KOOPERACIJA NEBESNE MODRINE Miha Volgemut 'Ha! Strahopetni veter, ki napada navadnega golega moia, a sam se ne bo postavil, da bi prejel eno samcato sapico ... ko bi Ie imel telo; ampakvse stvari, ki najbolj razbesnijo smrtnika, vse te stvari so breztelesnet em- pak breztelesne Ie kot objekti, ne kot sila.' Herman Melville - Moby Dick Na prvi pogled se zdiskrajno ironidno, da avantgardni arhitekti iz anarhistiinega kulta danes po svetu gradijo ikone za in- stitucionalne centre modi. Kot je to tudi v primeru biroja Coop Himmelb(l)au, ki trenutno konduje glavno stavbo Evropske centralne banke v Frankfurtu, Mednarodni konferendni center Dalian na Kitajskem, Znanstveni muzej v Lyonu, dokondana je Ze glavna razstavna stavba BMW Welt v Munchnu in centralna gimnazija v Los Angelesu, poleg tega je nedavno zmagal na natedaju za novi parlament vAlbaniji itd^ Zakaj pravzaprav gospodarske, finandne ali politidne elite izkazujejo svojo mof skozi najbolj subverzivno in mejno ume- tnost?Avantgardna arhitektur:a je tista, ki je eksperimentalna, prebojna, radikalna, inovativna, nekonvencionalna, in alije ta danes postala ikonidna in korporativna - ali je tu mogode potegniti kakine zgodovin- ske vzporednice, z na primer rojstvom Renesanse v Toskani, kjer je dinastija Medldejcev prav tako krepila politidno moi skozi takrat najbolj kontroverzno umetnost in odkrila nekatere najveije umetnike v zgodovini? Ali ni pravzaprav naloga umetnosti in arhitekture tudi ta, da je modna in napadalna ter da centre moti napada s poetiko, kije enako modna in suverena, kot je njihova mod nadzora in represije? Da izziva nadzor in stagnacijo, izpraiuje ustaljeni red in nor:me, odpira nove perspektive in potenciale? Ali ni pri- lo2nost arhitekture tudita, da sublimira to barbarsko igro denarja in modi v poetiko, kije stem danajavnosti; kjertudi bogatai ali revei, izobraZenec ali neizobraZenec lahko pride v stik z zavestjo umetnosti in napredka? Coop Himmelb(l)au reie: 'Tega ne moremo dokazati, ampak mof no slutimo, da samozavestne oblike, ki so dane v uporabo, morajo imeti posledice za uporabnikov razvoj kreativnega samo- - konci pi ra nja.' Osebno sem imel priloZnost biti v stiku z akademskim okoljem Wolfa Prixa (kije vodja biroja Coop Himmelb(l)au) na Uni- verzi za uporabne umetnosti na Dunaju, torej priloZnost biti delte energije in tega avantgardnega epicentra, katerega radi- kalnost je tudi po Stiridesetih letih enako vitalna. e e bi poskuial opisati vzduSje iz njegovega studia, bi rekel, da Wolf Prix ni pandit, ampak prej guru avantgardne arhitekture. On ne ooerira s teoretskim znanjem in udenostjo o arhitekturi kot npr. Peter Eisenman ali Bernard Tschumi, de govorimo o dekonstruktivistih, ampak se kot uditelj raje poistoveti z aforizmom Antoine de Saint-Exuperyja, ki pravi: 'ee ZeliS zgraditiladjo, ne bobnaj ljudiskupaj da zberejo les in razporedijo delo ... ampak jih naudi hrepenenja po prostranem, od- prtem morju.'Wolf Prix operira z energijo arhitekture; je strelovod v globalnem- -postmodernem neurju in katalizator nje- gove spreminjajoie, nestabilne in fluidne a rh ite ktu re. Na tem mestu se vpraiamo, kaj je ta upor s pomodjo katerega se takina arhitektura v svetu izdolbe kot nekaj realnega, pri demer ne ostaja na nivoju arbitrarnega formaliz- ma? Kako vemo, kdaj je neka poetika, ki je v svojem subjektivnem aspektu izraz avtorjevega notranjega sveta in osebne perspektive, tudi kulturna in normativ- na? Dejstvo je, da odkarje bila izumljena astronavtska obleka, je arhitektura posta la prosta svoje primarne funkcije zaidite te- lesa, zato danes lahko bolj osvobojeno v ospredje pride arhitekturna imaginacija ter ustvarjanje prostorskih izkuienj - novih, drugainih, intenzivnih izkulenj. Nekot nas je Jeff Kipnis vpraial ali umetnost upodablja vedno iste obdutke z vedno novimi oblikami, ali upodablja vedno nove obf utke? Tu se morda skriva odgovor o puhlih narcisistiinih ekskurzijah nekom- petentnih egov, medtem ko druga trditev priznava poetiki vitalnost in avtentif nost, ki vetplastno korespondira z vedno novimi strukturamiv svetu, tj. priznava odprtost in mnogoterost sveta; umetniki so namred vedno tisti, ki zaznavajo in artikulirajo nova stanja, relacije in napetosti v zraku. Zato tu govorimo o arhitekturi, ki je v procesu osvobajanja, tudi izpod okoste- nelega funkcionalizma med drugim, ki raje nevtralizira poetiino dimenzijo in kulturne aspiracije, ker jih smatra za ar- bitra rne znotraj plura I istidnega relativizma globalne druZbe. Ko Albert Pope v eseju O dsotn ost m n oii ce interoreti ra fu n kciona - lizem, pravi, da je v danainjem svetu bolje trpeti praznino abstrakcije kot samoljubje reprezentacije; oz. bolje biti izgubljen v svetu, kot koprneti v njem. Kar bi lahko veljalo za sistem, ki je priSel do lastnih mej - funkcionalistidni prostor je namred i i I i I a I I I I N I
4
Embed
MODRINE - Volgemutvolgemut.com/images/Kooperacija_nebesne_modrine_low.pdf · 2017-02-22 · Renesanse v Toskani, kjer je dinastija Medldejcev prav tako krepila politidno moi skozi
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
KOOPERACIJA NEBESNEMODRINE
Miha Volgemut
'Ha! Strahopetni veter, ki napada navadnega
golega moia, a sam se ne bo postavil, da biprejel eno samcato sapico ... ko bi Ie imeltelo; ampakvse stvari, ki najbolj razbesnijosmrtnika, vse te stvari so breztelesnet em-pak breztelesne Ie kot objekti, ne kot sila.'
Herman Melville - Moby Dick
Na prvi pogled se zdiskrajno ironidno, da
avantgardni arhitekti iz anarhistiinegakulta danes po svetu gradijo ikone za in-stitucionalne centre modi. Kot je to tudiv primeru biroja Coop Himmelb(l)au, ki
trenutno konduje glavno stavbo Evropskecentralne banke v Frankfurtu, Mednarodnikonferendni center Dalian na Kitajskem,Znanstveni muzej v Lyonu, dokondanaje Ze glavna razstavna stavba BMW Weltv Munchnu in centralna gimnazija v Los
Angelesu, poleg tega je nedavno zmagalna natedaju za novi parlament vAlbaniji itd^
Zakaj pravzaprav gospodarske, finandneali politidne elite izkazujejo svojo mofskozi najbolj subverzivno in mejno ume-tnost?Avantgardna arhitektur:a je tista, ki
je eksperimentalna, prebojna, radikalna,inovativna, nekonvencionalna, in alije tadanes postala ikonidna in korporativna - alije tu mogode potegniti kakine zgodovin-ske vzporednice, z na primer rojstvomRenesanse v Toskani, kjer je dinastijaMedldejcev prav tako krepila politidnomoi skozi takrat najbolj kontroverznoumetnost in odkrila nekatere najveijeumetnike v zgodovini? Ali ni pravzapravnaloga umetnosti in arhitekture tudi ta,da je modna in napadalna ter da centremoti napada s poetiko, kije enako modna
in suverena, kot je njihova mod nadzora in
represije? Da izziva nadzor in stagnacijo,izpraiuje ustaljeni red in nor:me, odpiranove perspektive in potenciale? Ali ni pri-lo2nost arhitekture tudita, da sublimira tobarbarsko igro denarja in modi v poetiko,kije stem danajavnosti; kjertudi bogataiali revei, izobraZenec ali neizobraZeneclahko pride v stik z zavestjo umetnostiin napredka? Coop Himmelb(l)au reie:'Tega ne moremo dokazati, ampak mof no
slutimo, da samozavestne oblike, ki so
dane v uporabo, morajo imeti posledice
za uporabnikov razvoj kreativnega samo-- konci pi ra nja.'
Osebno sem imel priloZnost biti v stikuz akademskim okoljem Wolfa Prixa (kijevodja biroja Coop Himmelb(l)au) na Uni-verzi za uporabne umetnosti na Dunaju,torej priloZnost biti delte energije in tega
avantgardnega epicentra, katerega radi-kalnost je tudi po Stiridesetih letih enakovitalna. e e bi poskuial opisati vzduSje iz
njegovega studia, bi rekel, da Wolf Prixni pandit, ampak prej guru avantgardnearhitekture. On ne ooerira s teoretskimznanjem in udenostjo o arhitekturi kotnpr. Peter Eisenman ali Bernard Tschumi,de govorimo o dekonstruktivistih, ampakse kot uditelj raje poistoveti z aforizmomAntoine de Saint-Exuperyja, ki pravi: 'eeZeliS zgraditiladjo, ne bobnaj ljudiskupajda zberejo les in razporedijo delo ... ampakjih naudi hrepenenja po prostranem, od-prtem morju.'Wolf Prix operira z energijoarhitekture; je strelovod v globalnem--postmodernem neurju in katalizator nje-gove spreminjajoie, nestabilne in fluidnea rh ite ktu re.
Na tem mestu se vpraiamo, kaj je ta upors pomodjo katerega se takina arhitektura v
svetu izdolbe kot nekaj realnega, pri demer
ne ostaja na nivoju arbitrarnega formaliz-ma? Kako vemo, kdaj je neka poetika, ki
je v svojem subjektivnem aspektu izrazavtorjevega notranjega sveta in osebneperspektive, tudi kulturna in normativ-na? Dejstvo je, da odkarje bila izumljenaastronavtska obleka, je arhitektura posta la
prosta svoje primarne funkcije zaidite te-lesa, zato danes lahko bolj osvobojeno vospredje pride arhitekturna imaginacija terustvarjanje prostorskih izkuienj - novih,drugainih, intenzivnih izkulenj. Nekotnas je Jeff Kipnis vpraial ali umetnostupodablja vedno iste obdutke z vednonovimi oblikami, ali upodablja vedno nove
obf utke? Tu se morda skriva odgovor opuhlih narcisistiinih ekskurzijah nekom-petentnih egov, medtem ko druga trditevpriznava poetiki vitalnost in avtentif nost,ki vetplastno korespondira z vedno novimistrukturamiv svetu, tj. priznava odprtostin mnogoterost sveta; umetniki so namred
vedno tisti, ki zaznavajo in artikulirajonova stanja, relacije in napetosti v zraku.Zato tu govorimo o arhitekturi, ki je vprocesu osvobajanja, tudi izpod okoste-nelega funkcionalizma med drugim, ki
raje nevtralizira poetiino dimenzijo inkulturne aspiracije, ker jih smatra za ar-
bitra rne znotraj plura I istidnega relativizmaglobalne druZbe. Ko Albert Pope v eseju
O dsotn ost m n oii ce interoreti ra fu n kciona -
lizem, pravi, da je v danainjem svetu boljetrpeti praznino abstrakcije kot samoljubjereprezentacije; oz. bolje biti izgubljen v
svetu, kot koprneti v njem. Kar bi lahkoveljalo za sistem, ki je priSel do lastnihmej - funkcionalistidni prostor je namred
i
i
I
iIa
I
IIIN
I
toz jiunf I lNtNZVdd
al qllal qrlasapurlF od aI r1 ur '[r)ezilearqr[?a^ zarq qr]el qrlesle^p od rpalqz au
r) 'e)ualod eu^rlpaJ1 euF)el lato1 af1 pg'nla^s Luau?rusar A rqadsn z o[epe;1s au
1er1:anfeu as nlans uals[rpauu A r]e]lnzed' rdrrur.rd lw rulpuor))un; r uur urtlst;e1rde1--oqrnl ur o[rr-uouola ouaqznJp z ofepel4sau an ousez auF)el as re) olez '1t2o.teuenrqop au euour?e^'ueuzodard olsfrpauraf 11 '11a1rqre tupre6lue^e ep'anod nlsauu
ue)au eu xr.rd e6a1 6a1o6'[a.rdeu ornl)a]-rqre genr.rod o)qel ep'a[u1n1zt auqa.rlod
laur f oq au 'o.r1rqa;d p;per6 a2 ':aruleS'1ruyodl !uleuo!saJord r;e noltqouuolnera;e[epo.rd ;rq rq a;e6n.rp 'euauuod e6au1.o6n;p el)elrqre ez efuant4a.rd afue;e.rdnaf ep 'a;ar o1 eu xrJd ,t;o6 1o:ua1sts1a z
rlepedods ]er)o)rlaA olez es os'utznrpqrle6oq zt tlefeqzt ostu t1 't1st1'anlrneftannop rlpud os ep 'la; o€ ur rlsouneuzodaldop r;gr.rd os ep'le; oz fft:ezrlear qtleurqrnrd op r;;r.rd os ep '1al or ouTtlqlrd o1
-e[e.r1 af ql])a]lqre qa] lrd 'orn])a]rqreoup.re6luene ez ua2tdtl aI ruueftrezrlea.r
rurrnrd ur efueqrb uro)le?ez pau, )ruezrunose? 1e1 'efurr-uards oupoqons tolso.tdas Luarale) n ';eualeuu ruaqper6 1o) )erzedolseu ;a[>1'uuouurnlo^ r"uru?r]eunaud s
^oluauuadsla qrfupo6z qtnoqrfu eft:ezl;e
-a.r en;d reluo) eLuaurJ y31 af 'unplelrqrerup.re6luene ruqopos ourpel tlero Ila)ez os
o1 '996r elal a^]r^ouelsn anoqt[u pO'^tzzlru I enl)alalu r u r ofoer rdsu r o>1 t
,n11aford nura):olouqa1, e:o6ouuo t1 'oI-ruuou6orzt; ourellrln eu uerr)npalz a[.ra]
^olrls urrn11n1 afrzuaLurp au?rlrLu ua?it?o
uorq s*ftlofilju*J $3p atssni/\{
reqngi 'd4g leluozr:*g
{vedno enako progresivna in radikalna. Alini of itno, da je virtakine motivacije nekag loblja kolektivna vizija?
Teoretsko Coop Himmelb(l)au spada vdekonstruktivistidno gibanje, ki se je iz-kristaliziralo z razstavo v NewYorku leta1988. Dekonstruktivizem je bil v zraku;razsvetljenski-instrumentalni um novegaveka je dosegel limit, kartezidni prostorjeutesnjeval, druiba je postajala vedno boljdiferencirana in kompleksnejia. Dekon-struktivizem je hotel osvoboditi prostorizpod redukcionistiine zavesti v komple-ksen, pluralen, fluiden in nepredvidljivsvet. Tako kotje znanost naredila prebojv nelinearne sisteme, se je tuditiskurzarhitekture oremaknil od arhitekture kotobjekta k arhitekturi kot polju. Kot refle-ksija druibe arhitektura namred nimoglabiti vet enoznadnal izolirano-racionalnomiSljenje je namred vedno linearno inenoznafno in zato prevei togo znotraj da-nainjih procesov, ki so dinamiden preplettokov: informacij, emocij, asociacij, kon-ceptov, kultur in nimajo jasne razreiitve.Coop Himmelb(l)au rede:'Naslednji korakmora biti razpust racionalnih konceptov,ki blokirajo vitalnost, raznolikost, neredin hibridne strukture.'Tudi ni nakljufje,da je rojstno mesto Coopa Himmelb(l)au Dunaj, ki je bilo tudi Freudovo mesto,in karje Freud preuieval s psihoanalizo,skuia Coop implicirati v prostor, torej ar-hitektura kot manifestacija gona, gibanja,iracionalnega, nesimbolnega.
Coop Himmelb(l)au nikoli ne legitimirasvoje arhitekture skozi filozofijo in teorijo,ker se ne boji radikalnih misli, ki so moZneskozi sam arhitekturni jezik, kajti objektiso za njih zanimivi sami po sebi, z vsakolegitimacijo jim namrei odvzamei precej-5en del njihove posebnosti. ArhitekturaCoopa Himmelb(l)au je ne-reprezentativnain odklanja vsakrino kondno interpretacijo.Med to arhitekturo in svetom ni nobenesentimentalnosti ali sirnbolizma; nobenenorme ali avtoritete, nobene hierarhije.Njim nikoli ni ilo'v prvi vrsti za manife-stacijo resnice in lepote, ampak vednoza osvobajanje prostora izpod izrabljenihkliSejev in mrtvih ideologij, za osvoboditevkolektivnega nezavednega izpod lastnerepresije, za odpiranje uma, oti in srca,ker namret arhitektura je materializacijakolektivnega, je tridimenzionalni izrazkulture. Tu je 5lo za odprt, neprekinjenproces. Pri nobenem arhitektu ni osvo-bajanje tako manifestativno, nekje celopravijo, da na arhitekturi ni prav nidesar
PRAZNINE I junrj zor3
lepega in resnifnega; osvobajanje je na-
mred onkraj lepote, harmonije in resnice;celo nasprotno, osvobajanje je velikokratsoodenje s podzemljem, z grdim, potla-denim; z razkolom v nezavednem/ za
najvedjo svobodo se morag vedno sooditiz najhujiim. Govorimo o mejnih proce-sih v arhitekturi, ki se kaZejo kot izhodiz kulturne utesnjenosti, kot razpoka vzlodesti polnosti kulture o kateri govoriBaudrillard v dialogu z Jeanom Nouvelom.Mejna arhitektura je preved nova in 5e niasimilirana v obmofje simbolnega ter je s
tem velikokrat neudobna za kritiSki apa-rat, ki vedno potrebuje zavetje morale in
kulture.,Pri arhitekturi Coopa Himmelb(l)au harmonija ni na prvem mestu, diskra-panca je iele tista, ki vnaSa nelagodje in
s tem napetosti in dinamiko v prostor.Diskrapanca poganja in odpira svet, takoda vedno iSde in ustvarja nove povezave,sinteze in vedno kompleksnejie vzorce.Noben avtoritarni sistem ne prenese kon-tradikcije, rede Prix. Za Coop Himmelb(l)au je mesto samo takrat mesto, ko se ne
trudi skriti nasprotij, raznolikosti in ne-skladja: velikega in majhnega, zgoidenostiin praznine, hrupa in tiSine, vrodega in
hladnega, ranljivosti in moii, zmeinjavein reda. Ko se vse to potem manifestirav poetiki, se zdi njihova arhitektura, kotugotavlja Jeff Kipnis, 5e najbliZje praksirock & rolla:'rojeni s surovim talentom,napojeni z ikonoklazmom, vodeni z dr-znostjo in uresnideni z avanturistidnogradbeno tehnologijo je Coop Himmelb(l)au rock band v iskanju vedno mofnejiegaojadevalca.' Ni nakljudje, da je Prix velikoboZevalec Keitha Richardsa. Materija jev bistvu vibracija in prostor je energija -'Arhitektura mora goreti!'(CHBL - r98o).
ee se vrnem na projekt UFA je to ena od
realizacjj 'odprte arhitekture', ki je rdeianit njihove filozofije. - Mimogrede Coop
Himmelb(l)au nikoli ne negira modernizma,ampak ostaja zvest njegovemu razvoju, po
njihovem mnenju je danainja nevtralnaarhitektura izdajstvo za modernizem. -'Odprto arhitekturo' svojega vzornika inreference Le Corbusierja so nadgradili s
konceptom'odprtedruZbe' Karla Popperja,po katerem mora biti druZba odprta za
alternativna staliSda, zdruZevati morakulturni in verski pluralizem in biti vednoodprta za izboljievanje.'Odprta arhitek-tura'je tudi prostor direktne izkuinje;de govorim iz lastnega doZivljanja tegaobjekta, deluje celoten steklen lobi UFA
skrajno brezteZnostno; vsi objekti r pozor-
nost, obdutki so v gibanju In se dvigujejo
proti nebu; stavbe Coopa Himmelb(l)au tetransportirajo z direktno izkuinjo, stavbapri tem ostane stavba, ne koncept, ne
diagram, ne parametridno polje, nit karbi preusmerilo direktno izkuinjo. CoopHimmelb(l)au ne ustvarja skulptur, temvedizkuinjo prostora in gibanja, raje ustvar-jajo obdutke kot interpretacijo.'Naia ar-
hitektura nima fiziinega pritlidja, ampakpsihiino. Stene ne obstajajo ved. Prostoriso utripajoti baloni. Nai srdni ut;-ip po-stane prostor; nai obraz postane fasada.'(CHBL - e968). Njihov klic'Arhitekturaje zdajl' pravi, da ie lahko osvobodimotrenutek arhitekturne kreacije kliiejev,omejitev, ekonomije in zakonov, potem bo
tudi prostor osvobojen, to se manifestiramed drugim tudi kot'odprto pritliije', karje po Jeffu Kipnisu najvetji politiini uf inekv arhitekturi, pritlidje v UFA je popolnomaodprto in javno, brez lastniStva, privatno-sti, avtoritete; prostor iiste demokracije.
5e ena, pravkar dokoniana stavbaje BMW
Welt v Munchnu (zoo7), prav tako stavba,ki postane javni trg. Tu spet lahko izku-Samo emocije lebdenja - kako se naietelo brezteZnostno dviguje proti stropu,kjer se pravzaprav dogaja vsa zgodba testavbe, vsi programi, motivika, oblike in
skrivnosti se gibajo pod velidastno stropnokrajino in jih ta zadr2v1e, da ne izparijo vnebo. Njihove stavbe so vedno v preha-janju iz trdnega v tekode in na koncu vplinasto agregatno stanje. Zlitje evklidskein kinematidne geometrije je p1i njihovihstavbah tisti transcendentalni moment, ki
je harmonidno zlitje nezdruiljivega - sin-teza kontradikcije, simbioza Deleuzovega'Smooth and Striated'; zato je ta prostorpsiholoiko tako intenziven. ArhitekturaCoopa Himmelb(l)au se zdi kot Ziva, ople-tajota okondina druZbenih turbulenc, ki na
trenutke orodre iz breztelesne sfere. Ko
psihidna sila prevlada nad fizidno, futi5pravzaprav velikodulnost stavbe, da splohgostifunkcijo.
'Coop Himmelb(l)au ni barva, ampak ide-ja o ustvarjanju arhitekture z domiSljijo,lahkotno in spreminjajodo kot oblaki.'(CHBL - 1968), torej ideja o preseganjufizidnega in instrumentalnega; o graditvineba, o stremljenju arhitekture po lahko-tnejiem in spontanejiem:'Kooperacijanebesne modrine'z odvzetim (L) pomeni'Graditelji neba', ki manifestativno 2elijoprispevati k dokonianju babilonskega stol-pa. Coop Himmelb(l)au rede:'Graditeljibabilonskega stolpa so bili brez materialaarmiranega betona, mismo brez materiala
l €tochunf I fNINZVUd
JIA !ulDlds :*l"r;e:fi ap,1
"t00t
'u4*;r:l.r r>; eI{*iJAr;ls j Eti Fiiqfi Jl ilJni4*:[r t{..r * Lil Fr.i.rl r.i