UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Gregor Samsa MOBILNO LASERSKO SKENIRANJE AVTOCESTNIH ODSEKOV Diplomsko delo Maribor, september 2016
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO
Gregor Samsa
MOBILNO LASERSKO SKENIRANJE AVTOCESTNIH ODSEKOV
Diplomsko delo
Maribor, september 2016
Smetanova ulica 17
2000 Maribor, Slovenija
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega programa
MOBILNO LASERSKO SKENIRANJE AVTOCESTNIH ODSEKOV
Študent: Gregor Samsa
Študijski program: visokošolski strokovni, Gradbeništvo
Smer: Prometno-hidrotehnična smer
Mentor: red. prof. dr. Tollazzi Tomaž, univ. dipl. inž. grad.
Maribor, september 2016
II
MOBILNO LASERSKO SKENIRANJE AVTOCESTNIH ODSEKOV
Ključne besede: lasersko skeniranje, sferično snemanje, aktivno vodenje prometa, LiDAR
UDK:
Povzetek
V diplomskem delu je predstavljena naprava za mobilno lasersko skeniranje, možni načini in
razvoj uporabe različnih laserskih skenerjev in izpostavljene prednosti, ki jih tehnologija
prinaša uporabniku.
V diplomski nalogi smo poudarili uporabo mobilnih laserskih skenerjev na avtocestnem
omrežju.. Ugotovili smo, da je lasersko skeniranje, na avtocestnem odseku, kjer smo izvajali
meritve, velik doprinos k hitremu in natančnemu prikazu potrebnih podatkov. S pomočjo teh
podatkov bi lahko ob prometnih zastojih uvajali tako imenovan hard shoulder running oz.
začasen dodaten pas. Namen je, da lahko upravljalec ob relativno nizki ceni, ob določenih
časih, na določenih mestih, kjer so znana tako imenovana ozka grla, začasno ustvariti
dodaten pas. S tem bi lahko povečali kapaciteto avtocestnega odseka, ko bi to bilo potrebno.
III
MOBILE LASER SCANNING
Key words: laser scanning, spherical recording, active traffic management, LiDAR
UDK:
Abstract: In this graduation thesis, there is a presentation of a mobile laser device, possible
ways and development of usage of different laser scanners and also exposing the advantages
that technology brings to the user.
We have also emphasized the use of mobile laser scanners in motorway traffic. We have found
out that laser scanning of a specific section of the motorway has a great contribution to a fast
and accurate show of the needed data. With the help of this data we could introduce the so
called "hard shoulder running" which basically means to create an extra lane. The intention
is that the operator can create an extra lane at a relatively low price, at specific time and
place where the so called bottlenecks are situated. With that being said we could increase the
capacity of roads when it is necessary.
IV
VSEBINA
1 UVOD .................................................................................................................................................... 1
2 MOBILNO LASERSKO SKENIRANJE ........................................................................................................ 3
2.1 Obdelava podatkov laserskega skeniranja .................................................................................. 12
2.2 LiDAR ........................................................................................................................................... 18
3 HARD SHOULDER RUNNING ............................................................................................................... 20
3.1 Hard shoulder running v svetu .................................................................................................... 21
3.2 Oprema za nadzor in reakcije na incident ................................................................................... 25
4 CILJI DIPLOMSKEGA DELA ................................................................................................................... 26
4.1 Cilj diplomskega dela ................................................................................................................... 26
4.2 Raziskovalno vprašanje ............................................................................................................... 26
4.3 Pričakovan izvirni strokovni prispevek ........................................................................................ 26
4.4 Predpostavke in morebitne omejitve .......................................................................................... 26
5 METODOLOGIJA.................................................................................................................................. 27
5.1 Zasnova raziskave ........................................................................................................................ 27
5.2 Opredelitev vzorca in poteka zbiranja podatkov ........................................................................ 27
5.3 Opis metod analize ...................................................................................................................... 31
6 REZULTATI........................................................................................................................................... 33
7 SKLEP .................................................................................................................................................. 41
8 VIRI, LITERATURA ................................................................................................................................ 42
9 PRILOGE .............................................................................................................................................. 47
9.1 Seznam slik .................................................................................................................................. 47
9.2 Naslov študenta ........................................................................................................................... 50
9.3 Kratek življenjepis ........................................................................................................................ 50
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 1
1 UVOD
Podatke o objektih v prostoru pridobimo z najrazličnejšimi geodetskimi tehnikami. Ena izmed
novejših tehnik je 3D (trirazsežno) lasersko skeniranje, ki ima prednosti pred ostalimi
metodami v celovitem zajemanju prostorskih podatkov. Zajem podatkov je hitrejši in cenejši v
primerjavi z ostalimi metodami, meritve skorajda niso potrebne, saj so skenirani vsi objekti v
vidnem polju 3D laserskega skenerja, oblake točk lahko uporabimo večkrat in za različne
namene (Mozetič 2004).
Z uporabniškega vidika je 3D laserski skener naprava, ki na osnovi opravljenih meritev
omogoča pridobitev, oziroma izračun prostorskih koordinat točk skeniranega objekta:
samodejno in v sistematičnem vzorcu,
z veliko hitrostjo delovanja (100 ali 1000 točk na sekundo),
skoraj v stvarnem času (Mozetič 2004).
Možnosti uporabe 3D laserskega skeniranja je veliko:
kontrola daljnovodov,
meritev tras za projektiranje daljnovodov, cevovodov, cest,
izdelava digitalnega modela reliefa,
izdelava digitalnega modela objektov in vegetacije,
kartiranje vegetacije za potrebe gozdarstva, vključno z oceno lesne mase,
priprava podatkov za informacijske sisteme mest,
hidrografske študije porečij, poplavnih bazenov, obalnih pasov in priobalnega morja,
študije erozij, tudi s spremljanjem premeščanja materiala v rečnih strugah (Bilc 2002).
3D lasersko skeniranje omogoča skeniranje vsega kar je na prizorišču in je zajeto za bodoče
reference ali sodne postopke, prednost je, da omogoča vse storiti v krajšem času (Marks
2014).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 2
Obstajata dva načina izvedbe 3D laserskih skenerjev:
kamera skener,
panoramski skener (Katelic 2010).
Kamera skener, skenira v naprej določenem vidnem polju, omejenim z zgradbo snemalne
glave, ki se med postopkom skeniranja ne vrti. Panoramski skener ima snemalno glavo, ki se
med skeniranjem profilov samodejno vrti okrog ene osi. Velika prednost 3D laserskega
skeniranja je njihova zmožnost delovanja v popolni temi (Katelic 2010). Tehnika 3D laserske
telemetrije se je razvila za vojsko, sodobne aplikacije pa se uporabljajo v vsakodnevnem
življenju, kjer potrjujejo uporabnost (Bilc 2002; Petrič 2013).
Prometni zastoji se povečujejo po vsem svetu in različne inštitucije in organizacije v mnogih
državah skušajo poiskati različne načine za povečanje cestnih zmogljivosti ob prometnih
konicah. Glavna in najpogostejša rešitev v državah, kjer se srečujejo s težavo in posledično
aktivno iščejo rešitev, je tako imenovan hard shoulder running, ki bi ga lahko prevedli, kot
ustvarjanje dodatnega pasu. Namen je, ob relativno nizki ceni, ob določenih časih, na
določenih mestih, kjer so znana tako imenovana ozka grla, začasno ustvariti dodaten pas, ki ni
konstanten in se lahko ponavlja (Zwiers 2009).
Hard shoulder running sistem omogoča dinamično, sicer začasno uporabo odstavnega pasu na
cestnih odsekih, z namenom, da bi povečali kapaciteto cest, kadar je to potrebno. Hard
shoulder running sistem je torej ustvarjanje dodatnega voznega pasu, vendar s posebnimi
varnostnimi mehanizmi. (Hellemann, Kalisch, Zwiers, De Biasi & Jean-Philippe 2011).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 3
2 MOBILNO LASERSKO SKENIRANJE
Razvoj novih tehnologij daljinskega zaznavanja (remote sensing), je povzročil revolucijo na
področju zajema podatkov o zemeljskem površju in objektov na njem. Lasersko skeniranje je
sodobna tehnologija za zajem podatkov površja z aktivnim senzorskim sistemom, ki za
merjenje uporablja laserski žarek, ki se je skozi desetletje razvijalo do današnje mere. Pogosto
se za to tehnologijo uporablja beseda LiDAR (Light Detection and Ranging - zaznavanje
svetlobe in merjenje razdalj). Napredne tehnologije, med katerimi je v praksi zaradi cenenosti
in dostopnosti gotovo najpomembnejša tehnologija LiDAR, omogoča zelo hiter in natančen
zajem podatkov z zelo visoko ločljivostjo (Miler, Đapo, Kordić & Medved 2007).
Slika 2.1: Zgodovina razvoja tehnologije snemanja prostorov (Miler, Đapo, Kordić & Medved
2007)
Glede na opremo in aplikacije ločimo:
satelitsko lasersko skeniranje,
aerolasersko skeniranje (angl. airborne laser scanning, ALS),
terestrično lasersko skeniranje (angl. Terrestrial laser scanning, TLS),
mobilni laserski sistemi (angl. mobile laser system, MLS),
lasersko skeniranje iz kratkih razdalj (angl. Short range laser scanning) (Miler, Đapo,
Kordić & Medved 2007) .
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 4
Osnovna enota za zajem podatkov je aktivni skener, ki deluje na načelu impulzne telemetrije z
laserjem v bližnjem infrardečem delu svetlobnega spektra. Z njim določamo razdaljo med
skenerjem in objekti na zemljini površini, od koder se odbija laserski žarek (Bilc 2002).
Slika 2.2: Shematski prikaz treh običajnih vrst skenerjev glede na način snemanja (Miler,
Đapo, Kordić & Medved 2007)
Skenerji se lahko razdelijo glede na način pridobivanja podatkov – to je oblak točk. Obstajata
dva tipa oblaka točk:
absolutni,
relativni (lokalni) (Miler, Đapo, Kordić & Medved 2007).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 5
Slika 2.3: Shematski prikaz pulznega, faznega in triangulacijskega načina merjenja
oddaljenosti različnih terenskih laserskih skenerjev (Miler, Đapo, Kordić & Medved 2007)
Osnovna meritev nam da digitalni model terena izjemno velike gostote. Z nadaljnjo
obravnavo se izločijo slabe meritve, izvede se klasifikacija točk, prepoznavanje objektov in
končna tematska obdelava podatkov, ki daje neposredne uporabne informacije. To so lahko
razdalje, odmiki od ovir, vegetacije, … (Bilc 2002).
Laserska svetloba je ozko usmerjena in ima dobro določeno valovno dolžino oz. frekvenco
valovanja (monokromatska, koherentna). Laserski skenerji uporabljajo valovne dolžine
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 6
elektromagnetnega valovanja v območjih vidne in bližnje infrardeče svetlobe. Tehnologija
omogoča veliko količino meritev v kratkem času (od nekaj 1000 do milijona točk v sekundi)
(Toplak 2009).
Zelo široka uporaba na različnih področjih:
zajem podatkov o reliefu in površju,
zajem grajenih objektov in naprav (industrijske platforme, daljnovodi),
zajem prometnic,
aplikacije v gozdarstvu, geologiji, vodarstvu, arheologiji, arhitekturi idr. (Urbančič &
Grigillo 2015)
Aerolasersko skeniranje
Aerolasersko skeniranje se opravlja iz zračnih plovil (letalo, helikopter ipd.). LiDAR
snemalni sistem je sestavljen iz dveh segmentov:
zračnega,
terenskega (Urbančič & Grigillo 2015).
Slika 2.4: Prikaz aerolaserskega skeniranja (Triglav Čekada 2010)
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 7
Terestrično lasersko skeniranje
Terestrično lasersko skeniranje je metoda izmere, pri kateri v nekaj minutah zajamete milijone
točk in pri tem ne izpustite nobene podrobnosti.
Slika 2.5: Primer terestričnega skeniranja (http://grangeo.si/Reference.html)
Razdelitev terestričnih laserskih skenerjev
1. Glede na način merjenja dolžin
a. Impulzni skenerji
b. Fazni skenerji
c. Triangulacijski skenerji
2. Glede na vidno polje
a. Okenski skenerji – Camerascanner
b. Hibridni skenerji – Hybridscanner
c. Sferni, panoramski skenerji – Panoramascanner (Staiger 2003)
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 8
3. Glede na doseg
a. Bližnji – zelo kratki doseg – triangulacijski skenerji
b. Skenerji kratkega dosega
c. Skenerji srednjega dosega
d. Skenerji dolgega dosega
4. Glede na mobilnost
a. Statični skenerji
b. Sistemi za kinematične meritve (Kogoj 2015).
Slika 2.6: Shematski prikaz uporabe terestričnega laserskega skeniranja (Urbančič & Grigillo
2015)
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 9
Slika 2.7: Osnovni princip terestričnega laserskega skeniranja
(http://dgkbadw.de/fileadmin/docs/c82.pdf)
Mobilni laserski sistem
Mobilni lasersko skeniranje (MLS) je tehnologija, ki pridobiva tridimenzionalne podatke iz
okoliških objektov. S senzorjem, iz doseženih oblakov točk zajema podrobnosti predmeta z
veliko natančnostjo. Številne aplikacije, ki jih imajo gradbeni inženiringi za objekte v mestih,
kot tudi za promet in drugo urbanistično načrtovanje, vsi, služijo namenu, da s 3D
modeliranjem najhitreje zajamejo podatke. Mobilno lasersko skeniranje ima več rešitev, kot
so vozila, vozički s katerimi se upravlja, za pridobivanje podatkov urbanih območij in čoln z
nameščeno opremo na rečnih brežinah. Prednosti so na področju naravoslovja, kjer je
zahtevana prav tako natančnost in se podatki pridobivajo v spremenljivih terenskih pogojih
(Kukko, Kaartinen, Hyyppä, Chen, 2012).
MLS pridobiva 3D podatke, s pomočjo enega ali več laserskih skenerjev, nameščenih na
mobilni platformi. Cilj mobilnega laserskega skeniranja je snemanje objektnih površin, ker je:
pridobivanje podatkov iz razširjenega ciljnih področjih časovno učinkovito,
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 10
samodejno shranjevanje 3D podatkov v skupnem koordinatnem sistemu,
visoka ločljivost in natančnost podatkov (RIEGL, 2015).
Mobilni laserski sistem skeniranja obsega:
vsaj en laserski skener,
GPS sistem, ki meri položaj in usmerjenost mobilne platforme,
programska oprema (lasersko skeniranje podatkov),
mobilno platformo,
sinhronizirano digitalno foto kamero, ki je pritrjena na isti platformi (RIEGL, 2015).
3D laserski skenerji se uporabljajo:
stacionarno na nepremičnem mestu (industrija),
kot mobilni sistemi na stativih ali podobnih stojalih (geodezija, arheologija...),
kot letalski sistemi za topografsko uporabo (Mozetič 2004).
Na sliki 2.8 in 2.9 je prikaz različnih možnosti uporabe mobilnih laserskih sistemov.
Slika 2.8: Različni mobilni laserski sistemi (http://www.general-
files.com/download/gs49b93647h32i0/LeonardoTutorial_Final_vers5_ENGLISH.pdf.html)
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 11
Slika 2.9: Različni mobilni laserski sistemi (http://www.general-
files.com/download/gs49b93647h32i0/LeonardoTutorial_Final_vers5_ENGLISH.pdf.html)
Slika 2.10: Prikaz mobilnega laserskega skeniranja avtocest
(http://www.sabresurvey.com/data/ckeditor/PE_Upload_Folder/Home_Page/Linkedin_02Jul1
5_Scaled/18_-_Photo_926x519px.png)
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 12
2.1 Obdelava podatkov laserskega skeniranja
Z različnimi komercialnimi ali odprtokodnimi programi lahko laserske podatke:
pregledujemo,
urejamo,
filtriramo,
klasificiramo,
izdelujemo različne digitalne modele (reliefa, površja),
izdelujemo modele stavb,
računamo površine, volumne idr. (Stavbar 2011).
Slika 2.11: Prikaz zbiranja podatkov z laserskim skenerjem
(http://www.riegl.com/uploads/tx_pxprieglproductscore/poo_mls_50_1.jpg)
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 13
Filtriranje
Filtriranje podatkov je postopek, s katerim ločimo želene podatke od neželenih. Filtriranje se
vedno izvaja na že urejenem in združenem modelu točk, ki je očiščen morebitnih grobih
napak in nelogičnosti v podatkih (npr. točke, ki so očitno preveč pod ali nad terenom).
Čiščenje se lahko izvaja vizualno (ročno) ali z uporabo ustreznih programskih orodij.
Običajno se lidar točke v prvem koraku filtrira na točke, ki najbolj verjetno pripadajo terenu
(topografski relief) in ostale točke. Določitev talnih in netalnih točk (Stavbar 2011).
Slika 2.12: Georeferenciran oblak točk z atributnimi podatki (Urbančič & Grigillo 2015)
Klasifikacija
Filtrirane oblake točk se lahko ločuje še naprej, na primer na vegetacijo, točke na stavbah ipd.
Te postopke imenujemo klasifikacija (interpretacija oz. razvrščanje podatkov v vsebinske
razrede) ali segmentacija podatkov (razvrščanje podatkov po določenih karakteristikah)
(Stavbar 2011).
Modeliranje
Za končne aplikacije diskretni modeli niso dovolj uporabni, zato se iz točk, z različnimi
metodami modeliranja ploskev izdelajo ploskovni modeli, ki v podatke vnesejo dodatne
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 14
topološke odnose (opredelitev ploskev in robov). Le topološko urejeni modeli omogočajo
izvedbo različnih analiz. Ploskovni modeli omogočajo izdelavo različnih vizualizacij (nanos
tekstur ali fotografij) in časovnih animacij (Stavbar 2011).
LiDAR podatki so dober vir za izdelavo različnih modelov reliefa in površja:
Digitalni model reliefa (DMR) je digitalni opis oblikovanosti zemeljskega površja.
Vsebovati mora dovolj podatkov, da z njegovo uporabo lahko relief rekonstruiramo z
določeno natančnostjo (Stavbar 2011).
Slika 2.13: Digitalni model reliefa – DMR (Stavbar 2011)
Digitalni model površja (DMP) vsebuje podatke o zgornjem površju, kot bi ga videli
iz zraka (vključene so zgradbe in vegetacija) (Stavbar 2011).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 15
Slika 2.14: Digitalni model površja - DMP (Stavbar 2011)
Digitalni model višin (DMV) je poenostavljen zapis modela v obliki pravilne mrežne
strukture (rastrska oblika). Omogoča enostavno shranjevanje in obdelave, vendar se
lahko podrobnosti izgubijo (Stavbar 2011).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 16
Slika 2.15: Digitalni model višin – DMV (Stavbar 2011)
Programska oprema za obdelavo so programi:
Terra Scan, Terra Modeler (na platformi MicroStation)
DTMaster in SCOP++ LIDAR (TU Dunaj)
Fugro Viewer, LASTools (pregledovanje, osnovna obdelava)
v GIS orodjih: ArcGIS (LIDAR Analyst), GRASS GIS itd. (Stavbar 2011).
Za terestrično lasersko skeniranje (TLS) (52 stojišč) je potreben en dan skeniranja.
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 17
Slika 2.16: Terestrično lasersko skeniranje (Riegl, DFG Consulting)
Za mobilno lasersko skeniranje sta v primerjavi s TLS, potrebna dva nekaj minutna prehoda
za primerljivo gostoto točk (4000-5000 točk/m2).
Slika 2.17: Mobilni laserski skener (Riegl, 2015)
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 18
2.2 LiDAR
Prebirnik LiDAR je najpogosteje pritrjen na gibljivo platformo, ki določeno področje prevozi
in skenira. Sistem LiDAR sestavljajo:
laserski skener,
globalni sistem pozicioniranja (Global Positioning System - GPS),
inercijska enota (Monguš & Žalik 2012).
Rezultat je ogromna količina nestrukturiranih (topološko nepovezanih), geometrijskih
podatkov – 3D točk s pridruženimi skalarnimi vrednostmi. Zato se je težišče problema danes
preneslo iz zajema podatkov v njihovo vzdrževanje in obdelavo. Obseg podatkov,
pridobljenih s tehnologijo LiDAR, hitro preraste v nekaj milijard zlogov (terabytes), že v
primeru, ko obravnavamo nekaj kilometrov, torej majhno področje terena. S tem so presežene
računske zmožnosti najsodobnejših računalniških sistemov, kjer je zaradi nestrukturiranosti
podatkov obdelava še zahtevnejša (Tibaut, Lesničar, Pečnik, Roženočnik Korošec &
Zabreznik 2015).
LiDAR podatke lahko obdelujemo v:
vektorski obliki (X,Y,Z ; intenziteta idr.) - format LAS,
rastrski obliki (rastrske celice različnih velikosti) - zapis v rastrskem formatu (npr.
TIFF, BMP) (Stavbar 2011).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 19
Slika 2.18: Prometna infrastruktura
(https://www.fig.net/pub/monthly_articles/august_2010/august_2010_pinkerton.pdf)
Slika 2.19: Terestrično lasersko skeniranje (primer za predor) (DFG Consulting, 2015)
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 20
3 HARD SHOULDER RUNNING
Odstavni pas je označena površina vzdolž voznega pasu, namenjena samo za ustavljanje
(zadrževanje) vozil v sili na avtocestah. Na desni strani vozišč, je hard shoulder running
nameščen, v državah, kjer vozniki vozijo na desni. Na levi strani, je hard shoulder running,
nameščen v državah, kot so Japonska, Velika Britanija, Avstralija in v drugih tako imenovanih
državah z levo bočno vožnjo. Večpasovne avtoceste, kot jih imajo Združene države Amerike,
in jih poznajo tudi na švedskih avtocestah, imajo hard shoulder running na obeh straneh
vsakega smernega vozišča, kakor tudi v sredini, zaradi dodatne varnosti. Hard shoulder
running ni namenjen redni uporabi v prometu (Hellemann, Kalisch, Zwiers, De Biasi & Jean-
Philippe 2011).
Hard shoulder running – dodatni pas ima več možnosti uporabe:
V primeru nevarnosti ali okvare, se lahko uporabnik umakne na dodatni pas, da bi se
umaknil iz povečanega pretoka prometa in s tem pridobil večjo stopnjo varnosti.
Intervencijska vozila (gasilska, reševalna in policijska vozila), lahko uporabljajo
dodatni pas, da se izognejo prometnim zastojem.
Aktivno upravljanje prometa se uporablja na zasedenih večpasovnih cestah, kjer pod
določenimi pogoji lahko dovolimo uporabo dodatnega pasu. Uporaba dodatnega pasu
je dovoljena, ob znižanih hitrosti, v obdobjih povečanega prometa.
V nekaterih krajih se lahko predvidi "Bus bypass" – avtobusni obvod, ki omogoča,
avtobusnemu prevozu tekoč promet, ko ostali promet miruje.
Asfaltiran dodatni pas, zagotavlja dodaten prostor, kadar se mora voznik umakniti (kot
je izogibanje vozniku, ki se pelje v napačno smer) ali za povrnitev nadzora nad svojim
vozilom.
V nekaterih mestnih območjih se dodatni pas uporablja kot vozni pas, v času največje
prometne obremenitva (dnevne migracije).
V nekaterih podeželskih območjih brez pločnikov, se lahko pešcem in kolesarjem
dovoli hoditi ali voziti na dodatnem pasu.
Na posameznih cestah, dodatni pas odmakne ''žleb'' vode z voznega pasu - cestišča, s
tem se zmanjšuje tveganje za aquaplaning in zmanjšuje razpršenje meteornih vod na
pešce, ki uporabljajo pločnik.
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 21
Asfaltiran dodatni pas odmakne vodo stran od cestišča, preden se lahko infiltrira v
voziščno konstrukcijo ceste in s tem se povečuje življenjska doba ceste.
Dodatni pas pomaga zagotoviti dodatno strukturno podporo cestišča (Zwiers 2009).
Dodatni pas je običajno nekoliko ožji od celotnega prometnega pasu. V nekaterih primerih,
zlasti pri starejših podeželskih cestah, kjer so se dodatni pasovi začeli pojavljati najprej, so na
začetku obstajali utrjeni z gramozom, namesto tlakovani s asfaltom ali betonom. Starejši,
gramozni dodatni pasovi, so bili včasih imenovani mehki dodatni pasovi – bankine. Ker je
tlakovana površina končna, so tako imenovana mehki dodatni pasovi – bankine, manj varni,
če jih je potrebno uporabiti za nujne manevre. Sodobna praksa je, da se zgradi asfaltiran
dodatni pas, kadar je to mogoče (Zwiers 2009). V Veliki Britaniji imajo za gradnjo hard
shoulder standard (Federal Highway Administration 2013).
Hard shoulder running občasno vozniki uporabljajo za prehitevaje kolone vozil, zlasti na
dvopasovnih cestah. Vendar je to zelo nevarno in se ocenjuje kot zloraba in je nezakonito.
Prvotni namen prekinitev je bil prihranek, vendar ta ne odtehta varnostne koristi hard shoulder
running sistema. Nekatere ceste imajo ozki hard shoulder running za precejšnje razdalje, kar
velikokrat otežuje vožnjo za velikim vozilom (Federal Highway Administration 2013).
3.1 Hard shoulder running v svetu
Nemčija
Leta 2002 je hard shoulder running prvič vključen v nemško avtocesto. Po 4 mesecih
delovanja so bili rezultati prvega ocenjevanja pozitivni: sodelovanje voznikov je na splošno
visoko, zmanjšalo se je število pripomb in pritožb. V obdobju delovanja je približno 80 krat
bilo potrebno uporabiti hard shoulder running. Ta številka jasno kaže na potrebo po širokih
odstavnih pasovih. Hard shoulder running pomaga tudi zaščititi zaposlene in omogoča
njihovo varno delo (Dölger 2016).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 22
Slika 3.20: Primer hard shoulder running, ko sta odprta le vozna pasa
(https://en.wikipedia.org/wiki/Shoulder_(road) 2014)
Združene države Amerike
V nekaterih državah Združenih držav Amerike, je avtobusom dovoljeno uporabljati hard
shoulder runnig, bus-bypass (BBS), ki so namenjeni le avtobusom, kadar so prometni zastoji
(Traffic Tehnology 2013).
Hard shoulder running se v Kaliforniji, uporablja na avtocestnih izvozih, v meglenih
območjih. Običajno vozniki ne smejo uporabljati hard shoulder runnig, dovoljeno je le v
primeru prometnega zastoja. Uporaba je dovoljena z namenom, da se doseže izvoz, če je le ta
čez 200 metrov (Garnick 2015).
Velika Britanija
Agencija za ceste – Highway Agency (HA) v Veliki Britaniji, je skupaj z upravljavcem
avtocest leta 2006 začela s pilotnim programom na 11 kilometrov dolgem odseku. Pričeli so z
uporabo hard shoulder sistema, kot dodatnega prometnega pasu ob prometnih konicah, z
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 23
upoštevanjem omejitve hitrosti, potrebno prometno signalizacijo in počivališči. Ugotovili so,
da se je prometni tok izboljšal (Higways Agency 2013).
Nezakonito je uporabljati hard shoulder running sistem, izven dovoljenega prometnega
poteka, ne nazadnje, da se omogoči dostop za storitev v sili, kar je bil prav tako eden od
glavnih pomislekov kritikov in sicer, kakšno bo delovanje v primeru nesreč in kakršnih koli
drugih incidentov. Poročilo triletnega spremljanja varnosti Agencije za ceste, objavljeno
marca 2011, je pokazalo, da so se nesreče, ki vključujejo telesne poškodbe zmanjšale za več
kot polovico (56 %) brez smrtnih primerov, povprečna stopnja nesreč je padla s 5,2% na 1,5%
na mesec (Garnick 2015).
Slika 3.21: Primer uporabe hard shoulder runninga v primeru zastojev, z omejitvijo hitrosti
(UK Highways Agency 2007)
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 24
Slika 3.22: Uporaba hard shoulder running samo za izvoz (UK Highways Agency 2008)
Italija
Hard shoulder running se na avtocestah v Italiji običajno uporablja kot zasilni pas, v primeru
okvare ali ga intervencijska vozila uporabljajo v primeru zastojev (Autostrade per Italia
2016). Običajno je dovoljena uporaba hard shoulder running, samo v primeru prometnega
zastoja, do naslednjega izvoza, če je izvoz v naslednjih 500 metrih.
Avstralija
Na podoben način kot v Italiji in Združenih državah Amerike, se na avtocestah v Avstraliji
običajno uporablja, kot zasilni pas v primeru okvar ali uporabe intervencijskih vozilih.
Predsednik avtocest ima že od začetka vpeljave hard shoulder running vsebinske pomisleke
glede varnosti, ki se pojavlja tudi pri voznikih. Ugotovili so da, so se nesreče zmanjšale za 17
% in stopnja nezgod je v prvem letu padla za 21 % (The guardian 2015).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 25
Nizozemska
Na Nizozemskem je bilo nekaj avtocestnih odsekov vključenih leta 2004. Nizozemske
izkušnje so v primeru nesreč, podobne kot v veliki Britaniji. Ni dokazov o povečanem številu
prometnih nesreč. Hard shoulder running se uporablja, da se rešijo zastoji in zmanjša število
prometnih nesreč. Nesreče zaradi uporabe hard shoulder running, so zelo redke. Splošno
mnenje je, da je uporaba hard shoulder runinng, kot prometnega pasu pomagala zmanjšati
preobremenjenosti in povečala prepustnost avtocestnih odsekov. (Ministry of Transport,
Public Works and Water Management 2013).
3.2 Oprema za nadzor in reakcije na incident
Promet na dodatnih pasovih, je potrebo skrbno spremljati. Potrebnih je več kamer, da se
preveri dodatni pas in po potrebi odstranijo vse ovire, pred odprtjem hard shoulder runniga.
Hard shoulder running razširi delovno območje in za to je potrebno več izvajalcev za
serviranje in vzdrževanje. Več tehnologije, seveda pomeni več servisiranja in vzdrževanja,
kar vodi do večjih stroškov vzdrževanja (Ministry of Transport, Public Works and Water
Management 2013).
Ko se pojavijo težave z delovanjem hard shoulder running, se je potrebno odzvat zelo na
hitro. Če promet ovira predmet, razlito olje ali vozilo, je možnost, da se zgodi nesreča.
Voznike je treba seznaniti, da naredijo vse, kar je mogoče, da zapustijo avtocesto na
najbližjem izvozu, kadar imajo težave z vozilom ali so vključeni v manjšo nesrečo (Ministry
of Transport, Public Works and Water Management 2013).
V primeru nesreč, se Hard shoulder takoj zapre in se omogoči za uporabo službenih vozil, kot
so policija, reševalci, gasilci. Ko pride do incidenta na eni od stez, bo ta zaprta, medtem, ko je
hard shoulder running odprt in na njem poteka promet nemoteno (Ministry of Transport,
Public Works and Water Management 2013).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 26
4 CILJI DIPLOMSKEGA DELA
4.1 Cilj diplomskega dela
pregled strokovne in znanstvene domače in tuje relevantne literature,
predstavitev sferičnega snemanja,
predstavitev Hard shoulder running,
zbiranje, analiziranje in predstavitev pridobljenih podatkov,
izboljšati svojo prakso,
izboljšati svoje razumevanje prakse,
izboljšanje razumevanje okvirne situacije, v kateri praksa poteka.
4.2 Raziskovalno vprašanje
V dispoziciji diplomskega dela smo si postavili naslednjo raziskovalno vprašanje:
RV 1: Ali sferično snemanje pripomore k pridobitvi ustreznih podatkov za uvedbo hard
shoulder running sistema?
4.3 Pričakovan izvirni strokovni prispevek
Z zbiranjem in analiziranjem pridobljenih podatkov smo želeli ugotoviti ali nam podatki,
pridobljeni z mobilnim laserskim snemanjem dajo dovolj informacij za izvedbo hard shoulder
running sistema v Sloveniji. Na osnovi na novo pridobljenih podatkov sferičnega snemanja in
laserskega skeniranja, je izveden popis prometne opreme na avtocesti v Republiki Sloveniji.
4.4 Predpostavke in morebitne omejitve
Predpostavljamo, da smo z zbiranjem podatkov pridobili ustrezno število primerljivih
podatkov. Omejitev naloge je, da smo podatke pridobivali na enem avtocestnem odseku in
zato zaključkov ni mogoče posplošiti na celotni avtocestni križ v Republiki Sloveniji.
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 27
5 METODOLOGIJA
5.1 Zasnova raziskave
Teoretični del naloge temelji na uporabi deskriptivne metode dela, analizi sekundarnih in
primarnih virov. Podatki so se zbirali s terenskim raziskovanjem. Namen diplomskega dela je
bil z aplikativnim raziskovanje pridobiti podatke, ki služijo eventualni vzpostavitvi hard
shoulder running sistema.
Empirični del raziskave temelji na uporabi kvalitativnih metod raziskovanja, kjer smo kot
raziskovalni instrument uporabili terensko študijo za pridobitev podatkov s sferičnim
snemanjem. Za pregled podatkov je uporabljena programska oprema z delovnim imenom
(DARS 2016).
5.2 Opredelitev vzorca in poteka zbiranja podatkov
Sferični posnetki AC in HC so bili narejeni na skupni dolžini 1.225 km avtocest, 200 km
priključkih, približno 50 km počivališč in drugih cest. V diplomski nalogi analiziramo
sferične posnetke, pridobljene le na enem avtocestnem odseku v izmeri 9,725 km.
Sferično snemanje cest je bilo izvedeno z zajemom GPS podatkov in mobilnim laserskim
skeniranjem na terenu. Osnovni in vzporedni odseki so se snemali dvakrat v isto smer. Enkrat
po prehitevalnem pasu in enkrat po voznem pasu.
Programska oprema ima pogled razdeljen na več posameznih oken:
tlorisni pogled, pogled kamere, pogled profila, možnost kombinacije poljubnih pogledov,
sinhronizirano predvajanje slikovnega gradiva s prikazom trenutne lokacije v tlorisu.
Tlorisni pogled:
prikaz poljubnih geolociranih rastrskih podatkov,
prikaz ortofota v različnih merilih,
prikaz poljubnih vektorskih podatkov (sledenje vožnje, lokacije sferičnih posnetkov,
os ceste, drugi podatki…).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 28
Pogled kamere:
»premikanje« po posnetkih (predvajaj, ustavi, korak naprej/nazaj, prikaži s klikom),
prikaz sferičnih posnetkov (panoramski in »3D« sferični prikaz),
prikaz posamičnih posnetkov sferične kamere,
prikaz stacionaže, koordinat in pripadnost odseku, za vsak element slikovnega gradiva.
Izvajanje meritev na posnetkih (vir je oblak točk laserskega skeniranja):
koordinate, dolžine površine,
določitev stacionaže za poljubno točko.
Izvajanje meritev na prečnem profilu (vir je oblak točk laserskega skeniranja):
koordinate, dolžine, površine,
meritve na vertikali za relativne višine,
meritve pravokotno glede na os ceste.
Prikaz (superinprovizacija) poljubnih objektov na slikovnem gradivu (panorama, video, …):
prikaz evidence prometne signalizacije,
prikaz oblaka točk in izbranega profila,
prikaz poljubnega objekta s 3-dimenzionalnimi koordinatami (DARS 2015).
Raziskava – sferično snemanje je potekalo na avtocestnem odseku 0631 AC A1 Šentilj –
Pesnica v dolžini 9,725 km in z njim smo zajeli:
sferični posnetek avtocestnega odseka,
sferični posnetek priključkov in razcepov,
sferični posnetek počivališč in drugih cest,
posnetek laserskega skeniranja AC,
inventarizacija (komplet vseh zahtevanih popisov) prometne opreme,
popis vertikalne prometne signalizacije (stojno mesto),
popis prečne horizontalne signalizacije (točkovni sloj),
popis prečne horizontalne signalizacije (poligonski sloj),
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 29
popis vzdolžne horizontalne signalizacije (polilinija) (DARS 2015).
Sferično snemanje je izvajalo podjetje Mensuras d.o.o., s pomočjo mobilnega laserskega
skenerja.
Uporabljena je bila sledeča oprema:
sferična kamera,
laserski skener,
GPS sprejemnik,
bazna postaja,
giroskop,
odometer,
fotoaparat,
programska oprema za obdelavo podatkov.
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 30
Slika 5.23: Vozilo za mobilno sferično snemanje
Podatki so se zbrali v podatkovni bazi prometne signalizacije, ki jo sestavljajo prometni znaki
in označbe na voziščih in drugih prometnih površinah, turistično in drugo obvestilno
signalizacijo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih
cestah. Zajeli so se podatki in vzpostavila evidenca za vertikalno prometno signalizacijo in
označbe na vozišču, drugi začasni znaki v času zime, drugih ovir ali poškodb vozišča. Znaki,
ki so postavljeni zaradi gradbišč na cestah, se niso popisali. Zajem se je izvedel tudi za vso
turistično in drugo obvestilno signalizacijo po Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni
opremi na javnih cestah. Od prometne opreme so se popisala prometna ogledala, semaforji,
drugi svetlobni znaki in znaki spremenljive vsebine pomembni za odvijanje prometa. Hkrati
se je popisala tudi vsa ostala prometna signalizacija, ki ni v skladu z veljavnim pravilnikom,
vendar so pri taki signalizaciji opombe, kamor se je vpisalo »Ni v skladu s pravilnikom«
(DARS 2015).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 31
Popis se je izvedel na vseh osnovnih odsekih, vzporednih odsekih, priključkih in razcepih ter
drugih prometnih površinah na avtocestah in hitrih cestah v upravljanju DARS d.d..
5.3 Opis metod analize
Podatki so se prvotno pregledali, uredili, filtrirali, klasificirali, izdelali so se različni digitalni
modele (reliefa, površja) in izračunale površine, volumni, na avtocestnem križu.
Slika 5.24: Avtocestni križ Slovenije, kjer se je izvajalo sferično snemanje (DARS, 2016)
Snemanje je potekalo na vseh odsekih avtocest (AC) in hitrih cest (HC). Izvedba snemanja
cest se je izvedla s sferično kamero. Istočasno z izvedbo video snemanja cest se je izvedlo
mobilno lasersko skeniranje AC in HC, pridobljeni podatki so po izvedenem zajemu bili
obdelani za nadaljnjo uporabo.
Izvršen je bil popis prometne signalizacije in prometne opreme ter popis opreme cest za
podatkovno bazo BCP (baza cestnih podatkov). Baza podatkov prometne signalizacije in
prometne opreme je vzpostavljena s pomočjo numeričnih metod sferičnih posnetkov in
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 32
podatkov laserskega skeniranja ter morebitnih dodatnih meritev na terenu. Baza podatkov
prometne signalizacije in prometne opreme je prav tako nameščena v aplikaciji BCPDARS.
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 33
6 REZULTATI
V diplomski nalogi so se podatki na avtocestnem odseku popisali kot točkovni prostorski sloj
(npr. vertikalna signalizacija), linijski sloj (npr. vzdolžne označbe) ter poligon (npr. polje za
usmerjanje prometa). Vsi podatki (točkovni, linijski in poligonski) so določeni s prostorskimi
koordinatami X in Y, kakor v državnem koordinatnem sistemu in sicer z absolutno
natančnostjo do 0.5 metra, z največ dovoljenim odstopanjem do 2 % od prostorskih koordinat,
ki imajo manjšo natančnost, ki je še vedno pod 2 metri. Podatki imajo pravilno pozicijo glede
na podano os ceste in sosednje elemente (signalizacijo) z relativno natančnostjo do 1m.
Izvršen je popoln popis prometne signalizacije s avtomobilom in strojno opremo prikazano na
sliki 6.22 in 6.26, z 1 % dovoljeno napako, glede na dejanske količine, ki so se ugotovile iz
posnetkov cest.
Slika 6.25: Vozilo pri izvedbi meritev (lasten vir 2016)
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 34
Slika 6.26: Uporabljena strojna oprema (lasten vir 2016)
Kakor je prikazano na sliki 6.27, smo s sferičnim snemanjem zajeli podatke, za dopolnitev
podatkovne baze prometne opreme, ki jo sestavljajo:
varnostne ograje,
protislepilni elementi,
protiveterne ograje,
prosta višina nadvozov.
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 35
Slika: 6.27: Prikaz pridobljenih podatkov s sferičnim snemanjem
Za prometne znake, turistično in drugo obvestilno signalizacijo in prometno opremo
(ogledala, semaforji in ostala svetlobna signalizacija) so podatki prikazani na sliki 6.28.
Vsako posamezno stojno mesto je slikano tako, da je iz znaka in morebitne dopolnilne table
razvidna vsebina in okolica znaka (pogled voznika).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 36
Slika 6.28: Prikaz tunelske cevi s prometno signalizacijo - semaforji
Pri vertikalni signalizaciji v primeru navezovanja priključka z drugo državno ali občinsko
cesto so popisani vsi prometni znaki in svetlobni znaki za urejanje prometa vozil, v območju
avtocestnega sveta. Popisani so vsi prometni znaki in svetlobni znaki za urejanje prometa
vozil na izvozu avtoceste ali hitre ceste v območju križišča, ki urejajo režim za priključevanje
na cesto drugega upravljavca, npr. križišče s prednostno cesto, ustavi, obvezna smer, potek
prednostne ceste.
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 37
Slika 6.29: Prikaz snemanja trase avtoceste
Slika 6.30: Prikaz deljenega pogleda (tloris, laserski sken in prečni profil cestnega sveta)
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 38
Horizontalna prometna signalizacija
Bila je popisana vsa horizontalna signalizacija na izvozih avtoceste ali hitre ceste (stop črta,
prehodi za pešce kolesarske steze ...). Pri zajemu horizontalne prometne signalizacije oz.
označb na vozišču so zajete vse vzdolžne in prečne označbe na vozišču.
Horizontalna signalizacija je zajeta linijsko – sredinske črte, robne črte, kolesarske steze, črta
za ustavljanje, točkovno - puščice na vozišču, napisi in znaki na vozišču in poligonsko - polja
za usmerjanje prometa, prehodi za pešce.
Zajem horizontalne signalizacije je potekal s prostorskimi sloji - točkovnimi, linijskimi in
poligonskimi. Pri linijskih elementih se je določil dejanski potek linije, ki praviloma sledi osi
ceste. Pozicija in dolžina je določena v 2D koordinatnem sistemu (Shape), med atribute pa se
je vpisal raster črt iz šifranta. Pri točkovnih elementih predstavlja točka koordinate noge
oziroma spodnjega dela napisa ali simbola.
Pri popisu talnih označb je ključna lega signalizacije in njena dimenzija (širina) iz katere je
možno izračunati površino obarvanega dela cestišča. Poleg pomena talne označbe, ki je v
osnovi določena s šifro je pomembna lega saj podrobno razmejuje cestišče na več različnih
prometnih površin. Popis le te se izjemoma lahko kombinira s posnetka DOF-a. Dovoljeno je
0,5 % izpada popisa signalizacije zaradi stoječega prometa (levi in desni pasovi za zavijanje).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 39
Slika 6.31: Prikaz deljenega pogleda (tloris in laserski sken prečnega profila)
S pridobljenimi rezultati lahko delno pozitivno odgovorimo na raziskovalno vprašanje: „Ali
sferično snemanje pripomore k pridobitvi ustreznih podatkov za uvedbo hard shoulder
running sistema?“
Delno pozitiven odgovor dobimo, ker nam pridobljeni podatki omogočajo :
celoten zajem vertikalne prometne signalizacije,
celoten zajem horizontalne prometne signalizacije,
širino svetlega prečnega profila,
višino svetlega profila nad voziščem.
Zgoraj omenjeni pridobljeni podatki vertikalne, horizontalne prometne signalizacije, prikaz
poljubnih premostitvenih objektov nam pri uvedbi hard shoulder running sistema
pripomorejo, niso pa sami po sebi zadostni.
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 40
S pridobljeni podatki vertikalne prometne signalizacije, lahko planiramo in določimo
avtocestno opremo, ki jo je potrebno za prestaviti ali ponovno zasnovati. Lahko kalkuliramo
potrebne stroške izvedbe, brez predhodnega terenskega ogleda in pripravimo projekt za
izvedbo. S popisom horizontalne prometne signalizacije, opravljene s mobilnim laserskim
skeniranjem, lahko planiramo dodatne talne označbe, ki so potrebne pri uvedbi hard shoulder
sistema. S pridobljenimi izmerami, ki smo jih opravili s programsko opremo, smo ugotovili
ali določen del avtocestnega odseka, omogoča s svojimi svetlimi izmerami prečnega profila
vozišča, svetlo mero nadvozov ter portalov, uvedbo hard shoulder running sistema.
Za uvedbo hard shoulder running sistema še vedno potrebujemo konstrukcijske podatke
oziroma podatke izvedbe odstavnega pasu. Te podatke pa lahko izključno pridobimo iz baze
cestnih podatkov ali iz projektov izvedenih del, kar so ugotovili v številnih že izvedenih
raziskava (Puento, Gonzales-Jorge, Riviero, Arias 2012;Ehigiator – Irughe, Ehigiator 2012;
Masters 2013; Amann, Borrmann 2015; McDonald 2016).
Z uporabo teh posebnih tehnik upravljanja prometa, agencije, na Danskem, v Angliji, Nemčiji
in na Nizozemskem lahko izvajajo večji nadzor nad svojimi zmogljivosti in so sposobni bolje
optimizirati svoje naložbe v infrastrukturo za zadovoljitev potreb strank, kar so tudi naša
pričakovanja, v kolikor bi uvajali hard shoulder running sistem. Odvisno od lokacije in
kombinacije strategij, se pričakujejo pozitivne spremembe, ki so lahko prednosti novega
pristopa:
povečanje povprečne prepustnosti v preobremenjenih obdobjih za 3 do 7 odstotkov,
povečanje splošne zmogljivosti od 3 do 22 odstotkov,
zmanjšanje primarnih zapletov od 3 do 30 odstotkov,
zmanjšanje sekundarnih primerov 40 do 50 odstotkov,
splošna uskladitev hitrosti obremenjenih obdobjih,
bolj enotno vedenja voznikov,
povečanje zanesljivosti potovanj,
sposobnost odložiti začetek zaprtja avtoceste (Mirshahi, et al. 2007).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 41
7 SKLEP
Aktivno upravljanje prometa na splošno velja kot pristop za dinamično upravljanje in nadzor
povpraševanja po prometu in razpoložljive zmogljivosti transportnih naprav, ki temeljijo na
razmere v prometu, z uporabo ene ali kombinacijo v realnem času in napovedovanje
operativnih strategij. V kolikor želimo uvesti hard shoulder running sistem, je to potrebno
izvajati skupaj z tradicionalnimi strategijami za upravljanje prometa. Operativne strategije
nam lahko pomagajo, da bi povečali učinkovitost na vozišču in posledično prispevali k večji
varnosti, zanesljivosti potovanja in prepustnosti prometa. Filozofija narekuje aktivno
upravljanje, kjer je potrebno upoštevati vse razpoložljive operativne strategije; vključno z
različnimi načini te strategije, ki jih lahko integriramo skupaj z obstoječo infrastrukturo, za
aktivno upravljanje prometnega sistema, da bi dosegli cilje glede uspešnosti sistema. To
vključuje tradicionalno vodenje prometa in tehnologij ITS, ki so pogosto uporabljene v
Združenih državah Amerike. Prav tako se lahko uporabi nove tehnologije in ne tradicionalne
tehnologije za upravljanje prometa, ki se bolj pogosto uporabljajo v drugih delih sveta.
Aktivne tehnike upravljanja so v uporabi po vsem svetu, vendar je poudarek te sinteze na
strategijah, uporabljenih v Evropi in ZDA. Medtem ko so evropske in ameriške strategije
razlikujejo, v mnogih primerih pa se dopolnjujeta in se lahko kombinirajo za zagotavljanje
večje koristi, kot če jih uporabljamo ločeno.
Smiselna bi bila analiza rezultatov, v različnih časovnih obdobjih tudi po vpeljanem hard
shoulder running sistemu. Z analizo bi lahko z zagotovostjo potrdili ali ovrgli smiselnost
vpeljave hard shoulder running sistema. Pridobljeni podatki sferičnih posnetkov, se lahko
uporabljajo tudi za potrebe pregledovalnika v aplikaciji WEPS (Web Evidenca Prometne
Signalizacije).
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 42
8 VIRI, LITERATURA
Amann, J, Borrmann, A 2015. Open BIM for Infrastructure mit OKSTRA und IFC Alignment
zur internationalen Standardisierung des Datenaustauschs. V zborniku Tagungsband
zum 6. OKSTRA-Symposium: Köln, Deutschland.
Autostrade per Italia2016, Dostopno na:
<https://www.autostrade.it/en/tecnologiasicurezza/sicurezza/interventi-tecnologie-e-
strumenti-per-la-sicurezza> [25.8.2016].
Brinckerhoff, P 2010, Synthesis of Active Traffic Management Experiences in Europe and the
United States. FHWA. Dostopno na:
<http://ops.fhwa.dot.gov/publications/fhwahop10031/fhwahop10031.pdf >
[31.01.2016].
Bilc, A 2002, 'Ali dobila klasična fotogrametrija konkurenco?, Geodetski Vestnik, vol. 46, št.
2, str. 404-410.
BIM Industry Working Group 2011, A report for the Government Construction Client Group.
Dostopno na:
<http://www.constructingexcellence.org.uk/pdf/BIS_BIM_Strategy_2011.pdf>
[30.1.2016].
DARS 2015, Dostopno na: <https://www.google.si/?client=firefox-
b#q=dars.mensuras.si&gws_rd=cr> [31.06.2016].
DFG Consulting 2015, Geoinformatika – DFG Consultind d.o.o. Dostopno na:
<www.dfgcon.si> [20.07.2016].
Dolger, R 2016, Temporary hard shoulder running A63 in Germany, Dostopno na:
<https://www.its-platform.eu/sites/default/files/EW2_HL_TSF_A63_011_eng.pdf>
[31.06.2016].
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 43
Ehigiator – Irughe, R, Ehigiator, M O 2012, 3D Geospatial modeling of accident scene using
Laser Scanner data, Civil and Environmental Research, vol. 2 št.10, str. 39.
Federal Highway Administration 2013, Dostopno na:
<https://www.google.si/search?q=Synthesis+of+Active+Traffic+Management+Experi
ences+in+Europe++and+the+United+States&ie=utf-8&oe=utf-8&client=firefox-
b&gws_rd=cr&ei=LDzAV977L8vpUtbFoJAH#q=Federal+Highway+Administration
%2C+> [31.01.2016].
Garnick, C, 2015, "Jammed-up I-405 prompting some buses to run on the shoulder". The
Seattle Times, 2016.
Highways Agency 2011, Dostopno na: <https://www.google.si/?client=firefox
b#q=Highways+Agency+2011%2C+News+Release+issued+by+COI+News+Distribut
ion+Service+on+21+March+2011> [20.08.2016].
Hellemann, B, Kalisch, M, De Biasi, I, Méchin, J P 2011, 3D laser scanning. Birmingham:
Highways Agency Publications Group.
Katelic, M 2010, Obdelava podatkov laserskega skeniranja v programu Geomagic v primeru
Mislejevega portala. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.
Kogoj, D 2015, Prosojnice predavanj pri predmetu Geodetski merski sistemi, Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.
Kukko A, Kaartinen H, Hyyppä J Chen Y 2012, Multiplatform Mobile Laser Scanning:
Usability and Performance Sensors vol. 12, št. 9, str. 11712-11733.
Lazar, A 2012, Sodobno tehnično dokumentiranje grajske arhitekture na primeru gradu Lož.
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.
MacDonald, M 2016, Managed Motorways Monitoring/Evaluation of Through Junction
Running (TJR). Dostopno na:
<http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20120810121037/http://www.highways.go
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 44
v.uk/knowledge_compendium/8E4B66F290A04A6FA4DC3243A90AE86F.aspx>
[31.01.2016].
Marks, K 2014, Hard Shoulder Running. Europe-Wide Traffic & Network Management & Co-
Modality, str. 32-35.
Masters, J 2013, How safe is full time hard shoulder running? Dostopno na:
<http://www.newcivilengineer.com/latest/how-safe-is-full-time-hard-shoulder-
running/8641221.article> [31.01.2016].
Miler, M, Ðapo, A, Kordić, B, Medved, I 2007, Terestrički laserski skeneri, Ekscentar´, List
studenata Geodetskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, vol. 10, str. 35-38.
Mirshahi, M, Obenberger, J, Charles A F, Howard, C, Krammes, R, Kuhn, B T, Mayhew, R M,
Moore, M A, Sahebjam, K, Stone, C J & Yung, J L 2007, Active Traffic Management:
The Next Step in Congestion Management, Office of International Programs.
Washington, DC: U.S. Department of Transportation.
Mongus, D, Žalik, B 2012, Parameter-free ground filtering of LiDAR data for automatic DTM
generation, Journal of Photogrammetry and Remote Sensing, vol. 67, str. 1-12, 2012.
Mozetič, B 2004, ´Terestrižno 3D (trirazsežno) lasersko skeniranje´, Geodetski Vestnik, vol.
48, št. 3, str. 351-362.
Petrič, A 2013, Vrednotenje in primerjava geodetskih merskih tehnologij Lidar in 3D
laserskega skeniranja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor.
Rebolj, D, Tibaut, A, Čuš-Babič, N, Magdič, A, Podbreznik, P 2008, Development and
application of a road product model. Automation in Construction, vol. 17 , št.. 6, str.
719–728.
Puente, I, González-Jorge, R, Arias, P 2012, Deformation Monitoring of Motorway
Underpasses Using Laser Scanning Data. International Archives of the
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 45
Photogrammetry, Remote Sensing and Spatial Information Sciences, XXXIX-B5, str.
235-238.
Reshetyuk, Y 2009, Self-calibration and direct georeferencing in terrestrial laser scanning.
Doctoral thesis. Infrastructure, Geodesy Royal Institute of Technology, Department of
Transport and Economics Division of Geodesy Stockholm.
RIEGL 2015, RIEGL Laser Measurement Systems, Dostopno na: <www.riegl.com>
[20.07.2016].
Staiger, R 2003, Terrestrial Laser Scanning Technology, Systems and Applications v
zborniku TS12 Positioning and Measurement Technologies and Practices Terrestrial
Laser Scanning – Technology, Systems and Applications FIG Regional Conference,
Marrakech, Morocco, str. 1-10.
Stavbar, G 2011, Pregled odprto kodnih programov za obdelavo lidarskih podatkov. Fakulteta
za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.
Tibaut, A, Lesničar, R, Mihalič, K, Pečnik, S, Roženičnik Korošec, M, Zabreznik, I 2015,
´3D- projektiranje infrastrukturnih objektov in njihova rekonstrukcija s pomočjo
oblakov 3D točk´ v zborniku 12. slovenski kongres o cestah in prometu, str. 1-9.
The guardian 2015. MPs call to scrap 'dangerous' hard shoulder motorway plan. Dostopno na:
<http://www.theguardian.com/politics/2016/jun/30/mps-call-to-scrap-dangerous-hard-
shoulder-motorway-plan> [30.05.2016].
Toplak, S 2009, Laser in njegova uporaba. Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Maribor.
Traffic Tehnology 2013. Dostopno na:
<http://www.traffictechnologytoday.com/opinion.php?BlogID=109> [1.06.2016].
Triglav Čekada, M 2010, Zračno lasersko skeniranje in nepremičninske evidence.
Geodetski vestnik, vol. 54, št. 2, str. 181–194.
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 46
Triglav Čekada, M 2011, Možnosti uporabe zračnega laserskega skeniranja (lidar) za
geomorfološke študije, Geografski vestnik, vol. 83, št.2, str. 81-93.
UK Highways Agency Interim Advice Note 87/07 2007, The Provision of Signal Gantries for
Motorways with Four or More Running Lanes, Dostopno na:
<https://www.google.si/?client=firefox-
b#q=UK+Highways+Agency+Interim+Advice+Note+87%2F07> [15.06.2016].
UK Highways Agency 2008, Managed Motorway Implementation Guidance, Through
Junction Hard Shoulder Running, Dostopno na:
<https://www.google.si/?client=firefox-
b#q=UK+Highways+Agency%2C+Managed+Motorway+Implementation+Guidance
%2C+Through+Junction+Hard+Shoulder+Running%2C+2008> [30.05.2016].
Vosselman, G, Maas, H.-G 2010, Airborne and Terrrestrial Laser Scanning. Dunbeath,
Scotland: Whittles Publising.
Zalokar, M 2010, Trirazsežno modeliranje zgradb iz lidarskih podatkov na primeru mesta
Domžale. Diplomska naloga. Ljubljana: FGG.
Zwiers, A 2009, Guideline for the deployment of hard shoulder running, Core European ITS
Services and Actions.
http://dgk.badw.de/fileadmin/docs/c82.pdf
http://dgk.badw.de/fileadmin/docs/c582.pdf
http://www.generalfiles.com/download/gs49b93647h32i0/Leonardo_Tutorial_Final_vers5_E
NGLISH.pdf.html
http://grangeo.si/Reference.html
http://www.sabresurvey.com/data/ckeditor/PE_Upload_Folder/Home_Page/Linkedin_02Jul15
_Scaled/18_-_Photo_926x519px.png
http://www.riegl.com/uploads/tx_pxprieglproductscore/poo_mls_50_1.jpg
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 47
9 PRILOGE
9.1 Seznam slik
Slika 2.3: Zgodovina razvoja tehnologije snemanja prostorov (Miler, Đapo, Kordić & Medved
2007) ...………………………………………………………………………………………...3
Slika 4.2: Shematski prikaz treh običajnih vrst skenerjev glede na način snemanja (Miler,
Đapo, Kordić & Medved 2007) ……………………………………………………………....4
Slika 2.3: Shematski prikaz pulznega, faznega in triangulacijskega načina merjenja
oddaljenosti različnih terenskih laserskih skenerjev (Miler, Đapo, Kordić & Medved 2007) ...5
Slika 2.4: Prikaz aerolaserskega skeniranja (Triglav Čekada 2010) ...………………………...6
Slika 2.5:Primer terestričnega skeniranja (http://grangeo.si/Reference.html) ...........................7
Slika 2.6: Shematski prikaz uporabe terestričnega laserskega skeniranja (Urbančič & Grigillo
2015) ...………………………………………………………………………………………...8
Slika 2.7: Osnovni princip terestričnega laserskega skeniranja
(http://dgkbadw.de/fileadmin/docs/c82.pdf)...............................................................................9
Slika 2.8: Različni mobilni laserski sistemi (http://www.general-
files.com/download/gs49b93647h32i0/LeonardoTutorial_Final_vers5_ENGLISH.pdf.html)
………………………………………………………………………………………….……..10
Slika 2.9: Različni mobilni laserski sistemi (http://www.general-
files.com/download/gs49b93647h32i0/LeonardoTutorial_Final_vers5_ENGLISH.pdf.html)
………………………………………………………………………………………………...11
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 48
Slika 2.10: Prikaz mobilnega laserskega skeniranja avtocest
(http://www.sabresurvey.com/data/ckeditor/PE_Upload_Folder/Home_Page/Linkedin_02Jul1
5_Scaled/18_-_Photo_926x519px.png) ..................................................................................11
Slika 2.11: Prikaz zbiranja podatkov z laserskim skenerjem
(http://www.riegl.com/uploads/tx_pxprieglproductscore/poo_mls_50_1.jpg) ………..……..12
Slika 2.12: Georeferenciran oblak točk z atributnimi podatki (Urbančič & Grigillo 2015)
…………………………………………………………………………...…...……………13
Slika 2.13: Digitalni model reliefa – DMR (Stavbar 2011) ………………………………….14
Slika 2.14: Digitalni model površja – DMP (Stavbar 2011) …………………………………15
Slika 2.15: Digitalni model višin – DMV (Stavbar 2011) …………...………………………16
Slika 2.16: Terestrično lasersko skeniranje (primer za predor) (DFG Consulting, 2015) ...…17
Slika 2.17: Mobilni laserski skener (Riegl, 2015) …………………………………………...17
Slika 2.18: Prometna infrastruktura
(https://www.fig.net/pub/monthly_articles/august_2010/august_2010_pinkerton.pdf) ….….19
Slika 2.19: Terestrično lasersko skeniranje (primer za predor) (DFG Consulting, 2015) …...19
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 49
Slika 3.20: Primer hard shoulder running, ko sta odprta le vozna pasa
(https://en.wikipedia.org/wiki/Shoulder_(road) 2014) ……………………….………………22
Slika 3.21: Primer uporabe hard shoulder runninga v primeru zastojev, z omejitvijo hitrosti
(UK Highways Agency 2007) ………………………….…………………………………….23
Slika 3.22: Uporaba hard shoulder running samo za izvoz (UK Highways Agency 2008) ….24
Slika 5.23: Vozilo za mobilno sferično snemanje …………………………………...……….30
Slika 5.24: Avtocestni križ Slovenije, kjer se je izvajalo sferično snemanje (DARS, 2016) ...31
Slika 6.25: Vozilo pri izvršbi meritev (lasten vir 2016) ………………………………...……33
Slika 6.26: Uporabljena strojna oprema (lasten vir 2016) …………………......…………….34
Slika: 6.27: Prikaz pridobljenih podatkov s sferičnim snemanjem ……………………..……35
Slika 6.28: Prikaz tunelske cevi s prometno signalizacijo – semaforji …………………..…..36
Slika 6.29: Prikaz snemanja trase avtoceste ………………………………………………….37
Slika 6.30: Prikaz deljenega pogleda (tloris, laserski sken in prečni profil cestnega sveta) …36
Slika 6.31: Prikaz deljenega pogleda (tloris in laserski sken prečnega profila) ……….……..39
Mobilno lasersko skeniranje avtocestnih odsekov Stran 50
9.2 Naslov študenta
Gregor Samsa
Zg. Kungota 10k
2201 Zg. Kungota
Tel.: 051 693 250
e-mail: [email protected]
9.3 Kratek življenjepis
Rojen: 18.8.1976
Šolanje:
1983- osnovna šola Slavko Šlander
1991-srednja šola SKSMŠ Maribor
2001-Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Zaposlitev: - od leta 1996 zaposlen na današnjem DARS d.d., takrat JPVAC