dišečega kruha iz krušne peči, se odpravimo do kmetije Karbel. O domačem, kmečkem kruhu bomo na kmetiji izvedeli marsikaj. Gospodinja nam bo pojasnila skrivnosti peke kruha in potic, poskusili bomo lahko njene dobrote.

Ko smo popotniki po Grašinu nad Muto, vsak na svoj način doživljamo gozd in gozdni prostor. Snovalci smo pot i že l e l i da t i več v seb in : n a r a v o s l o v n o , g o z d a r s k o ,

rekreacijsko, zgodovinsko, vzgojno, turistično.

Gozd omogoča mislim prosto pot, ne glede na ponujene vsebine na posameznih točkah gozdne poti. Le odpraviti se moramo v njegovo okrilje, naš korak mora odmevati po gozdni poti in odkrili bomo delček iz življenja gozda.

Na gozdni učni poti smo označili 24 stojišč in dve večji tabli s skico poti na začetku pri Kovačiji Struc ter pod ruševinami gradu na Grašinu.

Namestili smo šest klopi za umirjen počitek sredi gozda ter pot opremili s stopnicami in mostičkom.

Vabimo vse, ki vam gozd ni tuj in ki radi preživljate proste trenutke v naravi, da se čim prej podate po gozdni učni poti na Grašin.

Jerneja Čoderl, mentorica študijskega krožka

Potek gozdne učne poti Grašin

Pogled nazaj za uspešno delo v prihodnje

Že dodobra smo zakorakali v novo šolsko leto in prav je, da pogledamo, kje smo bili uspešni v preteklem in kaj bomo v novem šolskem letu nadgradili ali izboljšali. Rdeča nit minulega šolskega leta je bil projekt fleksibilnega predmetnika, ki je našo šolo povezal še z ostalimi 27-imi izbranimi šolami v Sloveniji in je potekal skozi celo šolsko leto. Pa si oglejmo nekaj dosežkov.

Tekmovanja:Naši učenci so svoje znanje

dokazali na številnih tekmovanjih in dosegli naslednje rezultate:& matematično tekmovanje – 91

bronastih, tri srebrna in eno zlato priznanje;& tekmovanje za Cankar jevo

priznanje – šest bronastih in eno srebrno priznanje;& tekmovanje iz nemškega jezika –

sedem bronastih, dve srebrni in eno zlato priznanje;& tekmovanje iz angleškega jezika –

eno bronasto priznanje;& tekmovanje za Proteusovo

priznanje iz znanja biologije – dve bronasti priznanji;& tekmovanje iz fizike za Stefanovo

priznanje – deset bronastih in štiri srebrna priznanja;

& tekmovanje iz zgodovine – štiri bronasta priznanja;& Preglovo tekmovanje iz kemije –

dve bronasti priznanji;& tekmovanje iz Vesele šole –

dvanajst bronastih in devet srebrnih priznanj.Na športnih tekmovanjih so se naši

učenci najbolje odrezali pri šahu, kjer so osvojili prvo mesto ekipno na regijskem tekmovanju in tretje mesto na ekipnem državnem tekmovanju osnovnih šol v kategoriji dečkov do dvanajst let. Naši uspešni šahisti so: Žiga Harnik, Matej in Dejan Krautberger, Tadej Božič in Jernej Mrakič.

Naši učenci so letos prvič sodelovali tudi na tekmovanju iz juda in dosegli na področnem tekmovanju prvo (mlajše učenke) in tretje mesto ekipno

(starejši učenci). V namiznem tenisu so osvojili drugo mesto ekipno na področnem tekmovanju. Učenci in učenke pa so se udeležili še tekmovanj v malem nogometu in odbojki ter na taborniškem teku na Muti.

Tudi tokrat, kot že vsa leta doslej, so naši učenci pridno brali, in sicer v slovenščini, nemščini in angleščini. Bralno značko na področju materinega jezika je osvojilo 174 učencev, nemško bralno značko 80 učencev, angleško bralno značko pa 109 učencev.

Projekti:

Sodelovali smo tudi na različnih likovnih in literarnih natečajih v slovenskem in nemškem jeziku in dosegli zavidanja vredne rezultate.

Devetošolci so poleg številnih priznanj dosegli tudi zelo dober učni uspeh, na nacionalnem preverjanju znanja pa rezultat, ki je nad slovenskim povprečjem. Kar 14 devetošolcev od 34 je šolanje zaključilo z odličnim uspehom, od tega se jih je deset zapisalo v zlato knjigo odličnjakov, ker so bili odlični vseh osem let. To so: Blaž Haberman, Janja Izak, Maja Jeznik, Špela Ramšak, Anja Palko, Natalija Palko, Aleksandra Mesner, Senta Uran, Miranda Vajs in Laura Vajs.

Devetošolki, ki sta dosegli vsaka po dve najvišji priznanji, sta: Maja Mazgan, ki je osvojila srebrno

V preteklem šolskem letu smo izvajali številne projekte:& FLEKSIBILNI PREDMETNIK – je

projekt, pri katerem so učenci s svojo aktivnostjo sooblikovali pouk in s tem poleg znanja pridobivali spretnosti, sposobnosti in veščine, ki jih bodo v življenju potrebovali.& EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA –

tudi v tem šolskem letu smo pridobili ekozastavo, izvedli pa smo tudi ekodan z naslovom Trudimo se za lepše okolje.& Projekt RAZVESELIMO STAREJŠE –

učenci so obiskovali starejše občane v Domu upokojencev v Črnečah.& Projekt POMLADNI DAN V EVROPI.& Na razredni stopnji pa so učenci

sodelovali v športnih projektih: Naučimo se plavati, Zlati sonček, Krpan in v smučarski šoli.

priznanje iz nemškega jezika in vse možne točke na nacionalnem preverjanju iz nemškega jezika, in Miranda Vajs, ki je osvojila srebrno Cankarjevo in srebrno Stefanovo priznanje iz fizike.

Preteklo šolsko leto si bomo zapomnili po prvem zlatem priznanju iz matematike v zgodovini osnovne šole na Muti, ki ga je dosegel Nejc Babič, po najboljših rezultatih naših mladih šahistov, po začetku izvajanja fleksibilnega predmetnika, s katerim je vodstvo šole skupaj z učitelji dobilo večjo avtonomijo, in po največjem številu učencev bralcev v angleškem jeziku.

Iskrene čestitke vsem vam, dragi učenci, ki ste s svojim delom in prizadevnostjo dosegli odlične rezultate. Hvala vam, spoštovani sodelavci, saj brez vaše spodbude,

strokovnosti in ljubezni do dela z mladimi ne bi dosegli vsega omenjenega. In zahvala tudi vam, spoštovani starši, za vaše konstruktivno sodelovanje z nami, vašo podporo in pomoč pri šolskem delu. Le z dobrim sodelovanjem med

–

starši in šolo bomo ustvarili ugodne pogoje za celostni razvoj naših otrok.

V novo šolsko leto smo tako vstopili polni novih idej, ciljev in želje, da na Muti poskrbimo za kvalitetno osnovnošolsko izobraževanje. Pomemben korak na poti do tega smo naredili že lansko šolsko leto z vključitvijo v projekt fleksibilnega predmetnika, s katerim se bomo intenzivno ukvarjali tudi letos.

RavnateljicaAnita Ambrož

Devetošolci odličnjaki na sprejemu pri županu

2 3

zavod za gozdove, osnovna šolazavod za gozdove, osnovna šola osnovna šolaosnovna šola

Mučan Mučan

nameščeni klopi.Razvaline gradu na najvišji točki

gozdne pohodne poti so skrivnostne. Nekdanji grad na Grašinu je gozd vsrkal vase. Ruševine molče pričajo o nekem drugem času, ki je zdavnaj minil. So dokaz velikih dejanj in sposobnosti človeka preteklosti.

Ko se vračamo, zavijemo na drugo stran hriba in ob robu pristovškega travnika dosežemo cesto. Kam sedaj? Označena pot vodi navzdol, vodi nazaj do nekdanje drevesnice in do izhodišča poti pred kovačijo. Korak pa je mogoče usmeriti tudi drugače. Kmetija Matij (Breznik) sprejme lačnega, žejnega in utrujenega popotnika.

Če smo v družbi vedoželjnih osnovnošolcev ali pa smo le ljubitelji dišečega kruha iz krušne peči, se odpravimo do kmetije Karbel. O domačem, kmečkem kruhu bomo na kmetiji izvedeli marsikaj. Gospodinja nam bo pojasnila skrivnosti peke kruha in potic, poskusili bomo lahko njene dobrote.

Ko smo popotniki po Grašinu nad Muto, vsak na svoj način doživljamo gozd in gozdni prostor. Snovalci smo pot i že l e l i da t i več v seb in : n a r a v o s l o v n o , g o z d a r s k o ,

rekreacijsko, zgodovinsko, vzgojno, turistično.

Gozd omogoča mislim prosto pot, ne glede na ponujene vsebine na posameznih točkah gozdne poti. Le odpraviti se moramo v njegovo okrilje, naš korak mora odmevati po gozdni poti in odkrili bomo delček iz življenja gozda.

Na gozdni učni poti smo označili 24 stojišč in dve večji tabli s skico poti na začetku pri Kovačiji Struc ter pod ruševinami gradu na Grašinu.

Namestili smo šest klopi za umirjen počitek sredi gozda ter pot opremili s stopnicami in mostičkom.

Vabimo vse, ki vam gozd ni tuj in ki radi preživljate proste trenutke v naravi, da se čim prej podate po gozdni učni poti na Grašin.

Jerneja Čoderl, mentorica študijskega krožka

Potek gozdne učne poti Grašin

Pogled nazaj za uspešno delo v prihodnje

Že dodobra smo zakorakali v novo šolsko leto in prav je, da pogledamo, kje smo bili uspešni v preteklem in kaj bomo v novem šolskem letu nadgradili ali izboljšali. Rdeča nit minulega šolskega leta je bil projekt fleksibilnega predmetnika, ki je našo šolo povezal še z ostalimi 27-imi izbranimi šolami v Sloveniji in je potekal skozi celo šolsko leto. Pa si oglejmo nekaj dosežkov.

Tekmovanja:Naši učenci so svoje znanje

dokazali na številnih tekmovanjih in dosegli naslednje rezultate:& matematično tekmovanje – 91

bronastih, tri srebrna in eno zlato priznanje;& tekmovanje za Cankar jevo

priznanje – šest bronastih in eno srebrno priznanje;& tekmovanje iz nemškega jezika –

sedem bronastih, dve srebrni in eno zlato priznanje;& tekmovanje iz angleškega jezika –

eno bronasto priznanje;& tekmovanje za Proteusovo

priznanje iz znanja biologije – dve bronasti priznanji;& tekmovanje iz fizike za Stefanovo

priznanje – deset bronastih in štiri srebrna priznanja;

& tekmovanje iz zgodovine – štiri bronasta priznanja;& Preglovo tekmovanje iz kemije –

dve bronasti priznanji;& tekmovanje iz Vesele šole –

dvanajst bronastih in devet srebrnih priznanj.Na športnih tekmovanjih so se naši

učenci najbolje odrezali pri šahu, kjer so osvojili prvo mesto ekipno na regijskem tekmovanju in tretje mesto na ekipnem državnem tekmovanju osnovnih šol v kategoriji dečkov do dvanajst let. Naši uspešni šahisti so: Žiga Harnik, Matej in Dejan Krautberger, Tadej Božič in Jernej Mrakič.

Naši učenci so letos prvič sodelovali tudi na tekmovanju iz juda in dosegli na področnem tekmovanju prvo (mlajše učenke) in tretje mesto ekipno

(starejši učenci). V namiznem tenisu so osvojili drugo mesto ekipno na področnem tekmovanju. Učenci in učenke pa so se udeležili še tekmovanj v malem nogometu in odbojki ter na taborniškem teku na Muti.

Tudi tokrat, kot že vsa leta doslej, so naši učenci pridno brali, in sicer v slovenščini, nemščini in angleščini. Bralno značko na področju materinega jezika je osvojilo 174 učencev, nemško bralno značko 80 učencev, angleško bralno značko pa 109 učencev.

Projekti:

Sodelovali smo tudi na različnih likovnih in literarnih natečajih v slovenskem in nemškem jeziku in dosegli zavidanja vredne rezultate.

Devetošolci so poleg številnih priznanj dosegli tudi zelo dober učni uspeh, na nacionalnem preverjanju znanja pa rezultat, ki je nad slovenskim povprečjem. Kar 14 devetošolcev od 34 je šolanje zaključilo z odličnim uspehom, od tega se jih je deset zapisalo v zlato knjigo odličnjakov, ker so bili odlični vseh osem let. To so: Blaž Haberman, Janja Izak, Maja Jeznik, Špela Ramšak, Anja Palko, Natalija Palko, Aleksandra Mesner, Senta Uran, Miranda Vajs in Laura Vajs.

Devetošolki, ki sta dosegli vsaka po dve najvišji priznanji, sta: Maja Mazgan, ki je osvojila srebrno

V preteklem šolskem letu smo izvajali številne projekte:& FLEKSIBILNI PREDMETNIK – je

projekt, pri katerem so učenci s svojo aktivnostjo sooblikovali pouk in s tem poleg znanja pridobivali spretnosti, sposobnosti in veščine, ki jih bodo v življenju potrebovali.& EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA –

tudi v tem šolskem letu smo pridobili ekozastavo, izvedli pa smo tudi ekodan z naslovom Trudimo se za lepše okolje.& Projekt RAZVESELIMO STAREJŠE –

učenci so obiskovali starejše občane v Domu upokojencev v Črnečah.& Projekt POMLADNI DAN V EVROPI.& Na razredni stopnji pa so učenci

sodelovali v športnih projektih: Naučimo se plavati, Zlati sonček, Krpan in v smučarski šoli.

priznanje iz nemškega jezika in vse možne točke na nacionalnem preverjanju iz nemškega jezika, in Miranda Vajs, ki je osvojila srebrno Cankarjevo in srebrno Stefanovo priznanje iz fizike.

Preteklo šolsko leto si bomo zapomnili po prvem zlatem priznanju iz matematike v zgodovini osnovne šole na Muti, ki ga je dosegel Nejc Babič, po najboljših rezultatih naših mladih šahistov, po začetku izvajanja fleksibilnega predmetnika, s katerim je vodstvo šole skupaj z učitelji dobilo večjo avtonomijo, in po največjem številu učencev bralcev v angleškem jeziku.

Iskrene čestitke vsem vam, dragi učenci, ki ste s svojim delom in prizadevnostjo dosegli odlične rezultate. Hvala vam, spoštovani sodelavci, saj brez vaše spodbude,

strokovnosti in ljubezni do dela z mladimi ne bi dosegli vsega omenjenega. In zahvala tudi vam, spoštovani starši, za vaše konstruktivno sodelovanje z nami, vašo podporo in pomoč pri šolskem delu. Le z dobrim sodelovanjem med

–

starši in šolo bomo ustvarili ugodne pogoje za celostni razvoj naših otrok.

V novo šolsko leto smo tako vstopili polni novih idej, ciljev in želje, da na Muti poskrbimo za kvalitetno osnovnošolsko izobraževanje. Pomemben korak na poti do tega smo naredili že lansko šolsko leto z vključitvijo v projekt fleksibilnega predmetnika, s katerim se bomo intenzivno ukvarjali tudi letos.

RavnateljicaAnita Ambrož

Devetošolci odličnjaki na sprejemu pri županu

4 5

osnovna šolaosnovna šola osnovna šola osnovna šola

Mučan Mučan

Fleksibilni predmetnik na Osnovni šoli Muta

Na pobudo vodstva šole, učiteljev in s stoodstotno podporo staršev učencev, ki so v lanskem šolskem letu obiskovali 7., 8. in 9. razred, se je na Osnovni šoli Muta v šolskem letu 2006/2007 začel izvajati projekt fleksibilnega predmetnika, ki ga bomo nadaljevali tudi v tem šolskem letu, zato vam predstavljamo rezultate, ki so se pokazali v enoletnem izvajanju, in naš model izvajanja tega projekta.

Od 448 osnovnih šol v Sloveniji je bila Osnovna šola Muta med 28 izbranimi šolami, ki so v preteklem šolskem letu poskusno uvedle fleksibilni predmetnik in bodo z njim nadaljevale tudi letos.

Najpomembnejše ugotovitve po enoletnem izvajanju projekta

Analiza in spremljava izvajanja projekta, ki jo izvaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo in ki smo jo spremljali tudi na naši šoli, je potrdila zastavljene cilje. Nova fleksibilna organizacija dela šoli omogoča:& Medpredmetno povezovanje in

sodelovanje.& Funkcionalnejšo rabo sodobne

učne tehnologije.& Doslednejše izvajanje učne

diferenciacije in individualizacije.& Pouk temel j i na akt ivnem

s o d e l o v a n j u u č e n c e v , pridobivanju znanja in spretnosti. (Večja motiviranost učencev.)& V učnem procesu je spremenjena

vloga učitelja, saj ni več prenašalec znanja, ampak je usmerjevalec, mentor, moderator … (več dela ima v fazi priprave na učno uro).& Daljše časovne učne enote (90-

minutne ure) so priložnost za problemsko zasnovan pouk, ki spodbudi pri učencih razvoj

divergentnega mišljenja in razvoj vseh vrst znanj in spretnosti.& Poveča se uporaba sodobnih

metod in obl ik pr i pouku ( s o d e l o v a l n o u č e n j e , eksperimentalno delo, problemski pouk, terensko delo – črpanje znanj iz okolice …).

Učenci pozitivno ocenjujejo sprotno učenje, manjše število predmetov v enem časovnem obdobju, lažje torbe, strnjene učne ure, ki naredijo pouk zanimivejši (več poskusov, sodelovalno učenje, timsko delo), in medpredmetne povezave, ki dajejo smisel učenju za življenje, ter manj domačih nalog.

O p o z a r j a j o p a t u d i n a pomanjkljivosti, ki so: problem daljše odsotnosti učitelja ali učenca, prehitra o b r a v n a v a s n o v i , n e v a r n o s t nas ičenost i enega predmeta, pozabljanje snovi in velika količina snovi za učence s posebnimi potrebami.

Skupna ugotovitev je: Vse spremembe, ki so posledica izvajanja poskusa fleksibilnega predmetnika, so kakovostne, kar se kaže v neposredni učni praksi, v boljšem in trajnejšem znanju učencev in posledično v boljših ocenah učencev.

Izvajanje projekta na Osnovni šoli Muta v šolskem letu 2007/2008

Projekt se bo tudi letos izvajal v 7., 8. in 9. razredu. Šolsko leto smo razdelili na dve ocenjevalni obdobji.

V sedmem razredu bodo učenci namesto 14 predmetov skozi vse šolsko leto poslušali 10 ali 11 predmetov . V osmem razredu bodo imeli učenci namesto 16 predmetov, ki bi se izvajali skozi celo šolsko leto, v prvem polletju 12 ali 13 predmetov in v drugem polletju 11 ali 12 predmetov, odvisno od izbire učencev. V devetem razredu pa se bo namesto 14 predmetov skozi vse šolsko leto izvajal pouk iz 10 ali 11 predmetov v prvem polletju in iz 11 ali 12 predmetov v drugem polletju. Število izbirnih predmetov smo razdelili na polovico, kar pomeni, da se bo polovica izbirnih predmetov izvajala v prvem, druga polovica pa v drugem polletju.

V novem šolskem letu pa bomo na strokovni ravni nameni l i več pozornosti naslednjemu:

Da smo se na projekt že lansko leto dobro pripravili in ga strokovno izvedli, dokazuje poleg rezultatov tudi to, da smo naš model predstavili na sestanku ravnateljev osnovnih šol koroške regije ter učiteljskemu zboru na Prvi in Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec.

Vodstvo in strokovni delavci šole se trudimo za najkvalitetnejšo osnovnošolsko izobraževanje . Verjamemo, da nam bo skupaj z ustanoviteljem, ki nam zagotavlja dobre materialne pogoje, in s sodelovanjem staršev to tudi uspelo.

& Bolj se bomo posvetili izvajanju individualizacije in diferenciacije pri učnih vsebinah in ciljih ter pri domačih nalogah.& V letnih pripravah učiteljev smo

načrtovali diferencirane domače naloge za učence, kjer je to možno in smiselno.& Z m e d p r e d m e t n i m

povezovanjem se bomo več ukvarjal i na srečanjih vsak ponedeljek, kjer se bodo učitelji povezovali pri vsebinah in oblikah, ki jih bodo potem v prihajajočem tednu obravnavali pri pouku v posameznem razredu.& Učno snov, ki jo narekuje učni načrt

za posamezni predmet, bomo poskušali aktualizirati in popestriti s terenskim delom in s še večjim povezovanjem s krajem.& Še naprej bomo načrtovali

dejavnosti učencev, ki so nujno potrebne za doseganje ciljev sodobne šole in za pridobivanje vseživljenjskih znanj, to so delo z v i r i i n l i t e r a tu ro , de lo z računalnikom, uporaba interneta, timsko delo …

RavnateljicaAnita Ambrož, prof.

Muta in njeni prebivalci

Pričelo se je novo šolsko leto in učenci OŠ Muta so spet sedli v šolske klopi. S pomočjo učiteljev si bodo nabrali novih znanj, pridobili nove izkušnje in sooblikovali podobo svoje šole. Da pa bi bilo delo čimbolj pestro, smo se na šoli odločili za pripravo večjega projekta, ki bo povezan z Muto in njenimi prebivalci in bo potekal v času pred novim letom.

Z delom programa bomo sodelovali tudi v TV-oddaji Šport – špas, ki jo bo snemala TV Slovenija na naši šoli.

Tako smo pripravili anketo, da bi z njo povabili vse: učence, starše, sorodnike, znance, oziroma vse, ki karkoli vedo o Muti, njenih prebivalcih, njihovih navadah nekoč in danes, znanih osebnostih in še o čem, da nam priskočijo na pomoč. Prosimo vse, ki so nam pripravljeni na kakršenkoli način pomagati ali sodelovati z nami, da se oglasijo na šoli ali

svojo informacijo posredujejo preko elektronske pošte: [email protected] bomo, če si boste vzeli čas in s koristnimi podatki izpolnili naslednji vprašalnik:

Vprašalnik:1. Ali morda v vaši bližini živi kakšna pomembna oseba, ki se ukvarja z glasbo, pisateljevanjem, likovnim ustvarjanjem, s

športom in še s čim ter je s svojim delom že uveljavljena? Prosimo, zapišite ime in priimek osebe in morda še podrobnejše podatke o njej.

2. Poznate morda osebe, ki so se uveljavile v širšem slovenskem prostoru ali izven njega (v svetu) na kateremkoli področju in so se rodile na Muti ali v njeni okolici? Zapišite o njih čim več podatkov.

3. Ali poznate koga, ki ima nenavaden talent ali se ukvarja z nenavadno dejavnostjo (npr. je čarodej, imitator, igra redek instrument (ljudsko godalo) ali se ukvarja z nenavadnim športom)? Na črto zapišite ime in priimek, naslov ter dejavnost.

4. Zanima nas, če poznate v kraju osebe, ki znajo pripraviti dobrote iz preteklosti, ki so značilne za Muto in njeno okolico. Prosimo, zapišite čim več podatkov o njih.

Hvala za vaše sodelovanje!

PrvošolčkiSe vam ne zdi, da so še včeraj bili

majhne štručke, kepice, zavite v plenicah, v vozičkih? Sedaj pa so že stopili v domači, prvi hram prave učenosti. Za vsak primer, vsaj prvi dan še stisnjeni v mamino naročje, s pogledom na očka ob strani.

Žal, tako malo jih je, komaj šestindvajset prvih torbic smo našteli. Želimo in prepričani smo, da so prišli v strokovno usposobljene roke, ki jih bodo oblikovale v značajne osebnosti. Starejši vemo, da jim sploh ni lahko, saj jih potiskamo v vse manj obzirno, tekmovalno družbo.

Veliko upanja pa je tudi v naših najmlajših: kakšnih devetdeset jih je prišlo v vrtec na zgornji in spodnji Muti.

kv Čisto prvi šolski dan

Erika Rejec

4 5

osnovna šolaosnovna šola osnovna šola osnovna šola

Mučan Mučan

Fleksibilni predmetnik na Osnovni šoli Muta

Na pobudo vodstva šole, učiteljev in s stoodstotno podporo staršev učencev, ki so v lanskem šolskem letu obiskovali 7., 8. in 9. razred, se je na Osnovni šoli Muta v šolskem letu 2006/2007 začel izvajati projekt fleksibilnega predmetnika, ki ga bomo nadaljevali tudi v tem šolskem letu, zato vam predstavljamo rezultate, ki so se pokazali v enoletnem izvajanju, in naš model izvajanja tega projekta.

Od 448 osnovnih šol v Sloveniji je bila Osnovna šola Muta med 28 izbranimi šolami, ki so v preteklem šolskem letu poskusno uvedle fleksibilni predmetnik in bodo z njim nadaljevale tudi letos.

Najpomembnejše ugotovitve po enoletnem izvajanju projekta

Analiza in spremljava izvajanja projekta, ki jo izvaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo in ki smo jo spremljali tudi na naši šoli, je potrdila zastavljene cilje. Nova fleksibilna organizacija dela šoli omogoča:& Medpredmetno povezovanje in

sodelovanje.& Funkcionalnejšo rabo sodobne

učne tehnologije.& Doslednejše izvajanje učne

diferenciacije in individualizacije.& Pouk temel j i na akt ivnem

s o d e l o v a n j u u č e n c e v , pridobivanju znanja in spretnosti. (Večja motiviranost učencev.)& V učnem procesu je spremenjena

vloga učitelja, saj ni več prenašalec znanja, ampak je usmerjevalec, mentor, moderator … (več dela ima v fazi priprave na učno uro).& Daljše časovne učne enote (90-

minutne ure) so priložnost za problemsko zasnovan pouk, ki spodbudi pri učencih razvoj

divergentnega mišljenja in razvoj vseh vrst znanj in spretnosti.& Poveča se uporaba sodobnih

metod in obl ik pr i pouku ( s o d e l o v a l n o u č e n j e , eksperimentalno delo, problemski pouk, terensko delo – črpanje znanj iz okolice …).

Učenci pozitivno ocenjujejo sprotno učenje, manjše število predmetov v enem časovnem obdobju, lažje torbe, strnjene učne ure, ki naredijo pouk zanimivejši (več poskusov, sodelovalno učenje, timsko delo), in medpredmetne povezave, ki dajejo smisel učenju za življenje, ter manj domačih nalog.

O p o z a r j a j o p a t u d i n a pomanjkljivosti, ki so: problem daljše odsotnosti učitelja ali učenca, prehitra o b r a v n a v a s n o v i , n e v a r n o s t nas ičenost i enega predmeta, pozabljanje snovi in velika količina snovi za učence s posebnimi potrebami.

Skupna ugotovitev je: Vse spremembe, ki so posledica izvajanja poskusa fleksibilnega predmetnika, so kakovostne, kar se kaže v neposredni učni praksi, v boljšem in trajnejšem znanju učencev in posledično v boljših ocenah učencev.

Izvajanje projekta na Osnovni šoli Muta v šolskem letu 2007/2008

Projekt se bo tudi letos izvajal v 7., 8. in 9. razredu. Šolsko leto smo razdelili na dve ocenjevalni obdobji.

V sedmem razredu bodo učenci namesto 14 predmetov skozi vse šolsko leto poslušali 10 ali 11 predmetov . V osmem razredu bodo imeli učenci namesto 16 predmetov, ki bi se izvajali skozi celo šolsko leto, v prvem polletju 12 ali 13 predmetov in v drugem polletju 11 ali 12 predmetov, odvisno od izbire učencev. V devetem razredu pa se bo namesto 14 predmetov skozi vse šolsko leto izvajal pouk iz 10 ali 11 predmetov v prvem polletju in iz 11 ali 12 predmetov v drugem polletju. Število izbirnih predmetov smo razdelili na polovico, kar pomeni, da se bo polovica izbirnih predmetov izvajala v prvem, druga polovica pa v drugem polletju.

V novem šolskem letu pa bomo na strokovni ravni nameni l i več pozornosti naslednjemu:

Da smo se na projekt že lansko leto dobro pripravili in ga strokovno izvedli, dokazuje poleg rezultatov tudi to, da smo naš model predstavili na sestanku ravnateljev osnovnih šol koroške regije ter učiteljskemu zboru na Prvi in Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec.

Vodstvo in strokovni delavci šole se trudimo za najkvalitetnejšo osnovnošolsko izobraževanje . Verjamemo, da nam bo skupaj z ustanoviteljem, ki nam zagotavlja dobre materialne pogoje, in s sodelovanjem staršev to tudi uspelo.

& Bolj se bomo posvetili izvajanju individualizacije in diferenciacije pri učnih vsebinah in ciljih ter pri domačih nalogah.& V letnih pripravah učiteljev smo

načrtovali diferencirane domače naloge za učence, kjer je to možno in smiselno.& Z m e d p r e d m e t n i m

povezovanjem se bomo več ukvarjal i na srečanjih vsak ponedeljek, kjer se bodo učitelji povezovali pri vsebinah in oblikah, ki jih bodo potem v prihajajočem tednu obravnavali pri pouku v posameznem razredu.& Učno snov, ki jo narekuje učni načrt

za posamezni predmet, bomo poskušali aktualizirati in popestriti s terenskim delom in s še večjim povezovanjem s krajem.& Še naprej bomo načrtovali

dejavnosti učencev, ki so nujno potrebne za doseganje ciljev sodobne šole in za pridobivanje vseživljenjskih znanj, to so delo z v i r i i n l i t e r a tu ro , de lo z računalnikom, uporaba interneta, timsko delo …

RavnateljicaAnita Ambrož, prof.

Muta in njeni prebivalci

Pričelo se je novo šolsko leto in učenci OŠ Muta so spet sedli v šolske klopi. S pomočjo učiteljev si bodo nabrali novih znanj, pridobili nove izkušnje in sooblikovali podobo svoje šole. Da pa bi bilo delo čimbolj pestro, smo se na šoli odločili za pripravo večjega projekta, ki bo povezan z Muto in njenimi prebivalci in bo potekal v času pred novim letom.

Z delom programa bomo sodelovali tudi v TV-oddaji Šport – špas, ki jo bo snemala TV Slovenija na naši šoli.

Tako smo pripravili anketo, da bi z njo povabili vse: učence, starše, sorodnike, znance, oziroma vse, ki karkoli vedo o Muti, njenih prebivalcih, njihovih navadah nekoč in danes, znanih osebnostih in še o čem, da nam priskočijo na pomoč. Prosimo vse, ki so nam pripravljeni na kakršenkoli način pomagati ali sodelovati z nami, da se oglasijo na šoli ali

svojo informacijo posredujejo preko elektronske pošte: [email protected] bomo, če si boste vzeli čas in s koristnimi podatki izpolnili naslednji vprašalnik:

Vprašalnik:1. Ali morda v vaši bližini živi kakšna pomembna oseba, ki se ukvarja z glasbo, pisateljevanjem, likovnim ustvarjanjem, s

športom in še s čim ter je s svojim delom že uveljavljena? Prosimo, zapišite ime in priimek osebe in morda še podrobnejše podatke o njej.

2. Poznate morda osebe, ki so se uveljavile v širšem slovenskem prostoru ali izven njega (v svetu) na kateremkoli področju in so se rodile na Muti ali v njeni okolici? Zapišite o njih čim več podatkov.

3. Ali poznate koga, ki ima nenavaden talent ali se ukvarja z nenavadno dejavnostjo (npr. je čarodej, imitator, igra redek instrument (ljudsko godalo) ali se ukvarja z nenavadnim športom)? Na črto zapišite ime in priimek, naslov ter dejavnost.

4. Zanima nas, če poznate v kraju osebe, ki znajo pripraviti dobrote iz preteklosti, ki so značilne za Muto in njeno okolico. Prosimo, zapišite čim več podatkov o njih.

Hvala za vaše sodelovanje!

PrvošolčkiSe vam ne zdi, da so še včeraj bili

majhne štručke, kepice, zavite v plenicah, v vozičkih? Sedaj pa so že stopili v domači, prvi hram prave učenosti. Za vsak primer, vsaj prvi dan še stisnjeni v mamino naročje, s pogledom na očka ob strani.

Žal, tako malo jih je, komaj šestindvajset prvih torbic smo našteli. Želimo in prepričani smo, da so prišli v strokovno usposobljene roke, ki jih bodo oblikovale v značajne osebnosti. Starejši vemo, da jim sploh ni lahko, saj jih potiskamo v vse manj obzirno, tekmovalno družbo.

Veliko upanja pa je tudi v naših najmlajših: kakšnih devetdeset jih je prišlo v vrtec na zgornji in spodnji Muti.

kv Čisto prvi šolski dan

Erika Rejec

6 7Mučan Mučan

Tudi vas zanima, kakšno vodo pijete?

Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Ravne je javni zdravstveni zavod. Je osrednja prevent ivna regi jska ustanova, katere poslanstvo je na podlagi znanstveno-medicinskega in družboslovnega znanja opravljanje dejavnosti s področja epidemiologije, higiene, zdravstvene ekologije, zdravstvene informatike, promocije zdravja in socialne medicine ter koordiniranje omenjene dejavnosti na območju koroške regije.

Zgodovina Zavoda sega v leto 1946 z delovanjem Okrajne higienske postaje, najprej v Slovenj Gradcu, nato pa na Ravnah na Koroškem. Od ustanovitve pa do danes je Zavod menjal tako imena kot prostorske lokacije. Razvoj je bil v različnih časih različno hiter, vedno pa je šel v smeri potreb prebivalstva. Sprva so bile naloge usmerjene predvsem v zajezitev hudih nalezljivih bolezni, danes pa je večji poudarek na o b v l a d o v a n j u n a l e z l j i v i h , zmanjševanju kroničnih nenalezljivih bolezni in izvajanju dejavnosti, ki vplivajo na razvoj in stanje zdravstva ter zdravja prebivalstva v naši regiji.

Zavod pristopa k ljudem torej predvsem v želji ohranjanja in izboljševanja njihovega zdravja. In od vsega začetka je naša skrb tudi zdrava pitna voda na Koroškem, zato bomo danes spregovorili nekaj besed o tem, kako z enostavno metodo nadzirati nekatera tveganja v tem večnem vrelcu življenja.

VodaZdrava in kakovostna pitna voda v

ustreznih količinah ima pomembno vlogo v človekovem življenju. Z naraščajočim onesnaževanjem okolja se kvaliteta vode manjša in vsako leto je na razpolago manj kakovostne pitne vode. Na velikih sistemih za oskrbo s pitno vodo so potrebni vedno

novi ukrepi za izboljšanje kakovosti vode, pri individualni oskrbi s pitno vodo pa j e g l a vn i p rob l em pomanjkanje vode v sušnih obdobjih in iskanje novih ustreznih virov.

Ko govorimo o kakovostni pitni vodi, mislimo predvsem vodo, katere pitje ne predstavlja tveganja za zdravje uporabnikov in je ni potrebno dodatno čistiti. Kdaj lahko rečemo, da je voda takšne kakovosti? Nekaj nam da vedeti že sam izgled vode: biti mora bistra, brez barve in vonja. Pomaga nam tudi opazovanje vodnih virov. Bolj kakovostna je navadno voda, ki priteče iz globine in teče enakomerno brez hitrih sprememb v pretokih v času padavin.

Poleg naštetega kakovost vode najlažje potrdimo z laboratorijskimi preskusi vzorcev vode. Z njimi iščemo najbolj tipična tveganja v vodi za zdravje uporabnikov. Ta tveganja so največkrat posledica človekove dejavnosti in v tesni povezavi z zaledjem vodnega vira.

V osnovi delimo tveganja na:

Čeprav je možno v vodi najti praktično vsako snov in izmeriti tudi radioaktivnost vode, se redne preiskave omejujejo na manjše število parametrov, saj se je potrebno osredotočiti na najbolj smiselne.

V vodi se najpogosteje pojavljajo mikrobiološka tveganja, zato se največkrat izvajajo mikrobiološke preiskave vode. Te so usmerjene na mikroorganizme, ki so v blatu ljudi in toplokrvnih živali prisotni v velikem številu, in na metode odkrivanja, ki so s o r a z m e r n o e n o s t a v n e . K o t najprimernejši pokazatelji fekalnega onesnažen ja so se pokaza l i Escherichia coli (E.coli) in koliformne bakterije.

K a d a r ž e l i m o p o z n a t i l e najosnovnejše podatke o kakovosti vode, si lahko pomagamo tudi z raznimi testi. Eden takšnih testov je tudi indikatorski test mikrobiološke kakovosti vode HACH, ki ga

& mikrobiološka: bakterije, glive, plesni;& kemijska: pesticidi, težke kovine,

dušikove soli, razne kemikalije;& fizikalna: drobci peska, zemlje,

stekla ...

uporabljamo na ZZV Ravne. Gre za kvalitativni test na prisotnost koliformnih bakterij in bakterij E.coli. Po domače povedano, s testom ugotavljamo, če je voda onesnažena z bakterijami iz okolja in/ali fekalnimi bakterijami.

Test je sicer manj natančen od standardiziranih laboratorijskih preiskav vode, zato pa je precej hitrejši in cenejši, ponudi pa tudi osnovno informacijo o tem, kakšno vodo pijemo. Pri uporabi vode iz lastnih virov si navadno zapletenih in dragih preiskav vode ne moremo privoščiti in v takšnih primerih so hitri testi še toliko bolj dobrodošli.

Za ZZV Ravne: Helena Pavlič.

Hoja - ni ji kaj očitati!

Hoja je osnovna naravna oblika gibanja, je poceni in organizacijsko nezahtevna ter varna. Že desetletja je primarna športno-rekreativna dejavnost. Povedano preprosto: hoja je zdrav ljudski šport.

Še pred nekaj leti nas je pogled na ljudi, ki so hiteli s palicami po gozdnih, makadamskih ali asfaltnih poteh, kar priznajmo si, malo silil na smeh. Danes pa je slika precej drugačna. Nordijska hoja je priznana in vedno pogostejša športna aktivnost. In kako se je začelo?

Začetki nordijske hoje segajo v začetke 90-ih let 20. stoletja na Finskem. Finci so nordijsko hojo sprejeli za nacionalni šport. Organizirali so posebne izobraževalne tečaje, kjer so se lahko ljudje naučili pravilne tehnike nordijske hoje. Nordijska hoja je hitro postala priljubljena med Finci, kaj hitro se je razširila v Švico, Avstrijo, Nemčijo, nedolgo nazaj je val priljubljenosti nordijske hoje zajel tudi Slovenijo.

Nordijska hoja s palicami pomeni gibanje v naravi, na svežem zraku. Pomeni hojo izpred praga hiše, po ravnini, navkreber in navzdol. Lahko bi rekli, da pomeni nordijska hoja »letni tek na smučeh«.

Primerna je za vse starostne skupine, športnike, utrujene hodce, tiste, ki veliko sedijo na delovnem mestu, predvsem pa za tiste, ki še niso vključili telesne dejavnosti v svoj vsakdanjik, tudi za tiste, katerih zdravje je že nekoliko načeto (rehabilitacijski nameni npr. pri srčno-žilnih boleznih, lajša simptome periferne žilne bolezni, pomaga ohranjati sposobnosti samostojnega funkcioniranja v poznem življenjskem obdobju) … Eden izmed razlogov za priljubljenost nordijske hoje je predvsem ta, da je nordijska hoja zelo učinkovita, poceni in ima velik sociološki učinek medsebojnega povezovanja ljudi. Pomeni dobro skrb za zdravje, dobro počutje in telesni izgled.

Strokovnjaki navajajo, da:& se pri izvajanju nordijske hoje

aktivira 90 % naših mišic;& redno izvajanje pravilne tehnike

nordijske hoje manjša bolečine v

vratu in ramenih;& med izvajanjem nordijske hoje se

posamezniku dvigne srčni utrip za 5–17 udarcev;& poraba kalorij pri izvajanju

nordijske hoje je za 46 % večja kot pri navadni hoji, pri hoji s pohodnimi palicami pa je poraba kalorij nekje 20 % večja kot pri klasični hoji;& poveča se gibljivost hrbtenice in

zgornjega dela trupa;& krepi mišice podlahtnice, prsne in

hrbtne mišice;& varuje skočni in kolenski sklep;& z uporabo palic povečamo varnost

na drsečem in nevarnem terenu.

Kaj potrebujete za izvajanje nordijske hoje? Predvsem primerno obleko, ki vas ščiti tudi v vetru in morebitnem dežju, in športne copate, ki ne drsijo. Poskrbite tudi za varnost v megli, somraku, tako da si nadenete odsevne trakove ali kresničke.

Potrebujete palice za nordijsko hojo, ki so drugačne od pohodnih palic. Palice za gorsko hojo – pohodne palice so zložljive, imajo konico in služijo predvsem razbremenitvi sklepov in kot pomoč pri hoji v hribe. Pri hoji jih zabadamo navpično pred sabo. Pri nordijski hoji palic ne zabodemo navpično pred sabo, ampak so palice pod posebnim kotom ob telesu – izmenično roka – noga in

ne presežejo višine našega popka. Palice za nordijsko hojo so iz kompozitnega materiala (steklenih vlaken in karbona), zato so tudi lažje, čvrste in vzdržljive. Namen palic je, da se ublažijo tresljaji in ne utrujajo sklepi, pravilna tehnika hoje pa poskrbi, da se aktivira 90 % mišic (vratne mišice, ramenski obroč, prsne mišice, mišice medenice, noge …).

Telo palice ni deljeno, ima ročaj, ki dobro vpija vlago, ne drsi in se dobro prilega v vašo dlan. Na ročaju palice je pašček, ki omogoča pritrditev palice na roko, vendar samo toliko, da omogoča prost pretok krvi in sproščen odriv od paščka. Konica palice je jeklena in nameščena pod posebnim kotom. Za asfaltne površine se na konico namesti gumijast nastavek, ki omogoča varno hojo po asfaltnih poteh, brez drsenja.

Pri nakupu palic upoštevajte priporočila, dolžino palic si izberete tako, da od svoje telesne višine odštejete 50 cm, oziroma ko postavite palice pravokotno na podlago, mora biti kot v komolcu približno 90 stopinj.

Pomembna je pravilna tehnika izvajanja nordijske hoje, ki zajema osnovo – nošenje, vlečenje, vbod in potisk palic. V Zdravstvenem domu Radlje organiziramo tečaje nordijske hoje, vse informacije dobite na telefonski št. 87 70 821.

15. oktober je svetovni dan hoje, morda tudi vaš začetek nordijske hoje? Za začetek potrebujete predvsem voljo in malo spodbude, začetno znanje in palice, ki vam ji na tečaju posodimo mi. Vaša vztrajnost pri izvajanju nordijske hoje pa vas bo pripeljala do izboljšanega življenjskega sloga (ohranjanja ali izboljšanja zdravja)!

Še oklevate!? Začnite – »začetek je polovica dela!« Korak za korakom pripelje do velikih uspehov!

Pozdravljeni do prihodnjič!

Za Zdravstveni dom Radlje:Danica Ladinek (v. m. s.,

zdravstvena vzgoja).

zavod za zdravstveno varstvozavod za zdravstveno varstvo zdravstveni domzdravstveni dom

6 7Mučan Mučan

Tudi vas zanima, kakšno vodo pijete?

Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Ravne je javni zdravstveni zavod. Je osrednja prevent ivna regi jska ustanova, katere poslanstvo je na podlagi znanstveno-medicinskega in družboslovnega znanja opravljanje dejavnosti s področja epidemiologije, higiene, zdravstvene ekologije, zdravstvene informatike, promocije zdravja in socialne medicine ter koordiniranje omenjene dejavnosti na območju koroške regije.

Zgodovina Zavoda sega v leto 1946 z delovanjem Okrajne higienske postaje, najprej v Slovenj Gradcu, nato pa na Ravnah na Koroškem. Od ustanovitve pa do danes je Zavod menjal tako imena kot prostorske lokacije. Razvoj je bil v različnih časih različno hiter, vedno pa je šel v smeri potreb prebivalstva. Sprva so bile naloge usmerjene predvsem v zajezitev hudih nalezljivih bolezni, danes pa je večji poudarek na o b v l a d o v a n j u n a l e z l j i v i h , zmanjševanju kroničnih nenalezljivih bolezni in izvajanju dejavnosti, ki vplivajo na razvoj in stanje zdravstva ter zdravja prebivalstva v naši regiji.

Zavod pristopa k ljudem torej predvsem v želji ohranjanja in izboljševanja njihovega zdravja. In od vsega začetka je naša skrb tudi zdrava pitna voda na Koroškem, zato bomo danes spregovorili nekaj besed o tem, kako z enostavno metodo nadzirati nekatera tveganja v tem večnem vrelcu življenja.

VodaZdrava in kakovostna pitna voda v

ustreznih količinah ima pomembno vlogo v človekovem življenju. Z naraščajočim onesnaževanjem okolja se kvaliteta vode manjša in vsako leto je na razpolago manj kakovostne pitne vode. Na velikih sistemih za oskrbo s pitno vodo so potrebni vedno

novi ukrepi za izboljšanje kakovosti vode, pri individualni oskrbi s pitno vodo pa j e g l a vn i p rob l em pomanjkanje vode v sušnih obdobjih in iskanje novih ustreznih virov.

Ko govorimo o kakovostni pitni vodi, mislimo predvsem vodo, katere pitje ne predstavlja tveganja za zdravje uporabnikov in je ni potrebno dodatno čistiti. Kdaj lahko rečemo, da je voda takšne kakovosti? Nekaj nam da vedeti že sam izgled vode: biti mora bistra, brez barve in vonja. Pomaga nam tudi opazovanje vodnih virov. Bolj kakovostna je navadno voda, ki priteče iz globine in teče enakomerno brez hitrih sprememb v pretokih v času padavin.

Poleg naštetega kakovost vode najlažje potrdimo z laboratorijskimi preskusi vzorcev vode. Z njimi iščemo najbolj tipična tveganja v vodi za zdravje uporabnikov. Ta tveganja so največkrat posledica človekove dejavnosti in v tesni povezavi z zaledjem vodnega vira.

V osnovi delimo tveganja na:

Čeprav je možno v vodi najti praktično vsako snov in izmeriti tudi radioaktivnost vode, se redne preiskave omejujejo na manjše število parametrov, saj se je potrebno osredotočiti na najbolj smiselne.

V vodi se najpogosteje pojavljajo mikrobiološka tveganja, zato se največkrat izvajajo mikrobiološke preiskave vode. Te so usmerjene na mikroorganizme, ki so v blatu ljudi in toplokrvnih živali prisotni v velikem številu, in na metode odkrivanja, ki so s o r a z m e r n o e n o s t a v n e . K o t najprimernejši pokazatelji fekalnega onesnažen ja so se pokaza l i Escherichia coli (E.coli) in koliformne bakterije.

K a d a r ž e l i m o p o z n a t i l e najosnovnejše podatke o kakovosti vode, si lahko pomagamo tudi z raznimi testi. Eden takšnih testov je tudi indikatorski test mikrobiološke kakovosti vode HACH, ki ga

& mikrobiološka: bakterije, glive, plesni;& kemijska: pesticidi, težke kovine,

dušikove soli, razne kemikalije;& fizikalna: drobci peska, zemlje,

stekla ...

uporabljamo na ZZV Ravne. Gre za kvalitativni test na prisotnost koliformnih bakterij in bakterij E.coli. Po domače povedano, s testom ugotavljamo, če je voda onesnažena z bakterijami iz okolja in/ali fekalnimi bakterijami.

Test je sicer manj natančen od standardiziranih laboratorijskih preiskav vode, zato pa je precej hitrejši in cenejši, ponudi pa tudi osnovno informacijo o tem, kakšno vodo pijemo. Pri uporabi vode iz lastnih virov si navadno zapletenih in dragih preiskav vode ne moremo privoščiti in v takšnih primerih so hitri testi še toliko bolj dobrodošli.

Za ZZV Ravne: Helena Pavlič.

Hoja - ni ji kaj očitati!

Hoja je osnovna naravna oblika gibanja, je poceni in organizacijsko nezahtevna ter varna. Že desetletja je primarna športno-rekreativna dejavnost. Povedano preprosto: hoja je zdrav ljudski šport.

Še pred nekaj leti nas je pogled na ljudi, ki so hiteli s palicami po gozdnih, makadamskih ali asfaltnih poteh, kar priznajmo si, malo silil na smeh. Danes pa je slika precej drugačna. Nordijska hoja je priznana in vedno pogostejša športna aktivnost. In kako se je začelo?

Začetki nordijske hoje segajo v začetke 90-ih let 20. stoletja na Finskem. Finci so nordijsko hojo sprejeli za nacionalni šport. Organizirali so posebne izobraževalne tečaje, kjer so se lahko ljudje naučili pravilne tehnike nordijske hoje. Nordijska hoja je hitro postala priljubljena med Finci, kaj hitro se je razširila v Švico, Avstrijo, Nemčijo, nedolgo nazaj je val priljubljenosti nordijske hoje zajel tudi Slovenijo.

Nordijska hoja s palicami pomeni gibanje v naravi, na svežem zraku. Pomeni hojo izpred praga hiše, po ravnini, navkreber in navzdol. Lahko bi rekli, da pomeni nordijska hoja »letni tek na smučeh«.

Primerna je za vse starostne skupine, športnike, utrujene hodce, tiste, ki veliko sedijo na delovnem mestu, predvsem pa za tiste, ki še niso vključili telesne dejavnosti v svoj vsakdanjik, tudi za tiste, katerih zdravje je že nekoliko načeto (rehabilitacijski nameni npr. pri srčno-žilnih boleznih, lajša simptome periferne žilne bolezni, pomaga ohranjati sposobnosti samostojnega funkcioniranja v poznem življenjskem obdobju) … Eden izmed razlogov za priljubljenost nordijske hoje je predvsem ta, da je nordijska hoja zelo učinkovita, poceni in ima velik sociološki učinek medsebojnega povezovanja ljudi. Pomeni dobro skrb za zdravje, dobro počutje in telesni izgled.

Strokovnjaki navajajo, da:& se pri izvajanju nordijske hoje

aktivira 90 % naših mišic;& redno izvajanje pravilne tehnike

nordijske hoje manjša bolečine v

vratu in ramenih;& med izvajanjem nordijske hoje se

posamezniku dvigne srčni utrip za 5–17 udarcev;& poraba kalorij pri izvajanju

nordijske hoje je za 46 % večja kot pri navadni hoji, pri hoji s pohodnimi palicami pa je poraba kalorij nekje 20 % večja kot pri klasični hoji;& poveča se gibljivost hrbtenice in

zgornjega dela trupa;& krepi mišice podlahtnice, prsne in

hrbtne mišice;& varuje skočni in kolenski sklep;& z uporabo palic povečamo varnost

na drsečem in nevarnem terenu.

Kaj potrebujete za izvajanje nordijske hoje? Predvsem primerno obleko, ki vas ščiti tudi v vetru in morebitnem dežju, in športne copate, ki ne drsijo. Poskrbite tudi za varnost v megli, somraku, tako da si nadenete odsevne trakove ali kresničke.

Potrebujete palice za nordijsko hojo, ki so drugačne od pohodnih palic. Palice za gorsko hojo – pohodne palice so zložljive, imajo konico in služijo predvsem razbremenitvi sklepov in kot pomoč pri hoji v hribe. Pri hoji jih zabadamo navpično pred sabo. Pri nordijski hoji palic ne zabodemo navpično pred sabo, ampak so palice pod posebnim kotom ob telesu – izmenično roka – noga in

ne presežejo višine našega popka. Palice za nordijsko hojo so iz kompozitnega materiala (steklenih vlaken in karbona), zato so tudi lažje, čvrste in vzdržljive. Namen palic je, da se ublažijo tresljaji in ne utrujajo sklepi, pravilna tehnika hoje pa poskrbi, da se aktivira 90 % mišic (vratne mišice, ramenski obroč, prsne mišice, mišice medenice, noge …).

Telo palice ni deljeno, ima ročaj, ki dobro vpija vlago, ne drsi in se dobro prilega v vašo dlan. Na ročaju palice je pašček, ki omogoča pritrditev palice na roko, vendar samo toliko, da omogoča prost pretok krvi in sproščen odriv od paščka. Konica palice je jeklena in nameščena pod posebnim kotom. Za asfaltne površine se na konico namesti gumijast nastavek, ki omogoča varno hojo po asfaltnih poteh, brez drsenja.

Pri nakupu palic upoštevajte priporočila, dolžino palic si izberete tako, da od svoje telesne višine odštejete 50 cm, oziroma ko postavite palice pravokotno na podlago, mora biti kot v komolcu približno 90 stopinj.

Pomembna je pravilna tehnika izvajanja nordijske hoje, ki zajema osnovo – nošenje, vlečenje, vbod in potisk palic. V Zdravstvenem domu Radlje organiziramo tečaje nordijske hoje, vse informacije dobite na telefonski št. 87 70 821.

15. oktober je svetovni dan hoje, morda tudi vaš začetek nordijske hoje? Za začetek potrebujete predvsem voljo in malo spodbude, začetno znanje in palice, ki vam ji na tečaju posodimo mi. Vaša vztrajnost pri izvajanju nordijske hoje pa vas bo pripeljala do izboljšanega življenjskega sloga (ohranjanja ali izboljšanja zdravja)!

Še oklevate!? Začnite – »začetek je polovica dela!« Korak za korakom pripelje do velikih uspehov!

Pozdravljeni do prihodnjič!

Za Zdravstveni dom Radlje:Danica Ladinek (v. m. s.,

zdravstvena vzgoja).

zavod za zdravstveno varstvozavod za zdravstveno varstvo zdravstveni domzdravstveni dom

8 9Mučan Mučan

Pohodno društvo Pernice

Perničani na Peci

Perničani, sem prištevamo tudi prebivalce Mlak in višinskega dela Gortine, so že lani registrirali svoje pohodno društvo. Za njimi je že lepo število prijetnih pohodov, med drugim so se letos odpravili tudi na najvišjo koroško planino, na Peco. Pravijo pa, da bo Triglav še malo počakal.

Kljub dejstvu, da so vsak dan v "planinski prestavi" in v pogonu, je baje nadvse prijetna sprememba, ko se skupaj odpravijo na daljše ali krajše pohode. Tudi po trideset se jih zbere. Radi se odpravijo proti Urbanu, na Košenjak, po vrhovih Radvanja na drugi strani meje, bili pa so tudi že na Kremžarci.

Mnogi, ki so se preselili v dolino, gredo radi z rojaki na pot, saj so skupni pohodi svojstven oddih in dobrodošla sprememba napornega vsakdanjika. Pogosto gredo z njimi tudi otroci.

Tovrstna de javnost gotovo združuje ljudi in jih tudi priklepa na

domače hribovje. In prav je tako, prav, da so naši hribi, ko se znoči, še vedno polni luči, da je živa pokrajina in te še sprejme prijazna beseda gorjana.

kv

Pot na Peco je bila kar zahtevna, a dosegli smo cilj

Judo klub MutaJudo klub Muta je bil ustanovljen

januarja 2007. Predsednik kluba in hkrati tudi trener je Ruslan Yankovskyy, drugi trener pa je Borut Marošek. Podpredsednik kluba je Sašo Pavlič.

Treningi potekajo na Osnovni šoli Muta po naslednjem razporedu:

Predstavljamo vam nekaj rezultatov s tekmovanj v letu 2007: Državno prvenstvo OŠ (Koper, februar):5. mesto: Samo Krivc. Državno prvenstvo starejših dečkov/deklic (Ravne, april):5. mesto: Samo Krivc;5. mesto: Marcel Kvasnik;7. mesto: Nina Štruc;7. mesto: Jolanda Jeromelj. Državno prvenstvo mlajših dečkov/deklic (Oplotnica, marec):2. mesto: Alojz Varšnik;3. mesto: Jože Preglav;3. mesto: Vanesa Topler;

& začetnik i ( torek in četrtek, 15.45–16.30);

& tekmovalni judo (torek in četrtek, 16.30–18.00, na Muti; petek, 18.00–20.00, v Slovenj Gradcu).

5. mesto: Lucija Gosak. Pokal Lendave (februar):3. mesto: Nina Štruc. Palijev Memorial (Ljubljana, maj):2. mesto: Samo Krivc. Pokal Bežigrad (Ljubljana, junij):3. mesto: Nina Štruc. Mednarodni pokal Rijeka (junij) - 10 držav, 700 tekmovalcev:3. mesto: Samo Krivc. Mednarodni pokal Kup Jadrana (junij) - 15 držav, 500 tekmovalcev:2. mesto: Alojz Varšnik;2. mesto: Tadej Štruc;3. mesto: Samo Krivc, Nina Štruc, Jolanda Jeromelj.

JK Muta se zahvaljuje g. Aniti Ambrož, ravnateljici OŠ Muta, Športni zvezi Muta in sponzorju, restavraciji Pri mesarju, za sodelovanje pri ustanovitvi in delovanju kluba. Informacije o klubu dobite na tel. št. 031 316 454 ali na elektronskem naslovu: [email protected].

Upravni odbor JK Muta

Mlajši judoisti JK Muta

Zbor borcevPri Matiju na Sv. Primožu so se

zbrali na letnem zboru borci NOB, izseljenci in tisti, ki se trudijo za ohranjanje zgodovinske tradicije partizanskega odpora. Zelo malo jih je še, le nekaj znanih obrazov iz vojnih časov, le še nekaj tistih, ki so jih v desetih minutah zmetali na kamione in odpeljali v izgnanstvo, in nekaj onih, brez katerih pač odpor sploh ne bi bil mogoč, torej ljudi, pri katerih so borci našli hrano in zatočišče.

Kar precej so postorili v minulem letu: obnovili spomenik v Bistriškem jarku, v teku pa so pripravljalna dela za Pernice. Vse z zelo skromnimi sredstvi in z veliko osebnih prizadevanj, tako da nam ti častni pomniki ne delajo sramote.

Opozorili so, da so zelo nepoštena in nevarna gibanja, ki hočejo poveličati in morda celo nagraditi tiste, ki so bili z orožjem na okupatorski

Kako malo nas je

strani, češ da so se tudi oni borili za domovino, vendar za drugačno, čeprav proti svojim ljudem, proti Slovencem. Tu in v tem je meja, preko katere tudi v imenu mlajših rodov borci ne dovolijo, saj bi takšne odločitve, torej priznanja in odškodnine plačevali naši otroci, ki s tem nimajo nič.

Pustimo jim živeti njihovo življenje in jih ne obremenjujmo s preteklostjo, dovolj je, če jim povemo resnico, so prepričani.

kv

Mošt, veterani, častniki in …

Ob letošnjem občinskem prazniku smo doživeli pravo množico raznih prireditev, ki pa jih nikakor ni bilo preveč, morda so bile le nekoliko preveč raztresene: kmetje z moštom ob izlivu Bistrice, gobarji v nekem kotičku ob šotoru, tretji v šotoru …

Člani Sadjarskega društva Bobovec so pripravili svoj dan. Postavili so stojnice ob izlivu Bistrice in ponudili nekaj svojih izdelkov, predvsem seveda mošt: takšen in drugačen, filtriran, nefiltriran, sladek … Ponudili so tudi sadje ter v slikah in tabelah

predstavili svoje delo. Lahko bi rekli, da so svojo podobo na ogled (in tudi obilno na pokušino) postavili. Ni manjkalo tistih zastonj kozarčkov in – kot se spodobi – niti ne pohval. Suškov Karli in vsi sodelujoči so prijetno popestrili naše praznovanje.

Istočasno je nad 150 veteranov in reze rvn ih čas tn ikov oprav i lo rekreativni pohod. Spoznali so lepote našega Primoža, poslušali kratko predstavitev kraja, nato pa preživeli še nekaj lepih uric ob vojaškem golažu v šotoru. V prijetno družbo so povabili tudi naše planince, kolesarje in pohodnike.

kv

Dobra malica, kozarček piva in nepozabno druženje

Mešani pevski zbor Zvon

9. Zvonarjada na Muti

Pevci Mešanega pevskega zbora Zvon na Muti smo bili v svojem jubilejnem letu gostitelji devetega srečanja pevcev in pevk iz različnih krajev Slovenije, ki jim je skupno ime Zvon. Zvonarjado smo uvrstili v prireditve ob občinskem prazniku občine Muta. Našemu vabilu so se odzvali: Vokalna skupina Triglavski zvonovi iz Mojstrane, Komorna skupina Zvon iz Jakobskega Dola, Mešani pevski zbor Tratarski zvon iz Gorenje vasi, Moški pevski zbor Savinjski zvon iz Šempetra v Savinjski dolini in Pevsko društvo Zvon iz Šmartna pri Litiji. Žal sta zaradi dopustov svoj obisk odpovedala Mešani pevski zbor Zvon iz Lukovice in Moški pevski zbor Zvon iz Mengša.

Goste smo najprej sprejeli v prireditvenem šotoru na sp. Muti, jim postregli dobrote, ki so jih pripravile naše pevke, in jih nato popeljali na ogled rotunde in predstavitev kmečkih del vse do izliva Bistrice. Naši gostje so

društvadruštva društvadruštva

8 9Mučan Mučan

Pohodno društvo Pernice

Perničani na Peci

Perničani, sem prištevamo tudi prebivalce Mlak in višinskega dela Gortine, so že lani registrirali svoje pohodno društvo. Za njimi je že lepo število prijetnih pohodov, med drugim so se letos odpravili tudi na najvišjo koroško planino, na Peco. Pravijo pa, da bo Triglav še malo počakal.

Kljub dejstvu, da so vsak dan v "planinski prestavi" in v pogonu, je baje nadvse prijetna sprememba, ko se skupaj odpravijo na daljše ali krajše pohode. Tudi po trideset se jih zbere. Radi se odpravijo proti Urbanu, na Košenjak, po vrhovih Radvanja na drugi strani meje, bili pa so tudi že na Kremžarci.

Mnogi, ki so se preselili v dolino, gredo radi z rojaki na pot, saj so skupni pohodi svojstven oddih in dobrodošla sprememba napornega vsakdanjika. Pogosto gredo z njimi tudi otroci.

Tovrstna de javnost gotovo združuje ljudi in jih tudi priklepa na

domače hribovje. In prav je tako, prav, da so naši hribi, ko se znoči, še vedno polni luči, da je živa pokrajina in te še sprejme prijazna beseda gorjana.

kv

Pot na Peco je bila kar zahtevna, a dosegli smo cilj

Judo klub MutaJudo klub Muta je bil ustanovljen

januarja 2007. Predsednik kluba in hkrati tudi trener je Ruslan Yankovskyy, drugi trener pa je Borut Marošek. Podpredsednik kluba je Sašo Pavlič.

Treningi potekajo na Osnovni šoli Muta po naslednjem razporedu:

Predstavljamo vam nekaj rezultatov s tekmovanj v letu 2007: Državno prvenstvo OŠ (Koper, februar):5. mesto: Samo Krivc. Državno prvenstvo starejših dečkov/deklic (Ravne, april):5. mesto: Samo Krivc;5. mesto: Marcel Kvasnik;7. mesto: Nina Štruc;7. mesto: Jolanda Jeromelj. Državno prvenstvo mlajših dečkov/deklic (Oplotnica, marec):2. mesto: Alojz Varšnik;3. mesto: Jože Preglav;3. mesto: Vanesa Topler;

& začetnik i ( torek in četrtek, 15.45–16.30);

& tekmovalni judo (torek in četrtek, 16.30–18.00, na Muti; petek, 18.00–20.00, v Slovenj Gradcu).

5. mesto: Lucija Gosak. Pokal Lendave (februar):3. mesto: Nina Štruc. Palijev Memorial (Ljubljana, maj):2. mesto: Samo Krivc. Pokal Bežigrad (Ljubljana, junij):3. mesto: Nina Štruc. Mednarodni pokal Rijeka (junij) - 10 držav, 700 tekmovalcev:3. mesto: Samo Krivc. Mednarodni pokal Kup Jadrana (junij) - 15 držav, 500 tekmovalcev:2. mesto: Alojz Varšnik;2. mesto: Tadej Štruc;3. mesto: Samo Krivc, Nina Štruc, Jolanda Jeromelj.

JK Muta se zahvaljuje g. Aniti Ambrož, ravnateljici OŠ Muta, Športni zvezi Muta in sponzorju, restavraciji Pri mesarju, za sodelovanje pri ustanovitvi in delovanju kluba. Informacije o klubu dobite na tel. št. 031 316 454 ali na elektronskem naslovu: [email protected].

Upravni odbor JK Muta

Mlajši judoisti JK Muta

Zbor borcevPri Matiju na Sv. Primožu so se

zbrali na letnem zboru borci NOB, izseljenci in tisti, ki se trudijo za ohranjanje zgodovinske tradicije partizanskega odpora. Zelo malo jih je še, le nekaj znanih obrazov iz vojnih časov, le še nekaj tistih, ki so jih v desetih minutah zmetali na kamione in odpeljali v izgnanstvo, in nekaj onih, brez katerih pač odpor sploh ne bi bil mogoč, torej ljudi, pri katerih so borci našli hrano in zatočišče.

Kar precej so postorili v minulem letu: obnovili spomenik v Bistriškem jarku, v teku pa so pripravljalna dela za Pernice. Vse z zelo skromnimi sredstvi in z veliko osebnih prizadevanj, tako da nam ti častni pomniki ne delajo sramote.

Opozorili so, da so zelo nepoštena in nevarna gibanja, ki hočejo poveličati in morda celo nagraditi tiste, ki so bili z orožjem na okupatorski

Kako malo nas je

strani, češ da so se tudi oni borili za domovino, vendar za drugačno, čeprav proti svojim ljudem, proti Slovencem. Tu in v tem je meja, preko katere tudi v imenu mlajših rodov borci ne dovolijo, saj bi takšne odločitve, torej priznanja in odškodnine plačevali naši otroci, ki s tem nimajo nič.

Pustimo jim živeti njihovo življenje in jih ne obremenjujmo s preteklostjo, dovolj je, če jim povemo resnico, so prepričani.

kv

Mošt, veterani, častniki in …

Ob letošnjem občinskem prazniku smo doživeli pravo množico raznih prireditev, ki pa jih nikakor ni bilo preveč, morda so bile le nekoliko preveč raztresene: kmetje z moštom ob izlivu Bistrice, gobarji v nekem kotičku ob šotoru, tretji v šotoru …

Člani Sadjarskega društva Bobovec so pripravili svoj dan. Postavili so stojnice ob izlivu Bistrice in ponudili nekaj svojih izdelkov, predvsem seveda mošt: takšen in drugačen, filtriran, nefiltriran, sladek … Ponudili so tudi sadje ter v slikah in tabelah

predstavili svoje delo. Lahko bi rekli, da so svojo podobo na ogled (in tudi obilno na pokušino) postavili. Ni manjkalo tistih zastonj kozarčkov in – kot se spodobi – niti ne pohval. Suškov Karli in vsi sodelujoči so prijetno popestrili naše praznovanje.

Istočasno je nad 150 veteranov in reze rvn ih čas tn ikov oprav i lo rekreativni pohod. Spoznali so lepote našega Primoža, poslušali kratko predstavitev kraja, nato pa preživeli še nekaj lepih uric ob vojaškem golažu v šotoru. V prijetno družbo so povabili tudi naše planince, kolesarje in pohodnike.

kv

Dobra malica, kozarček piva in nepozabno druženje

Mešani pevski zbor Zvon

9. Zvonarjada na Muti

Pevci Mešanega pevskega zbora Zvon na Muti smo bili v svojem jubilejnem letu gostitelji devetega srečanja pevcev in pevk iz različnih krajev Slovenije, ki jim je skupno ime Zvon. Zvonarjado smo uvrstili v prireditve ob občinskem prazniku občine Muta. Našemu vabilu so se odzvali: Vokalna skupina Triglavski zvonovi iz Mojstrane, Komorna skupina Zvon iz Jakobskega Dola, Mešani pevski zbor Tratarski zvon iz Gorenje vasi, Moški pevski zbor Savinjski zvon iz Šempetra v Savinjski dolini in Pevsko društvo Zvon iz Šmartna pri Litiji. Žal sta zaradi dopustov svoj obisk odpovedala Mešani pevski zbor Zvon iz Lukovice in Moški pevski zbor Zvon iz Mengša.

Goste smo najprej sprejeli v prireditvenem šotoru na sp. Muti, jim postregli dobrote, ki so jih pripravile naše pevke, in jih nato popeljali na ogled rotunde in predstavitev kmečkih del vse do izliva Bistrice. Naši gostje so

društvadruštva društvadruštva

10 11Mučan Mučan

društvadruštva župnija, gospodarstvožupnija, gospodarstvo

bili nad dogajanjem navdušeni in so ga takoj popestrili tudi s svojo pesmijo. Sledila je generalka skupnih pesmi in nato priprave na nastop.

Vsak zbor se je na prireditvi predstavil s tremi skladbami, vrhunec prireditve pa je bil prav gotovo skupni program vseh zvonov, ki ga je spremljala Kmečka godba Pernice.

V tako prijetnem vzdušju, pesmi in plesu se je druženje nadaljevalo še dolgo v noč oziroma jutro, ko smo se od svojih gostov poslovili in si rekli na svidenje na 10. Zvonarjadi, ki bo v Mojstrani.

Člani zbora smo desetletnico delovanja obeležili v soboto, 29. septembra, v avli OŠ Muta. Zbor se je

Zadonela je skupna pesem Zvonov

na koncertu predstavil z izbranimi ljudskimi in zabavnimi skladbami, ki smo jih prepevali v desetih letih svojega delovanja.

Prisrčna hvala vsem ljubiteljem zborovskega petja in prijateljem

zbora, ki so se nam na našem praznovanju pridružili.

Člani MePZ Zvon Muta

ŽPZ Klasje

Ponovno na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični

Članice ŽPZ Klasje se trudimo, da bi čim bolje predstavile ljudsko pesem skozi vse leto v našem kraju in izven. Do julija smo tako opravile že deset nastopov, od tega dva koncerta, enega v cerkvi sv. Marjete na Muti, drugega ob občinskem prazniku v rotundi sv. Janeza Krstnika na spodnji Muti. Bile smo tudi v Pamečah na snemanju za Koroško televizijo, ki je v mesecu septembru predstavila utrip Društva upokojencev z Mute.

Že osmo leto zapored pa smo se udeležile Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kjer je letos nastopilo 180 zborov. Ob svojih številnih nastopih smo morale biti zelo vestne, da smo se naučile pesmi za Stično. Toda želja, da se udeležimo tabora, je bila velika.

V nedeljo, 17. julija, ob peti uri zjutraj smo se s kombijem odpravile

proti Šentvidu pri Stični. Postanek na Trojanah, ob »krapu« in kavici, in potem naprej. V Šentvid smo prispele ob osmi uri. Sledila je sponzorska malica s kozarčkom rujnega vinca, nato generalka, ki je trajala uro in pol. Ob dvanajstih se je pričela povorka skozi majhen, toda lep Šentvid. Pestro povorko, iz katere se je slišala pesem, tu in tam harmonika in vriskanje, je s ploskanjem spremljalo občinstvo, vse do prireditvenega prostora. Tabor v živo spremlja tudi RTV Slovenija.

Čeprav se je v začetku ulil dež,

Oratorij 2007

Preklopi sanje na dejanje

Tudi letošnje počitnice smo na Muti popestrili z oratorijskimi dnevi, že tretje leto zapored. Z ekipo dvanajstih animatorjev smo pričeli oratorij že nekaj mesecev prej s pripravljalnimi srečanji, intenzivno pa smo se nanj pripravljali teden dni; se poglabljali v program, »ž ica l i« sponzor je , pripravl jal i razne igre, moli l i , pripravljali »kolišče«, kot se je imenovalo oratorijsko prizorišče, pojedli kar nekaj čokolade …

V dneh od 31. julija do 3. avgusta je okrog 50 otrok vsak dan poskušalo PREKLOPITI SANJE NA DEJANJE. Osnovna zgodba je bila vzeta iz knjige Bobr i p isate l ja Janeza Ja lna, postavljena v čas izpred 4000 let v Ljubljansko barje. Osnovni program je bil podoben kot na drugih oratorijih: himna, dvig zastave, molitev, lutkovna uprizoritev zgodbe, delo po skupinah, malica, delavnice, igre, spust zastave in odhod domov. A vendar so bili ti dnevi enkratni, zelo posebni, polni veselja, molitve, igre, medsebojne ljubezni …

pevcev to ni motilo. Pesem je donela naprej in kmalu se je zjasnilo. Domača slovenska pesem je zvenela iz približno štiri tisoč grl, kar je edinstven občutek in prevzame te želja, da bi bil naslednje leto zopet del tega.

Vožnja proti domu je potekala sproščeno, seveda v znamenju petja, saj nam v hitrem tempu življenja prav tega manjka.

Vse ljubiteljice petja vabimo, da se nam v novi sezoni pridružijo.

Finika Kričej

ŽPZ Klasje v Stični

Izredno radi smo hodili tudi pred »Nevidnega«, pred Najsvetejše, se pogovarjali z njim in tako je molitvena lestev (naše prošnje in zahvale), ki smo jo gradili, merila kar dvakratno dolžino naše cerkve. Tudi delavnice so bile zelo zanimive, saj smo izdelovali svoj osebni grb in bobrovo sestavljanko, v delavnici »spretni prstki« smo ustvarjali zapestnice in verižice, v misijonski delavnici pa smo s prodajo le-teh pa tudi igračk, ki so jih prinesli otroci, zbirali denar za misijon v Beninu, za p. Pepija, ki tam deluje … Otroci so bili zelo navdušeni tudi nad velikimi igrami pa nad filmom Sezona lova, nad ročnim nogometom, nad

slastno malico…Skratka, otroci, animatorji in starši

smo zelo hvaležni vsem, ki ste nam pomagali, da so bili ti oratorijski dnevi tako čudoviti. Poskušali jih bomo vnovčiti v šolskem in veroučnem letu, ki je pred nami, skratka, poskušali preklopiti sanje na dejanje!

Dominika Verhnjak,pastoralna asistentka

Bilo je živahno in poučno

Predstavljamo dejavnost

Kamnoseštvo Nobe, Novica Tonić, s. p.

Kamnoseštvo Nobe letos praznuje 30 let svoje dejavnosti, ob svoji osebni 60-letnici pa se Novica Tonić, lastnik obrtne delavnice, spominja svojega prihoda v Slovenijo in svojih skromnih začetkov kamnoseštva.

Leta 1974 je zapustil svoj rodni kraj v Srbiji, vasico Hum pri Nišu, kjer se je tudi izučil svoje obrti. Slovenj Gradec je bil njegova prva postaja, zaposlil se je v takratnem Gradisu, malo kasneje pa še v Tovarni usnja. L. 1976 je spoznal sedanjo ženo Marijo, se k njej preselil in se zaposlil v takratni kovačiji Tovarne Muta. Da ne bi pozabil svoje obrti, je l. 1977 odprl popoldansko

obrt kamnoseštva. Prva delavnica je bila skromna uta na Nahbergerjevem posestvu poleg cerkve na Muti in nekaj osnovnega orodja za obdelavo kamna. Ob pridnem delu in skrbnem varčevanju obeh sta se z ženo odločila odkupiti Špilmanovo domačijo, ki sta jo obnovila in poleg nje zgradila

delavnico. Vse več je bilo naročil in s tem tudi dela, zato se je l. 1995 Novica Tonić odločil za polno zaposlitev, kot samostojni podjetnik.

Danes je v delavnici zaposlen še dodaten de lavec , spomen ik i Kamnoseštva Nobe pa so prepoznavni po vsej Koroški, kajti vsak izdelek je pravzaprav unikat in umetniško delo, saj zahteva kamnoseška dejavnost še vedno veliko ročnega dela. Da seže dober glas Kamnoseštva Nobe tudi izven koroških meja, dokazujejo številna naročila, največ iz sosednje Avstrije, kjer je takšno delo zelo cenjeno in iskano.

Novica Tonić se je tudi sicer uspešno vključil v okolje ter družabno življenje naših krajev, predvsem Mute in Sv. Jerneja, začenši s taborništvom na Muti. Danes rad zahaja na koncerte pevskih zborov in pihalnih orkestrov, z ženo Marijo pa pogosto sponzorirata dejavnosti in pridobitve cerkvenega in družabnega življenja na Sv. Jerneju.

Novica Tonić se je dokazal s pridnim delom in podjetnostjo

10 11Mučan Mučan

društvadruštva župnija, gospodarstvožupnija, gospodarstvo

bili nad dogajanjem navdušeni in so ga takoj popestrili tudi s svojo pesmijo. Sledila je generalka skupnih pesmi in nato priprave na nastop.

Vsak zbor se je na prireditvi predstavil s tremi skladbami, vrhunec prireditve pa je bil prav gotovo skupni program vseh zvonov, ki ga je spremljala Kmečka godba Pernice.

V tako prijetnem vzdušju, pesmi in plesu se je druženje nadaljevalo še dolgo v noč oziroma jutro, ko smo se od svojih gostov poslovili in si rekli na svidenje na 10. Zvonarjadi, ki bo v Mojstrani.

Člani zbora smo desetletnico delovanja obeležili v soboto, 29. septembra, v avli OŠ Muta. Zbor se je

Zadonela je skupna pesem Zvonov

na koncertu predstavil z izbranimi ljudskimi in zabavnimi skladbami, ki smo jih prepevali v desetih letih svojega delovanja.

Prisrčna hvala vsem ljubiteljem zborovskega petja in prijateljem

zbora, ki so se nam na našem praznovanju pridružili.

Člani MePZ Zvon Muta

ŽPZ Klasje

Ponovno na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični

Članice ŽPZ Klasje se trudimo, da bi čim bolje predstavile ljudsko pesem skozi vse leto v našem kraju in izven. Do julija smo tako opravile že deset nastopov, od tega dva koncerta, enega v cerkvi sv. Marjete na Muti, drugega ob občinskem prazniku v rotundi sv. Janeza Krstnika na spodnji Muti. Bile smo tudi v Pamečah na snemanju za Koroško televizijo, ki je v mesecu septembru predstavila utrip Društva upokojencev z Mute.

Že osmo leto zapored pa smo se udeležile Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kjer je letos nastopilo 180 zborov. Ob svojih številnih nastopih smo morale biti zelo vestne, da smo se naučile pesmi za Stično. Toda želja, da se udeležimo tabora, je bila velika.

V nedeljo, 17. julija, ob peti uri zjutraj smo se s kombijem odpravile

proti Šentvidu pri Stični. Postanek na Trojanah, ob »krapu« in kavici, in potem naprej. V Šentvid smo prispele ob osmi uri. Sledila je sponzorska malica s kozarčkom rujnega vinca, nato generalka, ki je trajala uro in pol. Ob dvanajstih se je pričela povorka skozi majhen, toda lep Šentvid. Pestro povorko, iz katere se je slišala pesem, tu in tam harmonika in vriskanje, je s ploskanjem spremljalo občinstvo, vse do prireditvenega prostora. Tabor v živo spremlja tudi RTV Slovenija.

Čeprav se je v začetku ulil dež,

Oratorij 2007

Preklopi sanje na dejanje

Tudi letošnje počitnice smo na Muti popestrili z oratorijskimi dnevi, že tretje leto zapored. Z ekipo dvanajstih animatorjev smo pričeli oratorij že nekaj mesecev prej s pripravljalnimi srečanji, intenzivno pa smo se nanj pripravljali teden dni; se poglabljali v program, »ž ica l i« sponzor je , pripravl jal i razne igre, moli l i , pripravljali »kolišče«, kot se je imenovalo oratorijsko prizorišče, pojedli kar nekaj čokolade …

V dneh od 31. julija do 3. avgusta je okrog 50 otrok vsak dan poskušalo PREKLOPITI SANJE NA DEJANJE. Osnovna zgodba je bila vzeta iz knjige Bobr i p isate l ja Janeza Ja lna, postavljena v čas izpred 4000 let v Ljubljansko barje. Osnovni program je bil podoben kot na drugih oratorijih: himna, dvig zastave, molitev, lutkovna uprizoritev zgodbe, delo po skupinah, malica, delavnice, igre, spust zastave in odhod domov. A vendar so bili ti dnevi enkratni, zelo posebni, polni veselja, molitve, igre, medsebojne ljubezni …

pevcev to ni motilo. Pesem je donela naprej in kmalu se je zjasnilo. Domača slovenska pesem je zvenela iz približno štiri tisoč grl, kar je edinstven občutek in prevzame te želja, da bi bil naslednje leto zopet del tega.

Vožnja proti domu je potekala sproščeno, seveda v znamenju petja, saj nam v hitrem tempu življenja prav tega manjka.

Vse ljubiteljice petja vabimo, da se nam v novi sezoni pridružijo.

Finika Kričej

ŽPZ Klasje v Stični

Izredno radi smo hodili tudi pred »Nevidnega«, pred Najsvetejše, se pogovarjali z njim in tako je molitvena lestev (naše prošnje in zahvale), ki smo jo gradili, merila kar dvakratno dolžino naše cerkve. Tudi delavnice so bile zelo zanimive, saj smo izdelovali svoj osebni grb in bobrovo sestavljanko, v delavnici »spretni prstki« smo ustvarjali zapestnice in verižice, v misijonski delavnici pa smo s prodajo le-teh pa tudi igračk, ki so jih prinesli otroci, zbirali denar za misijon v Beninu, za p. Pepija, ki tam deluje … Otroci so bili zelo navdušeni tudi nad velikimi igrami pa nad filmom Sezona lova, nad ročnim nogometom, nad

slastno malico…Skratka, otroci, animatorji in starši

smo zelo hvaležni vsem, ki ste nam pomagali, da so bili ti oratorijski dnevi tako čudoviti. Poskušali jih bomo vnovčiti v šolskem in veroučnem letu, ki je pred nami, skratka, poskušali preklopiti sanje na dejanje!

Dominika Verhnjak,pastoralna asistentka

Bilo je živahno in poučno

Predstavljamo dejavnost

Kamnoseštvo Nobe, Novica Tonić, s. p.

Kamnoseštvo Nobe letos praznuje 30 let svoje dejavnosti, ob svoji osebni 60-letnici pa se Novica Tonić, lastnik obrtne delavnice, spominja svojega prihoda v Slovenijo in svojih skromnih začetkov kamnoseštva.

Leta 1974 je zapustil svoj rodni kraj v Srbiji, vasico Hum pri Nišu, kjer se je tudi izučil svoje obrti. Slovenj Gradec je bil njegova prva postaja, zaposlil se je v takratnem Gradisu, malo kasneje pa še v Tovarni usnja. L. 1976 je spoznal sedanjo ženo Marijo, se k njej preselil in se zaposlil v takratni kovačiji Tovarne Muta. Da ne bi pozabil svoje obrti, je l. 1977 odprl popoldansko

obrt kamnoseštva. Prva delavnica je bila skromna uta na Nahbergerjevem posestvu poleg cerkve na Muti in nekaj osnovnega orodja za obdelavo kamna. Ob pridnem delu in skrbnem varčevanju obeh sta se z ženo odločila odkupiti Špilmanovo domačijo, ki sta jo obnovila in poleg nje zgradila

delavnico. Vse več je bilo naročil in s tem tudi dela, zato se je l. 1995 Novica Tonić odločil za polno zaposlitev, kot samostojni podjetnik.

Danes je v delavnici zaposlen še dodaten de lavec , spomen ik i Kamnoseštva Nobe pa so prepoznavni po vsej Koroški, kajti vsak izdelek je pravzaprav unikat in umetniško delo, saj zahteva kamnoseška dejavnost še vedno veliko ročnega dela. Da seže dober glas Kamnoseštva Nobe tudi izven koroških meja, dokazujejo številna naročila, največ iz sosednje Avstrije, kjer je takšno delo zelo cenjeno in iskano.

Novica Tonić se je tudi sicer uspešno vključil v okolje ter družabno življenje naših krajev, predvsem Mute in Sv. Jerneja, začenši s taborništvom na Muti. Danes rad zahaja na koncerte pevskih zborov in pihalnih orkestrov, z ženo Marijo pa pogosto sponzorirata dejavnosti in pridobitve cerkvenega in družabnega življenja na Sv. Jerneju.

Novica Tonić se je dokazal s pridnim delom in podjetnostjo

12 13

muto so ponesli v svet muto so ponesli v svet gospodarstvo, kmetijstvo, muto so ponesli ...gospodarstvo, kmetijstvo, muto so ponesli ...

Mučan Mučan

Ob prihodu v Slovenijo se Novica Tonić ni dokazal le s pridnim delom in podjetnostjo, napisal je tudi več pesmi, večinoma polnih spominov in nostalgije po domu. Eno od teh objavljamo v originalu in prevodu na naslednjih straneh glasila.

Ob poslovnem in osebnem jubileju izrekamo Novici Tonić iskrene čestitke.

Jože Ošlak

Zaradi povečanega obsega naročil je v delavnici zaposlen tudi nečak Ivan Tonić

Na praznovanju dvojnega jubileja je bilo veselo

Predstavljamo kmetije

Pri PihlerjuČe bi kdo iz prejšnjih časov iskal

Pihlerjeve na spodnji Muti, bi kar malo osupni l . Kjer je pred s labim desetletjem mogočno poslopje Pihlerjeve domačije dopolnjevalo celoto, danes zija neprijazna praznina.

V našem okolju se ne dogaja prav pogosto, da se kmetijska posestva v celoti selijo na druge lokacije. Prav zato sem se odločila v nekaj stavkih predstaviti pogumne in delovne člane Brezovnikove družine.

Ljudje smo bitja, ki si od časa do časa želimo sprememb, seveda si želimo naša življenja spremeniti na bolje. Tako sta tudi gospodarja Vili in Štefka Brezovnik dolgo premišljevala, kako bi izboljšala delo in posodobila kmetovanje pri Pihlerju. Tisti, ki poznamo Muto, vemo, da na parceli obstoječe kmetije (prav ob vznožju zg. Mute res ni bilo mogoče širiti kakršnekoli proizvodnje z živino. Prej sem omenila pogum, res ga je treba v polni meri, da se odločiš za preselitev kmetije. Novo Pihlerjevo posestvo meri vsega 8 hektarjev, a kljub temu da je to mala površina, so z delovno vnemo postavili nov hlev že leta 1997, ob njem pa prav tako novo stanovanjsko hišo. V njej se življenjskih uspehov veselijo že pet let. Seveda

moram omeniti otroka, oba sta namreč pridna študenta, sin Janez in hčerka Martina. Mama Štefka pravi, da se na novi lokaciji (to je na naslovu Cesta na Gradišče 31, Mučanom bolj poznanem kot Kemping), odlično počutijo, kot bi bili že od nekdaj tu. Ob vseh užitkih ali bolje pred tem, je treba trdo delati. Ukvarjajo se s pitanjem govedi in prašičev v kooperaciji. Gospodar Vili opravlja tudi delo pri strojnem krožku, za kar so potrebni vedno novejši stroji. Tudi te je treba kupiti.

Štefka se poleg vsakodnevne službe nikakor ne dolgočasi. Poznamo jo tudi tisti, ki radi dobro jemo. Pri hiši pa je še vedno doma muzika, kakor je bila nekoč. Zato skrbita Vili in sin Janez. Mislim, da bo Pihlerjevo za vedno ostalo Pihlerjevo, čeprav so spremenili naslov. Nikakor pa ne svojih dobrih lastnosti.

Naj vam vse, česar se boste še lotili, dobro »rata«. Hvala za sprejem!

Marija Omulec

Pogled na Pihlerjevo domačijo danes

Intervju

Hrabroslav Sterdin –častni občan

Ob letošnjem občinskem prazniku je bilo podeljenih precej priznanj in zahval, štirje bronasti grbi (dobitniki: Rudolf Vaukman, Matic Slodej, Štefan Smolar, Tenis klub Muta) in en zlat grb Občine Muta (dobitnik: Športno društvo Muta).

Najv iš jo nagrado, naz iv častnega občana občine Muta, pa je prejel Hrabroslav Sterdin, upokojeni strojni inženir, nekdaj gonilna sila gospodarskega razvoja Mute in velikega dela Dravske doline, ki je januarja letos dopolnil osemdeset let. Rojen v Lovrencu na Pohorju se je po opravljeni državni delovodski šoli z a v e z a l M u t i i n n j e n e m u napredku. Med letoma 1949 in 1951 je bil predavatelj strokovnih predmetov na Industr i j sk i kovinarski šoli na Muti, nato pa obratovodja Livarne Muta. Kmalu je postal šef livarne na Muti in novozgrajene livarne v Vuzenici, ki se je pod njegovim vodstvom

mehanizirala in razvila v sodobno livarno sive litine. Leta 1969 je končal izredni študij na Višji tehnični šoli v Mariboru in bil imenovan za direktorja Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta. Pod njegovo taktirko se je tovarna leta 1971 priključila Gorenju, proizvodnja je skokovito narasla in kraj je doživel pravi razcvet.

Hrabroslav Sterdin je leta 1978 postal predsednik Izvršnega sveta Občine Radlje, leta 1982 pa še predsednik Skupščine Občine Radlje. Leta 1983 je prevzel sanacijo Lesne Slovenj Gradec, od leta 1986 do upokojitve pa je p r e d s e d o v a l g r a d b e n e m u podjetju KOGRAD Dravograd.

Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad, med drugim tudi dve občinski plaketi za dosežke v gospodarstvu Občine Radlje ob Dravi in državno priznanje red dela z zlatim vencem.

Rodili ste se v Lovrencu na Pohorju? Kakšni spomini Vas vežejo na rojstni kraj?

Rojen sem na Krecenbaherjevi kmetiji kot najmlajši izmed petih otrok. To so bili slabi časi, časi gospodarske krize in živeli smo zelo skromno. Že zgodaj sem moral poprijeti za delo, bil sem pastir. Do šole je bilo pozimi uro hoda. Če primerjam svoje otroštvo z današnjim življenjem, je seveda očitno, da gre za ogromen napredek.

Se radi vračate domov?Da, kar pogosto grem v Lovrenc, v

hišo, ki sta jo moja starša dobila za preužitek. Rad urejam okolico hiše in uživam ob ribniku. V mojih letih človek pač moraš migati, da še lahko normalno živiš.

Kako to, da ste v mladosti za svoj dom izbrali ravno Muto?

Po končani državni delovodski šoli me je ministrstvo z dekretom razporedilo v Litostroj, jaz pa sem želel biti bliže domu in sem uspel dobiti zamenjavo. Dve leti sem predaval na

Industrijski kovinarski šoli na Muti, ki pa je b i la leta 1951 zaradi centralizacije šol ukinjena. Dobil sem dekret za mariborsko livarno, a me je Tovarna Muta zadržala in mi ponudila mesto obratovodje v stari livarni.

Kakšen vtis pa je ob prihodu na Vas naredila Muta? In ljudje?

Vsi dotedanji lastniki kapitala so bili večinoma tujci, ki pa jim je bil v ospredju seveda dobiček, zato se ni skoraj nič investiralo v tovarno in pripadajoča stanovanja. Starejši ljudje so takrat večinoma še govorili nemško.

Videl in občutil sem, da so ljudje dobri in zainteresirani za razvoj, zato je bilo treba zanje nekaj narediti.

In to Vam je tudi odlično uspelo …

Da, kljub zastarelosti smo s skupnim pridnim delom do leta 1956 uspeli zgraditi novo livarno v Vuzenici, ki je bila prvotno predvidena v Mariboru. Preusmerili smo se na tankostenske ulitke za elektro in avtomobilsko industrijo ter uvedli nov izdelek: jekleni granulat.

Na pobudo, ki sva jo dala z generalnim direktorjem Gorenja, g. Atelškom, se je Tovarna Muta (takrat sem bil že direktor) leta 1971 vključila v Sestavljeno organizacijo Gorenja. Čez dve leti, ob 400-letnici obstoja tovarne, smo tako še na Muti odprli novo tovarno jeklenega granulata. Nadaljevali smo z modernizacijo kovačije in livarne ter zgradili novo tovarno kmetijske mehanizacije na Karavaningu, soinvestirali smo v Hypos. I s točasno smo zače l i pripravljati nov program za nerjavne armature in uspeli najti soinvestitorje: Železarno Ravne in izvozno podjetje Tehnoimpex iz Ljubljane. V tem času je bilo tako na Muti odprtih skupno okoli 800 novih delovnih mest.

Vse to je pomenilo velik korak naprej v vsesplošnem razvoju kraja …

Da, proizvodnja in zaposlenost sta iz leta v leto skokovito naraščali. Uvedenih je bilo več avtobusnih prog (od Ožbalta do Dravograda) za prevoz delavcev. Hkrati se je povečalo štipendiranje novih kadrov, začela so

rasti naselja individualnih hiš na zg. in sp. Muti, pospešila se je gradnja stanovanjskih blokov, dobili smo novo pošto, nov gasilski dom, banko, bencinsko črpalko, ustanovili muzej …

V tem času je bil uveden tudi znameniti »Zeleni program« … Kakšni so spomini?

Gorenje je prvotno želelo, da bi bila prireditev v Rdeči dvorani v Velenju, a na to nismo pristali. Spomini na to prireditev so nepozabni. Trajala je do deset dni, zaključila pa se je z vsakoletno parado »Sreča v zelenju in cvetju«, ki je privabila na tisoče obiskovalcev ter predstavnikov trgovskih in industrijskih podjetij iz cele Jugoslavije.

Vse življenje ste ostali zvesti Muti in Dravski dolini. Prepričala Vas ni niti ponudba iz tujine …

Res je. Še pred upokojitvijo sem želel menjati službo. Ponudili so mi odgovorno delovno mesto v okviru predstavništva Gorenja v Münchnu. Takrat me je Občina Radlje prepričala,

Govor direktorja H. Sterdina ob 400-letnici tovarne na Muti

12 13

muto so ponesli v svet muto so ponesli v svet gospodarstvo, kmetijstvo, muto so ponesli ...gospodarstvo, kmetijstvo, muto so ponesli ...

Mučan Mučan

Ob prihodu v Slovenijo se Novica Tonić ni dokazal le s pridnim delom in podjetnostjo, napisal je tudi več pesmi, večinoma polnih spominov in nostalgije po domu. Eno od teh objavljamo v originalu in prevodu na naslednjih straneh glasila.

Ob poslovnem in osebnem jubileju izrekamo Novici Tonić iskrene čestitke.

Jože Ošlak

Zaradi povečanega obsega naročil je v delavnici zaposlen tudi nečak Ivan Tonić

Na praznovanju dvojnega jubileja je bilo veselo

Predstavljamo kmetije

Pri PihlerjuČe bi kdo iz prejšnjih časov iskal

Pihlerjeve na spodnji Muti, bi kar malo osupni l . Kjer je pred s labim desetletjem mogočno poslopje Pihlerjeve domačije dopolnjevalo celoto, danes zija neprijazna praznina.

V našem okolju se ne dogaja prav pogosto, da se kmetijska posestva v celoti selijo na druge lokacije. Prav zato sem se odločila v nekaj stavkih predstaviti pogumne in delovne člane Brezovnikove družine.

Ljudje smo bitja, ki si od časa do časa želimo sprememb, seveda si želimo naša življenja spremeniti na bolje. Tako sta tudi gospodarja Vili in Štefka Brezovnik dolgo premišljevala, kako bi izboljšala delo in posodobila kmetovanje pri Pihlerju. Tisti, ki poznamo Muto, vemo, da na parceli obstoječe kmetije (prav ob vznožju zg. Mute res ni bilo mogoče širiti kakršnekoli proizvodnje z živino. Prej sem omenila pogum, res ga je treba v polni meri, da se odločiš za preselitev kmetije. Novo Pihlerjevo posestvo meri vsega 8 hektarjev, a kljub temu da je to mala površina, so z delovno vnemo postavili nov hlev že leta 1997, ob njem pa prav tako novo stanovanjsko hišo. V njej se življenjskih uspehov veselijo že pet let. Seveda

moram omeniti otroka, oba sta namreč pridna študenta, sin Janez in hčerka Martina. Mama Štefka pravi, da se na novi lokaciji (to je na naslovu Cesta na Gradišče 31, Mučanom bolj poznanem kot Kemping), odlično počutijo, kot bi bili že od nekdaj tu. Ob vseh užitkih ali bolje pred tem, je treba trdo delati. Ukvarjajo se s pitanjem govedi in prašičev v kooperaciji. Gospodar Vili opravlja tudi delo pri strojnem krožku, za kar so potrebni vedno novejši stroji. Tudi te je treba kupiti.

Štefka se poleg vsakodnevne službe nikakor ne dolgočasi. Poznamo jo tudi tisti, ki radi dobro jemo. Pri hiši pa je še vedno doma muzika, kakor je bila nekoč. Zato skrbita Vili in sin Janez. Mislim, da bo Pihlerjevo za vedno ostalo Pihlerjevo, čeprav so spremenili naslov. Nikakor pa ne svojih dobrih lastnosti.

Naj vam vse, česar se boste še lotili, dobro »rata«. Hvala za sprejem!

Marija Omulec

Pogled na Pihlerjevo domačijo danes

Intervju

Hrabroslav Sterdin –častni občan

Ob letošnjem občinskem prazniku je bilo podeljenih precej priznanj in zahval, štirje bronasti grbi (dobitniki: Rudolf Vaukman, Matic Slodej, Štefan Smolar, Tenis klub Muta) in en zlat grb Občine Muta (dobitnik: Športno društvo Muta).

Najv iš jo nagrado, naz iv častnega občana občine Muta, pa je prejel Hrabroslav Sterdin, upokojeni strojni inženir, nekdaj gonilna sila gospodarskega razvoja Mute in velikega dela Dravske doline, ki je januarja letos dopolnil osemdeset let. Rojen v Lovrencu na Pohorju se je po opravljeni državni delovodski šoli z a v e z a l M u t i i n n j e n e m u napredku. Med letoma 1949 in 1951 je bil predavatelj strokovnih predmetov na Industr i j sk i kovinarski šoli na Muti, nato pa obratovodja Livarne Muta. Kmalu je postal šef livarne na Muti in novozgrajene livarne v Vuzenici, ki se je pod njegovim vodstvom

mehanizirala in razvila v sodobno livarno sive litine. Leta 1969 je končal izredni študij na Višji tehnični šoli v Mariboru in bil imenovan za direktorja Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta. Pod njegovo taktirko se je tovarna leta 1971 priključila Gorenju, proizvodnja je skokovito narasla in kraj je doživel pravi razcvet.

Hrabroslav Sterdin je leta 1978 postal predsednik Izvršnega sveta Občine Radlje, leta 1982 pa še predsednik Skupščine Občine Radlje. Leta 1983 je prevzel sanacijo Lesne Slovenj Gradec, od leta 1986 do upokojitve pa je p r e d s e d o v a l g r a d b e n e m u podjetju KOGRAD Dravograd.

Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad, med drugim tudi dve občinski plaketi za dosežke v gospodarstvu Občine Radlje ob Dravi in državno priznanje red dela z zlatim vencem.

Rodili ste se v Lovrencu na Pohorju? Kakšni spomini Vas vežejo na rojstni kraj?

Rojen sem na Krecenbaherjevi kmetiji kot najmlajši izmed petih otrok. To so bili slabi časi, časi gospodarske krize in živeli smo zelo skromno. Že zgodaj sem moral poprijeti za delo, bil sem pastir. Do šole je bilo pozimi uro hoda. Če primerjam svoje otroštvo z današnjim življenjem, je seveda očitno, da gre za ogromen napredek.

Se radi vračate domov?Da, kar pogosto grem v Lovrenc, v

hišo, ki sta jo moja starša dobila za preužitek. Rad urejam okolico hiše in uživam ob ribniku. V mojih letih človek pač moraš migati, da še lahko normalno živiš.

Kako to, da ste v mladosti za svoj dom izbrali ravno Muto?

Po končani državni delovodski šoli me je ministrstvo z dekretom razporedilo v Litostroj, jaz pa sem želel biti bliže domu in sem uspel dobiti zamenjavo. Dve leti sem predaval na

Industrijski kovinarski šoli na Muti, ki pa je b i la leta 1951 zaradi centralizacije šol ukinjena. Dobil sem dekret za mariborsko livarno, a me je Tovarna Muta zadržala in mi ponudila mesto obratovodje v stari livarni.

Kakšen vtis pa je ob prihodu na Vas naredila Muta? In ljudje?

Vsi dotedanji lastniki kapitala so bili večinoma tujci, ki pa jim je bil v ospredju seveda dobiček, zato se ni skoraj nič investiralo v tovarno in pripadajoča stanovanja. Starejši ljudje so takrat večinoma še govorili nemško.

Videl in občutil sem, da so ljudje dobri in zainteresirani za razvoj, zato je bilo treba zanje nekaj narediti.

In to Vam je tudi odlično uspelo …

Da, kljub zastarelosti smo s skupnim pridnim delom do leta 1956 uspeli zgraditi novo livarno v Vuzenici, ki je bila prvotno predvidena v Mariboru. Preusmerili smo se na tankostenske ulitke za elektro in avtomobilsko industrijo ter uvedli nov izdelek: jekleni granulat.

Na pobudo, ki sva jo dala z generalnim direktorjem Gorenja, g. Atelškom, se je Tovarna Muta (takrat sem bil že direktor) leta 1971 vključila v Sestavljeno organizacijo Gorenja. Čez dve leti, ob 400-letnici obstoja tovarne, smo tako še na Muti odprli novo tovarno jeklenega granulata. Nadaljevali smo z modernizacijo kovačije in livarne ter zgradili novo tovarno kmetijske mehanizacije na Karavaningu, soinvestirali smo v Hypos. I s točasno smo zače l i pripravljati nov program za nerjavne armature in uspeli najti soinvestitorje: Železarno Ravne in izvozno podjetje Tehnoimpex iz Ljubljane. V tem času je bilo tako na Muti odprtih skupno okoli 800 novih delovnih mest.

Vse to je pomenilo velik korak naprej v vsesplošnem razvoju kraja …

Da, proizvodnja in zaposlenost sta iz leta v leto skokovito naraščali. Uvedenih je bilo več avtobusnih prog (od Ožbalta do Dravograda) za prevoz delavcev. Hkrati se je povečalo štipendiranje novih kadrov, začela so

rasti naselja individualnih hiš na zg. in sp. Muti, pospešila se je gradnja stanovanjskih blokov, dobili smo novo pošto, nov gasilski dom, banko, bencinsko črpalko, ustanovili muzej …

V tem času je bil uveden tudi znameniti »Zeleni program« … Kakšni so spomini?

Gorenje je prvotno želelo, da bi bila prireditev v Rdeči dvorani v Velenju, a na to nismo pristali. Spomini na to prireditev so nepozabni. Trajala je do deset dni, zaključila pa se je z vsakoletno parado »Sreča v zelenju in cvetju«, ki je privabila na tisoče obiskovalcev ter predstavnikov trgovskih in industrijskih podjetij iz cele Jugoslavije.

Vse življenje ste ostali zvesti Muti in Dravski dolini. Prepričala Vas ni niti ponudba iz tujine …

Res je. Še pred upokojitvijo sem želel menjati službo. Ponudili so mi odgovorno delovno mesto v okviru predstavništva Gorenja v Münchnu. Takrat me je Občina Radlje prepričala,

Govor direktorja H. Sterdina ob 400-letnici tovarne na Muti

14 15

muto so ponesli v svet, mladi talentimuto so ponesli v svet, mladi talenti mladi talenti, kulturamladi talenti, kultura

Mučan Mučan

da potrebujejo kader v gospodarstvu. Ponudili so mi mesto predsednika Izvršnega sveta Občine Radlje in odločil sem se, da ostanem in se še naprej zavzemam za pospešen razvoj kovinske in lesnopredelovane industrije, kmetijstva, obrti, trgovine, gostinstva in turizma.

Kaj menite o gospodarski in s iceršnj i razvitost i našega področja danes?

Vsa Koroška žal gospodarsko močno zaostaja za osrednjo Slovenijo in razvitejšimi območji v svetu. Po osamosvojitvi so velike tovarne v glavnem razpadle. Žalostno je, da morajo mladi po šolanju večinoma zapustiti domove in iskati službo v oddaljenih krajih. S tem se praznijo obmejni kraji in propadajo kmetije. Na veliko se odpirajo le še trgovine … (Smeh.)

Kje vidite vzroke za vse to?Predvsem v razpadu velikih

podjetij, ki so po letu 1991 čez noč izgubila trg, država pa jim je pri tem premalo pomagala. Tudi danes so poleg manjših podjetij in obrtnikov potrebna velika podjetja, ki nudijo kooperacijo manjšim in zaposlujejo množico ljudi (ne le fizičnih delavcev, ampak tudi pravnike, finančnike, ekonomiste, inženirje …).

Država in občine bi morale nameniti več sredstev za razvoj gospodarstva in tudi za oddaljene

zaselke, asfaltirati ceste … S tem bi morda deloma preprečili padanje prebivalstva v obmejnih krajih.

V svojem življenju niste bili a k t i v n i l e n a p o d r o č j u g o s p o d a r s t v a , a m p a k s t e sodelovali tudi v številnih društvih. Med drugim ste leta 1953 ustanovili taborniško organizacijo na Muti in bili prvi starešina. Kaj vas je pri tem vodilo?

Predvsem želja mladih.

Danes ste častni član PGD Muta in Pihalnega orkestra Muta, ki ste mu 30 let tudi predsedovali. Ste tudi sami po duši glasbenik?

Z glasbo se posebej nisem ukvarjal, sem jo pa vedno rad poslušal. Rekel

H. Sterdin je na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Muta junija letos prejel naziv častni občan

bi, da sem po duši veseljak. Spomnim se, kako smo v okviru Zelenega programa plesali kar po ulicah.

Občina Muta Vam je ob letošnjem občinskem prazniku podelila naziv častnega občana. Kaj Vam to pomeni?

Na to sem zelo ponosen, zadovoljen sem, saj je moj trud poplačan. Dostikrat se ob takih nazivih namreč pozablja na gospodarstvo.

Gospod Hrabroslav Sterdin, najlepša hvala za Vaš čas. Želim Vam še mnogo srečnih in aktivnih let v jeseni življenja.

Za vas se je pogovarjala Majda M. Lesjak.

Kdo ga še ne pozna?

Rudi BreznikVsak od nas ima svoje poslanstvo in

svoje talente. Ampak včasih se zdi, da so nekateri kot rojeni za svoje področje in da so jim nekatere stvari in talenti preprosto dani.

Morda pa imajo tudi nekaj sreče, sreče in poguma, da sledijo tistemu, kar jih veseli. In to področje s svojo pridnostjo, odpovedmi in garanjem gradijo in nadgrajujejo. In potem

naravnost zasijejo v tem, v čemer so najboljši.

Ena takih osebnosti je naš Rudi Breznik. Rudi je še zelo mlad fant, pa vendar ga vsi poznamo in skoraj vsi smo se že veselili ob njegovem igranju in pripovedovanju šal. Bodisi na prireditvi bodisi zasebni zabavi ali ko smo ga gledali na lokalni televiziji.

Rudi je rojen 3. 3. 1997. Prvo harmoniko je dobil za rojstni dan od staršev. Zdaj ima že drugo, Rutarjevo. Prvih prijemov na diatonični harmoniki ga je učila bivša članica Ansambla Diaton, Metka Verdinek. Njegova

mentorica, učiteljica in odlična vzpodbuda je že od samega začetka njegovega igranja glasbenica Lidija Poročnik. Prav tako tudi njena sestra Dušanka in vsa njuna družina.

Zares nastopati je začel z osmimi leti. Od takrat je nastopil že na številnih prireditvah v naši občini in drugod (na Jožefovem koncertu, kot gost Ansamla Diaton in drugih). Obožuje narodno-zabavno glasbo, ki jo ima rada tudi njegova družina. Mi smo mu, da zvemo kaj o njem in njegovih ciljih ter načrtih, postavili nekaj vprašanj.

Katere so tvoje najljubše skladbe?

Moje najljubše skladbe so »Tam dom je moj«, »Iz Bohinja« od Avsenikov in »Kraljestvo naše sreče« od Čukov.

Kakšne cilje imaš na glasbenem področju?

Rad bi dosegel naslov svetovnega prvaka, rad bi veliko nastopal in igranja učil tudi druge.

Zelo si želim nastopiti v kakšni oddaji, kot je bila na primer Pri Joževcu z Natalijo.

Pa tekmovanja?Tekmovanj v igranju harmonike se

še ne udeležujem, si pa želim, da bi kmalu šel na kakšno tekmovanje. Rad bi imel tudi svojo spletno stran.

Kdo so tvoji vzorniki?… Robert Gotar, Boštjan Konečnik,

Lidija Poročnik in Metka Verdinek.

Koliko pravzaprav vadiš?Vadim vsak dan vsaj pol ure in na

vajah enkrat na teden pri Robertu Gotarju in enkrat pri Lidiji Poročnik.

Imaš še kake druge konjičke?Ja, šport, tek, treniram judo. Rad

imam tudi gimnastiko.

K a k o p a t v o j e i g r a n j e spremljajo tvoji sošolci?

Sošolci so veseli, vedno me vzpodbujajo.

Poslušaš še druge zvrsti glasbe?Ja, popevke, najraje hrvaške.

Kje pa najraje nastopaš?Na prireditvah, kot so v Vuzenici ali

kot je miklavževanje na Sv. Jerneju.

Rudi Breznik se uči še igranja orgel. K možnosti za učenje tega posebnega glasbila je, kot je povedal Rudi, veliko prispeval g. Anton Šeruga. Tako nam je Rudi odgovoril na nekaj vprašanj in na koncu pogovora posebej poudaril še, da ga njegova družina na njegovi poti zelo vzpodbuja in da jim je zelo hvaležen.

Rudi ni samo fant, ki zna razveseliti in zna, kot je na letošnjem Jožefovem koncertu, dvigniti razpoloženje v do zadnjega kotička polni telovadnici na Muti, je fant, ki spoštuje vsakega, ki mu pomaga, vzpodbuja, in ga ne pozabi.

Petra Placet

Lahko smo ponosni

Res, na vse tiste naše ljudi, ki so bodisi med nami bodisi razkropljeni po Sloveniji in celo svetu, vendar po svoje predstavljajo našo občino, smo lahko ponosni. Kolikokrat lahko preberemo, slišimo ali vidimo, kako ustvarjalno delajo. Beremo npr. o uspehih Vitrihove Vesne, slikarke in modne kreatorke, prejeli smo vabilo na prvo povsem samostojno likovno razstavo Andreje Blimen, ki je končala likovno akademijo, v Velenju je nedavno dobil priznanje med številnimi umetniki tudi Ludvik Jerčič za svojo železno "večno rožo", galerijo v sosednji Soboti krasi tudi lepa slika Rejakovega Jake s Pernic. Če listamo po nemških likovnih pregledih, najdemo ime našega Darka Lesjaka s spodnje Mute.

Na spodnji Muti smo si lahko ob občinskem prazniku pogledali izjemno zbirko starih fotografij, veliko delo sta opravila Maksimiljan Pavličič in Špela Železnik. Istočasno je bila ob

slapu na Bistrici, ob stari "žlajfariji", razstava lepih del, pretežno instalacij, reliefov in mozaikov. Tako smo srečali umetnike: Emila Scheiberja iz Unterburga, Darija Tedeška iz Kopra, Sama Abramiča iz Nove Gorice in domačina Ludvika Jerčiča. Jerčič in Rajmund Poročnik sta nam kasneje

Ludvik Jerčič in Rajmund Poročnik sta poleti na sp. Muti pripravila kovaški večer

pripravila tudi poseben kovaški večer, ki je bil prikaz in nostalgija po starih časih. Menda smo res lahko ponosni na naše, včasih tudi (pre)skromne ljudi.

kv

14 15

muto so ponesli v svet, mladi talentimuto so ponesli v svet, mladi talenti mladi talenti, kulturamladi talenti, kultura

Mučan Mučan

da potrebujejo kader v gospodarstvu. Ponudili so mi mesto predsednika Izvršnega sveta Občine Radlje in odločil sem se, da ostanem in se še naprej zavzemam za pospešen razvoj kovinske in lesnopredelovane industrije, kmetijstva, obrti, trgovine, gostinstva in turizma.

Kaj menite o gospodarski in s iceršnj i razvitost i našega področja danes?

Vsa Koroška žal gospodarsko močno zaostaja za osrednjo Slovenijo in razvitejšimi območji v svetu. Po osamosvojitvi so velike tovarne v glavnem razpadle. Žalostno je, da morajo mladi po šolanju večinoma zapustiti domove in iskati službo v oddaljenih krajih. S tem se praznijo obmejni kraji in propadajo kmetije. Na veliko se odpirajo le še trgovine … (Smeh.)

Kje vidite vzroke za vse to?Predvsem v razpadu velikih

podjetij, ki so po letu 1991 čez noč izgubila trg, država pa jim je pri tem premalo pomagala. Tudi danes so poleg manjših podjetij in obrtnikov potrebna velika podjetja, ki nudijo kooperacijo manjšim in zaposlujejo množico ljudi (ne le fizičnih delavcev, ampak tudi pravnike, finančnike, ekonomiste, inženirje …).

Država in občine bi morale nameniti več sredstev za razvoj gospodarstva in tudi za oddaljene

zaselke, asfaltirati ceste … S tem bi morda deloma preprečili padanje prebivalstva v obmejnih krajih.

V svojem življenju niste bili a k t i v n i l e n a p o d r o č j u g o s p o d a r s t v a , a m p a k s t e sodelovali tudi v številnih društvih. Med drugim ste leta 1953 ustanovili taborniško organizacijo na Muti in bili prvi starešina. Kaj vas je pri tem vodilo?

Predvsem želja mladih.

Danes ste častni član PGD Muta in Pihalnega orkestra Muta, ki ste mu 30 let tudi predsedovali. Ste tudi sami po duši glasbenik?

Z glasbo se posebej nisem ukvarjal, sem jo pa vedno rad poslušal. Rekel

H. Sterdin je na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Muta junija letos prejel naziv častni občan

bi, da sem po duši veseljak. Spomnim se, kako smo v okviru Zelenega programa plesali kar po ulicah.

Občina Muta Vam je ob letošnjem občinskem prazniku podelila naziv častnega občana. Kaj Vam to pomeni?

Na to sem zelo ponosen, zadovoljen sem, saj je moj trud poplačan. Dostikrat se ob takih nazivih namreč pozablja na gospodarstvo.

Gospod Hrabroslav Sterdin, najlepša hvala za Vaš čas. Želim Vam še mnogo srečnih in aktivnih let v jeseni življenja.

Za vas se je pogovarjala Majda M. Lesjak.

Kdo ga še ne pozna?

Rudi BreznikVsak od nas ima svoje poslanstvo in

svoje talente. Ampak včasih se zdi, da so nekateri kot rojeni za svoje področje in da so jim nekatere stvari in talenti preprosto dani.

Morda pa imajo tudi nekaj sreče, sreče in poguma, da sledijo tistemu, kar jih veseli. In to področje s svojo pridnostjo, odpovedmi in garanjem gradijo in nadgrajujejo. In potem

naravnost zasijejo v tem, v čemer so najboljši.

Ena takih osebnosti je naš Rudi Breznik. Rudi je še zelo mlad fant, pa vendar ga vsi poznamo in skoraj vsi smo se že veselili ob njegovem igranju in pripovedovanju šal. Bodisi na prireditvi bodisi zasebni zabavi ali ko smo ga gledali na lokalni televiziji.

Rudi je rojen 3. 3. 1997. Prvo harmoniko je dobil za rojstni dan od staršev. Zdaj ima že drugo, Rutarjevo. Prvih prijemov na diatonični harmoniki ga je učila bivša članica Ansambla Diaton, Metka Verdinek. Njegova

mentorica, učiteljica in odlična vzpodbuda je že od samega začetka njegovega igranja glasbenica Lidija Poročnik. Prav tako tudi njena sestra Dušanka in vsa njuna družina.

Zares nastopati je začel z osmimi leti. Od takrat je nastopil že na številnih prireditvah v naši občini in drugod (na Jožefovem koncertu, kot gost Ansamla Diaton in drugih). Obožuje narodno-zabavno glasbo, ki jo ima rada tudi njegova družina. Mi smo mu, da zvemo kaj o njem in njegovih ciljih ter načrtih, postavili nekaj vprašanj.

Katere so tvoje najljubše skladbe?

Moje najljubše skladbe so »Tam dom je moj«, »Iz Bohinja« od Avsenikov in »Kraljestvo naše sreče« od Čukov.

Kakšne cilje imaš na glasbenem področju?

Rad bi dosegel naslov svetovnega prvaka, rad bi veliko nastopal in igranja učil tudi druge.

Zelo si želim nastopiti v kakšni oddaji, kot je bila na primer Pri Joževcu z Natalijo.

Pa tekmovanja?Tekmovanj v igranju harmonike se

še ne udeležujem, si pa želim, da bi kmalu šel na kakšno tekmovanje. Rad bi imel tudi svojo spletno stran.

Kdo so tvoji vzorniki?… Robert Gotar, Boštjan Konečnik,

Lidija Poročnik in Metka Verdinek.

Koliko pravzaprav vadiš?Vadim vsak dan vsaj pol ure in na

vajah enkrat na teden pri Robertu Gotarju in enkrat pri Lidiji Poročnik.

Imaš še kake druge konjičke?Ja, šport, tek, treniram judo. Rad

imam tudi gimnastiko.

K a k o p a t v o j e i g r a n j e spremljajo tvoji sošolci?

Sošolci so veseli, vedno me vzpodbujajo.

Poslušaš še druge zvrsti glasbe?Ja, popevke, najraje hrvaške.

Kje pa najraje nastopaš?Na prireditvah, kot so v Vuzenici ali

kot je miklavževanje na Sv. Jerneju.

Rudi Breznik se uči še igranja orgel. K možnosti za učenje tega posebnega glasbila je, kot je povedal Rudi, veliko prispeval g. Anton Šeruga. Tako nam je Rudi odgovoril na nekaj vprašanj in na koncu pogovora posebej poudaril še, da ga njegova družina na njegovi poti zelo vzpodbuja in da jim je zelo hvaležen.

Rudi ni samo fant, ki zna razveseliti in zna, kot je na letošnjem Jožefovem koncertu, dvigniti razpoloženje v do zadnjega kotička polni telovadnici na Muti, je fant, ki spoštuje vsakega, ki mu pomaga, vzpodbuja, in ga ne pozabi.

Petra Placet

Lahko smo ponosni

Res, na vse tiste naše ljudi, ki so bodisi med nami bodisi razkropljeni po Sloveniji in celo svetu, vendar po svoje predstavljajo našo občino, smo lahko ponosni. Kolikokrat lahko preberemo, slišimo ali vidimo, kako ustvarjalno delajo. Beremo npr. o uspehih Vitrihove Vesne, slikarke in modne kreatorke, prejeli smo vabilo na prvo povsem samostojno likovno razstavo Andreje Blimen, ki je končala likovno akademijo, v Velenju je nedavno dobil priznanje med številnimi umetniki tudi Ludvik Jerčič za svojo železno "večno rožo", galerijo v sosednji Soboti krasi tudi lepa slika Rejakovega Jake s Pernic. Če listamo po nemških likovnih pregledih, najdemo ime našega Darka Lesjaka s spodnje Mute.

Na spodnji Muti smo si lahko ob občinskem prazniku pogledali izjemno zbirko starih fotografij, veliko delo sta opravila Maksimiljan Pavličič in Špela Železnik. Istočasno je bila ob

slapu na Bistrici, ob stari "žlajfariji", razstava lepih del, pretežno instalacij, reliefov in mozaikov. Tako smo srečali umetnike: Emila Scheiberja iz Unterburga, Darija Tedeška iz Kopra, Sama Abramiča iz Nove Gorice in domačina Ludvika Jerčiča. Jerčič in Rajmund Poročnik sta nam kasneje

Ludvik Jerčič in Rajmund Poročnik sta poleti na sp. Muti pripravila kovaški večer

pripravila tudi poseben kovaški večer, ki je bil prikaz in nostalgija po starih časih. Menda smo res lahko ponosni na naše, včasih tudi (pre)skromne ljudi.

kv

16 17

kulturakultura

Mučan Mučan

kultura, poglejmo v preteklostkultura, poglejmo v preteklost

Ustvarjajo za vasNoč

Še en dan,še ena noč,v duši nemir,tesnoba, nemoč.

Luna in zvezde,le one vedo,kje je mir nevidni obzirali neba sinjine,nemoč bolečine.

Malčka Kvasnik

Snubec

Po planinah sem hodil,po strmih poteh,tam dekle sem ljubil,čeprav bil je to greh.

Sem prijel jo za roko,ji pogledal v oči,iz njih je prebrala,kar srce govori.

»Ne smeva!« mi je boječe dejala,a vendar naprej je z menoj še ostala,sem jo objel in šepetal na uho: »Ko bi ti vedela,kako mi je brez tebe hudo!«

Se vstran je obrnila,ljubko nagnila glavo,se mi od srca nasmejala,da me kar sram je bilo.

»Fantič, oj fantič, premlad se mi zdiš,ko ti brki porastejo, me uloviš,sedaj pa le pojdi in nabrusi pete,da stroga te mati pri meni ne ulove!«

Sem povesil oči in žalosten pogled,solza spolzela po licih je spet,preveč sem si upal in bil zaverovan,sedaj sem obupan in pred njo me je sram.

Bernarda Jerič

Majko

Kada mi dođeš u posetu majko,opanke obuj,

čarape debele,otkane od lana.

Ruke, nemoj oprati od zemlje,ja ču jih poljubiti.

One imaju miris oranice,patnje, bede i očajanja,zbog koje če nanovo

proklijati žito.Košulju svoju obuci,na njoj sam ostaviosvoje jezive dane.

Kada mi dođeš u posetu majko,naberi rukolet trave,

klasova žita,klasje kukuruza donesi,

da se poigram čobanovanja,ovde u gradu na asfaltu.

Novica Tonić

Mati

Ko prideš na obisk, mati,opanke obuj,

nadeni nogavice debele,stkane 'z lanu.

Rok si ne umij od zemlje,poljubil jih bom.

Imajo duh zorane njive,trpljenja, bede in otožnosti,

od katerih bo ponovno vzklilo žito.

Haljo svojo obleci,na njej sem pustilvso ihto otroštva

in solze svoje.

Ko prideš na obisk, mati,natrgaj šop trave,

klasje žita,snop koruze, prinesi,

da se poigram pastirčka,sredi trdega, mestnega asfalta.

Novica TonićPrevod: Jože Ošlak

Za najmlajše

Prijatelji si pomagajo

Muca Mjavkica se je prebudila v sončno jutro in skočila na okensko polico. Na dvorišču pred svojim blokom je videla živahno druščino. Tam je bil njen pasji prijatelj od včeraj in še eden mnogo večji kuža. Nekaj sta se prepirala in renčala drug na drugega. Mjavkica je sklenila, da bi bilo dobro, če bi bila malo bliže. Mogoče bo prijatelj potreboval njeno pomoč. Skočila je s police in stekla k vratom ter neusmiljeno mijavkala: »Daj, spusti me že ven!«

»Kako si neučakana, takoj ti bom odprla. In ne hodi predaleč,« ji je lastnica odprla vrata.

Muca je stekla po stopnicah in zmotila kužka, ki sta se prav grdo gledala. Njen prijatelj, dajmo mu že ime, torej Pikec, je takoj pritekel k njej. Vendar se je za njim zapodil drugi pes. Kakor je kazalo, bi bilo hudo narobe, če se Mjavkica ne bi postavila pred Pikca. Naredila se je huda, kakor se je najbolj znala. Bilo je dovolj, da se je pasja hudoba malo umirila. Ker je muca kar pihala in pihala vanj, se je naveličal čakati, da bi lahko spet napadel.

»Počakaj, nekoč te bom že dobil, takrat te namrščene mačke ne bo zraven,« je jezen odšel dalje.

Kuža Pikec ni vedel, kako bi se zahvalil muci, da ga je rešila. Malo ga je bilo tudi sram, ker se ni mogel sam otresti tistega psa.

»Mjavkica, res sem vesel, da si prišla. Zdaj te bom povabil k sebi domov. Tam bom že staknil kaj dobrega za pod zob,« ji je bil hvaležen.

»To me zares veseli, bom vsaj videla, kje si doma. Menda ni daleč.«

Kuža ji je razložil, po katerih stezicah hodi, in potem sta odšla. Kmalu zatem sta zagledala lepo hiško ob poti in prav tam je ležal tisti pes, ki ga je muca prej pregnala. Delal se je, kot da spi, ko pa sta prišla blizu, ju je tako grozno prestrašil, da tudi zbežati nista utegnila.

Sedaj je bil pes zadovoljen: »No, sem rekel, da te bom prestrašil. Naj ti bo, samo ne hodi več tod okoli.«

Mjavkica je samo pogledala Pikca in umaknila sta se skozi grmovje. Še nekaj lužic in kamnov sta preskočila, potem je Pikec veselo oznanil: »Vidiš, tam je moja kočica. Ti je všeč?«

Mjavkica je bila navdušena: »Veš, da mi je, najraje pa imam posodico s hrano, če nimaš nič proti.«

Pikec je imel muco vedno rajši in ji je dovolil jesti pri sebi: »Samo izvoli, če ti diši.«

Potem se je muca do sitega najedla. Sonček jo je premamil in zahotelo se ji je spanja: »Veš, Pikec, zadremala bi rada, lahko tu pri tebi.«

Kužek ji je rad pokazal prijetno senčko: »Poglej, pri tistem bršljanu je vedno udobno. Kar izvoli, jaz bom pazil nate.«

Muca se je s smrčkom dotaknila Pikca: »Hvala ti, sploh se mi ne zdi, da si pes, tako rada te imam.«

Potem sta se oba ulegla v senco in

na hudobnega psa čisto pozabila.Se nadaljuje ...

Marija Omulec

Kdo? Kdaj ? Kje? Kako?

Pozdravljeni zopet v novi izdaji Mučana!

Mislili smo že, da nam o starih fotografijah, objavljenih v prejšnji številki glasila, ne boste mogli podati kakšnih informacij, ampak smo se zmotili.

Veliko podatkov nam je posredoval g. Anton Vitrih z Gortinske ceste, saj je tudi sam sodeloval v akciji, ki jo prikazujeta sliki. Povedal je, da so na zgornji fotografiji: on sam – torej g. Anton Vitrih, star 15 let, in njegova mama, ga. Kristina Vitrih, na bregu pa stoji g. Simon Štruc. Ostali, ki pomagajo, žal niso vidni in prepoznavni.

Na spodnji sliki pa so: g. Jože Kefer, ga. Jožefa Kefer, g. Rudolf Mesner in na bregu g. Simon Štruc. Ostalih g. Anton Vitrih ni prepoznal. Na obeh slikah je v ozadju vidna Mlinaričeva (Verdinekova) hiša.

Tudi g. Rado Kefer je potrdil že prej navedene podatke in med drugim povedal, da sta na spodnji fotografiji tudi njegova starša, g. Jože in ga. Jožefa Kefer, in da je bilo to leta 1963, ko se je na Muti kopalo za vodovod. Slika je bila posneta blizu njegovega doma na Gortinski cesti. Saj poznate hišo Keferjevih, ki smo ji včasih rekli »tam na koncu Mute, tista lesena

hiška«, kamor smo k čevljarju nosili v popravilo čevlje.

Ja, tako se je delalo včasih skupaj in složno, zato pa se je dalo marsikaj narediti.

Obema gospodoma se prisrčno zahvaljujemo.

Tudi tokrat smo pobrskali po fotoarhivu in našli fotografijo ene izmed starih stavb Mute, ki je imela na hrbtni strani letnico 1954. Sprašujemo vas, katera stavba je to. Posebej zanimivo bi bilo, če kdorkoli pozna kakšno zanimivo zgodbo, povezano s to hišo.

Vabljeni torej k sodelovanju. Vse podatke nam lahko posredujete pisno na naslov: Občina Muta, Glavni trg 17, 2366 Muta ali pa pokličete na tel. št. 88-79-600. Lahko se seveda tudi osebno zglasite na sedežu občine. Med odgovori bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel knjižno nagrado.

Do prihodnjič!

Angelca Mrak

16 17

kulturakultura

Mučan Mučan

kultura, poglejmo v preteklostkultura, poglejmo v preteklost

Ustvarjajo za vasNoč

Še en dan,še ena noč,v duši nemir,tesnoba, nemoč.

Luna in zvezde,le one vedo,kje je mir nevidni obzirali neba sinjine,nemoč bolečine.

Malčka Kvasnik

Snubec

Po planinah sem hodil,po strmih poteh,tam dekle sem ljubil,čeprav bil je to greh.

Sem prijel jo za roko,ji pogledal v oči,iz njih je prebrala,kar srce govori.

»Ne smeva!« mi je boječe dejala,a vendar naprej je z menoj še ostala,sem jo objel in šepetal na uho: »Ko bi ti vedela,kako mi je brez tebe hudo!«

Se vstran je obrnila,ljubko nagnila glavo,se mi od srca nasmejala,da me kar sram je bilo.

»Fantič, oj fantič, premlad se mi zdiš,ko ti brki porastejo, me uloviš,sedaj pa le pojdi in nabrusi pete,da stroga te mati pri meni ne ulove!«

Sem povesil oči in žalosten pogled,solza spolzela po licih je spet,preveč sem si upal in bil zaverovan,sedaj sem obupan in pred njo me je sram.

Bernarda Jerič

Majko

Kada mi dođeš u posetu majko,opanke obuj,

čarape debele,otkane od lana.

Ruke, nemoj oprati od zemlje,ja ču jih poljubiti.

One imaju miris oranice,patnje, bede i očajanja,zbog koje če nanovo

proklijati žito.Košulju svoju obuci,na njoj sam ostaviosvoje jezive dane.

Kada mi dođeš u posetu majko,naberi rukolet trave,

klasova žita,klasje kukuruza donesi,

da se poigram čobanovanja,ovde u gradu na asfaltu.

Novica Tonić

Mati

Ko prideš na obisk, mati,opanke obuj,

nadeni nogavice debele,stkane 'z lanu.

Rok si ne umij od zemlje,poljubil jih bom.

Imajo duh zorane njive,trpljenja, bede in otožnosti,

od katerih bo ponovno vzklilo žito.

Haljo svojo obleci,na njej sem pustilvso ihto otroštva

in solze svoje.

Ko prideš na obisk, mati,natrgaj šop trave,

klasje žita,snop koruze, prinesi,

da se poigram pastirčka,sredi trdega, mestnega asfalta.

Novica TonićPrevod: Jože Ošlak

Za najmlajše

Prijatelji si pomagajo

Muca Mjavkica se je prebudila v sončno jutro in skočila na okensko polico. Na dvorišču pred svojim blokom je videla živahno druščino. Tam je bil njen pasji prijatelj od včeraj in še eden mnogo večji kuža. Nekaj sta se prepirala in renčala drug na drugega. Mjavkica je sklenila, da bi bilo dobro, če bi bila malo bliže. Mogoče bo prijatelj potreboval njeno pomoč. Skočila je s police in stekla k vratom ter neusmiljeno mijavkala: »Daj, spusti me že ven!«

»Kako si neučakana, takoj ti bom odprla. In ne hodi predaleč,« ji je lastnica odprla vrata.

Muca je stekla po stopnicah in zmotila kužka, ki sta se prav grdo gledala. Njen prijatelj, dajmo mu že ime, torej Pikec, je takoj pritekel k njej. Vendar se je za njim zapodil drugi pes. Kakor je kazalo, bi bilo hudo narobe, če se Mjavkica ne bi postavila pred Pikca. Naredila se je huda, kakor se je najbolj znala. Bilo je dovolj, da se je pasja hudoba malo umirila. Ker je muca kar pihala in pihala vanj, se je naveličal čakati, da bi lahko spet napadel.

»Počakaj, nekoč te bom že dobil, takrat te namrščene mačke ne bo zraven,« je jezen odšel dalje.

Kuža Pikec ni vedel, kako bi se zahvalil muci, da ga je rešila. Malo ga je bilo tudi sram, ker se ni mogel sam otresti tistega psa.

»Mjavkica, res sem vesel, da si prišla. Zdaj te bom povabil k sebi domov. Tam bom že staknil kaj dobrega za pod zob,« ji je bil hvaležen.

»To me zares veseli, bom vsaj videla, kje si doma. Menda ni daleč.«

Kuža ji je razložil, po katerih stezicah hodi, in potem sta odšla. Kmalu zatem sta zagledala lepo hiško ob poti in prav tam je ležal tisti pes, ki ga je muca prej pregnala. Delal se je, kot da spi, ko pa sta prišla blizu, ju je tako grozno prestrašil, da tudi zbežati nista utegnila.

Sedaj je bil pes zadovoljen: »No, sem rekel, da te bom prestrašil. Naj ti bo, samo ne hodi več tod okoli.«

Mjavkica je samo pogledala Pikca in umaknila sta se skozi grmovje. Še nekaj lužic in kamnov sta preskočila, potem je Pikec veselo oznanil: »Vidiš, tam je moja kočica. Ti je všeč?«

Mjavkica je bila navdušena: »Veš, da mi je, najraje pa imam posodico s hrano, če nimaš nič proti.«

Pikec je imel muco vedno rajši in ji je dovolil jesti pri sebi: »Samo izvoli, če ti diši.«

Potem se je muca do sitega najedla. Sonček jo je premamil in zahotelo se ji je spanja: »Veš, Pikec, zadremala bi rada, lahko tu pri tebi.«

Kužek ji je rad pokazal prijetno senčko: »Poglej, pri tistem bršljanu je vedno udobno. Kar izvoli, jaz bom pazil nate.«

Muca se je s smrčkom dotaknila Pikca: »Hvala ti, sploh se mi ne zdi, da si pes, tako rada te imam.«

Potem sta se oba ulegla v senco in

na hudobnega psa čisto pozabila.Se nadaljuje ...

Marija Omulec

Kdo? Kdaj ? Kje? Kako?

Pozdravljeni zopet v novi izdaji Mučana!

Mislili smo že, da nam o starih fotografijah, objavljenih v prejšnji številki glasila, ne boste mogli podati kakšnih informacij, ampak smo se zmotili.

Veliko podatkov nam je posredoval g. Anton Vitrih z Gortinske ceste, saj je tudi sam sodeloval v akciji, ki jo prikazujeta sliki. Povedal je, da so na zgornji fotografiji: on sam – torej g. Anton Vitrih, star 15 let, in njegova mama, ga. Kristina Vitrih, na bregu pa stoji g. Simon Štruc. Ostali, ki pomagajo, žal niso vidni in prepoznavni.

Na spodnji sliki pa so: g. Jože Kefer, ga. Jožefa Kefer, g. Rudolf Mesner in na bregu g. Simon Štruc. Ostalih g. Anton Vitrih ni prepoznal. Na obeh slikah je v ozadju vidna Mlinaričeva (Verdinekova) hiša.

Tudi g. Rado Kefer je potrdil že prej navedene podatke in med drugim povedal, da sta na spodnji fotografiji tudi njegova starša, g. Jože in ga. Jožefa Kefer, in da je bilo to leta 1963, ko se je na Muti kopalo za vodovod. Slika je bila posneta blizu njegovega doma na Gortinski cesti. Saj poznate hišo Keferjevih, ki smo ji včasih rekli »tam na koncu Mute, tista lesena

hiška«, kamor smo k čevljarju nosili v popravilo čevlje.

Ja, tako se je delalo včasih skupaj in složno, zato pa se je dalo marsikaj narediti.

Obema gospodoma se prisrčno zahvaljujemo.

Tudi tokrat smo pobrskali po fotoarhivu in našli fotografijo ene izmed starih stavb Mute, ki je imela na hrbtni strani letnico 1954. Sprašujemo vas, katera stavba je to. Posebej zanimivo bi bilo, če kdorkoli pozna kakšno zanimivo zgodbo, povezano s to hišo.

Vabljeni torej k sodelovanju. Vse podatke nam lahko posredujete pisno na naslov: Občina Muta, Glavni trg 17, 2366 Muta ali pa pokličete na tel. št. 88-79-600. Lahko se seveda tudi osebno zglasite na sedežu občine. Med odgovori bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel knjižno nagrado.

Do prihodnjič!

Angelca Mrak

18 19Mučan Mučan

nekoč in danesnekoč in danes nekoč in danes, spominjamo se jihnekoč in danes, spominjamo se jih

Povejmo po naše

Prešaje sodja pr Lišniki

Na maji rojstni domačiji pr Lišniki je včosi roslo vejko sodja. Č je doro obrodivo, smo mogli bit fejst pridni, da smo vse kup sprajli. Tepke so rosle visako. Ača so jih šli klotit, da smo jih domoči pruti pobrali. Če so ble mahke, se niso več dale stisnit, je bil mošt bili. Večr pa vjutro zguda smo pa prešali. Mlin smo meli tok na vejke komne. Edn je mogu sodje cu fulat, dvo sta pa goniva. Sodje je šlo movo laži, krš je blo pa ž bol težko goniti. Ača so mlito sodje bosali v vedrico, edn je pa nosu na kaš. Na mlito sodje v košu so položli težkiga lisiniga bidra, nastajli gar polc, tak podložli pod klodo polc, pa začeli stiskat. Da je kloda pritisnala na polc pa na bidra, je blo triba težek komon s šravfom gar zagnati tak visoko, da je bil komon prece v lufti. Pal je šele mošt fejst prteko. Mi smo rekli, pod prešo je bil postavlen velek škaf, da je mošt natr teko. Od tam smo pa sladki mošt nosli v klit v plajoke. Smo rode vole prešali, saj smo meli pale pozimi pa črez leto kaj pit.

Včosi je sodje vejko bol grotavo, so ble tepke, lesnike, vse surte joboke. Lipe za hronit smo tudi obirali.

Za zimo smo jih hitro v jesen hronli v ta vejko hišo, tam se ni nitlo, pred mrozom smo jih dali v klit. Po japkeh je čudno fajn dišavo.

Sodje smo sušili, pa štrukl pekli. Joboke smo meli za tinstaje, za vičirjo, so moti naredli, pa turske župe na vrh. Hlopcu, ko je pr nas služu, se mu je tejko dopodvo, je reko, da še nikir ni tejko tinstanih jobok pojedo ko pr Lišniki. Toko jesti si še zej roda nardim.

Z Marijo Omulec je spomine na prešanje delila

Javšnikova Trezika.

Je šlo v pozaboMorda ste o tem še slišali od

babice, dedka, od starejših, saj še ni tako davno … Še nekako do sredine minulega stoletja je bil na planinskem

podeželju hlebček kruha ali štručka za otroke najlepše darilo. Darovali so ga za rojstni dan, za god in za druge slovesne priložnosti. Hlebček je bil na mizi na predvečer Sv. treh kraljev, kot "mizjenk", poleg "šartla" je bil vedno tudi navaden kruh. Hlebec je moral biti

na mizi tudi na večer vernih duš, toda takrat brez noža. Ponekod je bil na mizi tudi ob kresnem večeru, skupaj z blagoslovljeno vodo in kozarcem studenčnice, za srečo čez zimo, so rekli. Če si komu poklonil hlebec za

god ali rojstni dan, je morala biti na njem obvezno tudi sveča, za otroke navadno krstna. Še danes redki to ohranjajo.

kv

Najprej smo pojedli kruh – takšnega ni vsak dan

So ropotale žage in ...

Več kakor štiri stoletja je voda poganjala kolesa, nam mlela žito, gnala jarme na žagah, »geple« pri hišah, mehove za kovačije in prve turbine. Pri nas, prav posebej pri nas pa še tiste že pozabljene manjše in večje repače. Tako nam je prav voda pisala zgodovino vse v naš čas, v dobo drugačnih energij. Že ob lanskem občinskem prazniku smo v Bistriškem jarku še videli delček tega, kar smo oteli pozabi in propadu. Saj težko verjamemo, pa je vendarle res: na našem območju smo imeli in zabeležili

nekaj nad 150 vodno gnanih objektov. Danes imamo samo še en vodno gnani mlin. Tudi tovrstnim spominom se čas izteka.

Naša rojakinja Ravnikova Zdenka pa je v okviru študijskega krožka s številnimi sodelavci temeljito, celo kartografsko predstavila žage in mline v vuzeniškem jarku. Na predstavitev je povabila še živeče mlinarje, žagarje in kmete. Občina Vuzenica in Zavod za gozdove, enota Slovenj Gradec, pa sta to izjemno brošuro izdala in zagotovila, da ta napor ne bo potonil v pozabo.

kv

Podarili so nam sliko

Ne zgodi se vsak dan, da te nekdo pokliče in ti želi nekaj podariti. Podariti z željo, da bi stvar prišla v prave roke, predvsem pa na pravo mesto.

In vendar se je zgodilo. Na Občino Muta je v začetku meseca julija poklical g. Martin Modrušan iz Švice in povedal, da bi občini oziroma našemu muzeju rad podaril sliko - akvarel stare kovačije, ki je bila last njegove pokojne žene. In tako nas je deževnega dne v avgustu pot peljala na Bled, kjer smo se srečali z g. Modrušanom, ki je s svojo sorodnico potoval na dopust v Istro ter nam izročil sliko.

Prijetno smo se zaklepetali ob kavici, kjer nam je skoraj 80-letni g. Martin povedal, da je bila slika prvotno last g. Milka Bremca, ki je bil skupaj s sodelavci prvi zasnovalec kovačije na Muti, poleg podobne tovarne v Zrečah (menda današnji Unior Zreče), rojen je bil okoli leta 1890. Po smrti g. Bremca je to sliko dobila v dar njegova žena,

bila je sorodnica Bremčeve žene, ki pa je pred kratkim preminula. Zato je bila njegova želja, da se slika vrne v kraj, katerega predstavlja. Avtor tega akvarela je g. Karel Pečko, podpisan kot Drago Pečko, slika je nastala

leta 1951.Za plemenito gesto se g. Martinu

Modrušanu iskreno zahvaljujemo.

Petra Verhnjak

Akvarel stare kovačije si je odslej moč ogledati v muzeju

Ernest Brezovnik

Zadnje vaje s Pihalnim orkestrom Muta

Sredi petkovih vaj Pihalnega orkestra Muta je omahnil s stola in za vedno prenehal igrati naš dober glasbenik, prijatelj Ernest Brezovnik z Mute.

Trije zdravniki, nekateri glasbeniki in njegov sin Uroš so se zaman trudili obujati srce našega Ernesta z umetnim dihanjem. Pretreseni smo ga lahko le v krsto položili in odnesli iz prostorov glasbenega doma, kamor je tako rad zahajal.

Pokojni Ernest se je rodil leta 1948 na Št. Janžu nad Radljami pri Škurniku. Osnovno šolo je obiskoval v Radljah, nato pa se je podal v Velenje, kjer se je izučil za rudarja in se hkrati vključil v velenjsko rudarsko godbo.

Po odsluženju vojaškega roka se je zaposli l v takratni Tovarni

poljedelskega orodja in livarni Muta, kjer je delal vse do svoje invalidske upokojitve. Pri nesrečnem padcu na smučišču si je poškodoval nogo, tako da so mu jo morali kasneje odrezati in zamenjati z leseno. Vendar ga to ni nič motilo pri njegovi ljubezni do glasbe, igranja …

Vsa leta je vestno in požrtvovalno sodeloval v Pihalnem orkestru Muta. Igral je tudi v mnogih ansamblih ter bil umetniški vodja Ansambla Diaton Muta-Vuzenica. S potrpežljivostjo je učil mlade godbenike pri pihalnem orkestru.

Za svoje dolgoletno delo v kulturi je prejel številna priznanja in pohvale, bronasto, srebrno in zlato Galusovo značko ter priznanje Občine Muta.

Ernest je bil dober glasbenik, pedagog ter dober prijatelj v Ansamblu Diaton in v Pihalnem orkestru Muta. Pogrešamo te!

Avgust Šrajner

18 19Mučan Mučan

nekoč in danesnekoč in danes nekoč in danes, spominjamo se jihnekoč in danes, spominjamo se jih

Povejmo po naše

Prešaje sodja pr Lišniki

Na maji rojstni domačiji pr Lišniki je včosi roslo vejko sodja. Č je doro obrodivo, smo mogli bit fejst pridni, da smo vse kup sprajli. Tepke so rosle visako. Ača so jih šli klotit, da smo jih domoči pruti pobrali. Če so ble mahke, se niso več dale stisnit, je bil mošt bili. Večr pa vjutro zguda smo pa prešali. Mlin smo meli tok na vejke komne. Edn je mogu sodje cu fulat, dvo sta pa goniva. Sodje je šlo movo laži, krš je blo pa ž bol težko goniti. Ača so mlito sodje bosali v vedrico, edn je pa nosu na kaš. Na mlito sodje v košu so položli težkiga lisiniga bidra, nastajli gar polc, tak podložli pod klodo polc, pa začeli stiskat. Da je kloda pritisnala na polc pa na bidra, je blo triba težek komon s šravfom gar zagnati tak visoko, da je bil komon prece v lufti. Pal je šele mošt fejst prteko. Mi smo rekli, pod prešo je bil postavlen velek škaf, da je mošt natr teko. Od tam smo pa sladki mošt nosli v klit v plajoke. Smo rode vole prešali, saj smo meli pale pozimi pa črez leto kaj pit.

Včosi je sodje vejko bol grotavo, so ble tepke, lesnike, vse surte joboke. Lipe za hronit smo tudi obirali.

Za zimo smo jih hitro v jesen hronli v ta vejko hišo, tam se ni nitlo, pred mrozom smo jih dali v klit. Po japkeh je čudno fajn dišavo.

Sodje smo sušili, pa štrukl pekli. Joboke smo meli za tinstaje, za vičirjo, so moti naredli, pa turske župe na vrh. Hlopcu, ko je pr nas služu, se mu je tejko dopodvo, je reko, da še nikir ni tejko tinstanih jobok pojedo ko pr Lišniki. Toko jesti si še zej roda nardim.

Z Marijo Omulec je spomine na prešanje delila

Javšnikova Trezika.

Je šlo v pozaboMorda ste o tem še slišali od

babice, dedka, od starejših, saj še ni tako davno … Še nekako do sredine minulega stoletja je bil na planinskem

podeželju hlebček kruha ali štručka za otroke najlepše darilo. Darovali so ga za rojstni dan, za god in za druge slovesne priložnosti. Hlebček je bil na mizi na predvečer Sv. treh kraljev, kot "mizjenk", poleg "šartla" je bil vedno tudi navaden kruh. Hlebec je moral biti

na mizi tudi na večer vernih duš, toda takrat brez noža. Ponekod je bil na mizi tudi ob kresnem večeru, skupaj z blagoslovljeno vodo in kozarcem studenčnice, za srečo čez zimo, so rekli. Če si komu poklonil hlebec za

god ali rojstni dan, je morala biti na njem obvezno tudi sveča, za otroke navadno krstna. Še danes redki to ohranjajo.

kv

Najprej smo pojedli kruh – takšnega ni vsak dan

So ropotale žage in ...

Več kakor štiri stoletja je voda poganjala kolesa, nam mlela žito, gnala jarme na žagah, »geple« pri hišah, mehove za kovačije in prve turbine. Pri nas, prav posebej pri nas pa še tiste že pozabljene manjše in večje repače. Tako nam je prav voda pisala zgodovino vse v naš čas, v dobo drugačnih energij. Že ob lanskem občinskem prazniku smo v Bistriškem jarku še videli delček tega, kar smo oteli pozabi in propadu. Saj težko verjamemo, pa je vendarle res: na našem območju smo imeli in zabeležili

nekaj nad 150 vodno gnanih objektov. Danes imamo samo še en vodno gnani mlin. Tudi tovrstnim spominom se čas izteka.

Naša rojakinja Ravnikova Zdenka pa je v okviru študijskega krožka s številnimi sodelavci temeljito, celo kartografsko predstavila žage in mline v vuzeniškem jarku. Na predstavitev je povabila še živeče mlinarje, žagarje in kmete. Občina Vuzenica in Zavod za gozdove, enota Slovenj Gradec, pa sta to izjemno brošuro izdala in zagotovila, da ta napor ne bo potonil v pozabo.

kv

Podarili so nam sliko

Ne zgodi se vsak dan, da te nekdo pokliče in ti želi nekaj podariti. Podariti z željo, da bi stvar prišla v prave roke, predvsem pa na pravo mesto.

In vendar se je zgodilo. Na Občino Muta je v začetku meseca julija poklical g. Martin Modrušan iz Švice in povedal, da bi občini oziroma našemu muzeju rad podaril sliko - akvarel stare kovačije, ki je bila last njegove pokojne žene. In tako nas je deževnega dne v avgustu pot peljala na Bled, kjer smo se srečali z g. Modrušanom, ki je s svojo sorodnico potoval na dopust v Istro ter nam izročil sliko.

Prijetno smo se zaklepetali ob kavici, kjer nam je skoraj 80-letni g. Martin povedal, da je bila slika prvotno last g. Milka Bremca, ki je bil skupaj s sodelavci prvi zasnovalec kovačije na Muti, poleg podobne tovarne v Zrečah (menda današnji Unior Zreče), rojen je bil okoli leta 1890. Po smrti g. Bremca je to sliko dobila v dar njegova žena,

bila je sorodnica Bremčeve žene, ki pa je pred kratkim preminula. Zato je bila njegova želja, da se slika vrne v kraj, katerega predstavlja. Avtor tega akvarela je g. Karel Pečko, podpisan kot Drago Pečko, slika je nastala

leta 1951.Za plemenito gesto se g. Martinu

Modrušanu iskreno zahvaljujemo.

Petra Verhnjak

Akvarel stare kovačije si je odslej moč ogledati v muzeju

Ernest Brezovnik

Zadnje vaje s Pihalnim orkestrom Muta

Sredi petkovih vaj Pihalnega orkestra Muta je omahnil s stola in za vedno prenehal igrati naš dober glasbenik, prijatelj Ernest Brezovnik z Mute.

Trije zdravniki, nekateri glasbeniki in njegov sin Uroš so se zaman trudili obujati srce našega Ernesta z umetnim dihanjem. Pretreseni smo ga lahko le v krsto položili in odnesli iz prostorov glasbenega doma, kamor je tako rad zahajal.

Pokojni Ernest se je rodil leta 1948 na Št. Janžu nad Radljami pri Škurniku. Osnovno šolo je obiskoval v Radljah, nato pa se je podal v Velenje, kjer se je izučil za rudarja in se hkrati vključil v velenjsko rudarsko godbo.

Po odsluženju vojaškega roka se je zaposli l v takratni Tovarni

poljedelskega orodja in livarni Muta, kjer je delal vse do svoje invalidske upokojitve. Pri nesrečnem padcu na smučišču si je poškodoval nogo, tako da so mu jo morali kasneje odrezati in zamenjati z leseno. Vendar ga to ni nič motilo pri njegovi ljubezni do glasbe, igranja …

Vsa leta je vestno in požrtvovalno sodeloval v Pihalnem orkestru Muta. Igral je tudi v mnogih ansamblih ter bil umetniški vodja Ansambla Diaton Muta-Vuzenica. S potrpežljivostjo je učil mlade godbenike pri pihalnem orkestru.

Za svoje dolgoletno delo v kulturi je prejel številna priznanja in pohvale, bronasto, srebrno in zlato Galusovo značko ter priznanje Občine Muta.

Ernest je bil dober glasbenik, pedagog ter dober prijatelj v Ansamblu Diaton in v Pihalnem orkestru Muta. Pogrešamo te!

Avgust Šrajner

20 Mučan

Nagrade: 1. družinsko kosilo; 2. dve uri praktične vožnje pri Avtošoli Relax; 3. zgoščenka.

nagradna križanka nagradna križanka

14. JULIJ 2007

Nagrade prejmejo:1. družinsko kosilo na kmetiji Matij: Lidija Verdinek, Glavni trg 32, Muta;2. dve uri vožnje: Franci Slapnik, Apno 98, Cerklje na Gorenjskem;3. zgoščenko: Majda Forneci, Gortina 78, Muta.

Vsem nagrajencem čestitamo!

2007.

otrociotroci

Naši sončkiNaši sončkiNaši sončkiNaši sončki

Mučan

Lana Krajnc

Še naprej pa vas, dragi starši, vabimo k sodelovanju. Izberite najzanimivejšo fotografijo svojega zaklada in jo pošljite na naš naslov. Ob koncu leta vas čakajo privlačne nagrade.

S tokratne številke Mučana sijejo naslednji sončki: Manja, Denisa in Mellany Hrastnik, Urška Čas, Lana Krajnc, Alen Palko, Eva in Domen Harnik. Vsem želimo še velikonasmejanih in brezskrbnih trenutkov v objemu njihovih najdražjih.

Manja, Denisa in Mellany Hrastnik

Alen Palko

Eva in Domen Harnik

Urška Čas

Vsi, ki se boste vAvtošolo Relax

vpisali do30. 11. 2007,

lahkouveljavljate

darilni kuponza eno urobrezplačne

praktične vožnje.Vsak lahko uveljavi

le en kupon.

AC PODRZAVNIKMatijas Podrzavnik s.p.Mariborska 15, 2366 MutaTel.: 02 87 61 000

Prodaja in servis vozilVolkswagen IZLETNIŠKA KMETIJA MATIJ

Sv. Primož nad Muto 24 Tel.: 02 87 61 252

prilogapriloga

AMučan

Začetki poklicnega izobraževanja na Muti segajo v čas pred drugo svetovno vojno. V knjigi »Stalež šolstva in učiteljstva ter prosvetnih in kulturnih ustanov v Dravski banovini« iz leta 1934 zasledimo podatek, da sta obstajala na Muti dva razreda Obče obrtne nadaljevalne šole s 33-imi učenci. V šoli na Muti in podobni v Radljah je do leta 1941 končalo šolanje skupno 120 učencev. V času okupacije šole ni bilo.

60 let srednjega šolstva na Muti

higieno. Učenci kovinarske, livarske in lesarske stroke so od strokovnih

Šola po drugi svetovni vojni

Po drugi svetovni vojni je že leta 1945 ponovno oživela Obrtna nadaljevalna šola na sp. Muti, v prostorih bivše Dobnikove hiše. V prvi obči razred se je vpisalo 57 učenk in učencev. Izučiti se je bilo možno za kar 13 poklicev: ključavničar, klepar, kovač, livar, kolar, mizar, krojač, šivilja, trgovec, brivec, mesar, čevljar in pisarniška vajenka. Teoretični pouk je potekal ob torkih in petkih popoldan ter ob nedeljah dopoldan, praktični pouk pa vse delovne dneve v tednu. Zanimiv je bil predmetnik, ki je vseboval: vedenje, slovenščino, obrtno spisje, obrtno računstvo, kalkulacijo, knjigovodstvo, strokovno risanje, zgodovino, zemljepis, kovinsko tehnologijo, blagoznanstvo in

Leta 1947 je bila na spodnji Muti u s t a n o v l j e n a I n d u s t r i j s k a kovinarska šola (IKŠ) z internatom, obratom prehrane in učno delavnico. Šola, internat in obrat družbene prehrane so bili na spodnji Muti v prostorih kasnejše knjižnice in v Dobnikovi hiši. Učna delavnica je bila v pos lop ju kovač i je nasprot i kinodvorane. Zanimivo je, da so učenci

predmetov poslušal i kovinsko tehnologijo, ostali pa blagoznanstvo.

V Dobnikovi hiši so izobraževali za kar 13 poklicev

Dijaki pred IKŠ Muta

Prvi začetki

prilogapriloga

B Mučan

prišli iz vseh krajev Slovenije pa tudi iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine, takrat svobodnega tržaškega ozemlja, eden pa je bil celo Francoz. Vpisalo se je 56 učencev za poklice ključavničar, livar in mizar, naslednje leto pa celo 108.

Učenci z učiteljem Hrabrom Sterdinom in livarskim mojstrom Francem Sahornikom

v šolskem letu 1949/50

Leta 1951 je bila IKŠ ukinjena, ustanovljena pa je bila Šola za u č e n c e r a z n i h s t r o k v gospodarstvu s sedežem v stari osnovni šoli na Muti. Ime šole se je v nas lednj ih le t ih večkrat spreminjalo. Konec leta 1964 je bila ukinjena, ker ni bilo vpisa.

Obnova stare šole nazg. Muti

Srečanje vajencev poklicne šole na Muti ob štiridesetletnici (maj 1998)

CMučan

Hiter razvojšolstva

Do leta 1971 na Muti ni bilo poklicne šole. Tega leta je bil na pobudo ter materialno podporo bivših štirih koroških občin ter kmetijskih zadrug in gozdnih gospodarstev Koroške ustanovljen dislociran oddelek Kmetijskega izobraževalnega centra Celje in Poklicne šole za kmetovalce Šentjur z imenom Poklicna šola za kmetovalce Muta. Leta 1989 je oddelek prenehal obstajati, saj je bil vpis zadnji dve leti zelo slab. V teh letih je končalo šolanje 215 kmetic in kmetijcev, ki so danes večinoma gospodarji vzornih kmetij po vsej Koroški.

V hitro razvijajoči se industriji Tovarne Muta, ki se je leta 1971 priključila Gorenju iz Velenja, so se kazale vedno večje potrebe po dokvalifikacijah in prekvalifikacijah obstoječega kadra in novih kadrih. Tako je bila leta 1972 na zahtevo Združenega dela v občini Radlje ustanovljena Poklicna kovinarska šola Muta kot dislocirana enota

Dijaki Poklicne kovinarske šole Muta pred učno delavnico na sp. Muti, leta 1973

Prva generacija dijakov Poklicne šole za kmetovalce Muta na srečanju julija letos

Rudarskega šolskega centra Velenje. Teoretični pouk je potekal v popoldanskem času v prostorih Osnovne šole Muta, praktični pa v delavnici kovačije na spodnji Muti. Učitelji praktičnega pouka so bili do leta 1978 na plačilni listi Tovarne Muta. Prvo leto se je v šolo vpisalo 22 učencev, naslednji dve pa po 37 učencev. V šolskem letu 1973/74 je

bila v okviru izobraževalnega centra Tovarne Muta ustanovljena šola za metalurške delavce, ki je v dveh letih vpisala 34 učencev.

prilogapriloga

D Mučan

Leta 1973 je Delavska univerza Radlje formirala oddelek tehniške srednje šole za odrasle kot dislocirani oddelek Tehniške srednje šole Maribor. Vpisalo se je 28 slušateljev, za organizacijo pouka je skrbel Herman Tomažič.

Hiter razvoj tekstilno-konfekcijske industrije na Koroškem je iskal šivilje in krojače, ki so se zaradi oddaljenosti od doma zelo redko odločali za šolo v Mariboru in Celju. Tako je bil leta 1980 na pobudo Območne gospodarske zbornice za Koroško in konfekcijskih podjetij (TUS Prevent Slovenj Gradec, Okus Radlje, TIO Otiški vrh, Kroj Vuzenica) ustanovljen dislociran oddelek konfekcionarjev, ki je bil v sestavi Šolskega centra za oblačilce in

Dijaki pred obnovljeno staro šolo na zg. Muti

frizerje Maribor. Pouk je potekal v obnovljeni stari šoli na Muti, zaradi pomanjkanja prostora pa tudi v prostorih učilnice ob kinodvorani na spodnji Muti, v jedilnici stare livarne in prostorih današnje Občine Muta.

Splošne predmete so poučevali učitelji šole, strokovno-teoretične pa inženirji iz tekstilnih podjetij. Praktični pouk so učenke opravljale v podjetjih, kjer so dobivale štipendije.

Leta 1983 je bila zgrajena nova šola na Karavaningu, čez dve leti pa še dom za učence. Rešeni so bili prostorski problemi, poleg kovinarskih smo dobili tudi prvo pravo tekstilno delavnico. Delavnice so opremili Tovarna Muta in koroška tekstilna podjetja.

Dijaki so pomagali pri gradnji nove šole na Karavaningu

Dijaki pred novo šolo na Karavaningu

prilogapriloga

EMučan

Kovinarska delavnica Tekstilna delavnica v prostorih nove šole

Medobčinski gospodarski zbornici za Koroško, gradbenim podjetjem Koroške (Kograd Dravograd, GP Radlje, Gradis TOZD Ravne) in šoli na Muti je z velikimi težavami uspelo leta 1989 dobiti oddelek zidarjev in tesarjev, katerih matična šola je bila Srednja gradbena šola Kranj. Leta 1995 je z izobraževanjem končala zadnja generacija gradbincev. Razlog za ukinitev programa je bil predvsem v nezanimanju za ta poklica zaradi splošne krize gradbeništva v Sloveniji. Leta 1998 smo na šoli ponovno pričeli z izobraževanjem gradbincev, tokrat prvič po dualnem sistemu. Vpisali smo en oddelek zidarjev, ki so čez tri leta z izobraževanjem zaključili. Ponovnega vpisa ni bilo.

Pomembno je tudi leto 1988, ko je postala samostojna kovinarska usmeritev, leta 1992 pa še tekstilna. Tega leta je tudi Vlada Republike Slovenije izdala Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Srednja šola Muta.

Gotovo je bilo prelomno tudi leto 1997. Uvedena sta bila dva nova programa, prvič celo eden za 5. stopnjo. To sta bila programa podjetn iško pos lovanje in konfekcijski modelar.

Leta 1998 je Srednja šola Muta kot edina tekstilna šola v državi pričela z izobraževanjem šivilj in krojačev po dualnem sistemu. V okviru tekstilne usmeritve smo v preteklih letih uspešno izvedli številne modne revije, se z lastnimi kolekcijami odlično odrezali na mnogih tekmovanjih in natečajih ter sodelovali z osnovnimi

Utrinki z modne revije Srednje šole Muta

prilogapriloga

F Mučan

šolami ter muzeji po Sloveniji. Tako smo izdelali oblačila za stalne razstave Sp lavar skega muze ja Javn ik , Rudarskega muzeja Mežica in muzeja v Libeličah in druge, v preteklem šolskem letu pa sodelovali s Koroškim pokrajinskim muzejem v odmevnem projektu »Od vsakdanega do nediewnega«. V letošnjem šolskem letu poteka tr i letno poklicno izobraževanje po prenovljenem programu izdelovalec oblačil, za katerega upamo, da bo za mlade privlačnejši.

Srečanje tekstilnih šol Slovenije na Muti, leta 2005

Leta 2002 smo na šoli pričeli izvajati program ekonomske gimnazije, v katerega se je vpisal en oddelek dijakov in dijakinj domala iz vseh koncev zgornje Dravske doline. Pohvalimo se lahko s številnimi uspešno izpeljanimi projektnimi nalogami, med katerimi je v ospredju projekt Kolesarske poti v zgornji Dravski dolini. Šola uspešno sodeluje tudi s sosednjimi poklicnimi šolami iz Avstrije. V letih po prvem vpisu je

Poklicna šola iz Wolfsberga je leta 2004

Srednji šoli Muta podarila »most povezovanja«

prilogapriloga

GMučan

Leta 2006 se je 34 dijakinj in dijakov vpisalo v nov izobraževalniprogram predšolska vzgoja, ta program se na šoli tako izvaja že v drugi generaciji in je pri dijakinjah in dijakih dobro sprejet.

Dijaki prvega letnika programa predšolska vzgoja so ob koncu preteklega šolskega leta pripravili zanimiv program za starše

zanimanje za ekonomski program upadalo, upada pa tudi število šoloobveznih otrok. Posledično je manjše tudi zanimanje za ekonomske programe, ki se tako na šoli počasi iztekajo.

Uspešno smo izvedli projekt Kolesarske poti v zg. Dravski dolini

prilogapriloga

H Mučan

Tako so pred zaposlenimi, pa tudi pred dijaki in dijakinjami novi izzivi in načrti. V šolskem letu 2008/2009 nameravamo na Srednji šoli Muta izobraževati po novem programu okoljevarstveni tehnik, pri pripravi katerega smo tudi sami aktivno sodelovali. Program bo prav gotovo pritegnil mlade, ki želijo spoznavati okolje na terenu, ekskurzijah, izvajati meritve emisij, analizirati kakovost p r s t i , v o d e , u g o t a v l j a t i okoljevarstvene tehnologije in drugo. Z opravljeno poklicno maturo so odprte tudi možnosti nadaljnjega izobraževanja na višjih in visokih strokovnih šolah ter nekaterih fakultetah.

Novi načrti in izzivi

Zaradi nenehnega upadanja števila otrok, krize izobraževanja za tekstilne in ekonomske poklice in novega načina financiranja na di jaka p o s a m e z n i k a j e b i l o n u j n o povezovanje z večjim šolskim centrom. 6. septembra 2007 je Vlada RS sprejela sklep o združitvi Srednje šole Muta in Šolskega centra Slovenj Gradec. Srednja šola Muta je tako postala šesta enota Šolskega centra Slovenj Gradec. Srednja šola Muta se je septembra letos združila s Šolskim centrom Slovenj Gradec

Prizadevanja pa bodo tekla tudi v smeri pridobivanja prenovljenega štiriletnega tekstilnega programa (tekstilni tehnik) ustvarjalec modnih oblačil.

V več kot 60-tih letih zgodovine je Srednja šola Muta doživljala številne organizacijske, kadrovske in vsebinske spremembe. Nikoli nam ni bilo lahko in nič nam ni bilo podarjenega. V okviru Šolskega centra Slovenj Gradec se tako odpirajo nove možnosti na področju srednješolskega izobraževanja, kar daje upanje in zagotovilo za nadaljnji obstoj in razvoj Srednje šole Muta.

Bogomir Likar, ravnatelj

Zaščitni znak programa okoljevarstveni tehnik

prilogapriloga